novi Že 30 liet parhajam na vaše domuove Dragi bralec an naročnik, z lietošnjim januarjem je le trideset let, ki Novi Matajur parhaja v tvojo hišo (Se vič, če Stiejemo Matajur, ki je pred njim le od oktobra 1950, daržu živo slovensko besiedo po naših vaseh an dolinah). Časopis je januarja 1974 vzeu v svoje roke an h sarcu naš Doric - Izidor Predan an ga je še buj parbližu beneškim ljudem, z njim smo napravli dugo an lepo pot. Pa brez vas an vaše podpuore, dragi bralci, bi se naš glas le kada zgubu an ugasnu. Bi nam zmanjkala energija an usahnile mod, Ce ne bi vi-edeli, ki dost ljudi z veseljem an radoviednostjo vzame v pest an bere naš Časopis, ki dost ljudi ga Čaka po naših vaseh an še buj po sviete, ki dost starih an mladih se je na njega straneh uCilo prebierat po sloviensko, Ce ne bi paršlo na našo mizo tarkaj vaših novic a n pisem, novih an starih fotografij, Ce ne bi imieli vi an mi tako moCno ljubezan do naše materne besiede an domače delelice, ki je buozca, revna an previe zapuščena, a za nas narlieuša na sviete. Zatuo na tel naš trideseti nuov rojstni dan se želimo zahvaliti parvo vam, bralci, za vašo podpuoro an se poveseliti z vami, še posebno s tistimi - an vas nie malo -, ki ste 2e trideset liet naši zvesti naročniki. 30. rojstni dan je tudi par-ložnost za pohvalit an zahvalit vse tiste ljudi, ki nam od številke do številke pomagajo pisat naš tednik, poglobit posamezne tematike, od blizu spoznati naš teritorij an našo skupnost, ki od bregov, od proda Nadiže sega do Muz-cev, Kanina an Svetih Višarij. (jn) beri na strani 9 tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-rnail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedinone in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 4 (1188) Čedad, Četrtek, 29. januaija 2004 naroči se na naš tednik iV gpw MUls Trideset in več let delovanja “Nediže” Pred 30 leti, natanko januarja 1974, je bila uradna, pred notarjem potrjena ustanovitev Studijskega centra Nediža. Dejansko pa je skupina, ki se je zbrala na pobudo profesorja Pavla PetričiCa, delovala že prej. Tako je na primer že maja 1973 Nediža priredila v Čedadu zelo odmevno srečanje o “slovenski skupnosti v Furlaniji” z referati samega PetriCiCa in drugega duhovnega oCeta društva, arhitekta Valentina Simonitti- ja- Tudi predgovor k ponatisu knjige Carla Podrecce Slavia Italiana, ki je izšel šele leta 1977, nosi datum 23. junija 1973; nastal pa je po vrsti sestankov in diskusijskih srečanj, namenjenih najprej izbiri in nato analizi ponatisnjenega dela, v bistvu pa tudi in predvsem začrtanju poti, na katero naj bi se podal ta nov subjekt na našem kulturnem pozorišču. Beppino Crisetig beri na strani 3 La visita segue l’approvazione del decreto sulla delimitazione territoriale Berlusconi a Lubiana in un clima disteso Porzus, la memoria e la riconciliazione fw L’on. Violante tra don Redento Bello e Vanni Padoan “La storia siamo noi” cantava De Gregori, la storia è Porzus, con tutta la sua tragicità, la storia sono don Redento Bello (Candido) e Giovanni Padoan (Vanni) che si abbracciano, la storia sono i giovani studenti di Faedis ed Attimis. (m.o.) leggi a pagina 8 * Objem družin, ko so se planinci PdB vamili damu O ACONCAGUINA STRANI 6 IN 7 Venerdì 30 gennaio il Presidente del consiglio Silvio Berlusconi sarà in visita a Lubiana dove ci sarà l’incontro della Quadrilaterale che unisce Italia, Slovenia, Ungheria e Croazia. L’incontro avviene in un momento in cui i rapporti tra Roma e Lubiana stanno vivendo una fase positiva, come hanno confermato alcuni giorni fa a Gorizia in un incontro promosso dalla SKGZ il sottosegretario alla Farnesina Roberto Antonione ed il ministro degli esteri sloveno Dimitrij Rupel. Il 1. maggio è una data importante perché la Slovenia entra finalmente nell’Ue, ha detto Antonione, ma ciò accade sul piano formale perché per lo Stato italiano è come se lo fosse già. L’apporto della Slovenia è considerato concreto, paritario, la sua adesione all’UE poggia su basi reali. Il sottosegretario Antonione ha parlato di “perfetta sintonia e sinergia di Italia e Slovenia” e delle due diplomazie nella recente conferenza intergovernativa di Napoli dove hanno inserito nella “quick list” delle priorità di intervento il Corridoio 5, ma anche un esplicito riferimento nel trattato alla questione delle minoranze. “La minoranza italiana in Slovenia e la minoranza slovena in Italia sono un valore aggiunto straordinario”, ha aggiunto Antonione, “ma quanto tempo ci abbiamo messo a capirlo!. Alle sue parole ha fatto eco anche il ministro Rupel sottolineando l’identità di vedute tra i due paesi ed il ruolo delle minoranze come elemento di collegamento e coesione. La questione della minoranza slovena sarà uno degli argomenti all’ordine del giorno nell’incontro tra i presidenti Berlusconi e Rop. La visita del nostro premier del resto avviene pochi giorni dopo che il Consiglio dei ministri ha approvato il decreto con l’elenco dei Comuni in cui verrà applicata la legge di tutela della minoranza slovena. Un passo importante, indispensabile, che ha sollevato un polverone soprattutto nella destra triestina. Il testo del decreto non è noto, ma dalle notizie trapelate risulta che nell’elenco sono stati inclusi tutti i 32 comuni indicati dal Comitato paritetico, con la sottolineatura che nei centri di Gorizia, Trieste e Cividale sono garantiti i diritti individuali attraverso l’ufficio per gli sloveni. segue a pagina 4 S. Pietro per la media bilingue Un ordine del giorno del Comune di S. Pietro al Natisone appoggia la richiesta del Consiglio di circolo dell'Istituto per l'istruzione slovena di istituire una scuola media bilingue. Un documento, quello presentato dal vi-cesindaco Nino Ciccone sia in italiano che in sloveno nella seduta di venerdì 23 gennaio, che appoggia le istanze degli o-peratori e dei genitori della scuola bilingue di S. Pietro "che da venti anni -ha ricordato Ciccone -portano avanti un'iniziativa che ha fatto crescere il numero di alunni frequentanti ed ha elevato il livello qualitativo dell'istruzione". segue a pagina 4 Nove povezave med emigranti an našo deželo Skupina mladih emigrantu, ki imajo soje korenine v Benečiji (z njim so čedajski župan Vuga, župan Podutane Giuseppe Sibau an predsednik Zveze Slovenci po svetu Dante Del Medico) an ki kupe z drugimi sledijo tele tiedne, do 15. februarja, bogatemu programu za spoznavanje zgodovine an kulture Furlanije in Benečije. Mladi so paršli taz Argentine, Cileja, Brazilije, Avstralije an Kanade. V sriedo, 28. so bli gostje čedajskega kamuna TurrA COIVA 01 CHI NON HA CONTROLLATO 1 PRB7ZI/ ..CAROVITA... kpoje KRIV?... četrtek, 29. januarja 2004 Presentati venerdì 23 gennaio a S. Pietro finalità e statuto Pro loco della Slavij si fanno i primi passi La Pro loco Valli del Nati-sone - Nadiške doline incomincia a muovere i primi passi. Venerdì 23 gennaio l’iniziativa è stata presentata a San Pietro al Natisone in un incontro pubblico in cui sono stati illustrati anche i passaggi principali dello statuto. Come ha spiegato Antonio De Toni, si tratta di un importante strumento operativo, previsto anche nel Piano di sviluppo delle Valli del Natisone, presentato in novembre al vicepresidente della Giunta regionale Moretton a Clo-dig e che il Consiglio regionale con un voto unanime ha deciso di sostenere. La Pro loco Valli del Natisone - Nadiške doline, che intende coinvolgere sette comuni, persegue lo sviluppo turistico, culturale e socioeconomico delle valli del Natisone, intende promuovere e valorizzare la cultura slovena locale e favorire un turismo sostenibile, rispettoso delle caratteristiche ambientali, storiche e umane della Sla-via. Per conseguire questi o-biettivi realizzerà manifestazioni, convegni, spettacoli, materiale informativo e tutte le altre attività istituzionali di una pro-loco. Antonio De Toni ha anche precisato che aderirà all’Assopciazione delle Pro - loco del Friuli Venezia Giulia. All’incontro di S. Pietro c’è stata una vivace discussione, sono state fatte delle proposte di miglioramento dello statuto, si sono registrate anche le prime adesioni. Il prossimo passo sarà quello di formalizzare dal notaio la costituzione della Pro - loco ed aprire la campagna di adesioni. Possono i-scriversi tutti i cittadini delle valli del Natisone o quanti vi operano per favorirne la crescita sociale, culturale ed e-conomica che, naturalmente, si riconoscono nel suo statuto. Slovenske manjšine se povezujejo Med organizacijami Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, Avstriji in na Madžarskem nastaja skupno kooordinacijsko telo. Prvič je predlog prišel v javnost decembra lani v Trstu ob zaključku programske konference slovenske manjšine. In prav Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta dali pobudo za prvo srečanje, ki je bilo v soboto 17. januarja v Ovčji vasi v Kanalski dolini. S prvim majem, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo, se bodo vsi Slovenci znašli pod skupno streho, začel se bo proces integriranja ob meji, ki bo v kratkem izginila. Smiselno in koristno je, da se povezovanje okrepi in razvija tudi na ravni civilne družbe, sta na sestanku obrazložila Rudi Pavšič in Sergij Pahor. Nastali bodo novi pogoji življenja in delovanja, odprle se bodo nove možnosti za sodelovanje tudi v okviru evropskih projektov. Koordinacijsko telo kro- vnih organizacij bi mimo tega lahko bilo učinkovito sredstvo tudi v odnosu do Slovenije, kjer bi se manjšinske organizacije lahko predstavile bolj usklajeno. Tretje zelo pomembno poglavje je vloga manjšin v nastajajoči evroregij, projekt v katerega sicer bi se morali vključiti tudi Slovenci na Hrvaškem in vse ostale manjšine alpsko-ja-dranskega območja, ki naj jih zaobjame evroregija. Zamisel o skupnem koordinacijskem telesu so po- dprli Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij, Jože Wakounig, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Branko Lenart, predstavnik Slovencev na Štajerskem (društvo Clen 7) in Jože Hirnok, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem. Dogovorili so se tudi o prihodnjem sestanku, ki bo že konec februarja v Celovcu, na dnevnem redu pa bo vprašanje o pristojnostih in prioritetah novega telesa. Pisrao iz Kima Stojan Spetič Čmi vitez Silvio Berlusconi je prejšnji teden proslavljal desetletnico od dne, ko je stopil v politično areno. Zlobni jeziki pravijo, da je bil tedaj zadolžen do grla, sedaj pa mu kredite vsi ponujajo, saj je najbogatejši Italijan. Res pa je, kot je sam povedal, da je rešil Italijo pred komunizmom, približno tako, kot uredniki glasnika vzhodne Furlanije že pol stoletja stoje na braniku svetih italijanskih meja pred vdiranjem slovanskih barbarov. Berlusconi je, po enomesečni odsotnosti in lepotnem kirurškem posegu, s katerim je odstranil gube pod očmi, stopil na oder in udrihal levo in desno. O neuresničenih volilnih obljubah, niti besede. Za draginjo, je dejal, je vsega kriv evro, za katerega sta se - kot znano - zavzemala Ciampi in Prodi. Dve muhi na en mah, čeprav ni povedal, zakaj podobnih podra- žitev ostali evropski na-rodi ne poznajo. Morda Jk pa so tam imeli budne- ” jšo vlado, ki ni skrbela samo za gospodarjev žep... Kot običajno je Berlusconi napovedal glavne teme skorajšnje evropske kampanje, na kateri bo očitno zaigral usodno partijo. Ce jo izgubi, bo moral izpreči, saj ne bo več mogel razlagati, da gaje sam Bog mazilil. In tako je s prstom pokazal na komuniste, ki so se vgnezdili v vsak najmanjši kotiček italijanske družbe in, seveda, na sodnike, ki mu gledajo pod prste, ker so slabši od fašistov. Take rehabilitacije fašizma si niti Fini ni pričakoval. Hkrati Berlusconi napoveduje spremembo ustave, ki bi mu dala vso, prav vso oblast. Predsednik republike bi pomenil manj kot angleška kraljica, ki mora v parlamentu brati premierove govore, sama pa ne sme povedati, kaj misli. Sodnikom bi nataknili nagobčnik, ustavno sodišče udomačili, parlament pa bi postal le pustna farsa. Kako bi zgledal novi režim, ki nam ga pripravlja mogotec iz Arcora, dokazuje prizor, ki smo mu bili priča vsi naročniki na satelitske programe. Na enem izmed razpoložljivih kanalov so namreč prikazovali “Dvoglavega ne-navadneža” z Dariom Fojem in Franco Rame. Gre za komedijo, v kateri Nobelovec za literaturo prikazuje stvor, nastal iz genetske združitve med Berlusconijem in Putinom. No, komedijo smo lahko gledali, slišali pa nismo ničesar. Na zahtevo Berlusconijeve desne roke Marcella dell’Utrija so namreč izklopili glas, da bi ljudje ne slišali besedila. Gledali smo nemi film, ne da bi razumeli satire. Pred očmi smo imeli primer goljufije, ko gledalec satelitskega programa plača naročnino za nekaj, česar mu ni dano videti. V kateri izmed evropskih držav je nekaj takega mogoče? Najbrž niti v zakotni Moldaviji ne. Tisk nas je te dni spomnil tudi na drugo desetletnico, odkar je krmilo skrajno levičarske stranke prevzel Fausto Bertinotti, ki je za enega izmed najuglednejših dnevnikov dal intervju z zgovornim naslovom: Zrušil sem Prodijevo vlado in se nič ne kesam. Berlusconi piruje, nam pa Bog pomagaj! V Bruslju so zadovoljni z imenovanjem i Z- m Predsednik vlade Anton Rop je sporočil, da bo za kandidata za evropskega komisarja predlagal ministra za evropske zadeve Janeza Potočnika. O njegovem predlogu bo vlada odločala na seji konec tega tedna. Po Ropovem mnenju je Potočnik najboljši in najkompetentnejši kandidat za prestolnico evrokracije. S svojo odločitvijo je pisno seznanil vse prvake parlamentarnih strank, predsednika republike in državnega zbora ter predsednika odbora DZ za zunanjo politiko. Slednjemu je še predlagal, naj se odborniki opredelijo do predloga in s Potočnikom opravijo pogovor. O predlogih nekaterih, med drugim SLS, SDS in NSi, naj za evropskega komisarja predlaga tri kandidate, je predsednik vlade dejal, da so upoštevali tudi takšne možnosti, preverili pa so tudi, kako so ravnali v drugih državah. Niti ena od kandidatk za vstop v Unijo ni predlagala več kot enega kandidata. V pogovorih s predsednikom evropske komisije so se dogovorili, da je povsem ustrezno, če predlagajo le enega kandidata. Katero področje naj bi Potočnik pokrival v Bruslju? Rop pravi, da je bilo govora o več potencialnih področjih, od ekonomije in ekonomskega razvoja do ekonomske politike. Na vprašanje, kdo bo Potočnika nasledil na ministrskem položaju, pa premier ni mogel odgovoriti konkretno, češ da je za to še nekoliko prezgodaj, dodal pa je, da pogovori že potekajo. Iz neuradnih virov se vse bolj govori o Zoranu Thalerju, bivšemu zunanjemu ministru iz vrst LDS. Imenovanje Janeza Potočnika za prvega slovenskega komisarja ni presenetilo nikogar v prestolnici EU, kjer že od pogovora premieija Antona Ropa z Romanom Prodijem ni bilo posebnih dvomov, da se bodo v Ljubljani odločili za donedavnega pogajalca. V palači Breydel so diplomatsko uglajeno dejali, daje Potočnik “odličen kandidat”, vendar nameravajo uradno oceno objaviti šele, ko bo predsednik Prodi iz desetih prestolnic prejel imena vseh komisarjev. Rok poteče konec februarja, vendar je kar šest od desetih vlad že sporočilo ali vsaj napovedalo imena izbrancev. Sef komisije lahko načeloma zavrne predlaganega kandidata, vendar na sedežu evrokracije tako možnost izključujejo z argumentom, da je bil Romano Prodi ves čas v stikih z vladami pristopnic, zato je morebitne kritične pripombe lahko povedal že krepko pred uradno objavo imen perspektivnih komisarjev. Janeza Potočnika in drugih devet bodočih komisarjev - do 1. novembra bo Prodijeva garnitura imela 30 članov, kajti pet največjih držav (Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Španija) lahko do imenovanja nove ekipe ohrani po dva “zastopnika” - morajo najprej potrditi šefi držav ali vlad na bruseljskem vrhu 25. in 26. marca. Novoimenovani komisarji bodo zatem - najverjetneje med 13. in 15. aprilom - povabljeni na “zaslišanja” pred odbori evropskega parlamenta. Ognjeni krst za deseterico novincev ne bi smel biti posebej težaven, saj v šestmesečnem “mandatu” še ne bodo imeli portfeljev. (r.p.) Designato il ministro Potočnik Il primo commissario Il premier sloveno Anton Rop, dopo essersi consultato con i politici sloveni ed europei, ha proposto Janez Potočnik, 45 anni, dottore in scienze economiche e docente alla Facoltà di giurisprudenza, al ruolo di primo membro sloveno della Commissione europea, guidata da Romano Prodi. Qualche critica alla scelta è venuta da parte dell’opposizione slovena, molto positiva l’eco negli ambienti della commissione europea a Bruxelles, dove Potočnik si è guadagnato molta stima e considerazione prima nella veste di capo della delegazione slovena che ha condotto il negoziato nella fase di preparazione all’adesione, ed attualmente come ministro per gli affari europei. Il suo mandato avrà una durata limitata e cioè dal 1. maggio al 1. novembre 2004, è molto probabile tuttavia che sarà rinnovato fino all’anno 2009. Il sì del parlamento La settimana prossima il parlamento ratificherà il documento di adesione della Slovenia all’UE e questo è l’ultimo passaggio prima del 1. maggio. Il documento, firmato dai dieci paesi candidati il 16 aprile 2003 ad Atene e che definisce le condizioni dell’adesione, ha un’ampiezza enorme: circa 5000 pagine. Finora è stato ratificato da Austria, Belgio, Danimarca, Finlandia, Francia, Germania, Italia, Irlanda, Portogallo, Spagna, Svezia e Gran Bretagna. Un nodo da sciogliere La Corte costituzionale ha ammesso il referendum sui cancellati, una brutta questione che si trascina da tempo in Slovenia. Si tratta di alcune migliaia di persone, originarie delle repubbliche dell’ex Jugoslavia, che erano suite can- cellate dall’albo dei residenti nel febbraio del 1992 perché fino a quel momento non avevano chiesto la cittadinanza slovena o regolato il proprio status di cittadini stranieri. U-na vicenda con conseguenze pesanti rispetto al lavoro o la previdenza sociale. Una sentenza della corte costituzionale delFaprile del 2003 aveva disposto la loro riammissione nelle liste dei residenti. La vicenda è stata poi strumentalizzata dal centrodestra, che ha accusato queste persone di aver frenato o di essersi opposte all’indi- pendenza slovena. Reazioni positive, dunque, del centro destra per il referendum ammesso, preoccupazione del governo per una consultazione popolare che potrà evidenziare il livello di xenofobia della società slovena. E’ stata intanto fissata per lunedì la riunione straordinaria del parlamento che prenderà in esame un disegno di legge in materia, proposto dal governo. In aprile nella Nato La Slovenia assieme ad altri 6 paesi, invitati alla partecipazione al vertice di Praga del 2002, con tutta probabilità entrerà nell’Alleanza Atlantica all’inizio di aprile. Lo ha dichiarato martedì 27 gennaio il ministro Rupel a Bruxelles dopo un incontro con il segretario generale della Nato. In missione a Kabul Il contingente sloveno che parteciperà alla missione di pace delle forze intemazionali in Afganistan sarà composto da 18 militari e 5 mezzi di trasporto. I primi soldati partiranno per Kabul il 5 febbraio, attraverso Germania e Uzbekistan, gli altri il 25 febbraio direttamente dalla Slovenia. Per l’esercito sloveno sarà l’operazione militare più impegnativa dopo l’indipendenza del 1991. Kultura novi mata j ur četrtek, 29. januarja 2004 3 Špeter, trideset let delovanja “Nediže” A njegovo delo ni izčrpano, še je potrebno in pomembno s prve strani Pozoren je bil do naše kulturne stvarnosti in obenem samorasel do take mere, da je odklanjal navezovanje na vsakršne organizirane strukture in vsakršno formaliziranje. Notarsko potrjen ustanovni akt Nediže je bil zatorej le neke vrste "nujno zlo", potem ko so postale jasne težave, ki so izhajale iz neformalnega statusa. Statut pa je bil formuliran tako, da je v najve-čji možni meri ohranjal spontani, neformalni značaj skupine. Tako seje študijski center Ne-diža podal na pot odkrivanja naše domače slovenske kulture, na pot ozaveščanja naše skupnosti in vzbujanja zanimanja za našo zgodovino, naš jezik, našo umetnost. Ker so začetno skupino sestavljali predvsem učitelji, se je delovanje centra kmalu usmerilo tudi na didaktično dejavnost. Prve oblike delovanja so zajemale predavanja, debate, raziskovalno dejavnost Namen je bil se- BENEGANSKt i kulturr« dnevi veda predvsem poglobitev določenih vidikov naše zgodovine, naše kulture, naših navad in tudi našega jezika. Prav jeziku je bil posvečen prvi ciklus Benečanskih kulturnih dnevov, ki so potekali v sezoni 1973-74 v Škratovem. Spodbuda zanje je prišla s poletnega seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, kjer smo v stiku s koroškimi udeleženci odkriti Koroške kulturne dneve, Petričič in Simonitti pa sta tudi navezala prve stike s predavatelji, ki naj bi jih povabiti iz Slovenije. S posrečeno formulo, ki je okrog skupne tematike (jezik, zgodovina, umetnost, okolje, gospodarski razvoj ipd.) združila poglede strokovnjakov z obeh strani meje, je centra uspelo oblikovati eno najprodornejših pobud na tedanjem kulturnem po-zorišču. 2e leta 1974 sta stekli tudi obe temeljni pobudi za najmlajše, natečaj Moja vas in letovanje Mlada brieza. Natečaj je že takoj ob za- Umetniki dveh manjšin V Gorici so v sredo 28. januarja predstavili tisku zanimivo pobudo, ki poteka pod evropskim okriljem. “Umetniki dveh manjšin - Artisti di due minoranze”, je naslov evropskega projekta, nosilca katerega sta Kulturni dom iz Gorice in Italijanska unija, ki povezuje in verjetno prvič skupaj predstavlja italijanske likovnike v Sloveniji in slovenske v Italiji. Njihova dela bodo razstavljena na več potujočih razstav, pobuda pa zaobjema goriški prostor in Benečijo - med sodelujočimi partnerji je namreč tudi Beneška galerija - ter slovensko obalo. Prvo razstavo bodo odprli 8. aprila. Kulturna pobuda, ki se uokvirja v prireditve ob vstopu Slovenije v Evropsko Zvezo, je deležna finančne podpore evropskega strukturnega sklada iz katerega izhajata Program Interreg III Italija-Slovenija in Phare. Si svolgerà tra Cepletischis e Livek D Pust sul confine sarà il 15 febbraio Sono avviati i lavori a Sa-vogna e Livek per preparare l’ormai tradizionale Carnevale tranfrontaliero che si terrà il prossimo 15 febbraio. Si tratta di una manifestazione che ha un grande richiamo anche per la sua valenza culturale. Presenta e valorizza infatti le ricche ed originali tradizioni carnevalesche del Pust delle valli del Natisone e della valle dellTsonzo che affondano le radici in tempi remoti quando aveva ancora la valenza di un rito legato alla natura ed ai suoi ritmi. L’appuntamento è dunque per domenica 15 febbraio alle ore 11 quando si ritroveranno i gruppi mascherati, seguiranno la presentazione dei gruppi e la festa. Alle ore 13 il corteo muoverti alla volta del valico di confine di Po-lava e di Livek dove è previsto l’arrivo alle ore 13.30 e dove proseguirà la festa. Čedad, knjižnica Ivan Trinko v petek, 30. januarja ob 18.30 predstavitev Trinkov koledar 2004 Prisotni bodo nekateri avtorji Razstava beneških stenskih koledarjev Kulturno društvo Ivan Trinko četku naletel na dober odziv in v teku let se je v arhivu centra nabralo nekaj tisoč otroških prispevkov v narečju, kar predstavlja pravi zaklad in izziv za študijsko obdelavo tega gradiva, dragocenega tako s kulturološkega kot s sociotingvističnega vidika. Mlada brieza je zaživela bolj skromno, z omejenim številom vključenih otrok, a se je nato razbohotila predvsem po potresu leta 1976, ko se ji je s pomočjo Rdečega križa Slovenije pridružil tudi obmorski del Barčiča moja. Za vasi, kjer je Mlada brieza potekala, predvsem za Dolenji Tarbij, je bil to dogodek, kije povsem spremenil življenje ljudi, saj je bilo delo zastavljeno tako, da so otroci v svoji raziskovalni vnemi pretaknili vsak kotiček. Delovanje je v glavnem slonelo na prostovoljnih osnovah, na žrtvovanju prostega časa; zato naj gre ob tej obletnici tudi zahvala vsem, ki so s svojim delom omogočiti uspeh teh pobud. Od drobne "rdeče" knjižice z referati čedajskega srečanja, ki je izšla leta 1974 kot prvi od zvezkov Nediža, je na pobudo centra Nediža izšla cela vrsta publikacij, ki jih lahko uvrščamo med temeljna dela za poznavanje naše skupnosti, najprej v okvira Založništva tržaškega tiska, pozneje pa v okvira zadruge Lipa Ob tem ne bo odveč poudariti, da je prav iz delovanja centra Nediža izšla tudi vrsta novih organizacij in struktur, ki so se nato samostojno uveljavile v našem življenju. Med njimi je gotovo najpomembnejši Zavod za slovensko izobraževanje, kije izpeljal ambiciozni načrt dvojezične šole, katere potreba je izšla prav iz pobud, ki jih je Nediža namenjala otrokom. Danes se center Nediža skupaj z dragimi organizacijami slovenske manjšine, posveča organizaciji tradicionalnih in novih dejavnosti, kot so prireditve ob dnevu slovenske kulture, srečanja in debate, razstave, predstavitve publikacij in filmskih stvaritev, odkrivanje arhivske dokumentacije in podobno. Pred kratkim je bil postavljen novi odbor društva z namenom, da se osredotoči na iskanje in razvijanje novih oblik delovanja, ki naj nadaljujejo doslej opravljeno delo ter obenem nudijo odgovor na današnje nove izzive, s sodelovanjem vseh naših slovenskih ljudi, ki ljubijo svojo zemljo in si želijo, da bi zaživela boljše in sodobnješe, a koreninam zvesto življenje. Naj mi bo dovoljeno, da posežem tudi k osebnim spominom. Kot mlad profesor sem se po kratkem službovanju v Comegfian-su, kjer smo eksperimentirati celodnevno srednjo šolo, vrnil v Sv. Lenart. Zdelo se mi je naravno nasloniti pedagoško delo na do- mačo stvarnost, razmišljati o problematikah naše skupnosti. Srečanje s Pavlom Petričičem mi je veliko pomagalo, spodbujal me je k poznavanju naše kulture in našega jezika, ki smo ga normalno uporabljati za vsakdanje sporazumevanje, a mu ni bilo dovoljeno stopiti v javnost, zasesti uradne, formalne položaje. Tako sem prišel do zavesti, da je potrebno na tak ati drugačen način premostiti ta nenaravni, dvolični položaj, začeti odkrito razpravo o naših problematikah, jih načeti tudi na institucionalni ravni, brez sramu in pomislekov, ki so nam biti privzgojeni. To svoje ozaveščenje dolgujem prav Pavlu, ki me je vodil na prvih korakih te poti, ki mi je stal ob strani ob delu in prizadevanjih za našo kulturno rast Naj gre ob skorajšnjem 75. rojstnem dnevu naša misel tudi k njemu, ki mu bolezen ne dopušča, da bi se z nami veselil prehojene poti. Mislim, da je pot, ki jo je zastavil in ki smo jo skupaj prehoditi, privedla do pomembnih rezultatov, ki se kažejo predvsem v vse širšem ozavesčanju naših ljudi. Delo Nediže pa še zdaleč ni izčrpano, potrebno in pomembno je tudi danes, če se hočemo skupaj z ostalimi dejavniki uspešno spoprijeti z novimi izzivi in nalogami, ki čakajo našo skupnost. Beppino Crisetig 50-letnica smrti Ivana Trinka Osrednja proslava društva bo 26. junija V sredo, 21. januarja 2004 se je v Čedadu sestal upravni svet kulturnega društva Ivan Trinko, da bi določil letošnji program delovanja. Odborniki društva so razpravljali predvsem o pobudah, ki bodo letos obeležile 50 - letnico smrti beneškega duhovnika, narodnega buditelja, pisatelja in učitelja msgr. Ivana Trinka. Osrednja proslava bo 26. junija. Zaradi pomena, ki ga bodo imele spominske svečanosti in druge pobude študijskega značaja, so na sestanku sodelovali poleg odbornikov tudi Milan Pahor, zgodovinar in direktor Narodne in Studijske Knjižnice ter Roberto Dapit, profesor slovenske literature na videmski univerzi. Prisotni so izražati željo, da bi se spomniti na msgr. Hf'dSS Ivana Trinka kot na pesnika, glasbenika, politika ter človeka, ki je iskreno ljubil svojo zemljo, svoj jezik in svojo kulturo. Pomemben cilj spominskih dogodkov pa je tudi v tem, da bi predvsem mlade generacije spoznale plemenite človeške lastnosti in intelektualne sposobnosti beneškega monsinjorja. Zato, da bi doseglo zasta- vljene cilje, bo slovensko kulturno društvo iz Čedada proslavilo Trinkovo 50 -letnico smrti v treh dejanjih. Junija bo slovesna proslava, ki ji bo sledila gledališka predstava s scenarijem sestavljenim na osnovi spisov Ivana Trinka. Septembra bo okrogla miza, na kateri bodo sodelovali s pisnimi referati strokovnjaki, ki proučujejo Trinkovo zapuščino. Organizatorji bodo poskrbeti za to, da bodo referate in drugo še neobjavljeno gradivo zbrali v knjigi, ki bo izšla ob koncu letošnjega leta. 2e v prihodnjih mesecih se bo društvo pozanimalo pri zasebnikih v Italiji in Sloveniji, ki v svojih knjižnicah še hranijo nepoznano gradivo Ivana Trinka. Kulturno društvo Ivan Trinko Zeti namreč povabiti k sodelovanju vse tiste, ki želijo sodelovati pri raziskavah in organiziranju pobud. Kdor je za to zainteresiran, naj se prijavi na sedežu društva v Čedadu: tel: 0432-731386, e-mail: kdi-vantrinko@ libero.it. Naši paglavci Ivan Trinko ZIMSKI VEČER - 5 - Hudirja, kaj je to? - sem Pomislil. To ni navaden člo-Vek; človek ni tako velik! Luna Je na polnem sijala v prikazen 111 prav razločno sem videl sen-C°’ ki jo je metala na tla. Tako 016 je ustrašilo, da se nisem ITl°gel ganiti z mesta. “Ehe!” je rekel Miha, “torej le je zares.” “Jejec! Jaz ne pojdem tod Santa, se podne ne,” je pristavi-a Rezika vsa preplašena. “Tiho, vidva! Povejte na- prej!” je pretrgal Pepič. “No tedaj, stojim in gledam in noge se mi strahovito tresejo-” “Jej! Jaz bi ga ne bil gledal, tekel bi bil na vso moč!” reče Ciril. “Molči, ti pravim,” ponovi Pepič. “Gledam, stojim in se tresem. Hudič! Kdo bi si mislil! Kaj naj storim? Naprej ne, nazaj ne! Strah me je bilo, da mi je sapa zmanjkovala in srce mi je tolklo kot kladivo. A spaka je stala nepremično, kakor da bi me čakala. - Čakaj ti! - sem mislil, je že dobro, da se ne ganeš. Zna biti, da me nisi zagledalo; pa me tudi ne boš! - Pridal sem si srca in začel kobacati po vseh štirih gori po senožeti in se tiho plaziti za leščevjem; le> gledal sem po strani na strašilo. Ko pridem gori na Vartača -sem si mislil - se spustim tiho po onem kraju za Gaber, da me ne bo videlo. Pa bil sem tak, da nisem mogel naprej”. “Jaz pa se nisem tako ustrašil kakor ti,” pripomni Miha. “Jaz pa se nisem tako napil kakor ti. Sedem torej malce za mejo in gledam doli na pot. Bela prikazen je še vedno stala na istem mestu. - Kaj si pripeto, da se ne ganeš? - sem rekel sam pri sebi. Pogledam bolj natanko in zazdelo se mi je, da nima glave. - Kak zlomek to? -se vprašam. No, če nima glave, tudi oči in ušes ne bo imelo! Pogum se mi je vračal. Ker sem se bil povspel že visoko gori, krenem prek travnika in se ustavim za gostim grmom ravno nad spako. Po neprevidnosti zganem neko vejo in preplašen ptič sfrfota iz grma in me ustraši. - No vraga še ti me boš strašil! - pomislim, pa se takoj pomirim in pokukam skozi grm. “Pogumen pa si bil!” reče Miha. “Jaz bi se ne bil ustavljal in še manj kukal,” reče eden izmed otrok. “Jaz pa gledam in gledam; ono pa se ni ganilo in se mi ni zdelo podobno ne človeku ne kaki živini. Ne vem kako se je zgodilo, da se mi je zdrl kamen izpod noge in zletel doti po senožeti. - Sedaj bo komedija! -sem mislil ves prestrašen, kajti kamen se je točil naravnost na strašilo. No in kamen se je ustavil prav tik njega na poti in vendar se ni ganilo. Hudirja, saj ni strašilo, mi je šinilo v glavo. Ves osrčen grem nekoliko nižje in vidim naposled, da je stalo nastavljeno pokoncu pri počivalu veliko breme gra-bljišč, podprto s palico, da ni padlo. Nekdo ga je bil pustil kar na proti.” “Aaaa!” so vzklikniti otroci. Starejši so se zasmejati. Miha je molčal. “Naglo me mine ves strah in me zgrabi jeza. Skočim doti in z vso silo butnem v neumno butaro, da se je zvalila in potočila doti po senožeti in, Bog mi grehe odpusti, prav hudo zakolnem za njo. No, vidite sedaj, tako je strašilo! Ako bi se ne bil ustavil in pogledal, ampak tekel, bi bil potem pravil in prisegal, da me je strašilo, tako sem bil na prvi mah prepričan da vidim prikazen!” - gre naprej - četrtek, 29. januarja 2004 4 S. Pietro: il consiglio ha discusso e votato il documento Un bilancio comunale “solido ed equilibrato” Aktualno >Wf r S. Pietro per la media bilingue dalla prima pagina Il vicesindaco ha ricordato anche il modello utilizzato dalla sua nascita nella scuola bilingue, quello per cui le due lingue vengono insegnate in modo paritetico. Un metodo che dovrebbe essere utilizzato anche nelle medie inferiori. La reazione dell’opposizione di centro-destra non è stata del tutto negativa. In particolare Sergio Mat-telig ha affermato di voler appoggiare un’eventuale i-stituzione di una scuola media gestita dall’Istituto per l’istruzione bilingue, mentre si è detto contrario all’utilizzo dello stesso metodo usato per le elementari “perché creerebbe differenziazioni tra gli stu- Nino Ciccone denti della bilingue e quelli della scuola statale”. Alla fine l’ordine del giorno è stato approvato dalla sola maggioranza, mentre l’opposizione si è astenuta. Ciccone ha auspicato che il ministro Moratti dia il via libera alla creazione di una media bilingue “facendo un’eccezione per l’utilizzo di un metodo scolastico di fatto già acquisito dal Parlamento con la legge di tutela della minoranza slovena”. ZELENI LISTI Ace Mermol/a Sporočilo nepismenim Con i sette voti della maggioranza è stato approvato venerdì a S. Pietro il bilancio di previsione comunale per il 2004. Un bilancio “solido ed equilibrato”, secondo il revisore dei conti, che pareggia sulla cifra di 3.369.175 euro. Rispetto agli anni passati, si è notata qualche nota positiva, dettata, come ha riferito l’assessore Pino Blasetig, da alcune novità contenute nella dichiarazione programmatica della nuova giunta regionale. In particolare, c’è la previsione di maggiore autonomia per le amministrazioni locali riguardo gli investimenti da effettuare. Inoltre, la Regione ha stanziato per i Comuni una cifra pari a circa 10.000 euro in più rispetto agli anni scorsi. Restano così invariate, a S. Pietro, le principali tasse e imposte, dall’Ici alla Tarsu. Il Comune dovrà però fare i conti con un’altra decisione della giunta Illy: le Unioni dei Comuni, finanziate per il 2004, cesseranno di fatto di e-sistere il prossimo 31 dicembre. I Comuni dovranno quindi decidere tra due opzioni: la fusione o il ritomo a semplici convenzioni. Tenuto conto dei tempi, una scelta a cui saranno chiamati gli amministratori che usciranno vincenti dalle prossime elezioni comunali. Tornando al bilancio, accanto all’attenzione che l’amministrazione intende continuare a dimostrare nei confronti del polo scolastico e dei settori culturale, sportivo e ricreativo, ci sono gli interventi nei lavori pubblici. Il consiglio ha approvato un programma che prevede per il 2004 la manutenzione della palestra della scuola media (53 mila euro), quella dell’ex istituto magistrale (circa 111 mila euro), la realizzazione di una nuova pensilina per la fermata degli autobus all’incrocio per Vemasso (circa 11 mila euro), la realizzazione di loculi nel cimitero di Azzida (37.800 euro). Nel 2005 si prevedono la manutenzione delle scuole elementari e la realizzazione di loculi nel cimitero del capoluogo. Per il 2006, con una spesa prevista di circa 339 mila euro, è in programma un intervento sulla copertura della scuola bilingue (per alcuni lavori urgenti il Comune dispone già di un finanziamento di 25 mila euro, ha chiarito il sindaco Bruna Dorbolò), oltre a lavori di manutenzione della scuola media e a ulteriori opere nel cimitero di S. Pietro. Al momento della discussione sul bilancio, Sergio Venturini della lista “Progetto per S. Pietro” ha dato un giudizio globale sull’operato della giunta rispetto alle dichiarazioni programmatiche di cinque anni fa. Giudizio negativo, accompagnato dall’annotazione di una “superatti-vità sul tema del bilinguismo”. Sergio Mattelig ha parlato di “bilancio deludente e poco chiaro”. Il vicesindaco Nino Ciccone ha lamentato come dall’opposizione non sia arrivato “nemmeno un briciolo di emendamento, ma solo critiche”. L’assemblea ha anche discusso e approvato (astenuti Mattelig e Venturini) una variante al Piano regolatore suddivisa in più punti. Si tratta della trasformazione di un’area della zona industriale che consentirà la realizzazione del caseificio della Latteria di Ci-vidale, della collocazione di un sito di radiodiffusione televisiva nei pressi di Mezzana (un atto dovuto in seguito ad una delibera della Giunta regionale), di una variazione di classificazione di due terreni a Vemassino che consentirà ad una famiglia di emigranti il ritorno nelle Valli, della modifica di destinazione per l’ex scuola elementare di Ponteac-co (una delle ipotesi è la realizzazione di edilizia popolare), infine un adeguamento infrastrutturale in prossimità del teatro polifunzionale di S. Pietro. Su quest’ultimo punto è intervenuto il capogruppo della lista civica Giuseppe Marinig, contrario all’eventuale realizzazione di nuove costruzioni e favorevole invece ad un parcheggio, (m.o.) Raziskava, ki jo je pod vodstvom prof. Saveria Avveduta izdelala italijanska Zveza za boj proti nepismenosti (Unione nazionale lotta all’ analfabetismo) potrjuje izsledke, ki jih je objavljal že italianski lingvist Tullio De Mauro. Podatki o stopnji nepismenosti ostajajo v Italiji presenetljivo visoki. Približno 22 milijonov Italijanov zna s težavo pisati, brati in pozna le najenostavnejše računanje. Izobrazbene razlike so velike: 3.699.000 Italijanov je dopolnilo univerzo vseh stopenj, 22.529.000 njihovih sodržavljanov ne zna brati in pisati, ali pa je dokončalo le pet razredov osnovne Sole. V bistvu gre za ljudi, ki niso dopolnili niti Šoloobveznega pouka, ki ga predvideva zakon. Največ nepismenih in polpismenih je na jugu Italije (40 odstotkov). Glede sredstev, ki jih vlaga v izobrazbo, je Italija s 4,9 odstotkov bruto dohodka na repu razvitih držav in to skupaj s Španijo,- Koreja vloži v izobrazbo izrazito večji del državnega dohodka od Italije (7,1). ZDA, ki so bogata država in obstajajo v njej na področju šolstva razlike in problemi, vlagajo v izobrazbo 7 odstotkov domačega dohodka, kar je gotovo največja obsolutna vsota na svetu. Podatki, ki sem jih omenil, so bistveni pri razvoju znanosti, industrijske inovacije ter seveda v sami politiki in pri obnašanju medijev. Ker je predmet pričujočega Zelenega lista politika v povezavi z mediji, bi se omejil na eno dalla prima pagina Se è così siamo in piena sintonia con la legge 38. Il problema è ancora e sempre l’operatività dell’ufficio che a Trieste e Gorizia è poco più che sulla carta, a Civida-le non se ne parla nemmeno, ma non è davvero più pro-crastinabile. Va detto infine che lunedì 26 gennaio il Tribunale amministrativo regionale del Friuli-Venezia Giulia ha respinto il ricorso sulla legittimità del Comitato paritetico, presentato dai membri del comitato stesso Marcello Perna, Renzo de Vidovich, Riccardo Basile ed Adriano Ritossa, perché giudicato non accettabile e senza fondamento. E’ stata così autorevolmente confermata la legittimità del Comitato paritetico e delle sue deliberazioni. I quattro ricorrenti avevano presentato ricorso contro Danilo Slokar che a loro giudizio non avrebbe dovuto far parte del comitato, 1 ’obietti- osnovno ugotovitev. Ogromnemu Številu Italijanov so v bistvu skoraj nedostopni časopisi in seveda knjige. Raziskava ne objavlja podatkov o tistem sloju prebivalstva, ki zna sicer brati in pisati, se pa v svojem življenju ne srečuje s knjigami, s časopisi pa le občasno. Tudi tu bi bile številke pomembne. Logična posledica tega je, da je v Italiji daleč najpomembnejši sporo-čevalec televizija. Računalniki, internet, e-mail zahtevajo od uporabnika solidno pismenost in obvladovanje precej zapletenih komunikacijskih sistemov. Edina, ki je enostavna, je televizija, ker jo razumemo preko podob in s poslušanjem. Predvsem komercialne televizije so zelo pozorne na enostavnost sporočil, saj si strokovnjaki ne zastavljajo le vprašanja, kako nekaj na najboljši način povedati, ampak so pozorni predvsem na to, kako gledalci sporočilo dojamejo. Tradicionalna slovnica nas uči pravilno govoriti in pisati. Nove jezikoslovne raziskave pa so ustvarile vedo o tem, kako drugi sprejema naše sporočilo. Očitno je, da bo nepismeni ali polpismeni človek dojemljiv le za enostavnejša sporočila, ki pa morajo imeti takšno podobo, da ni očitno, kako televizija govori oslom. To je bistveno vprašanje popularne televizije. Ker je politika, ki "lovi” glasove, zelo odvisna od tega, kako ljudje sprejemajo njena sporočila ter kako in koliko se pojavlja po televiziji, je za politike televizija bistvena. vo abbastanza trasparente era quello di bloccare il Comitato paritetico e conseguentemente la definizione del territorio di applicazione della legge. Il Tar lunedì ha dunque respinto il ricorso, tre giorni prima la delimitazione terri- Italijanski premier Berlusconi je do skrajnosti izkoristil moč televizije in to z dvema principoma: s količino prisotnosti na ekranu in z enostavnostjo sporočanja (je pač televizijski monopolist). V tem smislu je bil njegov nastop ob 10-letnici Forza Italije za povprečno izobraženega človeka, ki ni a priori desničar, do kraja neprepričljiv in celo zastrašujoč. Težko pa je vedeti, kako lahko dojemajo tak nastop tisti, ki imajo malo ali nič zgodovinskega spomina, ki ne berejo knjig in časopisov in so jim iz preteklosti ostali kot šum v zavesti le določene besede, ki so nakazovale velike strahove. Beseda komunizem je v velikem delu italijanskega prebivalstva vzbujala strah, tudi beseda sodnik ni simpatična, ker nihče noče pred sodnika. Mnogo manj močna je beseda fašizem, saj se več povojnih generacij ni soočalo v šoli in drugje ne z resnico fašizma in niti ne z drugo svetovno vojno. Vse je ostalo pri prvi. Berlusconi vse to ve in zato brez sramu zlorablja mnogo besed in pojmov. Cilj je seveda učinkovita predvolilna propaganda (Berlusconi je v stalni predvolilni kampaniji: kot reklama). Resen trn v Berlusconijevi peti je sicer dejstvo, da danes ljudje slabše živijo kot pred leti in imajo manj denarja. Obljub Berlusconi ni izpolnil: niti ene. Vendar je On našel krivca za slabo počutje ljudi: evro in seveda komuniste, ki so v preteklosti onemogočali razvoj ter vsiljevali ljudstvu denar, ki je povišal ceno solate. Zaman se bomo spraševali, kako je mogoče, da je postal Berlusconi v času najhujšega stalinizma tako bogat. Je bil morda Stalinov prijatelj? On nam tega vozla ne bo razvozlal, saj računa, da je “popolo bue" in na tem volu skuša sedeti kot petelin. toriale era stata inoltre approvata dal Consiglio dei ministri. L’auspicio è che ora anche nella cornice dei rapporti di buon vicinato e di collaborazione l’applicazione della legge di tutela riceva nuovo impulso. Informazione per i pensionati Patronato Inac, l’assistenza per compilare i modelli RED Stanno arrivando in questi giorni nelle case di molti pensionati delle comunicazioni dellTNPS con le quali viene richiesta la compilazione del modello RED relativo all’anno 2003. Per compilare tali pratiche è possibile usufruire . dell’assistenza gratuita del Patronato INAC di Cividale del Friuli in via Manzoni, 31, seguito dal sig. Tomasetig Michele. A partire dal mese di gennaio l’ufficio è aperto al pubblico il martedì ed il giovedì pomeriggio, dalle ore 14 alle ore 18. L’elenco dei comuni e i passi della tutela — Aktualno — Začeli so izvajati zaščitne norme za slovensko manjšino Čedad, slovenski jezik na sodišču Na čedajskem sodišču so začeli izvajati zaščitni zakon za slovensko manjšino videmske pokrajine. V petek 23. januarja se je namreč odvijala sodna obravnava, na kateri je bila dopuščena raba slovenskega jezika, kar se je že zgodilo tudi v preteklosti, prvič pa je bil zapisnik delno napisan v slovenščini. Zgodba v obravnavi je prav žalostna, saj gre za hud a obenem banalen družinski spor med materjo in sinom iz občine Dreke. Na predlog materinega odvetnika Rina Battoclettija, ki se je sklical na zakon 482 in dejstvo, da so tudi v Čedadu zaprosili za vključitev občine v območje, kjer naj se izvaja zakona 38, je sodnica sprejela rabo slovenščine tudi zato, ker se temu ni protivila nasprotna stran, ki jo brani odvetnik Carlo Monai, eden od podpisnikov zahteve po vključitvi Čedada v zaščiteno območje. Zato da se je čedajsko sodišče opremilo, so od lanskega aprila prenesli sodno obravnavo na prejšnji petek, ko sta bila prisotna tudi slovenski prevajalec in sodna kan-clistka z znanjem slovenščine za vodenje zapisnika v slovenščini. V petek na čedajskem so- Sedež čedajskega sodišča dišču se je slovenščine posluževala le mati, starejša gospa, ki je sicer govorila domači slovenski dialekt, kar ni ustvarilo posebnih problemov prevajalcu. Sodna kanclistka pa se je nekajkrat oglasila in izjavila, da "rezijanščine" ne razume in ne more zapisovati ter zahtevala od beneške gospe, naj govori slovensko. Nastali problem so rešili tako, da je prevajalec prevajal iz italijanščine v slovenščino gospej in njene besede v italijanščino ter kot je sam predlagal, da se ne bi postopek zavlačeval, še v slovenščino za zapisničarko, kar so odvetnika in sodnica sprejeli. Drugi del obravnave, ko bodo za-slišeali ostale priče, se bo nadaljeval julija. četrtek, 29. januarja 2004 Ma nel giugno 1993 il nostro era un dialetto sloveno “Le Valli del Natisone, a-bitate da popolazioni di parlata dialettale slovena, sono l’ambito della Regione Friuli-Venezia Giulia più degradato, con un pesante indice di spopolamento e di sotto-sviluppo, dovuto anche alla mancanza di leggi speciali da parte dello Stato italiano e della Regione Friuli-Venezia Giulia”. E’ un capoverso della lettera che gli amministratori della Benečija hanno inviato al presidente del Consiglio dei Ministri, al Ministro degli esteri ed all’ambasciatore Berlinguer, il 5 giugno 1993. Sotto la firma di tutti i sindaci della Comunità montana Valli del Natisone: G. Pascolini, M. Zufferli, E. Chiabai, G. P. Cevolatti, R. Specogna, R. Simaz, G. Marinig, P. Cu-drig, R. Qualizza, R. Marseu e del presidente G. Chiabudi-ni. Certamente, oggi, trovare qualche nome, che collochiamo “a destra”, sotto le paroline magiche “parlata dialettale slovena” può essere una sorpresa. Il tutto meriterebbe una considerazione. Può anche essere lo stimolo per riprendere argo- menti, a mio avviso, trascurati, quali le strategie vitali che investono la nostra comunità. Oggi una parte rile- vante dei nostri concittadini non ha problemi ad esternare il proprio sentimento d’appartenenza. Ma non è ancora la totalità, poiché esiste ancora una residua virulenza nazionalista ed un martellamento mediatico - specie sui giornali locali - di alcuni vecchi “ascari” locali. IL DOCUMENTO Al Presidente del Consiglio dott. prof. Carlo Azeglio Ciampi Roma Al Ministro degli Esteri dott. prof. Beniamino Andreatta Roma All’Ambasciatore dott. Sergio Berlinguer, capo delegazione italiana per i negoziati con la Slovenia Roma Oggetto: Richiesta di audizione dei Sindaci delle Valli del Natisone (Udine) Gli Amministratori comunali delle Valli del Natisone (Udine), unitamente al Presidente della Comunità Montana “Valli del Natisone”, a seguito dell'approvazione dell’ordine del giorno sull’ istituzione della zona franca mista a cavallo del confine italo-slove-no nel Cividalese, Valli del Natisone e dell’Alta Valle dell’Isonzo (Slovenia), chiedono al Presidente del Consiglio dei Ministri, al Ministro degli Esteri ed all'Ambascia- S.Piatirò «1 Nfttiaona, 5 giugno 1993 Sindaco del Comune di CividaU del Fr. - Dott. Giuseppe Pascolisi / fi Sindaco del Comune di Branchie - arch. Zufferli Mario a Sindaco del Comune di Grimaceo - Sig. Chiabai Elio — Slndaco_dftl Comune di Prepotto—Det-tPi-atre Cevolatti Sindaco del Conune di Puifero - Sig. Giuseppe R. Specogna Sindaco del Cor.une oi San Leonardo - M* Penate 5imaz Sindaco del Comune di 5an Pietro al «atiior.e - Prof. Sindaco del Comune di Savogna - Geom. Paolo Cudrig Sindaco del Comune di Strego® - Dott.aaa Penata Quali**» Sindaco del Comune di Torreano - M* Renzo Marseu Presidente della Comunità Montana "Valli dei Matieone" - M6 Giuseppe Chiabudini Marinig Giuoapp pe war* Sui Progetti transfrontalieri Programma di iniziativa comunitaria Interreg III A Italia-Slovenia 2000-2008 - asse/misura 3.1.3 GIORNALISMO Formazione professionale MULTICULTURALE ,ransfron,alie,a Informazioni e iscrizioni: rnnPFPA7lf1NP TRIESTE, Via Ginnastica 22 U U U r C. IVHZ. lune teL 040 566360, fax 040 529010 ALLO SVILUPPO e-mail: ts@sdzpi-irsip.it GORIZIA, Corso Verdi 51 • corsi gratuiti per disoccupati tel./fax 0481 81828 che frequentano un corso e-mail: go@sdzpi-irsip.it universitario » • 400 ore con stage aziendale I corsi sono finanziati con risorse F.E.S.R., F.d.R., bilancio regionale Friuli Venezia Giulia tore Sergio Berlinguer di essere ricevuti in audizione per poter illustrare diretta-mente ai massimi responsabili del Governo Italiano le motivazioni che li hanno indotti a sostenere ufficialmente la realizzazione di una zona franca mista nel contesto della prossima rinegoziazione degli “Accordi di Osimo" tra la Repubblica di Slovenia e l’Italia. Le Valli del Natisone, a-bitate da popolazioni di parlata dialettale slovena, sono l’ambito della Regione Friuli-Venezia Giulia più degradata, con un pesante indice di spopolamento e di sottosviluppo, dovuto anche alla mancan- za di leggi speciali da parte dello Stato italiano e della Regione Friuli-Venezia Giulia. I Sindaci dei Comuni delle Valli del Natisone, consci della gravità sociale, culturale ed e-conomica che attanaglia la locale realtà, vedono nell'istituzione di u-na zona franca mista o zona di libero scambio nonché della concessione di particolari agevolazioni fiscali per investimenti produttivi e prospettive commerciali per tutta la fascia del confine orientale delimitata dagli “Accordi di Udine”, l’ultima possibilità di rinascita delle loro popolazioni. Per questa grave situazione ritengono necessario e doveroso un urgente incontro con le massime autorità italiane, così come è stato spesse volte concesso ai rappresentanti di Gorizia, Trieste, alle Associazioni degli esuli istriani, dalmati, della minoranza slovena in /-talia e delle comunità italiane in Slovenia e Croazia. Fiduciosi in un positivo riscontro, porgono distinti saluti. S. Pietro al Natisone, 5 giugno 1993 Gli interventi di costoro potranno essere irritanti, ma sono fuori della realtà e, soprattutto, dalla storia, visti gli interessi odierni di governi e gruppi di potere. I problemi rimangono quelli di sempre: la Benečija è sempre più marginale, più povera, la lingua slovena si depaupera ogni giorno di più, le istituzioni locali sono occupate da estranei. A questo proposito quanti sanno che a Dreka/Drenchia non solo il sindaco ma anche il capo dell’opposizione vengono da fuori? Una volta la chiesa di Dreka/Drenchia faceva parte della Parrocchia di Volče/Volzana - nella valle della Soča - eppure oggi si sostiene che qui non ci sono sloveni. L’unica ricchezza reale della Benečija, la sua cultura e la sua lingua, sono gettate alle ortiche. Possiamo accettarlo, senza difenderci con le unghie e con i denti? Nella sfera economica non è molto chiaro - ed oggettivamente complicato - ciò che si dovrà fare; i movimenti d’opinione, che per fortuna stanno resuscitando, dovrebbero privilegiare l’attività di proposizione e pungolo per le amministrazioni locali, piuttosto che isterilirsi in problematici interventi operativi. I soggetti a questo deputati ci sono già e dispongono di adeguate strutture. Non v’è alcun dubbio, invece, su ciò che va fatto nel campo culturale. Applicazione delle leggi di tutela - senza fantasiose, contorte ed interessate interpretazioni - insegnamento dello sloveno nelle scuole pubbliche, scuola media, scuole superiori. Se qualche volta ci rammentassimo che sono tutte attività previste da leggi della Repubblica italiana, forse saremmo meno accomodanti. Penso ai tempi della Repubblica di Venezia / Benetke, quando i nostri non a-vevano timore a trascinare in tribunale (ove immancabilmente vincevano) chi atten tava, solo attentava, ai lori interessi. Fabio Bonim Četrtek, 29. januarja 2004 Aconcagua Vse je zaCelo adno lieto od tega. Tekrat smo se Alvaro, Valeno an ist vraCali s Kobarida. Zdravko nas je biu povabil na novoletno srečanje planinskega društva Kobarid. Kar smo sedieli v avtu, veseli, smo začeli buj za se smejat, ku zari-es guoriti o Aconcagui. Tekrat smo odločili, da Planinska pu-ojde na narbuj vesok brieg obeh Amerik an celega južnega emisfera. V tistih miesecih se je vamu iz Argentine Marko Humar, alpinist iz Gorice. Tudi on an njega parjatelji so se bli odpravili na Aconcaguo an so vsi paršli na varh. Bilo jih je pet. O teh ekspediciji sam prebieru na Primorskemu dnevniku. Marka takrat nisem še dobro poznal, tudi Ce sam se z njim že poguoril na enemu občnemu zboru planinskega društva “Gorica”. Predstaviu mi ga je Boris. Marko je dober alpinist, ki na more živeti brez hribov. V njem je izredna moč an volja, ki ga sili v stalne treninge: pravijo, da nimar lieta gor po Sabotinu, Steverjanu... Droben, tarkaj suh, da se zdi, da ga vietar odpiha, je pa že osvojil tarkaj vrhov, da mu zavidam. Na adnim od parvih sestanku lanske sezone, na glavnem odboru našega društva, sam poviedu, de konac lieta puoj-demo na Aconcaguo. Presenečenja nie manjkalo. Ker pa smo tiel narediti stvari takuo, ki gre, smo odločili, da povabimo Humarja v Spietar, da nam pokaže diapozitive o vzponu na Aconcaguo. Tisti viCer je puno naših an drugih planincev z zanimanjem poslušalo zelo liepo Markovo predavanje. Vtis, ki smo ga imieli ob koncu viCera je biu, da vse je organizacijsko, finančno an telesno zelo zahtevno. Možnost (possibilità) an želja, da poskusimo kolko smo močni, pa je v nekaterih ostala takuo živa, da smo zaCeli že sanjati, da Planinska puojde na 7000 metrov. V naslednjih mesecih smo skoraj na vsakemu sestanku poviedali par besied o teli odpravi. Vse je pa bilo nekonkre-tno, pravzaprav bile so samuo besiede, katerim ne vsi so verjeli. Adni pa smo zaCeli se parpravjat: vsako nediejo hodit, adni smo začel letat, potiskat bicikleto iz Sauodnje na Matajur. Junija smo se odločili, da puojdemo z bicikleto dol v Trst. Za nas je bilo tuole že pravi podvig. Smo šli an smo paršli v Prebeneg, vesoko nad Tarstam. Takuo so šli polietni meseci naprej. Biu je september. Alvaro je tekrat zgubu potarpljenje. Biu je takuo prepričan, daje jau, da ni vic cajta za besiede. Paršu je trenutek za se odločit. An je imeu prau, zak cajta je bilo ve- Puobi iz naše Benečije gor na striehi Amerike dno manj. Na Aconcaguo se gre od decembra do marca. Po-guorili smo se doma, vprašali žene, Ce nas pustijo, {»gledali na kolendar, Ce mormo vzeti dopust (ferie). Z Alvarom smo ostali Paolo, Germano, Boris an jaz. V par mesecih je bilo treba kupiti opremo, narediti potne liste, dobiti letalske karte (biglietti aerei), organizirati stike z agencijo Inka iz Mendoze, se poguoriti z miediham, trenirati an še trenirati. Zadnje tie-dne, kar je bilo že skoraj vse parpravljeno, je Novi Matajur napisu, da Planinska bo šla. Zaprosili smo za pomoč banke, “Qui a fianco l'ingresso al parco dell’Aconcagua che, qui sopra, vediamo in tutto il suo splendore. Sul nostro cammino abbiamo avuto l’opportunità di vedere dei veri tesori, come le terme a Puente de l'Inca. Più sotto, Penitentes. Da qui è cominciato il nostro cammino... Qui sotto: c’era anche chi si preoccupava e guardava la cartina per vedere quanta strada ci aspettava!" občine, organizacije. Na naše prošnje so odgovorili Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Združenje Evgen Blankin iz Čedada in špietarski kamun. Vsiem se mormo iskreno zahvalit, zak so vierval v naše ideje. V sriedo 18. diCemberja smo šli na aeroport v Benetke. Imeli smo tarkaj blaga, da smo ga z veliko težavo vlekli po letališčih. Po 13 urah, ki jih ni ti-elo biti konca, smo prileteli v Buenos Aires. Argentina je ogromna. V njo bi stisnili 7 Italij. Buenos Aires ima skoraj 20 miljonov ljudi in je neskončen. 20. 12., ob 9. uri smo bili v Mendozi. Tam je polietje in tuole je bilo za nas pravo veselje. Paršli smo iz mraza v deželo, kjer bojo čez dva miesca targali grozdje. Mendoza je poznana po vsej Argentini in po svi-etu zaradi izrednih vin. V Mendozi živi en miljon ljudi. V miestu rasejo povserode dri-evja, zunaj iz miesta pa je skoraj pušCava. Pametno so Argentinci po vsaki ulici speljali vodo. TeCe po odpartih kanalih, v katerega je vsak tu življenju vsaj enkrat padu. Drevesa potiskajo soje korenine v te kanale an celemu miestu dielajo prijetno sienco. Na letališču nas je čaku Ma-uricio, naš vodic (guida). 35 li-et, duge svetle lase, nasmejan, malo po italjansko malo po španjuolsko smo ga brez obe-dnega problema zastopili. Z majhanim kombijem so nas parpejali v naš hotel, kjer smo se konCno malo odpočili. Kmalu smo šli v uficih agencije Inka, kjer smo spoznali Sebastiana, ki je v nekaj letih ustvaril odlično, profesionalno, veliko skupino mladih ljudi, ki sprejema alpiniste iz cielega sveta an jih pospremi na “cum-bre”, varh Aconcague. Popudan ob 4., par nas je bila že osma zviCer, smo zapo-znali še ostale Člane naš ekspedicije. Daniel, 48 liet rojen v Romaniji, je živeu v Kanadi, sada diela v Ameriki; že drugi krat je gledu iti na varh. Niko-las, iz Bristola, malo zgovoren, tipični Anglež, an on je že drugi krat v Argentini. Z njim je biu Andrew, tudi Anglež. An on je bil tih. Kar ni bilo Niko-las pa je zaCel guoriti. Mi smo ga klicali Travalica, takuo seje izmislu Giampaolo, zak ni jedu mesa. Bezar, okoli 30 liet, doma iz Irana, je muoro uteC iz domovine, je študiru adno lieto “alla Bocconi” v Milane, je živeu v Londone, sada diela v Los Angelesu. Miran, razmi-šljujoC, klepetac (chiacchierone), Ce ti je zaupu. Biu je na varhu in je ponosno fotografiral zastavo Irana. Kari je biu iz New Yorka, zelo dobro je go-voriu špansko, govoriu je ogromno, simpatičen in navidez brez nobenih skarbi. Biu je ku marines. Tudi on je biu na varhu. Mislim, da je paršu na 7000 metrov samuo zaradi izredne motivacije. beri na strani 7 s 6. strani 21.12. - Smo se odpeljali 160 km proti Cordilieri, na meji s Čilem. Kraj se imenuje Penitentes in leži približno 2500 metrov vesoko. Pozimi se tam smučajo. Med potjo smo vozili med kamijoni, ki vozijo v Cile. Ciesta gre po dolini v kateri teCe rieka Men-doza. Pozno popudan smo se z Borisom, Germanom in Beza-rjem spliezli na bulo visoko 3300 metrov. Okuole nas so bli bregi, ki so vsi buj vesoki ku 4000 metrov. Snega ni ni-kjeder. Tisti dan smo videli, kajšan zna biti njih vietar: suh, marzu, bali smo se, da se prehladimo. 22.12 - Odpeljali smo še 8 km pruot Puente del Inca, kjer zaCne daržavni park Aconca-gua, kjer smo muorli pokazat dovoljenja, permese, da gremo na varh. Koštali so 300 ameriških dolarjev za vsakega. Po treh urah hoje smo paršli do parvega tabora (campo) Con-fluencia na 3300 m. Tam smo začeli z nočnimi tarpljenji, ker smo muorali spati v tendah. Zdi se lahko, je pa takuo utrudljivo an neprijetno, da samuo nekaj noči potle smo se nava-dli. Dva dni potle smo se odpravili proti Plaza de mulas (4300 m). Tisti dan je biu zahteven saj smo morali prehoditi treking, ki je dug 35 km. Nosili smo samo narbuj potri-ebno opremo, zak vas material so nam ga nosile mule. Tisti dan je biu za vse nas narbuj žalosten. 2e med hojo smo videli, da Germano ima velike težave. Zvičer ga je muorala pogledati zdravnica, ki je videla, da mu je paršu na pjučih edema. Sapu je težkuo, ku da ne bi bluo zadost zraka. Hitro, brez čakanja je začela terapija, ki mu je ponoč pomagala, da se je odpočiu. Viedeli smo, da se bo muoru vamiti v Mendo-zo. Upali smo, da ga bo zdravnica pustila v baznemu taboru z nami. Pa nie bluo takuo. Kar so ga posedli na mulo je bila v njegovih očeh žalost. Ga nisem teu fotografat. Nam so hodile suze v oči, viedeli smo, da njega pot se je končala že prej ku se je začela. Tekrat smo zastopili, da smo že ratali vsi parjatelji, saj so ga tudi Angleži an Amerikani težkuo pozdravljali. Biu je 24. 12. Božična vilja. Tisti dan smo cieu dan počivali an smo šli telefo-nat damu. Tam je velika koča, ki ima telefon. Niesmo povie-dali, kaj se je zgodilo Germanu, da doma ne bi bili v skar-beh za nas. 25.12. Božič. Nesli smo vas material na varh v Campo Canada (5000 m.). Vantili smo se v Plaza de mulas in imieli "Božično" večerjo. 26.12. Smo počivali. 27.12. Začel se je vzpon na Qui sopra, primo obiettivo raggiunto: Plaza de Mulas (mt. 4.350). Vicino alle bandiere di altre spedizioni ora c'è anche quella della Planinska. A destra, Germano e Giampaolo in un momento di relax Sul nostro cammino paesaggi mozzafiato: qui sopra vista sul Cuerno. Qui sotto e a fianco momenti di riposo in uno dei campi base. Sotto, il percorso in blu è quello che abbiamo affrontato. Igor, arrivato in vetta, non dimentica di mandare i suoi saluti dal tetto delle Americhe ai suoi due bimbi, Mitja e Peter Aconcaguo. Hoja proti Campo Canada je zelo počasna. Teren je gard, saj cieu čas hodiš po melišču (ghiaione). Alvaro an Giampaolo so tarpieli zaradi glave, ki jih je boliela. Zvičer, kar se je sonce ob 9. uri skrilo an je začela noč, je ratalo takuo mraz, da si se zagreu samuo v spalni vreči v šotoru (sacco a pelo nella tenda). Noči ni bilo konca, zak dan se naredi ob 6., je pa do 8. tak mraz, dokjer se ne parkažejo parvi sončni žarki. 28.12. Na 5700 m je Nido de condores. Do njega hodiš od 6 do 7 ur. V skupini se je že videlo, kduo tarpi zaradi višine. Jest an Kari srna prišla ta parva, precej za nami pa vsi ostali. Giampaolo an Alvaro sta hudo tarpela zaradi glave an nista imiela pravega apetita. Vsako noč buj težkuo prespiš. Kari je razlagal kako rajš hodi ure in ure in se boji neprespanih nočnih ur. Boris ni spau že več noči. 29.12. Do zadnjega tabora Campo Berlin, skoraj 6000 m, manjka samo še dobrih 300 m. Benečani smo se odločili, da vsi poskusimo, vsi bomo gledal iti. Med hojo pa je popu-stiu Boris, ker je bil neprespan. Se zdaj sem prepričan, da bi lahko biu na vrhu, če se ne bi prenagu z vamitvijo in bi se z nami posvetovau, pogovoriu. Giampaolo an Alvaro sta šla naprej samo zaradi želje, da prideta na 6000 m. Telesno sta tarpiela. Zvičer so nam povie-dali, de zjutraj bomo vstali ob 4., da bomo poskusili na varh. 30.12. Celo noč je pihalo, da se pari, da te odnese tendo. Zaradi vietra smo začel hodit ob 6. Na pot smo šli vsi. Zaradi mraza adni so imieli takuo marzie parste na rokah, da jih nieso vič Cul. Na 6500 m., kar hodiš po "Traversata", se iz doline zmieraj dviga zelo marzu vietar. Mauricio nam je reku, da bomo muorli potarpi-et parbližno za 20 minutu. Na sred tega velikega melišča je velikanska skala, za katero se moreš skrit an se obranit pred vietram. Giampaolo je imeu pu nosa bielega an ga ni ču vič. Mauricio mu je rekel naj se hitro zakrije. Pomagu sem mu. Tekrat pa sta se z Alva-rom odločila, da se vameta nazaj. Tarplienje je bilo preveliko. Do varha je manjkalo še 450 m, dobre 4 ure. Mauricio je rekel, da poskusimo, hitro, zak zmanjka časa za se vamit v dolino. Ostali smo Kari, Be-zar in jaz. Na 6600 m začne narbuj zahteven del poti "Ca-naleta". Tristo metrov izredno starmega melišča, kjer je vsak kaman takuo strieskan, da pod nogam se vse meli. Mi smo imieli samuo 40 metrov snega, ki je tisti ki narvič pomaga, zak darži vse ustavljeno. Po dvieh ali treh urah, počivali smo skoraj vsakih 50 m, smo bili na varhu. Tisti trenutek se obameš okuole an okuole an je vse pod tabo. Si takuo visok, da nič ti na diela sienco. Pogled je biu tisti dan okuole an okuole, sa' je bilo vse jasno. Nismo imiel časa za razmišljat, zak smo se močno objeli in z izrednim veseljem čestitali. Tiste trenutke ne misliš na nič. Vsa koncentracija pade an vas trud, ki se je začeu že mie-sce priet, se zgubi. Jest sem se telesno počutil zelo dobro, mogoče bi šu še buj vesoko, pomislil sem na mojo in Planinsko družino. Se parbližno 20 minut smo se vstavli na "cumbre", do Campo Berlin se je bilo trieba spuščat še tri ure. Dol so me čakali Giampaolo an Alvaro. Objeli smo se. Tistega veselja ne bom nikoli pozabu. Igor Tuli (slike: Boris, Germano, Giampaolo an Igor) novi matajur i 1 t ~. Aktiidlno četrtek, 29. januarja 2004 “La storia siamo noi” cantava Francesco De Gregori, la storia è Porzus, con tutta la sua tragicità, la storia sono don Redento Bello (Candido) e Giovanni Padoan (Vanni) che si abbracciano, la storia sono i giovani studenti di Faedis ed Attimis. La riconciliazione, così difficile, così ancora ostacolata da alcuni, è una strada che deve essere presa ad é-sempio, insegnata, dalle nuove generazioni. “Lavorare per l’unità, mai per le divisioni” è il motto espresso sabato mattina a Faedis dall’onorevole Luciano Violante, e almeno nella sala piena del municipio tutti hanno condiviso. Fuori, non si sa. L’ex presidente della Camera, tenendo fede ad una promessa, ha presenziato, accompagnato dal presidente del consiglio regionale Alessandro Tesini, all’incontro voluto dai sindaci Franco Beccari e Maurizio Malduca per approfondire, assieme all’Istituto comprensivo dei due Comuni, quanto è avvenuto e quanto hanno lasciato in eredità i fatti di Porzus del 7 febbraio 1945, l’uccisione di un gruppo di osovani avvenuta per mano di partigiani garibaldini. Spiccava l’assenza dei vertici dell’Apo, l’associazione dei partigiani osovani, anche se alla fine uno di loro, nome di battaglia Isonzo, si è avvicinato a Violante per regalargli un libro. E alcune dichiarazioni fatte nei giorni precedenti dall’ex presidente della Repubblica Cossiga e dal ministro Giovanardi, giudicati da Violante “male informati”, fanno comunque capire che non tutto è risolto, che per qualcuno la riconciliazione s’ha ancora da fare. Ma a Faedis si respirava un’altra aria. Per Beccari “è importante partire dall’eccidio di Porzùs per parlare, nelle scuole, di pace”. Secondo Malduca “sbaglia chi consi- Incontro con le scuole dell'Istituto comprensivo organizzato dai Comuni di Faedis e Attimis Porzus, la strada della riconciliazione L'abbraccio rinnovato, nonostante l'assenza dell'Apo, tra don Redento Bello e Vanni Padoan La “lezione" dell'onorevole Violante: “La costruzione della pace si basa sulla memoria" ranno più forti dell’odio e dei rancori”. Il discorso si è poi spostato su temi più generali, dalla scadenza del 1. maggio con l’entrata della Slovenia in Europa, ricordata da Tesini, alla necessità di costruzione della pace basata però sulla memoria, come ha tenuto a dire Violante. L’ex presidente della Camera non è entrato nel merito dei fatti di Porzùs, si è detto però dispiaciuto dell’assenza dell’Apo e, riguardo le affermazioni di Cossiga e Giovanardi, ha affermato che “le autorità nazionali devono lavorare per l’unità, mai per le divisioni”. Ha ricordato, parlando anche di alcune esperienze personali, la quasi concomitanza con la giornata della memoria e, rivolto ai giovani studenti, ha consigliato loro di “guardare sempre con diffidenza in chi divide” e, al contrario, di “avere fiducia in chi unisce”. Pungolato dai ragazzi, ha bollato la diffidenza che ci sarebbe in Italia nei confronti dei Paesi, Slovenia in primis, che faranno tra breve parte dell’Unione europea: “Se l’Europa continuerà ad essere divisa non avrà nessuna possibilità di un futuro dignitoso. L’entrata della Slovenia fa parte di un grande progetto che rende più forti tutti quanti”. E poi, ancora con esempi personali, la pace e la guerra, la ricchezza e la povertà di questo mondo. Il tutto condito con il buon senso, una qualità che oggi nella politica italiana pare sempre più rara. Michele Obit A destra gli intervenuti all’incontro di Faedis, sotto una parte del pubblico e l’onorevole Luciano Violante dera l’abbraccio tra Vanni Padoan e don Redento Bello come un gesto individuale, in molte coscienze riverbera la dignità umana, la ricerca del dialogo e del confronto”. Claudio Arcangeli, dirigente scolastico dell'Istituto comprensivo, ha individuato alcuni tratti del lavoro che si sta compiendo nelle scuole, dalla presa d’atto della diversità come valore alla condivisione delle esperienze, dalla risoluzione dei problemi alla cooperazione. “I ragazzi non hanno bisogno di parole, ma di esempi, di testimonianze”. E le testimonianze sono arrivate dai due protagonisti non solo di Porzùs, ma degli oltre cinquantanni di contrasti tra le due fazioni. “Il nostro abbraccio alle malghe, il 23 a-gosto 2001 - ha ricordato don Redento Bello - fu un fatto personale, ma abbiamo sentito vicina a noi tutta la popolazione, tutti i nostri amici. Vanni ha chiesto perdono, e l’ha ottenuto. Faccio appello alle associazioni Anpi e Apo perché si impegnino a supe- rare ogni residuo contrasto”. Da parte sua Vanni ha affermato con vigore che “siamo arrivati ad un punto di non ritorno, il processo di riconciliazione della Resistenza in Friuli è diventato irreversibile. Su Porzùs non c’è più alcun mistero, si conoscono esecutori, complici e mandanti. Le forze della pace sa- VSAK TIEDAN VASI HISI gm settimana a casa vostra NAROČNINA 2004 Abbonamento ITALIJA ,32 evro EVROPA 38 evro AMERIKA, AVSTRALIJA IN DRUGE DRŽAVE (po navadni pošli)., 62 evro matajur vkJoi lodnIH pi«iwOrA<,“ oppoìiuniiii Matajur je lK'f ***.. !4 ji'Ulit •* i , aib, pi* J' u« «do«.* det**- NfMAWSW Aktualno Prvi uradni obisk Špacapana pri slovenskih organizacijah Slovenski konzul na obisku v Čedadu Paritetni odbor, deželno sodišče zavrnilo priziv V Četrtek, 22. januarja je bil na prvem uradnem obisku pri slovenskih organizacijah videmske pokrajine generalni konzul republike Slovenije v Trstu Črtomir Špacapan, ki ga je spremljal konzul Zorko Pelikan. Na pogovoru, ki so se ga udeležili pokrajinska in dežejna predsednika SSO in SKGZ Giorgio Banchig in Sergij Pahor ter Iole Namor in Rudi Pavšič, je bilo v ospredju vprašanje izvajanja zaščitnega zakona in nadalj-ne rasti slovenske skupnosti na Videmskem. Velik poudarek je bil na Deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine je zavrnilo priziv v zvezi z zakonitostjo sestave paritetnega odbora, ki ga predvideva zaščitni zakon za Slovence št. 38. Priziv so vložili politično desni člani odbora Marcello Pema, Renzo De’ Vido-vich, Riccardo Basile in Adriano Ritossa. Vlagatelji so v prizivu trdili, da pariteten odbor ni zakonit, ker paC ni pariteten. Zakon predvideva za odbor 20 Članov, od katerih je deset italijanskih državljanov slovenskega jezika. Predpisano razmerje pa naj bi porušil Danilo Slokar. Slednji je namreC kot Slovenec sodeloval na skupščini javnih upraviteljev slovenskega jezika, ki je volila tri Člane paritetnega odbora. Slokar ni bil izvoljen, bil pa je imenovan v paritetni odbor kot italijanski Clan in kot tak sprejel svojo funkcijo. Desničarski predstavniki odbora so zato trdili, da Slokar ne more biti obenem Slovenec in Italijan, kar pomeni da njegova prisotnost ruši “paritetnost” odbora. Iz tega naj bi sledilo, da so bili vsi dosedanji sklepi odbora, z določanjem teritorija vred, neveljavni. V bistvu so Perna, De’ Vidovich, Basile in Ritossa skušali blokirati delovanje odbora in z njim udejanjanje zaščitnega zakona. Deželno upravno so-dišCe jim ni dalo prav. Ob tem pa se zastavlja neko drugo bistveno vprašanje. Paritetni odbor je organ, ki je bil ustanovljen zato, da udejanja zaščitni zakon. Po svoji naravi ni politični organ, ampak ima izvrševalne funkcije, ki so bolj tehnične kot politično-ideološke. Kaj pa pomeni z juridiCnega vidika, če Člani odbora z različnimi tehnikami (od odsotnosti do obstrukcije) preprečujejo uresničevanje zaščitnega zakona in mu odkrito nasprotujejo? Je njihova prisotnost ali največkrat odsotnost kompatibilna z osnovno in zakonsko opredeljeno nalogo odbora? Lahko uresničuje zakon nekdo, ki mu nasprotuje? Je lahko sodnik tisti, ki osporava zakonu? problematiki šolstva predvsem za kar se tiCe nadaljevanja dvojezičnega šolanja na ravni nižje srednje šole ter širitve dvojezične šole na Terske doline. Slovenski predstavniki iz Benečije so izpostavili tudi vprašanje, ki je zelo pomembno za notranjo povezanost in povezavo s širšim slovenskim okoljem ter z vidika bogatenja jezikovnega zaklada še zlasti pri mlajših generacijah in sicer slovenskih programov televizije Rai, ki ne segajo do Benečije prav tako kot signal iz Slovenije, ki se ustavi na meji. Beseda je tekla tudi o potrebi po športno-kulturnem središCu, ki naj bi bil v službi celotnega območja in bi veliko prispeval k kulturni in splošni rasti Benečije. Naš časopis že trideset liet parhaja na vaše domuove s prve strani Bi biu zaries predug rotar, če bi se spomnili vseh, ki so v vseh telih letih puno nardil, da je biu naš časopis bogat an zanimiv, da nam je odkri-vu naše korenine, zgodovino an kulturo, da nam je dajau voljo an kuražo vprašat naše pravice. Nekatera imena pa je naša dužnuost zapisat, tiste od Dorica sevieda, ki je biu prvi odgovorni urednik an je Novemu Matajurju dau vse svoje moči, sarce an znanje. Pa tudi Pavla Petričiča, ki je napisu cele knjige an nam z aktualnimi danki odparu oči na naš sviet, z njega študijami an raziskavami pa nepoznane, boleče an tudi delikatne strani naše zgodovine. O-ba sta v časopisu an ne sa-muo pustila zlo močno slied. Vič ku kajšan od naših so-delaucu nie vič med nam ku Marino Vertovec an Paskvale Gujon. Se vič je takih, mladih an manj mladih, ki pišejo po italijansko, nadiško, rezijansko an nimar buj pogosto tudi v knjižni slovenščini. Vsem se iz sarca zahvalmo. Vse vabimo naj še naprej čutijo Novi Matajur za svojega, naj nam ga pomagajo ustvarjati. Sevieda se muormo zahvaliti tistim, ki nam pomagajo finančno, saj samuo z naročninami an reklamo, ne bi i-meli zadost moči: italijanski daržavi an deželi Furlaniji -Julijski krajini, Slovenski kul-turno-gospodarski zvezi an slovenski daržavi. To kar nas posebej veseli je, de je naš časopis v telih lietih rastu. An od lieta 1985 je začeu hoditi po hišah vsak tiedan. Lietos se je začelo že dvajseto leto, kar zaries nie malo. Novi Matajur je v dobrem an v slabem ogledalo, špiegu naše skupnosti. Na njem se vidimo tajšni, ki smo. Na žalost se vide tudi, de nas je nimar manj, de je nimar manj ljudi po naših vaseh še po- sebno buj vesoko v gorah. Ankoder nie videt vic tiste revščine, ki je bila ankrat tle tode. Bi se moglo lepuo ži-viet, pa ljudi ni an sarce boli videt puno liepih an postroje-nih hiš zapuščenih. Novi Matajur je tudi adan od protagonistov našega kulturnega an političnega življenja. Nikdar ni zamuču krivic, ki so se nam dielale, kadar nie bluo diela an kruha doma an naši ljudje so muorli iti po sviete za zaslužkom, pod zemljo v bel-gijanske rudnike al pa samuo dol v laško dolino. Kadar so nam zaničeval an zasmehoval naš slovienski izik, kadar so nam prepoviedal pouk slovenskega jezika, kadar nas nieso tiel priznat za tiste kar smo: Slovenci. Novi Matajur je puno po-magu, de smo se Slovenci iz doline Nadiže an Tera, iz Rezije an Kanalske doline povezali med sabo an takuo rotali buj močni, de smo premagal strah, de prepričani v svoj prav an v italijansko ustavo smo na vas glas vprašali naše pravice. An z našimi močmi smo tudi puno pozitivnega nardili, v gospodarstvu, v kulturi an še narvič v šolstvu. Novi Matajur je biu nimar ob strani vsaki iniciativi an jo podperju. Biu je tudi na strani naših upraviteljev, ki so zavzeto an prepričano die-lal za rast naših dolin. Kupe, z dobro voljo, dielam an s pametnimi projekti lahko prehodimo še dugo pot. (jn) Beneške križanke (Guidaci Horizontal Vodoravno Ime od naše odgovorne urednice. Miesto, kjer počiva Ivan Cankar. - TeCe na turme al za pestjo. - Stufa, šporget, foran. - Je imiela rada doktorja Zivaga. - Gorica na avte. - Italijanski jug, denar. - Beneški “zakaj”. - Sestra... jih ima dvie! - Adan iz... Furlanije. - Ja v Moskvi. - Blata... je zgubila vokalne. - Spot an... naj te je! - Kadar na kratkim. - 100 lir. - Se more... ribe al pa tiče. -Te parve tri... od Kuatarince! - Se jo doloZe na fakturo, pevka Zanicehi. - Parjateljca... iz Čedada. - Jo lovi mačka. - Muš... v Kobaride. - Je dobra za plest maje za zimo. - Je namest gumbu, botonu, čemjero. - Konac cigarete, ki se ugasne v pepelnik. - Istituto nazionale assicurazioni. - Rijeka med RemeZagom an Vidmom. - Usnjasti trak za daržat gor bargeške. - Ja, je dobro... v Ameriki. - Jugoslavija an Italija (zač.). - Takuo ki, glih ku. - Carin tič, ki ima armen kljun. - Bukovac, ki pieje za Beneške Fantje. - Jejdu, von z jejde... v Kobaride. - Akonte, ki so dajal mašetari. -... Marija mater Dei. - Živi v Johannesburg al Addis Abeba. - Nie vič mlada. Vertikal Navpično 1 - Je bla velika dokjer je biu živ Tito. 2 - Zlato v Cedade. 3 - Nota, ki daje diapason. 4 - Se naredi, kar uoda je zlo marzia. 5 - So dišpar v “joče”. 6 - Ko sem dekle lejdih... ! 7 - Ga prime tistega, ki niema za jest. 8 - Jugoslavija, Rusija an Italija (zač.). 9 - Mama je zgubila črke “m”. 10 - Tisti, ki žive v Sidneyu. 12 - Ima dug rep an je podoban vieverci. 15 - Adna, ki se nie oženila, je sama. 16 - Takuo začne Zadar. 17 - Ciešpe. 18 - Zlavina, valanga 19 - Parva nota muzikal. 20 - Busk, baleno. 22 - Ima ku glavno miesto Bucarest. 23 - Kaj? 24 - Rata, kadar na gre daZa puno cajta. 26 - Pu tata. 27 - Bušt, monument. 30 - Ga nie sada v Iraku. 31 - Konac od Illinois. 33 - Gre novic v hišo od zene. 34 - Cajt. 36 - Ime od pevca Renisa, Tonca. 37 - Edgar Allan, ameriški pisatelj. 38 - Palk, podjo. 40 - Zatuo ki, potem. 41 - Teče v žilah. 42 - Je imiela moža, pa ne tašče an taste. 44 - Družba Furlanije. 45 - Anna Karenina. 46 - Te parve dvie v... atletiki! 10 novi matajur Četrtek, 29. januarja 2004 Risultati 1. Categoria Lumignacco - Valnatisone 1-1 3. Categoria Serenissima Audace 6-1 Savognese - Libero Atletico Rizzi 3-2 JUNIORES Valnatisone - Comunale Lestizza 2-0 Allievi Sacilese - Valnatisone 4-1 Giovanissimi Valnatisone - Moimacco n.d. Amatori Warriors - Valli Natìsone 3-2 Osteria al Colovrat Carr. Tarondo 0-1 Filpa - Mar/Ter 5-0 Poi. Valnatisone - Pizz. da Raffaele 0-0 Calcetto Hidroclima - Merenderos 8-5 Credi Friuli Reana - Il santo e il lupo 12-4 Il santo e il lupo Elett. Manzanese 1-4 P.P.G. Azzida - 5 Eglio n.p. Solerissimi - Amsterdam Arena n.p. Paradiso dei golosi - Blu Lions 4-3 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Chiavris 3. Categoria Majanese - Savognese Riposa l’Audace JUNIORES Valnatisone - Fortissimi Allievi Valnatisone - Palmanova Giovanissimi Gaglianese - Valnatisone Amatori Valli Natisone - Mereto di Capitolo S. Vito al Torre - Osteria al Colovrat Orzano - Filpa Piaino - Poi. Valnatisone Calcetto Merenderos - Il santo e il lupo Amsterdam Arena - P.P.G. Azzida Blu Lions - Bar al Ponte Solerissimi - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Buttrio 41 ; Valnatisone 31 ; Risanese 28; Lumignacco 27; Riviera 26; Sedegliano, Reane-se 25; Buonacquisto 23; Colloredo M.A., Cassacco 22; Chiavris 21 ; Corno 20; Flumi-gnano, Nimis 17; Com. Faedis 14; Tre stelle 7. 3. Categoria Stella Azzurra 32; Azzuna, Maianese 29; Serenissima 22; Lib. Atl. Rizzi, Fortissimi 19; Moruz- Sport zo* 16; Moimacco, S. Gottardo* 15; Ciseriis 12; Audace 11 ; Savognese 8; Savorgnanese 4. JUNIORES Chiavris 32; Valnatisone* 30; Buttrio 29; Trivignano* 25; Corno* 18; Com. Lestizza 16; S. Gottardo, Un. Cussignacco’ 15; Tre Stelle**, Reanese**, Martignacco 12; Com. Tavagnacco*, Cussignacco 9; Fortissimi* 6. Allievi Sacilese 52; Itala S. Marco 48; Sanvitese** 40; Ancona*, Gemonese’ 34; S. Luigi 32; Donatello 27; Caneva 25; Valnatisone, Do-mio 24; S. Giovanni 22; Tolmezzo*, Ponzia-na 19;_ Ronchi**, Palmanova* 14; Muggia* 10; Sevegliano* 8. Giovanissimi Moimacco 24; Serenissima 21 ; Savorgnanese 18; Centrosedia, Valnatisone 12; Azzurra 11; Gaglianese, Rangers 9; Chiavris 8; Reai Felet-to 2; S. Gottardo 0. Amatori (Eccellenza) Ediltomat* 24; Bagnaria Arsa*, S. Daniele 14; Valli del Natisone, Torean, Ziracco, Termokey, Baby color 13; Mereto di Capitolo*, Bar Corrado, Warriors 11 ; L’occhiale, Centro Com. Risorgive 10; Carpacco 8. Amatori (2. categoria) Rd Group 19; S. Vito al Torre, Carr. Tarondo 18; Colugna 15; Davos Bicinicco, Millenium, 14; Risano*, Corno 13; S. Lorenzo 12; Versa 8; Osteria al Colovrat* 6; Carioca 3. Amatori (3. categoria) Filpa 26; Beivars 19; Bar Ghigolò 18; Pizzeria da Raffaele 16; Orzano 15; Poi. Valnatisone, 13; Alla terrazza 10; Maxi discount, Piaino 8; Friulclean8; Moimacco 6; Mar/Ter 5. Le classifiche dei campionati Juniores Giovanissimi e matori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno *' Due partite in meno La doppietta dello sloveno e la rete di Martella consentono la vittoria sul Libero Atletico Rizzi Skočir, due sigilli per la Savognese Occasione persa per la Valnatisone a Lumignacco - L'Audace travolta dalla Serenissima - Vincono gli Juniores Sconfitti gli Allievi a Sacile - Negli amatori nulla da fare per Valli del Natisone e Colovrat, il Filpa non si ferma Nel campionato di Prima categoria la Valnatisone è tornata dalla impegnativa trasferta di Lumignacco con un pizzico di rammarico per l’occasione persa sul campo udinese. I valligiani erano passati in vantaggio grazie al gol realizzato da Marco Domeniš ed avevano cercato insistentemente il raddoppio negato dalle parate dell’ex portiere Tuniz. A pochi minuti dal termine, quando gli azzurri già stavano assaporando il successo, i padroni di casa hanno pareggiato il conto. In Terza categoria, dopo essere passata in vantaggio con la rete siglata da Patrick Chiuch, l’Audace di S. Leonardo è stata travolta a Prada-mano dalla Serenissima. Ha finalmente rotto il ghiaccio la Savognese che ha superato il Libero Atletico Rizzi. I gol vincenti dei gial-loblu sono stati firmati dallo sloveno Peter Skočir, autore di una doppietta, e da Giosuè Martella. Decisiva per il successo dei ragazzi di Fedele Cantoni la prestazione del portiere Balutto che ha neutralizzato agli udinesi un calcio di rigore. Dopo il rinvio della gara con la Reanese gli Juniores della Valnatisone hanno iniziato con un convincente successo il girone di ritorno regolando con il più classico dei risultati la Comunale Lestizza. I ragazzi del tecnico Pietro Gremese hanno “vendicato” la sconfitta subita all’andata grazie alle reti messe a segno nell’ultimo quarto d’ora da Davide Du-riavig e (su rigore) da Mattia Cendou. La squadra valligia-na mantiene solitaria la seconda posizione in classifica (in attesa del recupero) seguita a due lunghezze dal Chiavris. Troppo forte la capolista Sacilese per gli Allievi della Valnatisone che con Andrea D’Odorico hanno firmato la rete della bandiera. I Pulcini dell’Audace riprenderanno gli allenamenti martedì 3 febbraio, alle 17.30, presso il campo sportivo di Merso di Sopra. Nel campionato amatoriale di Eccellenza la Valli del Natisone ritorna a mani vuote dalla trasferta con i Warriors, squadra che naviga nella posizione bassa della classifica. Non sono bastate agli Skrati le reti di Mauro Clavora e Ervin Kavčič per portare a casa un punto. In Seconda categoria l’Osteria al Colovrat di Dren-chia ha perso di misura con la Carrozzeria Tarondo non riuscendo a rimontare la rete degli udinesi, realizzata nel primo tempo. In Terza categoria la Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale ha pareggiato a reti inviolate la sfida con la Pizzeria da Raffaele. Il rientrante portiere ducale Bucovaz ha para- Marco Domeniš (Valnatisone) Andrea Balutto - Savognese to un rigore ai “pizzaioli”. Ai cividalesi non è stato-concesso un sacrosanto calcio di rigore. Non sorprendono più i risultati vincenti della Filpa di Pulfero. Una doppietta di Roberto Sedi, le reti realizzate da Tullio, De Biagio ed un autogol sono stati fatali al fanalino di coda Mar/Ter. I ragazzi del presidente Alfredo Specogna conducono la classifica a punteggio pieno. Nel campionato di Prima categoria di calcetto i Merenderos hanno affrontato l’Hi-droclima. I valligiani, privi nell’occasione di Gianluca Gnoni impegnato in trasferta in Belgio con la rappresentativa di calcio a 5 del Friuli Collinare, non sono riusciti ad ottenere un risultato positivo. Nel recupero di Reana la formazione de II santo e il lupo è stata superata dai padroni di casa. Le reti realizzate dai valligiani sono state siglate da Andrea Zuiz, autore di una doppietta, Claudio Scaravetto e Marco Carlig. Nel successivo impegno casalingo contro la seconda del girone, l’Elettrotecnica Man- zanese, i ragazzi di Mauro Clavora sono stati superati dagli avversari di Remanzac-co. L’unica rete della bandiera è stata firmata dallo sloveno Ervin Kavčič. In Terza categoria la capolista Paradiso dei golosi di S. Pietro al Natisone, dopo aver effettuato il previsto turno di riposo, è tornata a giocare sul nuovo tappeto presso il Match-ball di Campeglio. Finalmente sono stati completati i lavori che permetteranno alle nostre squadre di giocare regolarmente. Per i sanpietrini, che con il successo tengono a distanza gli inseguitori della Blu Lions, hanno fatto centro tre volte Marco Bassetto ed una Leonardo Crainich. Nello stesso girone pesante passivo per il Bar al Ponte di S. Quirino, che è stato costretto alla sconfitta dalla squadra ospite della S. Marco. Ieri sera, mercoledì 28, si è concluso il programma del week-end con le partite tra la formazione dei Solerissimi e l’Amsterdam Arena e tra la P.P.G. Azzida e la squadra della 5 Eglio. (p.c.) L’arbitro manda tutti a casa, rinvio per i Giovanissimi VALNATISONE MOIMACCO non disputata Valnatisone: Denis Delič, Francesco Rucchin, Isacco Chiabai, Luca Passariello, Marco Butterà, Fabrizio Co-szach, Luca Loszach, Riccardo Cedarmas, Domenico Polverino, Ruben Chiabai, Michele Miano. A disposizione del tecnico Giovanni Cesaria: Davide Specogna, Davide Conzut, Matteo Cumer, Andrea Chiabai, Alex Venturini, Almedin Tiro, Matteo Specogna. Moimacco: Bottiglieri, Masetti, Caporale, Vicenzutti, Pascolini, Zufferli, Morandi-ni, Nardella, Spaziarne, Ab-durahmanovic, Patti. A disposizione del tecnico Bertossi; Brovedani e Pagavino. Merso di Sopra, 25 gennaio - Per la prima giornata di ritorno del campionato Giovanissimi provinciale l’incontro tra la capolista del girone W X*, f Denis Delič - Valnatisone B, il Moimacco, e la Valnatisone non si è disputato. Alle 9.30 le due squadre si sono presentate presso l’impianto di S. Leonardo e, dopo avere preso visione delle condizioni del terreno, hanno raggiunto gli spogliatoi per il consueto prepartita. L’arbitro ha fatto l’appello e mentre sembrava che tutto procedesse come da copione, improvvisamente ha deciso di non iniziare la partita a causa del terreno ghiacciato. Viste le insistenze dei dirigenti e il malcontento dei genitori presenti ai bordi del campo, l’arbitro effettuava u-na “misteriosa” telefonata, terminata la quale, alle 10.40 ha proceduto all’ispezione del terreno di gioco con i due capitani Zufferli e Cedarmas. Quindi, con un abbondante quarto d’ora di anticipo sull’orario previsto dal regolamento, ha mandato tutti a casa. Viene ora spontaneo interrogarsi perchè la ripresa del campionato sia stata imposta dalla Federazione provinciale di Udine nonostante in questo periodo si registrino le temperature più basse, sapendo di costringere i ragazzi a dover giocare sui campi ghiacciati o pesantissimi a causa delle avverse condizioni atmosferiche. Il campionato terminerà domenica 4 aprile, praticamente all’inizio della bella stagione. Va anche segnalato che nella mattinata di martedì 21, alle 9.30, sullo stesso terreno, in condizioni peggiori, si è giocata la semifinale provinciale tra le Scuole medie di S. Pietro e Lignano, vinta dai sanpietrini per 4-1. In trenta anni d’incontri disputati su questo terreno, è la prima volta che una partita, nonostante la temperatura sia stata superiore di alcuni gradi allo zero e con il sole che faceva capolino tra le nubi, sia stata rinviata. (Paolo Caffi) Nella foto qui a fianco i due promettenti ragazzini di S. Leonardo Lorenzo Crisetig e Andrea Virili che giocano ad Udine nella squadra degli Esordienti dell'Ancona. La loro squadra ha chiuso il campionato d’autunno vincendo tutte le gare disputate V nediejo 1. februarja Dan za Življenje Giornata per la vita ta pred vsako cierkvijo uSafata piskuline. Kupita jih, saj vse kar se “potegne” s tolo prodajo, puode v dobrodelne namiene (beneficenza). Kot vsake lieto, tudi lietos telo iniciativo jo je organinola Caritas naSe foranije Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA CORSO DI NUOTO od sobote 14. februarja do sobote 24. aprila za skupnih deset lekciji v bazenu v Cedade od 19. do 20. ure Quelli che hanno già partecipato ai corsi precedenti sono pregati di confermare l’iscrizione entro venerdì 6 febbraio. Dopo tale data decadranno e verranno prese in considerazione eventuali nuove iscrizioni info in vpisovanje: Flavia 04321727631 Planinska družina Benečije TELOVADBA TUTTI IN PALESTRA od 11. februarja do 30. aprila v telovadnici sriednje Suole v Spietre vsako sriedo an petak od 19. do 20. ure info an vpisovanje: Daniela 04321714303 - 731190 PODBONESEC Carnivarh / Manzan Zapustu nas je Giuseppe Cernet Na naglim je umaru Giuseppe Čemet. Imeu je 66 liet. Giuseppe se je rodiu v Carnimvarhu an je biu Caku po domače, njega žena je pa Rina Monua, le iz tele vasi. Ziviel so v Manzane, kjer je biu tudi njega pogreb. Za ni-rnar pa bo počivu v rojstni vasi, kjer so ga podkopal v saboto 24. ženarja zjutra. V žalost je pustu ženo, hčere Loretto an Nadio, Giordana an navuoda Giulia, pru takuo vso žlahto. SREDNJE Raune Zbuogam Marcella V saboto 24. ženarja smo se zbral v Oblici za dat naš zadnji pozdrav adni naši mladi ženi. Zapustila nas je Marcella Predan. Imiela je samuo 56 liet. Marcella je bla zlo poznana, zlo kuražna an dobre volje žena, se.je rada z vsiem pogovarjala an ji je bluo všeC bit v družbi. Huda boliezan jo je maltrala že puno cajta, do-kjer jo nie ukradla vsiem tistim, ki sojo imiel radi. Za njo joCejo mož Dino, hci Veruska, mama Ida, ki živi v Sondrio, sestra, ki je v Pravejo, de vzet ženo miesca maja nosi nasrečo! Nesrečo nose tudi vzet ženo miesca junija, luja, vošta, se-temberja, otuberja, no-vemberja, dičemberja, ženarja, febrarja, marca an obrila. *** Nie ries, de an mož oženjen živi buj na dugim, ku adan, ki nie oženjen. Je samuo cajt, ki se mu zdi buj-dug. *** Možje se oženejo ne zak čejo vzet ’no ženo, ampak zatuo, ki žene čejo se poročit. Poroke donašnji dan niso unjon an moltipklikacjon, so samuo pričakovanje za divižjon. *** Poroka je povezava od dvieh za ulieč napri življenje, ampak po-gostu se zgodi, ku za konje; je adan, ki ulie-če an te drugi se store ulieč. *** Zaki Zenske se na nikdar obarnejo, kadar gredo na sprehod an možje pogostu? Zatuo, ki možje so čul prav-co, de Orfeo, ker se je obarnu, je zgubu ženo. Mož an žena se štu-dierajo tri tiedne, se ljubejo tri miesce, se kregajo tri lieta, se prenašajo trideset liet an potlè njih otroc začnejo od kraja. *** Adna srečna poroka je kadar žena je sliepa an mož je zjuh. *** Kadar Tonca je šu obiskat njega parjate-lja Giovanina, ga j’ ušafu zmieram use-dnjenega tu sofà, ki je brau Novi Matajur, pa njega dikla Milica je kleče frigala pod v ti-nelu. Kajšan cajt potlè, je ušafu diklo Milico, ki je brala Novi Matajur, pa njega parjatelja Giovanina, ki je frigu kleče pod! Prečudvan Tonca ga je poprašu: - Giovanin, ka’ nie-maš dikle? - Ne, sem jo oženu! - Jo ne morem vič prenašat! - se je ku-mru Bepin, kadar je sreču njega parjatelja -Moja žena me na ku vpraša sude, sude, ni-mar sude! - Pa ki zluodja diela s tarkaj sudmi? - Je an čudež, ker ist ji ne dam nikdar adnega evra! “ Kronaka ————— V Ošnijem so se zbral tisti, ki se kličejo Osgnach Četrtek, 29. januarja 2004 Al imaš tudi ti muoj preimak? Na bota vierval, pa tudi Ivana jih ima 60! Dopunla jih je 10. dičemberja. Ivana, ki je Zurinova iz Gorenjega Barnasa, živi v Leproso z možam, ki je Giorgio Polišnjaku iz Dolenjega Tarbja an sinam Lorenzam. Vsi kupe tudi z drugo žlahto an s parjatelji so praznoval tel liep rojstni dan. Se ankrat “veseu rojstni dan” Ivani, ki, muormo reč, se pru lepuo an dobro darži. 10 dicembre scorso Ivana Blasutig della famiglia Zurinova di Vernassino ha compiuto 60 anni! Ivana vive a Leproso con suo marito Giorgio Qualizza - Polišnjaku di Tribil di Sotto e con suo figlio Lorenzo che insieme a tutti gli altri parenti e amici hanno festeggiato e brindato con lei nell’agriturismo “Là di Scagnet" a Ipplis. Ancora tanti auguroni a questa bella sessantenne delle Valli da parte di tutte le sue sorelle e nipoti Donas ne, jutre ne... so paršli do 18. novemberja, kar so se zbral v Ošnijem. Sevieda, v tisti vasi, kjer imajo koranine. Bluo jih je 65 an vsieh liet. Paršli so od povsierode an par viCerji so imiel cajt se pomenat, se posmejat an ve-plesat, saj so kordal an godce. Zene an CeCe so šle damu s piskulinam, vsi pa so imiel tudi pergameno, ki jih bo spominjala na telo parvo srečanje. Ušafal so se pru dobro an se troštajo, de se spet srečajo, magar kar bo liepa ura, kar bo moC organizat an liep senjam na odpartem. S tro-štam, de pridejo blizu še drugi Osgnach. Zviceri, brat, ki živi v Kanadi, pru takuo žlahta an parjatelji. Ki dost so jo vsi imiel radi, se je videlo na nje pogrebu, bluo je muorje ljudi za ji dat zadnji pozdrav. SPETER Petjag - Belgija 04.02.1989 - 04-02-2004 Petnajst liet od tegà je zapustu tel sviet Doriano. Vsak dan se na anj zmislejo mama Agnodice, tata Pieri, Kevin an vsi tisti, ki so ga poznal an imiel radi v Belgiji, kjer je Zi-veu, an tle v Petjage, kjer je imeu njega koranine an kjer ima žlahto. PRAPOTNO Kodermaci 30.01.02-30.01.04 Dvie lieta od tegà je na naglim umaru Luciano Velli-scig. Imeu je samuo 52 liet. Rodiu se je par Kodermacih, Zi-veu je pa v Como di Rosazzo kupe z njega družino. V teli žalostni oblietinci se na anj spominjajo vsi njega te dragi an tisti, ki so ga poznal an imiel radi. Caro Doriano sono già passati 15 anni da quando, giovanissimo, ci hai lasciati per sempre. La mamma Agnodice, il papà Pieri, Kevin e tutti ti abbiamo sempre nei nostri cuori e siamo certi che anche tu da lassù vegli su tutti noi, soprattutto sui tuoi genitori. Il pensiero dei tuoi in Belgio e di noi qui a Ponteacco è tutto per te. Con tanto affetto Sara Al sta maj poštudieral, ki dost ljudi ima vaš primak? Al sta jih zaštiel? Se na pride nikdar do konca an za Sigurno na bota maj poznal vse, saj Buog vie, kaj jih je po sviete. Pa manjku tiste, ki so ble blizu ja, bi bluo lepuo sreCat an spoznat. Tisti, ki so po preimku Osgnach so se zaCel štiet že kak cajt od tega an so študie-ral napravt ‘no fešto, kjer se sreCat. Četrtek, 29. januarja 2004 Sedan liet an puno parjatelju za Alexa Go par Hloc je še anktaj otruok an posebno poliete je pru lepuo jih videt, kakuo se lovjo po vasi kupe s tistimi, ki žive dol na Liesah. Seda, ki je Suola an tudi mraz parti-ska, je buj riedko jih srečat, pa Ce na 15. dičemberja sta bli šli v hišo, kjer živi Alex Chiabai, sta bli sreCal vse tele, ki so tle na fotografiji an lohni še kaj-šnega drugega! Tisti dan so se zbral za praznovat vsi kupe rojstni dan Alexa, ki je dopunu sedam liet. Njega mama, ki je Stefania an je paršla živet tle h nam taz Tolmi- na, an njega tata, ki je pa Claudio Chiabai - Mateužacu iz Platea, so poskarbi-el, de jim na bo manjkalo pru nič: velika torta, sladčine, patatine, kokakola... Za veselo atmosfero so pa poskarbiel sami otroc. Na senjam so paršli tudi parjatelji, ki hodejo kupe z Alexam v dvojezično Suolo v Spietar. Eh ja, Alex je zrasu an hode že v drugi razred! Ceglih je šlo napri že an miesac an pu od tistega dneva, mi želmo Alexu veseu rojstni dan an puno liepih reči v življenju, ki ga ima pred sabo. Puno ljubezni za mamo Santino Mislemo, de nie lieušega šenka, ku praznovat rojstni dan v objemu sojè družine. An če si že nomalo par lie-teh an de imaš še zdravje, zaries, nie narguorše bogatije na sviete. Za tuole more bit pru kontenta Santina Pippa, Ta-mažova iz Ravni, ki parvi dan novemberja je dopunla okoune lieta, 80! An če jih niesmo bli videli napisanih na torti, niesmo bli vierval, de jih ima. Santina, ki seda živi v Cedade, more zahvalit Boga, de vse tele lieta jih je lepuo preživiela, an če kajšan krat težave so ble an nie bluo nimar lahko iti napri. An za nje 80. rojstni dan so nardil pru veliko fešto dol v Mojmage, “alle tre pietre”, kjer so ji vsi želiel še puno, puno srečnih an zdravih dnevu. Cajt je biu tudi za fotografijo, ki jo tle videmo. Santina ima blizu sebè malo Martino, an Giovanno, ta zad so pa Adriano, Alberto, Lucia, Susy s to malo od družine, z Evo, potlè so še Valter, Igor an Ivan. Draga Santina,. Buog vam di uživat še puno liet zdravih, v mieru an ljubezni takuo, ki je bluo do seda. Raggiungere quota 80 in salute e con una famiglia vicino è veramente un grande dono. Per questo Santina Pippa, della famiglia TamaZova di Raune può essere contenta perché è proprio quello che il destino le ha riservato. Santina vive a Cividale e in occasione del suo compleanno, il primo novembre scorso, per festeggiare bene ha raccolto attorno a se tutta la sua famiglia che, di certo, a Kulturno društvo Rečan z Lies VABI VSE ČLANE NA L1ETNO SEJO, KI BO V PETAK, 6. FEBRUARJA OB 20.30 URI NA SEDEŽU NA LlESAH Na stuojta parmanjkat! novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti) 65 evro Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana St. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT VUanjen v USPI Associato allUSPI CERCO cartoline vecchie delle Valli. Scambio o acquisto. Tel. Ivan 3471156749 VENDESI appartamento mq 65 a Cividale zona ospedale. Telef. 0432/731247 VENDONSI appartamenti mq 110 e 60 a San Leonardo. Telef. 0432/724021 - 723439 VENDO doberman (2 femmine e 1 maschio), tre mesi, prezzo modico. Tel. 0432/726032 ore serali. Za tele zadnje božične an novolietne praznike so nam pisal od vsieh kraju za nam želiet vse narbuojše... pisu nam je tudi tel mikan dedek mraz, "Babbo Natale”. Ah de je buj velika kapuza, ku on! Napisu nam je: "Ciao, se kličem Luigi Canalaz an glih na dan Božiča san dopunu pet miescu. Muoj tata Patrick, moja mama Sylvianne, muoj stric Claudio, an na smiem pozabit moje none, ki so Giuseppe an Dorina Canalaz, vam želmo srečno novo lieto!”. Luigi, lepuo zahvalemo tebè an tojo lepo družino. Srečno lieto 2004 an tebe, dragi puobič, ki takuo miken že vieš, kje so toje koranine. Smo Sigurni de toji noni, čeglih živta vsi gor v Belgiji, te navadejo kiek po našim an kake naše lepe piesmice. Lohni nono ti jih že pieje, kene? Liep pozdrav vsiem vam Planinska družina Benečije sabota, 7. februarja - ob 19.00 uri v gostilni “Alla trota” v PodvaršCah (Podbonesec) 12. OBČNI pozdravi - poročilo o dejavnosti v letu 2003 - finančno stanje - diapozitive o odpravi PdB na Aconcagui Za vpisovanje na vicerjo je cajt do torka 3. februarja an muorta poklicat Lio (tel. 0432/701104) al pa Danielo (0432/714303 - tudi “segreteria telefonica”) Bo motno obnovili Članarino al pa se na novo vpisati v Planinsko! Pro loco Grmak domenica 8 febbraio una giornata sulla neve a BAD KLE1NKIRCHEIM (Austria) ore 6.00 - partenza da Clodig -6.15 Senato - 6.30 Cividale info ed iscrizioni (15 euro): Emanuele 333 26008082 - Marco 389 0747129 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 31. JANUARJA DO 5. FEBRUARJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Premaijag tel. 729012 con tutto il bene che le vuole, non vedeva l’ora di dimostrarglielo anche quel giorno con una bella festa. C’è stato il tempo anche per le foto e qui la vediamo con accanto a se la piccola Martina e con Giovanna, dietro ci sono Adriano, Alberto, Lucia, Susy con la piccola Èva, Valter, Igor e Ivan che, ancora una volta, le augurano tanti giorni sere- ni. Tanti auguri, cara Santina, fedele abbonata del Novi Matajur, anche da parte nostra. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910al0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala "za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom.