Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V. I/. — sekcije slo dravsko banovino v Cfublfani
_ _ y _ ^	Tirn & I t riti	Urednlitoe t» mprmvm: LJuklfmna. Frmntiikmnakm aliee t/i. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne »prejemamo. Izhaja wak četrtek. Naročnina letno
Mesečna JJrl.lO%ja ** flUafCIU" = »o	h.,,.,,» «O rf,,, Č/«„/ .akcije _/. t/. U. plačajo « M«««rlno. Oglasi |»<.>tlt. in dogovora, davek posebo. P9U.lek.rai.il./53. Telefon 4S-S6
Kot list v viharju
»Za šleve je res hudo. Ne vedo, kam bi se skrili, kam pobegnili, kam se usmerili, da bi bilo za vse primere prav.«
Dr. Janžekovič — v »Času«.
Tak čas, kakor ga preživljamo sedaj, je v resnici za marsikoga zelo — neroden. Ne glede na to, da je sedanjost že sama na sebi trda in negotova, življenje v njej pa temu primerno, visi poleg tega nad vsemi še mučna zavest, da so vse današnje družbene oblike strahotno labilne in da bo že bližnja bodočnost posegla vanje z železno metlo. Ta zavest nam grozi kakor Damoklejev meč, ni ga pa jasnovidca, ki bi mogel z matematično natančnostjo odgrniti zasfor, ki nam zakriva prihajajočo novo stvarnost.
»Kaj bi« in »kam bi«, to je sedaj vprašanje za veliko množino iskajočih in omahu-jočih, da bi si že v današnjem kaosu zagotovili ugoden sedež v bodoči socialni »prireditvi«.
In kakor so vsi ukrepi, ki jih plašljivec stori v nekakem patološkem stanju pod pritiskom zunanjih sil, zelo negotovi in nestalni, tako se godi tudi sodobnim omahljivcem in iskalcem varnega zavetja. Kar koli počno in česar se lotijo, se neposredno nato razgali kot varljivo zaklonišče, izbrano v stanju paničnega strahu in bega pred stvarnostjo in samim seboj. Sleherni svetel zavestni trenutek jim razodene usodne špranje v novem pribežališču, kamor so se zatekli ob uri omračene zavesti.
Temu se pravi če hočete z uvidevnim evfemizmom — današnja duhovna kriza. V resnici imamo opraviti z ljudmi, ki iščejo vedno in povsod in za vsako ceno le sami sebe. Ker so pa že anticipatno izgubili svoje prepričanje, postaja njihov lov za lastno osebnostjo podoben mačjemu lovu za lastnim repom.
»Učiteljski tovariš« je stanovsko glasilo, organ učiteljske organizacije. Ne spodobi se in ne pristoji mu naloga, da analizira »duhovne« krize drugih stanov. To delo naj opravijo z večjo ali manjšo natančnostjo njihove stanovske organizacije. Povsod je potrebno, povsod je nujno, kajti na omahljivih značajih in brezosebnih članih se ne bo nikjer zgradila solidna stavba bodočnosti.
Naša specialna dolžnost je, da posvetimo v svoje vrste, med svojimi stanovskimi tovariši in tovarišicami, ki stoje zunaj svoje stanovske organizacije.
Tudi pri nas je marsikje zelo hudo. Mnogi »ne vedo, kam bi se skrili in kam se usmerili, da bi bilo za vse primere prav.« Neorganizirani vedo predobro, da obstaja v Sloveniji učiteljska organizacija, v kateri skuša zavedno učiteljstvo z gmotnimi in moralnimi žrtvami v skupni borbi lajšati sebi in svojcem težko življenje današnjih dni. Nočemo peti slavospeve njihovim uspehom. Kjer jih ni, jim to dejstvo samo vliva koristna spoznanja o vzrokih, razmerah in ljudeh, ki uspehe onemogočajo. Zavedajo se tudi, da že sami obstoj trdne stanovske organizacije zavira marsikatero nam škodljivo stremljenje, ki bi se ob pomanjkanju organizacijske kontrole sprostilo v škodljive ukrepe. Kjer se pa doseže kateri koli uspeh, deležni so ga tudi vsi tisti, ki stoje brezbrižno in neaktivno ob strani borečih se tovarišev. S samo po sebi umevno gesto spravljajo sadove, za katere se niso borili, za katere niso ničesar žrtvovali, v »prijetni« zavesti, da »znajo« živeti.
S ciniki in sebičneži je sožitje težko; na takih kvalitetah se ne gradi niti gmotno pravična niti socialno ustrezajoča družba. Pri moralno visoko stoječih ljudeh mora stati zahtevnost v premem razmerju s požrtvovalnostjo. Sebičneži zahtevajo maksimum koristi za minimum žrtev.
Dolžnost do stanu zahteva od vseh naših požrtvovalnih tovarišev, da skušajo povsod na terenu ugotoviti pri neorganiziranih stanovskih kolegih vzroke, ki so jih privedli do prepričanja, da je »divjaštvo« v teh časih edino prava oblika občestva. Prepričani smo, da so njihovi vzroki po veliki večini malenkostnega osebnega značaja, kjer se pa ne povedo odkrito v brk, jih pa z mirno vestjo lahko zberemo v koncentracijsko taborišče, nad čigar vhodom bi z velikimi črkami zapisali naš uvodni moto.
Zvišanje cen življenjskim potrebščinam in zvišanje naših plač
»Oh, ta draginja, ta draginja!«
To je danes moto vseh razgovorov, ki se začenjajo povsod, bodisi med znanci ali prijatelji, med sosedi ali sorodniki, med vsemi stanovi, najbolj pa med našim delovnim ljudstvom in uradništvom.
Pa je tudi resnično, saj draginja je tisti moloh, ki danes požira skromne plače, zaslužene z velikimi energijami, ki jih potroši uradništvo in delovno ljudstvo za svoj obstoj in za trdo skorjo vsakdanjega kruha.
Občutna draginja raste iz dneva v dan in je že davno prekoračila maksimum stvarne vrednosti vseh življenjskih potrebščin. V primeri z našimi plačami, ki so daleč, daleč pod pravim minimumom in ki ne ustrezajo ustvarjajočemu stvarnemu delu, pa je tu velika razlika, ki tvori baš za uradništvo največji minus, primanjkljaj. Kriti ta primanjkljaj je danes glavni problem vsake uradniške družine, kajti marsičemu se je moral uradnik že odpovedati, a jesti in oblečen mora biti vsak.
Porast cen lahko primerjamo z dvigom živega srebra v termometru, če ga prinesemo pozimi od zunaj, kjer vlada hud mraz, v sobo, kjer je zelo toplo. Živo srebro se zelo naglo dviga in se nekje ustavi. Kdaj se pa bo ustavila cena življenjskim potrebščinam?
Pravilno bi bilo, da bi se tudi naše plače sorazmerno z dvigom cen dvigale. A naše plače so se v primeri s termometrom dvignile kvečjemu za 1 0 do 2', kar je ravno toliko, če bi iz Dtave nosili s čebrom vodo, hoteli pa bi strugo osušiti.
V naslednjem hočem podati neko bežno sliko o porasti izdatkov šestčlanske družine in ta porast primerjati z dvigom naših plač. Znano je, da plača državnega uradnika že pred nastopom draginje ni dosegla eksistenčnega minima in so sedaj naše plače zdrknile še globlje pod to zahtevano črto.
Mesečna potrošnja šestčlanske družine je povprečno:
1. Izredna povišica znaša od VIII. skupine naprej 80 din, 2. za vsakega otroka 50 din, to je 4 X 50 din je 200 din; skupno torej 280 din.
Če torej primerjamo povišanje izdatkov s povišico državnega uradnika, ki jo prejema mesečno, vidimo primanjkljaj okrog 1000 din. Od kod dobiti sedaj denar za kritje tega primanjkljaja? En tisočak mesečno, to je za uradnika velika vsota, ki je pač neobhodno potrebna, kajti spredaj navedeni izdatki so stvarni, itak zelo zreducirani in nihče ne more trditi, da taka družina živi v izobilju. Vsaka uradniška družina pa si mora vsak mesec nabaviti malenkost perila ali obutev ali nekaj obleke, kajti sicer se nekega lepega dne utegne zgoditi, da bo brez vsega in ne bo mogel nihče na cesto.
Marsikdo se je že prej zadolžil, zlasti pa učiteljstvo, ko se je selilo okrog kakor večni popotniki ali pa ga je bolezen v družini občutno strla finančno, tako da je bil prisiljen najeti posojilo v dobri veri, da ga bo lahko odplačal. Sedaj pa niti za obresti ne zmore, kapital pa je vedno enak in se sam noče staliti.
Dolgovi rastejo, kritje izdatkov to zahteva, kajti danes ne da uradniku nihče več na up. Prejšnja leta, takoj po preobratu, je bil uradnik gospod, vsak se mu je klanjal, vsak mu je ponujal svoje blago in mu tudi kreditiral, a danes je to minulo.
V borbi za svoj življenjski obstoj, da prehrani svojo družino in da čuva ugled svojega stanu, je uradnik danes prisiljen, odreči se vsem kulturnim dobrinam. Knjige, gledališče, kino in druge zabave so za njega le sanje prejšnjih let. Sedaj sameva doma in časopisi so njegovo edino čtivo in »kulturna hrana«.
Zato je skrajni čas, da se oni, ki nam režejo naš kruh, spomnijo tudi na nas in nas rešijo trpljenja in propada.
Posebno mi učitelji, ki smo raztreseni po vsej domovini in ki vzgajamo narod, smo po-
Artikel :	Cena		prej:	Cena sedaj:			Več:
		din			din		din
30 kg krušne moke (sedaj enotne)	2,75	=	82,50	5,50	=	165,—	83,50
8 kg pšenične moke Ogg .	3,75	=	30,—	8,50	=	68,—	38,—
4 kg koruznega zdroba	2,50	=	10,—	4,50	=	18,—	8,—
2 kg pšeničnega zdroba	4,75	=	9,50	8,75	=	17,50	8,—
6 kg masti ......	16,—	=	96,—	28,—	=	168,—	72,—
1 kg masla ......	32,-	=	32,—	50,—	=	50,—	18,—
3 litre olja......	11 —	=	33,—	25,50	=	76,50	43,50
2 kg makaronov.....	7,50	=	15,—	13,—	=	26,—	11 —
1 kg franka......	16,—	=	16,—	21,-	=	21,—	5,—
1 kg kneipa......	13,—	=	13,-	20,—	=	20,—	7,-
2 kg riža.......	8,—	=	16,—	16,—	=?	32,—	16,—
8 kg sladkorja .....	15,50	=	124,—	18,—	=	144,—	20,—
3 kg fižola ......	4,—	=	12,-	6,50	=	19,50	7,50
25 kosov jajc......	1,-	=	25,-	2,—	=	50,—	25,—
20 kg mesa ......	8,-	=	160,—	16,—	=	320,—	160,—
90 litrov mleka.....	1,50	=	135,—	3,—	==	270,—	135,—
2 kg mila.......	12,—	=	24,-	18,—	=	36,—	12,—
2 kg soli.......	1.50	=	3,-	2,50	=	5,-	2_
1 m3 drv.......	100,—	=	100,—	190,—	=	190,—	90,—
			936,—			1696,50	760,50
Če še računamo razne druge potrebščine: kavo, kalodont, nekaj prekajenega mesa itd., lahko računamo povišek 39,50 din na 800 din. Po višek na trgu je 100%. povišek za šolske potrebščine, časopise itd 200 din, dobimo po višek 1000 din.
Pri vsem tem pa ni vračunana ne obleka in ne obutev, kar pri tako številni družini nanese precej, tako da lahko mirno računamo povišek mesečno 1250 din, kar znaša preko 110 %.
Sedaj pa poglejmo, koliko znaša povišica državnega uradnika, ki jo prejema od lanske jeseni:
trebni poleg vsakodnevne običajne hrane tudi nekaj »kulturne hrane«, zato je zvišanje naših prejemkov neobhodno potrebno. To zvišanje pa mora biti izdatno, tako izdatno, kakor so se izdatno dvignile cene vseh neobhodno potrebnih in za inteligentnega človeka prepotrebnih materialnih ali duhovnih dobrin.
Če bosta delala prehranjevalni in oblačilni problem inteligentu uradniku največ pre glavic, bodo njegovi duševni produkti padali — in s tem bo oškodovan narod. Zato pa je neobhodno potrebno, da se naše materialno stanje čimprej izboljša in popravi.
V—ar.
Kako stanujemo
Popolnoma neprimerne so stanovanjske razmere v Ž. v novomeškem srezu. Šola, dvo-razrednica, ima samo eno naturalno stanovanje. Ker v kraju ni primerne sobe za drugo učno osebo, mora tudi ta stanovati v upraviteljevem stanovanju. Ako sta obe učni osebi ženski, je stvar kolikor toliko v redu, če sta pa različnega spola, se pa znajdeta v kaj kočljivem položaju kot je to razvidno iz sledečega opisa, ki nam ga je poslal prizadeti učitelj: »V tukajšnjem kraju ni primernega stanovanja za drugo učno osebo. Edina soba je na razpolago v vaški gostilni. Ta soba je za daljše bivanje popolnoma neprimerna. Na podstrešju je namreč del veže pregrajen z deskami. To je tujska soba. Zaradi celodnevnega ropota, ki traja cesto že od 4. ure zjutraj do 10. ure zvečer, sta delo in počitek v njej nemogoča. Razumljivo je tudi, da se taka soba pozimi ne da zadostno ogreti. Poleg tega
leži okno tik nad odprtim gnojiščem, kamor je izpeljan tudi prost izliv iz gostilniškega stranišča. Soba je torej tudi s higienskega stališča popolnoma neprimerna. Zaradi tega je v kraju običaj, da druga učna oseba stanuje v upraviteljevem stanovanju. Posebno nerodno pri tem je pa to, da je morala do nedavnega hoditi učiteljica skozi učiteljevo sobo. Sedaj imata obe sobi poseben vhod iz skupne kuhinje. S to preureditvijo stanovanja je bilo ustreženo vsaj komoditeti učitelja. Neprimerno pa ie, da stanuje poročen moški s samsko učiteljico skupno v enem stanovanju. Izrecno pripomnim, da sem o vsem tem že pred petimi mesci informiral oblast.«
Iz tega opisa je razvidno, da sta obe službeni mesti v tem kraju pripravni edino le za poročen učiteljski par ali pa za dve samski učiteljici, zlasti še, ker si morata učitelja svojo hrano kuhati sama.
OPOZORILO
Ponovno opozarjamo na razpis ankete, ki je bil priobčen v 18. številki »Učiteljskega tovariša«. Tovariše in tovarišice, ki žive v neurejenih stanovanjskih razmerah, ponovno pozivamo, da v tej anketi sodelujejo in pošljejo uredništvu popis svojega stanovanja.
Uredništvo.
Ravnotežje žepa
Pod gornjim nasovom piše »Glasnik železničarjev in brodarjev« nastopno:
»Vsi vemo in vsi čutimo, da je življenje dan za dnem dražje in težje. Denarja pa, na žalost, ne moremo raztezati kakor žvečilni gumi, da bi tako pokrili vse svoje življenjske potrebe. Pravijo, da je od mesca junija do oktobra preteklega leta poskočila cena kmetijskim proizvodom za 38,1 %, cena industrijskim proizvodom pa je pokazala skok 44,4 %. Pri tem pa so se naše plače v istem času povečale za nepolnih 15 %. Živeti pa je treba, živeti moramo.
Zadružni tisk naglaša in dokazuje, da je prvi pogoj za dosego ravnotežja v gospodarskem življenju ravnotežje v cenah med kmetijskimi in industrijskimi proizvodi. List »Zemlja« pripominja v svoji številki z dne 29. marca 1940: .Ravnotežje med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov bi ne ustrezalo samo interesom gospodarstva, marveč tudi občim narodnim in državnim interesom.' List ugotavlja, da je razlika med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov dan na dan večja in to na škodo kmetijskih proizvodov. S tem hoče list vsekakor opozoriti odločujoče osebe na tisto večno tekmo raznih kartelov, ugodnostnih industrij, špekulantov itd., ki streme za 100% dobičkom brez ozira na sredstva in posledice.
Z drugimi besedami povedano, je treba skok cen industrijskih proizvodov proglasiti za špekulacijo, izvajano brez ozira na pravo stanje našega kmetijstva in žep konsumenta. Življenje je dražje dan na dan. Vsako jutro nam- prinese iznenadenja, ki niso prijetna in zaželena. Iz dneva v dan je vse težje vzdržati ravnotežje naših žepov.
Z našimi plačami, ki so za današnje dni vse preveč skromne, shajati, je prava umetnost. Naša materialna beda je znana vsem. V prvi vrsti se moramo zahvaliti našim ženam, ki z osebnimi žrtvami gospodarijo s tem denarjem, da še nismo prišli na beraško palico. Vsaj za sedaj še nismo popolnoma izgubili ravnotežja žepa. Vendar to ne pomenja, da že jutri ne bo prišla katastrofa. Cene skačejo ne oziraje se na odbore, komisije in apele z odločujočih mest. Vsaka pesem ima tudi svoj konec. Ne smemo zapreti oči pred stvarnostjo, pripravljeni moramo biti vsak trenutek, da nam obnemorejo žene v borbi s hišnimi skrbmi zaradi pomanjkanja in dviga-Sanja cen prav vsem življenjskim potrebščinam.
Mnogo laže je vzdrževati ravnotežje žeDa kmetu ali fabrikantu nego konsumentu. delavcu in revnemu državnemu uradniku. Kmet ima sredstva in možnost, da poveča svojo proizvodnjo. Fabrikant pa vobče spada med specialiste za povečanje cen svojim proizvodom.
Kaj pa mi, državni nameščenci, delavci, dnevničarji in nadničarji? Ali moremo mi povečati cen</svojega dela? Na žalost ne. Vsaj ne brez pristanka in odobrenja nadrejenih. Mi smo obsojeni na milost in nemilost drugih, ki imajo često gluha ušesa zaradi različnih vzrokov. Pravite, da je treba trkati in trkati na vrata, kjer se rešuje izboljšanje življenjskega obstanka? Pravite, da je treba zopet prositi in dokazovati potrebo povišanja naših plač? Prav je, da prosimo, da pošiljamo apele za pomoč in da pišemo. Papir je mrtva stvar, vse bo prenesel.
Razmere nais silijo, da prenehamo že enkrat s svojim čakanjem, ki je že davno postalo zgodovinsko in da poiščemo nek izhod, nek lek našim neprilikam. Da pomagamo sami sebi, ker so drugi trenutno zaposleni morda z mnogo važnejšim delom.«
Vsebina:
Kot list v viharju.
Zvišanje cen življenjskim potrebščinam in
zvišanje naših plač. Kako stanujemo. Ravnotežje žepa.
Dr. Miha Krek, novi minister za prosveto. Drva v naturi namesto drvarine! Med »zaostalimi« v otrokovem stoletju. Pravilnik za človekoljubne ustanove. KMEČKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO:
Klic po glasilu. LISTKA: Kramljanje o nalivnem peresu. —
Prisluškovanje. Splošne vesti. — Učiteljski pravnik. — Iz listov. — Naša gospodarska organizacija.
—	Osebne zadeve. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Mladinska matica.
—	Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Dr. MIHA KREK
novi minister za prosveto
Novi minister za prosveto ,g. dr. Miha Krek, je rojen leta 1897. Po dovršeni ljudski šoli je obiskoval škofijsko gimnazijo v Št. Vidu pri Ljubljani. Pravne študije je dovrši! v Ljubljani, kjer je tudi položil advokatski izpit in pozneje izvrševal advokaturo.
Takoj po dovršenih pravnih študijah se je g. dr. Krek posvetil delu v posameznih zadružnih organizacijah. Od leta 1928. do 1930. je bil tudi urednik »Slovenca«. Nekaj časa je bil tudi predsednik Prosvetne zveze. Po ustanovitvi Jugoslovanske radikalne zajednice je postal član glavnega in izvršnega odbora stranke, a sedaj je njen glavni tajnik.
Prvič je postal minister v drugi Stojadi-novičevi vladi. Pri volitvah 1. 1938. je bil izvoljen za poslanca v krškem srezu. Po rekonstrukciji vlade dr. Stojadinoviča je prevzel resor ministrstva za zgradbe. Isti ¡resor je obdržal tudi v vladi Dragiše Cvetkoviča in to do 26. avgusta 1940. Po ostavki na ta položaj je bil postavljen za ministra brez portfelja. V tem svojstvu je bil po smrti dr. Korošca 16. decembra 1940 določen za zastopnika ministra za prosveto, katerega vodstvo je sedaj prevzel kot novi minister v tem resoru.
Ob nastopu novega ministra za prosveto izražamo željo, da bi bila vodena vsa prosvetna politika tako, da bi bilo to v korist šoli in učiteljstvu, ki ima svoje posebne utemeljene želje zlasti glede personalne politike.
V soboto, 25. januarja, je bilo objavljeno imenovanje novega ministra za prosveto. Resor je bil poverjen g. dr. Mihi Kreku, bivšemu ministru brez portfelja.
Drva v naturi namesto drvarine!
Drvarino nam izplačuje banovina mesečno po 25 din za samsko učiteljstvo ter 50 din poročenim.
Kako daleč so že za nami časi, ko so se te vsote določale in določile. Takrat, ko so bila drva še od 50 do največ 90 din za 1 m3, bi bilo to eventualno primerno. A danes? V podkrepitev naj navedem svoj primer, ki dovolj jasno priča o nesorazmerju.
Službujem v gozdnem kraju, od koder se drva izvažajo na lesni trg, lahko rečem noč in dan, v petek in svetek. Drv je torej dovolj! Ker si kot pripravnik ne morem privoščiti te razkošnosti, da bi kuril s »prima« drvmi, sem naročil pri svojem trgovcu drva najslabše kvalitete: drva okroglice. Strmite in čudite se: plačal sem za 1 m3 reci in piši 130 din — lani za isto 60 din. V časopisih sem čital, da je bil obsojen ta ali oni trgovec, ki je kopičil usnje, sladkor, moko itd. Nisem pa še čital,
da bi bil obsojen kak trgovec z lesom. Tudi tu bi bilo umestno, da poseže oblast vmes. Ali je dopustno, da so si razni trgovci in prekupčevalci z lesom in kurivom nabavili ogromne zaloge drv in lesa, ki so jih kupovali po 130 do 150 din za 1 seženj in da danes ista drva in isti les prodajajo konsumentom po 700 do 800 din za 1 seženj. Na maksimirane cene se nihče ne ozira.
Zdaj mi pa svetujte, kaj naj napravim s 25 din, ki jih dobim mesečno za drva! S tem si lahko nabavim 3 kolobarje mehkih odpadkov, ki so po 8 din (presežek 1 din pa za vžigalice, da si lahko zakurim!).
Ali bi ne bilo umestneje, da se nam dajo drva v naravi? Ali pa naj se pavšalira tak znesek, ki ustreza današnjim nakupnim cenam.
Torej: ceni drv primerno zvišanje mesečne drvarine, še bolje pa: zadostna količina drv v naravi!	—li.
Marija Klofutarjeva:
Med „zaostalimi" v otrokovem stoletju
(Nadaljevanje)
Nekatere duševne funkcije so tudi pri normalnih otrocih prepotencirane in prehajajo v anormalno formo. Med te spada fantazija, ki ni daleč od patološke laži.
V Slav. Požego smo dobili gojenko, učenko beograjske pomožne šole. S svojo zunanjostjo je napravila vtis deklice, ki sicer ni trpela pomanjkanja, ni pa doraščala v skrbni vzgoji, negi in v redu. Dala nam je takoi v več oblikah razumeti, da je iz »boljše« hiše, in briljirala je z raznimi bontonskimi finesa-mi. V šoli in pri delu je pokazala minimalno znanje.
Ko se je v zavodu malo aklimatizirala, je najprej bombardirala paziteljice z vsemi mogočimi željami, med katerimi so bile tudi cigarete in črna kava.
Nekega dne je dobila hud »živčni« napad v zvezi s pomnoženim bitjem srca, krči, jokom, omledevico in nazadnje s sladkim spanjem. Ti napadi so se odslej ponavljali redno vsak dan ob istem času in z istim programom. V »podzavestnem« stanju je pripovedovala naravnost bajne fantastične laži, kot n. pr. Moja mati je uradnica ministra prosvete, oče pa akcionar pri nekem industrijskem podjetju. Bili smo zelo bogati, imeli smo lepo stanovanje s perzijskimi preprogami in srebrnim jedilnim priborom. Mama in jaz sva imeli tudi mnogo nakita z dragim kamenjem. Obiskovali smo kavarne in plese, vozili smo se z avtom. Moja mama in jaz sva bili najlepši. V kavarni sem včasih tudi pela. To je zvedel Nj. Vel. knez namestnik Pavle in naju z mamo povabil na
dvorski bal. Na dvoru je bilo mnogo imenitnih gospodov in dam, tokrat sem se spoznala skoro z vsemi ministri.
Na željo Nj. Vel. kneza namestnika Pavla sem zapela par sevdalink. Ves dvor mi je ploskal, z mano so se ljubeznivo razgovarjali in me pohvalili. Knez namestnik Pavle me je poljubil, od Nj. Vel. kneginje Olge pa sem dobila v dar srebrn servis.
Moja mama je večkrat prirejala sijajne večerje, na katere so prihajali gosti z avtomobili. Mnogo smo plesali in bilo je veselo. Moj oče se je zaljubil v eno izmed povabljenih dam ter z njo v avtomobilu pobegnil v Črno goro. Mamo in mene je zapustil brez denarja in se ni več brigal za naju.
Kljub ambulantni negi je deklica slabela in, ko smo preizkusili neučinkovitost raznih pomirjajočih sredstev iz domače lekarne, smo poklicali na pomoč zdravnika. Ugotovil je takoj, da je to tendenciozna simulacija histerične ženske in svetovati, naj v tem primeru radikalno postopamo. Za umirjenje vesti smo jo dali raje za nekaj dni v bolnico, kjer je po že omenjenem načrtu ponovila svoj »nastop« ter dobila v odgovor mrzlo prho in popoln prezir. Pri ponovnih simptomih za napad je od zdravnika internista dobila še par klofut in po štirih dneh se je vrnila iz bolnice — zdrava. Napadi se v zavodu niso več ponavljali.
Poročilo beograjske pomožne šole je potrdilo, da je simulantka, sodnijski izkaz pa, da je zanemarjena, anormalni produkt anor-malnih razmer. Mati živi ločeno od moža, ki se ne briga za ženo in hčerko ter se preživlja s priložnostnim zaslužkom po raznih južnih mestih naše države. Oče se ni hčerki nikoli javil, materina pisma pa so pokazala, da je sicer pismena, toda brez inteligence in izobrazbe, popoln ortografski lajik.
Pedagoška analiza: Duševno zaostala deklica v razvojni dobi s potenciranim čutom manjvrednosti. Nerazvit in zaradi tega slabo delujoč intelekt ne more regulirati v anormalno smer razvijajočih se naravnih nagonov, med katerimi dominirata poveličevanje sebe ter spolni nagon, ki tako često vodita k moralnemu defektu.
Intelektualno preslaba za pouk, nezmožna, da bi mogla kdaj polagati predpisane izpite, se ta moja »pacientka« ni mogla posvetiti poklicni vzgoji. Uvrstili smo jo v gospodinjsko šolo, kjer je zaradi nerodnosti, pomanjkljive pozornosti in koncentracije razbila sicer mnogo posode, a pokazala je tudi mnogo veselja in dobre volje in si v gospodinjskih delih pridobila najpotrebnejše znanje. Razen omenjene »radikalne« kure v bolnici ni bila v zavodu nikoli kaznovana, nastopala je pri raznih internih prireditvah s pevskimi točkami, je sedaj čisto normalna in dobrega srca ter upam, da bo nekdaj še srečna žena, če pride v normalne razmere. To je v danem primeru edini psihološki eksperiment.
Kleptomanijo opažamo pri otrocih kot normalen pojav in ga navadno prištejemo na račun sladkosnednosti. Kdo izmed nas ni v onih malih »nerodnih«, najlepših letih izmaknil mami sladkorja, peciva ali marmelade, kdo izmed nas si ni prav na skrivaj pokvaril želodca z nezrelim sadjem, koliko je mož, ki niso »promovirali« pri prvi cigareti? Pri degenerativnih in defektnih otrocih nas ovira neurejen kompleks prirodnih nagonov, ki prizadevajo domačim in šolskim vzgojiteljem mnogo truda. Intelektualno nerazviti otroci so brez nadzorstva barbari in vandali. Z razvojem intelekta pa se ta problem sam regulira.
Drugače je s hereditarno obremenjenimi. Omenila sem že, da črno ne more postati belo. Psihološka dednost daje vedno degenerativno in bolno potomstvo.
V zavod smo dobili devetletno deklico, nezakonsko hčerko matere delavke in neznanega očeta inozemca. Šolska in sodnijska poročila so bila neverjetno bogata in so vo-
dila k izvoru prirojene dispozicije za kleptomanijo.
V	poročilu razredne učiteljice: »krado vse, do česar pride«, je bila navedena cel* kolekcija plaščkov, robcev, snežk, čevljer, kap, rokavic in raznih potrebščin, ki jih je r šoli pokradla svojim součenkam. Šolo je obiskovala zelo neredno, ker se je potepala po okolici. Skrita za plotom ali kakim grmom je prežala, kdaj bodo domači odšli na delo in kam bodo spravili ključ. Tipična navada kmetov je skrivanje ključa pod vežnimi vrati ali na oknu, kar si je kaj hitro zapomnila. Po odhodu domačih je odklenila vrata ter krenil* naravnost do omare, kjer je po obleki, perila in listinah brskala tako dolgo, da je prišla do denarja. Karakteristično za 7—9 letno deklico je to, da ni nikoli vzela vsega. Če je naši* 500 din, je vzela samo 300, ostalo pa lepo dejala nazaj, razmetano zložila, odstranil« vse znake, zaklenila, spravila ključ na prejž-nje mesto in neopaženo odšla.
Če ni našla ključa, je šla v hišo skozi okno, ki ga je po potrebi tudi razbila, pri riš-jih hišah pa si je primaknila lestev ali stol. Vsa okolica je trepetala pred nevidnim tatom, ki je toliko uvideven, da pusti za sol i» tobak. Za del nakradenega denarja je nakupila sladkarij in jestvin, ostanek pa je zavil* v cunjo ter skrila ali zavrgla.
V	zavodu je precej pogosto menjaval» nazore in interese. Prvi anormalni pojav je bil* lesbična ljubezen, ki pa jo na žalost srečamo v vseh institucijah z istospolnim osebjem, po samostanih, raznih konviktih in kaznilnicah, pa si bo zaradi te svoje vsiljivosti morda nekoč priborila mesto med normalnimi pojavi.
Ljubezen do »nepozabne« tovarišice je manifestirala v pisanju ljubezenskih izlivov in obljub, v vzdihih, ohih in ahih, joku in stoku, nespečnosti in v tetoviranju monogramov svoje »Lilice«, prebodenih src in ljubezenskih verzov na svojo kožo. Na ta način pridobljene bolečine je prenašala z neko sadistična naslado, smatrajoč se za mučenico ljubezni. Simpatije pa je pogosto menjavala.
Po prestani krizi razvojne dobe je nastala tudi v seksualnih motnjah stagnacija. Začela se je »specializirati« za razne poklice in vsak mesec prosila za premestitev v drug oddelek in k drugi vzgojiteljici, ker ji »to ne gre«, pa nima veselja. Da morda z eksperimenti zadenemo na pravo žilico, smo ji večkrat ugodili, saj so voditeljice oddelkov bile vedno vesele, da se je rešijo. Nazadnje me je njena mati zaprosila, naj ji omogočim, da se nauči kuhati, pa sem jo uvrstila med' go-jenke gospodinjske šole.
Svobodo gibanja, ki jo zahteva gospodinjsko delo v vrtu, na polju, pri kravah, v svinjaku, pri perutnini, v cvetličnjaku. sadovnjaku itd., je zlorabila, da se je splazila ▼ sobo zavodskega sluge in prekontrolirala njegovo omaro. Od najdenih 500 din je 400 vrnila nazaj v žep, 100 pa zavila v krpo in skril* pod tram v svinjaku.
Tajila je do zadnjega trenutka, gledaje mirno v oči brez sledu sramu, rdečice ali druge reakcije, valeč krivdo na vrsto tovarišic, s katerimi ni bila dobra. Ko smo jo postavili pred gotovo dejstvo, je brutalno vse priznala, nato pa se je zaščitila z mutizmom.
Pri drugi priliki je ukradla blagajničarki ključe tresorja in jih vrgla v kanal, ne da bi prej poizkušala odpreti blagajno.
Iz navedenega je razvidno, da gojenka ni kradla iz biološke potrebe, pa tudi ne iz nagnjenja po posesti, temveč je uživala v samem aktu. Za poboljšanje tega tipa so učiteljem razpoložljiva sredstva preslaba. Mogoče bi tu dosegla svoj cilj psihoterapija?
G. D. Brankovič omenja v »Splošni pedagogiki zdravljenja«, da so predmet medicine odnosno psihiatrije in psihoterapije samo one anomalije, katerih vzgoja ne more odstraniti ali ublažiti, kot so n. pr. težki primeri slabo-miselnosti, kjer je vzgojni vpliv izključen.
M. Nagajka:
Kramljanje o nalivnem peresu
Nalivno pero je moderna stvar. Jaz ga sicer nimam, nisem še prišel do njega, no, zaradi tega modernost lahko kar ostane. Pa je tako pero tudi potrebno. Zlasti, če greš delat kak izpit. Pri izpitih so pa izrazito sodobni in že računajo s tem, da imaš nalivno pero in ne napolnijo navadnih črnilnikov. Če torej nisi pravočasno sodoben, moreš pri izpitu pasti. Hvala bogu, da sem že vse izpite opravil, zmeraj sem jih imel za nekako loterijo: zamižiš, povlečeš in je od tega vlečenja odvisna tvoja sposobnost. Vsaj na papirju in izpričevalih.
Ampak, kar se tiče peresa: moderna stvar vsekakor. Že moj najmlajši, ki pravi: »Piša!« namesto: »Pisal!« ga dobro pozna in če ga ugleda pri ženi na mizi, se lepo obriše z rokavom pod nosom —- z robcem se še ne zna dobro — pridrsa k mizi stol in hop! ga pograbi. Vsekakor ga zanima mehanizem. Zdaj so otroci vsi neumni na stroje in vrti, vrti, dokler ne pricurlja od nekod črnilo, in kadar je že ves črn po obrazu in rokah, se oglasi: »Mama, lej!« Zato mislim, da je nalivno pero vsekakor zanimiva stvar — za navadno pero moj mali nima smisla in za njim nikoli ne steguje rok. In tudi žena pravi, da z navadnim peresom ne more pisati, ne vem, kdaj se je odvadila, tudi ona mora imeti nalivno pero. In mislim, da ima moj najmlajši to nagnenje od nje in da je to nekaka dedna obremenitev.
Kar se mene tiče, pišem najrajši s svinčnikom, s tistim navadnim, ki ga moraš vsake pol ure ob rezati, in se moji svinčniki že od daleč poznajo, ker so na topem koncu obgri-zeni. Pa ima svinčnik še to dobro lastnost, da je čisto preprosta stvar in kadar napišeš kaj napak, mirne duše zbrišeš in se ti ni treba jeziti.
Pa vse bi bilo v redu, da ni teh nesrečnih sanj. Sanje pa človeka popolnoma zmešajo.
Sanjam, bog ne daj, da bi bilo res, mežikam v neko pomladansko sonce pa gledam čez polje. Tam prihaja pismonoša, velik je in čudno brkat, kar nekam znan se mi zdi, pa pride bliže in mi da pismo. Pretrgam, pogledam in vidim: dekret. Nič se ne začudim, v sanjah se človek malokdaj čudi, vse je preprosto in razumljivo, še poslovim se ne od nikogar, zmašim papir v malho in jo uberem čez polje proti hribom. In srečavam ljudi, prikimavajo mi in hvalijo boga, da je dal lep dan, pa me sprašujejo, kam grem v takem soncu, in malomarno odgovarjam: »Na Kamniti vrh grem, premeščen sem!« »Pa dobro srečo!« mi pokimajo in se nič ne vznemirjajo. Jaz pa, kakor da bi šel na sprehod, lovim stopinjo za stopinjo in se zibljem skozi hosto. Hodim, hodim, pot se vleče zmeraj bolj navkreber, da s koleni bijem v brado, ropotam po kamenju, nazadnje prilezem na planoto. Nič ne iščem med redkimi hišami, napotim se naravnost k srednji. »To bo šola,« mislim, »saj ne more biti drugače, vsa počečkana je, vrtna ograja polomljena in nekaj oken je razbitih. In smrdi iz nje prav po šolsko.« In se ne zmotim. Stopim v šolo, glej, razred je poln otrok, vstanejo in z zateglim glasom pozdravijo. Lepo mirni so in je sploh vse skupaj kar spodobna šola. Ko pa začnemo pisati, zajoka eden, da nima peresa. Pobrskam v žepu, najdem svoj peresnik, dobro se še spominjam, da sem dal tri dinarje zanj, poiščem še pero in mu dam oboje. Otrok me gleda, obrača peresnik kot čudo božje na vse strani in nazadnje vpraša, kako se napolni, takega peres-nika da še ni videl. Spočetka ga ne razumem in kar za malo se mi zdi, da moj peresnik ne uživa tiste veljave, kakor je treba, potem vidim, da imajo vsi nalivna peresa. In to me ujezi, da udarim z nogo ob tla in se zbudim.
Ne vem, kaj bi bilo, če se ne bil zbudil. Mene v sanjah zmeraj najbolj zanima nadaljevanje. In zaradi teh peres me je še bolj zanimalo.
Zdaj gledam na ta peresa pač bolj spoštljivo. In na cene tudi. Saj pravim, na sorte se ne spoznam dosti, kar je dobro, je pač drago, to je moje načelo, čeprav mi večkrat škoduje. No, za načela sem zmeraj pripravljen trpeti. Toda ta peresa. Dvesto petdeset dinarjev! To je toliko kot tisoč navadnih peres. Zdi se mi, da sin že pohlepno ogleduje cene in peresa in reklame in kar je s tem v zvezi. Zdaj se kar bojim, kdaj jih bodo obvezno vpeljali v šolah. Zase največ. Polomil jih sicer ne bom, bog varuj, take stvari znam prijeti in tako neroden nisem več. Toda izgubil jih bom. Kjer bom pisal, jih bom odložil in jaz imam navado, da zmeraj pišem, tudi, kadar ni treba. Navadno pero in svinčnik, to še nekako gre. Toda dvestopetdesetdinarsko pero ni šala!
In zdaj imam čisto majčkeno misel. Svet se razvija, spreminja se in pravijo, da gre vse po nekem pravičnem postopku: kjer je prej delalo tisoč delavcev, jih danes zadostuje le malo, včasih samo eden, za starih tisoč peres dobiš danes eno samo nalivno pero in kjer je bilo včasih tisoč dinarjev, zadostuje danes en sam. Zdaj marsikaj razumem in se mi zdi to zelo preprosta teorija. O priliki jo bom razložil tudi v šoli, upam, da jo bodo otroci zlahka zapopadli.
Marsikdo je pa še ne razume. To pride od tega, ker jih ni še nihče poučil. Na primer naš trgovec. Ta je očitno drugačnega mnenja. Gotovo še ni spoznal važne vloge nalivnega peresa. Precej bom stopil k njemu in ga opomnil na to in svojo opombo pokrepil s številkami. Na številke se namreč dobro razume, zato tako vihra s cenami. Včasih grem mimo in se mi zdi, da ima cene zmetane v velikem kotlu, v takem za žganjekuho, spodaj peklensko naklada na ogenj, cene pa vro, se pečejo in lezejo na vrh, druga drugo bi rade presegle. Kakor sem rekel, to pride najbrž od tega, ker nima nalivnega peresa. Takoj ga bom vprašal.
In zaradi tega sem za to, da bi obvezno vpeljali nalivna peresa. Ponekod so jih že. Vsakega prvega, kadar preštevam plačo, sem
o tem prepričan. Treba, da bi še drugi sledili, to vam toplo priporočam.
Zase, kakopa, imam potem še skromno željo. Nihče ni brez nje. Recite, kar hočete, vsaj nekaj zaslug bi imel pri tem. Kake posebne nagrade ne želim, to je navadno zvezano s slovesnostjo in take reči so drage. Tega pač ne. Skromen sem in mislim, da ne zahtevam preveč in poleg tega bi takoj pustil učiteljsko službo.
Postal bi namreč agent za prodajo nalivnih peres.
Mislim namreč, da bi potem laže živel. Florjan Kordiš:
Prisluškovanje
Oni dan, kmalu po prvem, sem v sentimentalni omociji brodil z roko po hlačni praznini. Pa sem se spomnil, da bi pogledal ljudem v lice. Šel sem. Ponekod sem celo, no, prisluškoval. Prisluškovanje je grda lastnost in šc grša navada. V boljših družbah je baje že izkoreninjena. Mea culpa! Pa se nisem mogel, niti utegnil premagati, prisluhnil sem. Vsa ta bitja (tudi živali so vmes), ki sem jih opazoval, gledal ali jim prisluškoval v resnici ali v duhu, sem zvrstil lepo po redu. Dosti sem jih spustil ali pozabil, pri nekaterih sem se morda zmotil. Morda sem slabo videl ali čul. Sen« pač opazoval in prisluškoval z našega praga. Nekaj pa je le!
Akademik: »Hvala! Akademsko svobodo uživam, kemični laboratorij in univerzitetno knjižnico imamo. Ergo?«
Brezposelni (na robu obupa) je sklenil: »Kršen...! Med špekulante in verižnike poj-dem ali pa počakam na posmrtno podporo!«
Branjevka: »Zelje so gosenice požrle, krompir je gnil, naj še limone splesnijo io kure kindajo, pa bo imela gospoda!«
Cestar se sprehaja po cesti, poje žalostin-ke za blagopokojnimi avtomobili in pomiluje »reveže«, ki bodo morali pešačiti.

Zaradi pomanjkanja sposobnosti za razumevanje, ustvarjanje zaključkov in sodb, torej pogojev za duševni razvoj, bi deklici bila potrebna specialna medicinska terapija. Tak in-dividuum ne spada v poboljševalnico ali pa bi poboljševalnica morala imeti posebno psiho-medicinsko kliniko z zdravnikom psihiatrom, ki bi v tesnem sodelovanju z vestnimi in izobraženimi vzgojitelji oral ledino. Vem, da za to ni materialnih sredstev, vem pa tudi to, da bi bilo racionalnejše od vzdrževanja kaznilnic, da ne omenjam podviga narodne etične baze, nasproti kateri ne sme in ne more biti nihče ravnodušen.
V nizu moralnih črnih pik zavodskih go-jenk sem opazovala zlasti surovost in sebičnost. Dočim je surovost v večini primerov posnemanje okolja, v manj primerih izbruh strasti in afekta in ki jo je po mojem mogoče zdraviti edino s skrajno mirnostjo, vzgledom in dobrosrčnostjo, je jedro sebičnosti ali v materialistični grabežljivosti ali pa v seksualnih nagonih.
Klin se s klinom zbija, pijance zdravijo r alkoholom. Kjer je mogoče potegniti vzpo: rednico med izpolnjenimi in neizpolnjenimi željami, tam je tudi smoter dosežen. Bolje je kupiti n. pr. pet metrov cenene pisane svile in dovoliti deklicam nošenje pentljic kot vsak dan prisostvovati preiskavi zaradi tatvine blaga v delavnici, bolje je razdeliti sadje in vrtne sadeže otrokom, čim dozore do užit-nosti, kot pa zaplenjevati skrite zaloge, laže in bolje je dovoliti petje in cviljenje sevdalink, če še tako ušesa bole, kot pa zdraviti onanijo, lesbično ljubezen, tetoviranje ljubezenskih dokazov; manj riskantno je dovoliti čim več svobode v gibanju, čeprav uspe v pomladanskem presnavljanju življenjskih sokov naj-temperamentnejšim gojenkam, da vtihotapijo
nekaj ljubeznivih pisemc vojakom v kasarno ali gojencem kmetijske šole (meji samo plot), kot pa medicinsko zdraviti samomorilne poizkuse in loviti begunke. Dočim ostanejo prva dejanja brez posledic in so le izbruh neizrabljene energije, vodijo druga gojenke v propast.
Da more moralne uspehe roditi le moralni vzgled, odkritost med vzgojiteljem in gojencem ter resni in pametni razgovori o etičnih vrednotah, se moram vedno in vedno vračati k vzgojiteljevi osebnosti.
Dober zdravnik za terapijo moralnih ran je delo. No, gojenkam, ki so prišle v zavod z zlatnino in kožuhovino, je delo nesimpatičen parasit, saj jih je ravno lenoba, mati vseh pregreh, vrgla na ulico. Vzpostaviti tudi tu paralelo ni lahko, popolnoma pogrešno pa, če tolmači vzgojitelj v rokavicah okopavanje, obrezovanje, presajanje, mešanje zemlje itd. Negovanje nohtov spada tudi med vzgojne ovire, o katerih spregovorim v naslednjem poglavju.
Nič več me ni motilo, da sem pri sušenj\i sena dobila žulje, saj sem si v to svrho izbrala najslabše delavke, pa še deževno vreme nam je nagajalo. Med petjem, smehom, izmenjavanjem misli o preteklosti in bodočih ciljih, pa malo one priljubljene filozofije o fantih, ljubezni, življenju, nekaj pobožnih želja — in naše seno je bilo suho.
Upornice, ki so prej kričale, da niso prišle v zavod zastonj delat, so mi priznale, da je bilo zelo prijetno, da že dolgo niso tako sladko spale, da je dobro, znati tudi kmetska dela, saj ne vemo, kaj nas čaka, ter me vprašale, zakaj nisem z njimi pri vsakem delu. Administracija in druge dolžnosti so me zadrževale, podčrtavam, na škodo vzgoje.
(Dalje prihodnjič.)
KMEČKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO
Klic po glasilu
Pravilnik za človekoljubne ustanove
Časopisje je pred nekaj dnevi priobčilo, da je trgovinsko ministrstvo izdalo pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja. Pravilnik je bil objavljen v »Službenih novinah« z dne 24. jan. 1941 in s tem dnem uveljavljen.
Objavljeni pravilnik pa ne velja za zadrugo Učiteljsko samopomoč. V členu 1.. odst. 3. izrecno navaja, »da ta uveljavljeni pravilnik ne velja za one človekoljubne ustanove, ki se bavijo s posmrtninami, pa je njih poslovanje omejeno na določen krog oseb, ki so v medsebojnih službenih ali profesionalnih, to je stanovskih odnosih, poslujejo na osnovi stanovske vzajemnosti in določajo prispevke ter podpore člani sami na letnih skupščinah«.
Predpisani pravilnik je uveljavljen za vse človekoljubne ustanove splošnega značaja, katerih člani pripadajo raznim stanovom. Po-največ vzdržujejo ustanove te vrste razne zavarovalnice in družbe. Za stanovsko človekoljubne ustanove pripravlja poseben pravilnik ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Akcijski odbor, ki se bavi s tem vprašanjem že več kot dve leti, je v stalni zvezi s tem ministrstvom.
Naše deputacije in mnoge vloge z obsežnim dokazilnim gradivom so prepričale me-rodajne oblasti v Beogradu, da se v stanovskih človekoljubnih ustanovah ne posluje na trgovski način z visokimi dobički in da za uspešnost ne potrebujejo' nikakih matematičnih rezerv. Trgovinsko ministrstvo je izločilo stanovske človekoljubne ustanove iz splošnega pravilnika, izdajo in uveljavljenje posebnega pravilnika za nje pa prepustilo ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
Stanovsko povezani in tovariško čuteči člani so si ustanovili in vzdržujejo že več let — US 43 let — podporne ustanove zase in
za svoje družine. Geslo teh ustanov je: z nizkimi prispevki izdajati uspešne denarne podpore v težkih življenjskih prilikah.
Učiteljska samopomoč v Ljubljani je usmerjala svoje poslovanje vedno v ta pravec. S podporo in zavednostjo učiteljstva dravske banovine bo ostalo njeno socialno delo i v bodoče močno in uspešno.	K.
Naša gospodarska organizacija
ZADRUŽNIKOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI V LJUBLJANI
V zadnjih dneh decembra 1940. in v januarju 1941. je umrlo 7 zadružnikov (541 do 547) in sicer:
Rosenstein Minka, Ljubljana; Pečjak Rudolf, Ljubljana; Kukovič Anton, Maribor; Erker Alojzij, Kočevje; Špan Josipina, Slov. Bistrica; Korošec Josip, Bled, in Pečar Srečko, Št. Pavel pri Preboldu.
Prispevek za teh 7 smrtnih primerov znaša:
za enega zadružnika 36 din za dva zadružnika	71 „
za tri zadružnike	106 „ itd.
Zadružna uprava je ta mesec izplačala svojcem umrlih na posmrtninah precejšen znesek, zato naproša vse zadružnike, zlasti pa še zamudnike, da že prve dni februarja nakažejo prispevek za te smrtne primere in vse morebitne zaostanke.
Zadružna uprava.
Cinik že dolgo ne čita časopisov.
Ciganka; »Dajte, gospon zlati, dinar! Bum vam veču platu šlogala.«
Cvičkar: »Še en deci!«
Darvinist je v obupu postavil novo hipotezo o direktni descendenci človeštva iz niže-organiziranih živalskih vrst.
Filister si je oni dan naročil kulturno revijo »Naš čas«. (Problemi špekulacije, veriž-ništva in konjunkture.)
Filozof: »Le kje bi kolega Diogenes dobil dandanes^ železobetonski sod?«
Gostilničar se je sladko nasmehnil novo-došli petčlanski uradniški družbi: »Pol li-terčka, kene?«
Kmet: »Zaradi mene — naj se šlatajo. Dokler mi še muka krava, krulijo rilci in zemlja rodi...«
Kolesar ob preluknjanem kolesu: »Prole-tarska prometna sredstva ogrožena? Ali po-vratek k okovanim' kolesom?«
Konjač je sklenil, da pojde v konkurz.
Konj; »Iha ha! Priznanje! Življenje se ni velizira na konjski nivo.« Korupcionist (jih ni več).
Literatom bodo vendarle obdačili Pegaza.
Mati še kuha.
Mentor je blagohotno svetoval: »Pusti vse sanje in misli neplodne, solzavi poet! Bodi računar, odprtih oči pojdi med svet! Če misliš drugače, ti pot ne bo gladka!
Mevža (citira): »Maščevanje je sladko in jaz sem plačnik.«
Otrok bi rad vprašal mater, kako bo letos z Miklavžem, pa si kar ne upa.
Optimist je vrezal še tri luknje na hlačni
pas.
Pedagog: »Pa pravijo: .Pedagoški patos vas je, gromozanske besede in citati!' Jaz pa pravim: ,V duhu modernih načel mobilizirati maksimum aktivnosti v smislu iniciativnega in ambioznega entuzijazma in — naprej!' In kakor pravi onegavi serec: ,Večno živel bodeš Abduraman!'«
Pračlovek se je v muzeju obrnil in pljunil.
Pripravnik je že 3 mesce na konju.
Skeptik se je zadnjič v hamletovski pozi spraševal: »Sem ali nisem?« (Človek.) Glava: »Si!« Želodec: »?« Žep: »Nisi!« »?« »Cogito, ergo sem ali nisem?«
Stoik: »Da, da! Svet se suče kot pes ali majmun, ki si obira bolhe.«
Sadist: »Pojdi v trgovino!«
Stare babe: »Novic je že še, da bi le ko-fetka ne zmanjkalo.«
Športnik: »Ka puta...! Dej Rsk nabutu Pska? No ja, se pa tud bul botaja!«
Študent; »Rkaluj! Si videl film ,Cimpla-horn'? Fiks, bomba! Gulli Way špila!«
Trgovec je ogrožen.
Trafikant: »Tobakarija naj se v smislu prakse zadnjih časov nivelizira in poenoti: Uradniki ,Drava', delavci in pripravniki .Savskega', kmetje in penzionisti .Dunavskega'!«
Učitelj je vendarle utihnil, se zaklenil, o-besil ključ na šolske duri, se stisnil pod kateder in tam prebira in premišljuje osem bla-grov.
Umetnik je po »uspeli« razstavi resigni-rano zapel: »Ti si kriva ljubezniva, Muza ti..« (Pa nisem dobro čul, kako je končal.)
Upokojenec — dni premišlja, ki so bili, in na tihem kolne.
Uradnik je v zadnjem času vzor solidno-nosti in solidarnosti.
Urednik se vse prepogosto praska po glavi in pljuje.
Veletrgovec je resno ogrožen in je po-krenil akcijo za ustanovitev »Društva za zaščito magazinov«.
Verižnik, če bi sploh še kateri bil, bi listal po prospektu za Donji Lopovac.
Vinogradnik »1000 krat 2 je pa toliko kot 300 krat 10.«
Zamorci skačejo nagi krog ognja in pojejo: »Gumba hulu haj, dokler je še belcev (bebcev) kaj, ob pri zamorcih raj! Gumba hulu haj!«
Zaročenec: »Nak! Drugič.«
Pod tem naslovom je objavil pisec —e— v 19. številki Učiteljskega tovariša članek, v katerem razlaga svoje posebno stališče do glasila, ki naj bi se izdajalo za kmečko nadaljevalno šolstvo v Sloveniji.
V tem članku polemizira pisec z onimi, že prej objavljenimi članki o tem problemu, ki so postavili zahtevo po glasilu in sicer za mladino, ki obiskuje kmečko nadaljevalno šolstvo. Sam pa je načel in celo ostro poudarjal zahtevo, naj bi se izdajal tak list za uči-teljstvo, da bi se ono z glasilom idejno usposobilo za pouk v teh šolah. Trdi celo, da bi bila podobna zahteva po glasilu za šolo-obiskujočo mladino že v bistvu zgrešena.
Učitelj, ki poučuje na kmečkih nadaljevalnih šolah, mora biti že idejno dovolj podkovan tako, da mu ta ne bo delala pri vzgoji kmečkega naraščaja nobenih preglavic. To idejno linijo, ki mora biti vodilna nit vsesplošne vzgoje našega kmečkega naraščaja, si mora učitelj pridobiti že sam in to s študijem kmečke psihe, študijem socialnih kmečkih problemov ter s poglobitvijo v vse najrazličnejše probleme kmečkega človeka in njegovega življenjskega občestva. Vsi ti problemi so nanizani na vasi, v sredini kmečkega dela in življenja, v vsem okolju in vseh činiteljih, ki vplivajo na ves razvoj kmečkega delovanja in_ življenja sploh. So pa ti problemi gonilna sila naše vasi in vzročna posledica vsega kmetovega udejstvovanja, ki je zakoreninjeno v starih tradicijah, folklori in običajih ter navadah.
In kdaj mora učitelj vse to spoznati in proučiti?
Prepozno bi bilo, če bi se lotil tega dela šele takrat, ko mu je dana možnost pouka v kmečkih nadaljevalnih šolah, ampak mora vse te probleme spoznati že prej, da bo rezultate svojega študija že uspešno uporabljal pri vzgoji kmečkega otroka v ljudski šoli. Že od tam mora teči prava idejna vzgoja kmečke mladine, kajti, če bo vzgoja zgrešena že na prvi stopnji priprave za življenje, bo potem ves trud zaman.
Ravno zaradi tega mora učitelj najti pravo pot_ do vaškega občestva, katerega član mora biti tudi on, najti mora pot k spoznavanju najglobljih kmetovih čustev, in do razumevanja vsega, kar se dogaja na vasi bodisi v pozitivnem bodisi v negativnem smislu.
To spoznavati in proučevati pa ni mogoče po glasilu, ki naj bi bilo, po
piščevem mišljenju, neko vodilno glasilo za učitelje kmečkih nadaljevalnih šol, nek svetovalec ali kažipot pri spoznavanju vasi itd. Po pisanih člankih učitelj ne bo mogel spoznati našo vas kot življenjsko občestvo našega kmečkega delovnega človeka, ampak bo moral pač to spoznati na konkreten način v vasi sami.
Spoznati življenje in na to življenje nasloniti ves svoj postopek vzgoje, je pravi idejni smoter vsega, kar hočemo na vasi učitelji napraviti in popraviti. Ta smoter pa bomo dosegli le takrat, če bomo gledali z odprtimi očmi, če bomo gledali realno in sledili tudi duhu časa.
Idejno smer vzgoje pa nam poleg realnega življenja kmeta na vasi in v njegovem občestvu narekuje tudi današnji čas sam.
Učiteljstvo, ki deluje pri »Učiteljskem pokretu« dela to sistematično in izsledki tega študija nam dovolj nazorno pričajo, kje je treba in kako je treba usmeriti idejno vzgojo našega kmečkega naraščaja, ki mora biti v obmejnih krajih drugačna kakor pa kje v sredini domovine.
Idejno linijo vzgoje v kmečkih nadaljevalnih šolah si mora torej učitelj že pridobiti prej, ne pa šele po glasilu, ki bi se v ta namen izdajalo. Podroben idejni načrt pa bi se lahko razvijal na pogostih sestankih učiteljev kmečkih nadaljevalnih šol in sicer o pokrajinah s skupno gospodarsko strukturo, ki imajo tudi skupno idejno linijo.
Pač pa bi bil nujno potreben list za kmečko mladino, ki bi bil tudi neka vodilna čitanka v kmečkih nadaljevalnih šolah. Po listu bi se lahko dobrine naše slovenske kulture poglobile in pokazale učencem na stvarnih primerih, kar bi vsekakor ta smoter bolj utrdilo, kakor pa samo živa beseda. Res je, da imamo dosti časopisov, dosti strokovnih knjig in da je smoter tudi, navajati mladino k čitanju strokovnih knjig, vendar mora imeti ta mladina tudi nekaj duhovne hrane. S takim listom bi zlasti v zimskih mescih odvrnili našo mladino od čitanja »šunda«, ki je že po podeželju razširjen in ki idejno zelo slabo vpliva. Kmečka mladina, ki je že mnogokje sama izrazila željo po takem listu, pa bi bila tudi ponosna na tak list, kajti vedela bi, da je list pisan prav za njo.
Zato je problem lista za kmečko mladino, ki poseča kmečko nadaljevalno šolstvo, zelo aktualen in bi bilo treba ta problem čimprej realizirati.	—I—
Splošne vesti
OKRAJNE MLADINSKE SMUŠKE TEKME
Na Breznici, v neposredni bližini Prešernovega doma, se bo zbrala šolska mladina radovljiškega okraja na do zdaj edinstveni prireditvi. Tam se bodo vršile prve okrajne šolske smuške tekme. To je bil tudi vzrok, da je bila izbrana okolica naše Vrbe, kjer se bodo vpisali v spominsko knjigo vsi udeleženci: gledalci in tekmovalci.
Tekmovalo se bo za prvenstvo okraja v 4 skupinah in sicer:
I.	Dečki: 7 in 8 letni v teku na 1 km, deklice: 7, 8, 9 letne v teku na 0,5 km, dečki: 9 in 10 letni v teku na 2 km, deklice: 10, 11. 12 letne v teku na 1 km, dečki: 11 in 12 letni v teku na 3 km, deklice: 13, 14, 15 letne v teku na 1,5 km, dečki: 13, 14, 15 letni v teku na 4 km. Prvak vsake skupine in naslednji štirje po
času bodo obdarovani.
II.	v štafetnem teku na km.
Vsaka šola postavi po eno štafeto, v kateri sodelujejo štirje dečki. Vsak teče 1 km dolgo progo. Obdarovanih bo 5 štafet.
Prvi v vsaki skupini in prva štafeta prejmejo častni naslov prvakov šolske mladine radovljiškega okraja za leto 1941.
Požrtvovalnost in prizadevanje učiteljstva za čim večji in širši razvoj smučarstva so z obilnimi darovi krepko podprle: Jugoslovanska knjigarna, Učiteljska tiskarna, Banovin-
ska zaloga šolskih knjig in učil, Kleinmayer in Bamberg, tvrdka I. C. Mayer, A. E. Skaberne v Ljubljani in Trgovski dom Stermecki v Celju. Za veliko razumevanje jim bodi izrečeno priznanje in zahvala.
—	Najstarejša slovenska kulturna revija »Ljubljanski Zvon« je lani obhajala šestdeset-letnico svojega obstoja. Slavno preteklost tega, za slovensko kulturo zaslužnega mesečnika bomo najdostojneje počastili, če postanemo njegovi naročniki ter sodelujemo pri razširjanju revije. Nobena šola, nobena učiteljska knjižnica, noben slovenski intelektualec ter ljubitelj literature, sploh vsaka slovenska hiša, ki premore naročnino (120 din), naj postane naročnik »Ljubljanskega Zvona«.
—	Za proslavo materinskega dne najdejo učiteljstvo, šole in upraviteljstva največjo zbirko eno- in večglasnih mladinskih zborov v ediciji »Materinski dan«, v kateri sta tudi dva glasbena igrokaza. Cena 20 din. — Naročila sprejema Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
—	Prav zdaj v teh resnih časih, ko doživlja človek polno žalostnih dogodkov, je izšla knjiga »Kljukec in njegove prigode«, pri kateri bodo mladi, pa tudi odrasli užili nekaj zabavnih ur, ko se bodo nasmejali čudovitim podvigom po vsem svetu znanega Kljukca.
—	V internat Učiteljskega doma, Ljubljana, Žibertova ulica 27, sprejmemo še nekaj dijakov v popolno oskrbo.	Uprava.
Učitelfski pravnik
—§— Stanarina z neučitelji poročenih učiteljic — izplačilo.
Prizadetim tovarišicam, ki naprošajo sekcijo za pojasnilo, kdaj se prično izplačevati stanarine iz prejšnjih let, sporočamo nastopno:
Kraljevska banska uprava je z odlokom IV S št. 537/23 z dne 27. decembra 1940 ukinila svoj odlok IV S št. 4491/1 z dne 20. novembra 1939, ki naroča, da se stanarina učiteljicam, ki so poročene z neučitelji, za enkrat ne izplačujejo. Odlok kr. banske uprave je bil priobčen vsem krajevnim šolskim odborom, upravnim občinam in sreskim načel-stvom. To vprašanje, ki je dokončno rešeno, je sekcija obrazložila v okrožnem razpisu št. 801/40-41 z dne 15. t. m. — Prizadete tova-rišice naj napravijo nekolkovano vlogo na krajevni šolski odbor odnosno upravno občino, v kateri naj se sklicujejo na gornji odlok kr. banske uprave za izplačilo stanarine do 31. marca 1937. Ako imajo kraj. šolski odbori. upravne občine razpoložljiva sredstva, lahko takoj izplačajo zaostalo stanarino, sicer si pa morajo oskrbeti potrebne kredite. Koliko imajo dobiti posamezne tovarišice od občin, je označeno v odlokih, ki so jih prejele svoječasno od kr. banske uprave. Za čas po 1. marcu 1937 zaostale stanarine bo izplačala
kr. banska uprava v novem proračunskem letu.
—§ Na vprašanje Š. B. iz P. sledeči odgovor! S 33 leti in 6 mesci službe bi Vam pripadala 75% položajna plača in 92,3% osnovna plača. S 34 leti službe ista izmera položajne plače in 93,2 % osnovne plače.
Isz listov
—I Šolske razmere na Hrvatskem. »Hrvatski dnevnik« objavlja članek o stanju osnovnega šolstva v banovini Hrvatski, kjer še vedno 12,6 odstotkov otrok ne obiskuje osnovne šole. Ta odstotek je v raznih srezih različen. Najtežje so prilike v srezih Der-venti, Fojnici, Slunju in Prozoru, kjer ne obiskuje šolskega pouka 30 odstotkov. Najboljša sta mesto Zagreb in srez Prelog, kjer je samo 2 odstotka otrok, ki ne obiskujejo šolskega pouka. Glavni vzrok za prilično velik odstotek šoloobvezne dece, ki ne obiskuje pouka, leži v pomanjkanju šolskih poslopij. Veliko pa je tudi pomanjkanje učiteljev in je morala banska oblast zapreti letošnje šolsko leto 58 šol, ker ni bilo za nje učiteljskih moči. Po informocijah banske oblasti je nujno potrebna graditev 1150 novih šol in pa povečanje števila učiteljev. Trenutno je v banovini Hrvatski 510 nezasedenih učiteljskih mest. »Jutro« 29. januarja.
Osebne ¿zadeve
—i Premeščeni so bili po prošnji z ukazom z dne 25. decembra 1940 učitelji(ce): Brelih Oton iz Zabukovja (Maribor d. breg) v Artiče (Brežice), Zupan Božidara iz Boh. Srednje vasi v Koprivnik (Radovljica), Golo-bič Angela z Jesenic v Ljubljano, Jenko Marija iz Rateč (Radovljica) v Duplje (Kranj), Korbar Pavla iz Slatine Radencev (Ljutomer) k Sv. Marjeti (Maribor d. breg).
—i Popravek. V IX. skupino je napredoval Karel Stropnik, učitelj, Otok Babina polica. V objavi v prejšnji številki je njegovo ime tiskarski škrat ali pa telefonsko poročilo spremenilo v Janeza Tropnika. S tem popravljamo napako.
Učiteljski pevski szbor JUU Emil Adamič
—pev. OBVESTILO. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil v dneh 2., 3. in 4. februarja t. 1. v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Za-
radi bližnjega nastopa je udeležba strogo obvezna. Začetek 2. febr. ob 10. uri dopoldne.
Za prenočišče je preskrbljeno. Članstvo prosimo, da prinese s seboj ves notni material, ki ga ima sploh doma. Naknadnim prijavljen-cem notnega materiala za domač študij zaradi kratkega časa do pevskega tečaja nismo poslali.	Tajnik.
m
Šolski radio
—r Torek, 4. februarja 1941, ob 14.15 uri.
Ustanovitelj skavtizma in njegovo delo; g. Miroslav Zor.
—r Petek, 7. februarja 1941, ob 11. uri.
Teden dni po zlati Bosni: I. del. G. Albin La-jovic. Kramljanje o potovanju z nečakom Markom in nečakinjo Vido.
1.	Svrha potovanja.
2.	Od Ljubljane do Sarajeva.
3.	Kratek sprehod po Sarajevu.
4.	Sto predorov od Sarajeva do Višegrada. Pripravite zemljevid drinske banovine in
beležnice!
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri predaval g. Vladimir Kuret: Vinske zadruge.
Mladinska
—mm Pravkar je izšla 6. številka »Našega roda«, ki prinaša sledečo vsebino: Albert Širok: France Bevk; France Bevk: Tonče (poglavje iz še neobjavljene povesti); Vladimir Levstik: Peter in Kostja (nadaljevanje); Kristina Brenkova: Strelec in zakleti gospodični (po narodni pesmi); Venceslav Winkler: Ho-riček in njegov sin; Lili Novy: Razgovor (pesem); * * *: Izgubljeno bogastvo; France Borko: Vprašali so dečica ... Bogo Pregelj: Tri želje (dramatizirana narodna legenda); Niko Prestor: Gorjuški piparji; * * *: Koko junak (nadaljevanje); * * *: Mihčeva 6. naloga z napakami; Venceslav Winkler: Dido riše (pesem); Viljem Kunst: Kakšno bo vreme (na-
daljevanje); drobne zanimivosti; mladina piše, križanke. — Številka je posvečena Francetu Bevku. V ilustrativnem delu sodelujejo: France Mihelič, Marija Vogelnikova, Liza Hribarjeva, Marija Pregelj, Mirko Kugler in dr.
—mm Ekspedicija 6. številke »Našega roda« se je začela 29. t. m. — Prosimo poverjenike, da nakažejo čimprej naročnino, da ne bo nepotrebne zamude pri ekspedicij.
—mm Lanski letnik »Dobrega deteta« je
prinesel v ponatisku iz »Našega roda«: »Sliko brez besed«, Rošovo »Veverico«, eno Gasparijevo in dve ilustraciji Pengova ter Ribi-čičev »Razgovor«.
Stanovska ortjftnizzaciia JVV
Val* tla
= JUU — SRESKO DRUŠTVO SLOV. BISTRICA bo zborovalo v soboto, dne 8. februarja 1941, ob 10. uri na Pragerskem z običajnim dnevnim redom. Polnoštevilna udeležba stanovska dolžnost. — Poravnajte članarino!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUTOMER bo zborovalo dne 8. februarja 1941 v ljudski šoli v Ljutomeru s pričetkom ob pol 9. uri po sledečem dnevnem redu: 1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o banovinski skupšični. 4. Situacijsko poročilo. 5. Poročila raznih funkcionarjev. 6. Volitev referenta in koreferenta za osnutek novega šolskega zakona 7. Zelje, nasveti, predlogi članstva.
Odbor.
=r JUU — SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO bo zborovalo v soboto, dne 8. februarja 19414, na novomeški ljudski šoli. — Dnevni red: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Poročila referentov. 3. Predavanji: »Pouk petja v ljudski šoli« ter »Zemljiška knjiga in naš kmet«. 4. Predlogi in slučajnosti. — Obe predavanji bosta zelo zanimivi, zadnje pa tudi izredno važno za vse učitelje na podeželju, h katerim se večkrat zatekajo kmetje po tozadevne nasvete, zato vabi vse članstvo k prav obilni udeležbi odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO bo zborovalo dne 8. februarja 1941 ob 8. uri v osnovni šoli na Zidanem mostu s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Pedagoško predavanje tov. Kunca M., učit. iz Lokavca: Med mejniki. 3. Predsednikovo situacijsko poročilo. 4. »Po skupščini.« a) Poročilo uprave. b) Pojasnila sekcijskega delegata, c) Poročilo o delu v UPZ (tov. Gobec Radovan). 5. Slučajnosti. — Ker našim zahtevam ni bilo zadoščeno, sklicujemo to zborovanje ter prosimo — zaradi aktualnosti — polnoštevilne udeležbe. Posebna vabila slede! Uprava.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
bo zborovalo v soboto, dne 8. februarja t. 1., v Ptuju v Mladiki ob 8. uri z običajnim dnev-
nim redom. Pridite točno, začetek bo točen, da zaradi avtobusa in vlaka lahko pravočasno zaključimo zborovanje. Poslužujte se pedagoške Skrinjice! — Po zborovanju popoldne ob pol 14. uri bo seja uprave in nadzorstva. Prosim člane obeh odborov, da računajo s tem zaradi odhoda!	Predsednik.
JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM sporoča, da bo redno zborovanje v soboto, dne 8. decembra t. 1., v ljudski šoli v Kozjem. Dnevni red je sporočen po okrožnici. Udeležba naj bo polnoštevilna! Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠT. LENART V SLOV. GORICAH bo zborovalo dne 8. februarja 1941 na ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Začetek točno ob pol 9. uri. Z zborovanjem je združeno predavanje sres. šolskega nadzornika: »Kako gojimo in razvijamo v šolski mladini čut za lepo in plemenito« ter učni nastop tov. J. Goloba: »Voda — naša dobrotnica«. Pri zborovanju je na sporedu poleg običajnih točk še razlaga tov. VI. Majhna o pravilnem razumevanju podatkov v lanski »Prosveti« o začasni normali višine in teže slovenskega šolarja. Ne pozabite tudi na vprašalno skrinjico! — Seja upravnega in nadzornega odbora bo v četrtek, 6. februarja, pri Sv. Lenartu ob 15. uri.
Predsednik. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V DOLNJI LENDAVI bo zborovalo dne 8. februarja ob pol 10. uri v ljudski šoli v Dolnji Lendavi s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Tajniško in blagajniško poročilo. 3. Referat tov. Ledineka: »Bistvo sodobne šole«. 4. Slučajnosti. — Zaradi aktualnosti predavanja so vabljeni tudi nečlani. — Tovariši! Pozabili ste na svojo dolžnost do društva, to je plačevanje članarine! Mislimo, da se vsak član zaveda važnosti financ v društvenem življenju, zato se tem bolj čudimo malomarnosti. Začnite z mesečnim plačevanjem, ker je to za nas najlažje! — Odbor ima svojo redno sejo ob pol 9. uri v gostilni Kardoš v Dolnji Lendavi. Udeležba obvezna. — Samoizobra-ževalni krožek ima svoj sestanek po zborovanju v šoli.	Odbor.
OBJAVA
Na razna vprašanja šolskih vodstev glede
steklenic za nalivanje črnila
si dovoljuje vljudno sporočiti, da ima iste zopet v vseh velikostih na zalogi tvrdka
AVG. AGNOLA, steklo, porcelan
Ljubljana, Tyrševa cesta 10, telefon 24-78
Tudi za učiteljstvo je
Zadruga državnih uslužbencev
za nabavo potrebščin v Ljubljani, (Nabavljalna zadruga) Vodnikov trg št. 5
Stanovska dolžnost vsega zavednega učiteljstva b! morala biti, da se včlani v to zadrugo in da kupuje v njej vse svoje potrebščine. Deleži po din 100'—, vpisnina din 5"—. Blago prvovrstno, postrežba točna, cene konkurenčne, ob koncu leta ristorno. — Vpišite se takoj! — Telefon št. 44-21
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njenih podružnicah v Mariboru in Celju dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom, knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo.
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI
je bilo deležno 14. decembra 1940 uspelega predavanja poklicnega svetovalca g. profesorja Brenka. Tedaj je bil storjen sklep, da bomo v februarju 1941 hospitirali na ljubljanski poklicni posvetovalnici (poslopje šolske poliklinike). S hospitacijami bomo začeli 8. februarja. Posamezne skupine bodo štele okoli 10 hospitantov članov JUU iz litijskega okraja. Odbor razpisuje prijave za hospitacije in bo vsak prijavljenec obveščen pismeno po svojem šolskem upraviteljstvu, kdaj in v kateri skupini mu je določena hospitacija. — Prijave pošljite na JUU v Litiji, lahko pa tudi na šolsko upraviteljstvo v Litiji. Odbor bo upošteval po možnosti tudi želje glede dni hospitacij za posamezne skupine. Hospitacije bodo tudi med tednom in ne samo ob sobotah. — Vse prijave bodo upoštevane po vrstnem redu došlosti, zatorej pohitite s prijavami. — Tovariško pozdravljamo! — Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V DOL. LENDAVI je zborovalo dne 14. decembra v Dolnji Lendavi.
Pri poročilu tov. predsednika o banovinski skupščini se je razvila živahna debata. Tov. predsednik je razložil, zakaj smo propadli s svojimi predlogi. Članstvo je to sprejelo na znanje, vendar je obsodilo metode sekcijske uprave, s katerimi je sprejelo vse opozicionalne predloge in se je v celoti pridružilo resoluciji Učit. društva v Mariboru. Kritični predlogi članstva so prvi pogoj za razvoj naše organizacije. Sekcijska in centralna uprava sta dolžni, da sklepe društvenih občnih zborov in zborovanj sprejmeta resno in jih temeljito preštudirata. Strogo obsojamo vsako kršitev demokratičnih principov v naši organizaciji.
Tajnica poroča, da so se odzvali vabilu 4 tovariši, ki so prišli zdaj v naš srez, in sicer: Brus, Haber in Vavpotič iz Petešovc in Klemene iz V. Polane. Članstvo jih prisrčno pozdravi.
Društvo je sprejelo darila za božičnice od Splošnega ženskega društva v Ljubljani in Odseka učiteljic v Ljubljani. Razdelila se bodo darila med šole: Kapco, Dol. Bistrico, Pete-šovci in Dolino.
Pri društvu se je ustanovil Samoizobraže-valni krožek.
Sklep ob blagajniškem poročilu: Dolžnost vsakega člana je, da začne takoj s plačevanjem članarine!
Tov. Petovar Milena prečita referat: »Potreba učiteljevega samoizobraževanja«, kjer ugotovi, da izobražen učitelj lahko mnogo doprinese k izboljšanju slovenskega šolstva.
Sledil je razgovor o božičnicah, kjer je članstvo na različne načine ilustriralo njihov slab vzgojni vpliv. Naše društvo predlaga, da »Učit. tovariš« razpiše anketo v božičnicah, izjasnijo naj se tudi druga društva, sekcija pa naj napravi zaključek in po potrebi spremeni delo za obmejne kraje.
Knjižničar prečita svoje poročilo in vabi tovariše, da si izposojajo knjige.
Prihodnje zborovanje bo 8. februarja v Dolnji Lendavi. Članstvo pozivamo, da se ga udeleži polnoštevilno, da s tem dokažemo svojo strnjenost in zavednost v današnjih kritičnih časih. Z ozirom na aktualnost predavanja tov. Ledineka o »Bistvu sodobne šole« so vabljeni tudi nečlani.
Preds.: Fr. Mlekuž. Tajnica: Berce Milena.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KAMNIK je zborovalo v soboto, dne 18. januarja 1941, v šoli v Domžalah. Navzočih je bilo 44 članov, t. j. 33 %. To pičlo udeležbo so> povzročile slabe prometne zveze in prometne ovire.
Pred prehodom na dnevni red se je tov. predsednik poklonil spominu zaslužnega državnika, prosvetnega ministra dr. Antona Korošca. Orisal je njegovo življenjsko pot in poudaril pokojnikove zasluge za ustvaritev Jugoslavije. Zborovalci so zaklicali velikemu Jugoslovanu trikratni »Slava«.
Sledilo je predavanje tov. Viljema Kunsta o temi: »Pouk elektrike v sodobni šoli«. Predavatelj je prikazal zborovalcem, kako se vzbudi v učencih zanimanje za ta predmet. Ker mu je bilo izhodišče življenje, je izzvenelo predavanje nad vse praktično; poudarjena je bila samodelavnost otrok, veselje do dela in smisel za socialnost. Na najzanimivejši način je prikazal navzočim električno silo od navadne žepne baterije do najmodernejših strojev, vse ponazorovaje s poizkusi na učilih, ki jih je prinesel s seboj. Obenem je dajal navodila, kako se lahko pri ročnem delu izdelajo vsi aparati, o katerih je govoril.
Tov. predsednik je priporočil vsem šolam nabavo Kunstove zbirke učil za pouk o elektriki in načrtov za ročno delo. Tov. predsednik je svoji zahvali dodal še željo, da bi tov. predavatelj na enem prihodnjih zborovanj predaval o risanju v sodobni šoli.
Sledilaso poročila društvenih funkcionarjev. Tov. predsednik je poročal o delu sekcije za zvišanje prejemkov, za napredovanja, stanarino, drvarino in napredovanje v V. položajno skupino.
Tov. tajnica je seznanila zborovalce z dopisi sekcije. Projekt zakona o ljudskih šolah, ki ga je izdala Kmetijska zbornica, bo predelala najprej društvena uprava in bo podala na prihodnjem zborovanju o tem svoje mnenje.
Blagajniško poročilo je podal tov. Ko-man. Stanje je zelo ugodno in poslovanje vzorno.
Poročilo o banovinski skupščini je podal namesto odsotnega delegata tov. Merčuna društveni predsednik.
Pri razgovoru o aktualnih šolskih vprašanjih se je razvila debata zlasti o postopku pri odobritvi krajših odsotnosti učiteljstva, o poenostavljenju administracije, o obračunih ba-novinskih dotacij, zlasti o računanju uhiž-benskega davka in odtegljaja za narodno-obrambni sklad; o drvarini v trgih in o smu-ških tekmah šolske mladine.
Prihodnje zborovanje bo mesca marca v Domžalah.
NB. Tovariši in tovarišice! Sporočite nujno društvenemu predsedniku v Moravčah točne podatke o učiteljskih stanovanjih. Ti podatki naj obsegajo: 1. ime šole; 2. število učiteljstva; 3. naturalna stanovanja v kraju: a) primerna, b) neprimerna (upraviteljska in učiteljska — ločeno); 4. zasebna stanovanja — ustrezajo — ne ustrezajo: 5. stanovanja izven službenega kraja — primerna, neprimerna. Neprimernost stanovanj je treba utemeljiti v posebne opisu.
Jos. Napokoj, preds. I. Hrastova, tajnica.
Novosti na knjižnem trgu
—k Pravkar je izšla knjiga »Otrokova telesna vzgoja«, napisala Joža Trdina. Knjiga je razdeljena v teoretičen in praktičen del. V prvem obravnava avtorica po vseh sodobnih načelih potrebo, smoter in način otroške telesne vzgoje, v praktičnem delu pa navaja okrog 340 gibov in iger. Knjiga je namenjena predvsem otroškim vrtnaricam, dobrodošla bo pa tudi ljudskošolskim učiteljem nižjih razredov; marsikak dober nasvet bodo našli V knjigi tudi starši. Knjiga stane 28 din (s poštnino 30 din) in se naroča pri avtorici Joži Trdina, Ljubljana, Čopova 21.
—t Peresa, svinčnike, kuverte, črnila, pisarniške in šolske potrebščine si najceneje dobavite v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar LJUBLJANA
sedaj Stritarjeva ulica 6, pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, barometri, toplomeri, hygro-
metri itd. — Velika izbira ur, zlatnine in srebrntne. Ceniki brezplačno.	Kvalitetna optik».
TELEFUNKEN
Modeli za 1941
Popularni Telefunken-ov super 054 GWK
To je popoln super z novimi jeklenimi elektronkami. Nove »U«- elektronke prihranijo mnogo toka, ne da bi zmanjšale učinek kakovosti.
Din 3700"—
Telefunken-ov velesuper 076 WK/GWK
Velesuper z ogromno rezervo energije. Opremljen je s 6 jeklenimi elektronkami. Ima 8 vglasilnih krogov, dvojno prestavo za iskanje postaj, magično oko in NAWI-membrano.
054 GWK
Din 5700'
076 WK/GWK
Telefunken-ov specialni super 065 WK/GWK Telefunken-ov največji super D 707 WKK
065 WK/GWK
Koncertni super s 5 jeklenimi elektronkami, 6 vglašenimi krogi in z magičnim očesom. Aparat ima veliko rezervo energije ter izborno izravnavo fadingov. Elegantna kaseta iz orehovine.
Din 4800'—
„RADIO",
Razkošni super s 7 jekle nimi elektronkami in 7 vglašenimi krogi. Pred-stopnja s posebnim vhodnim krogom. Ima napravo za avtomatično nastavitev postaj s 10 tipkami ter dvojne kratke valove od 13,7 m dalje. Opremljen je z vsemi tehničnimi odlikami. Izhodna energija 8 watov.
Nedosegljiv zvočnik premera 25 cm.
D 707 WKK Din 865(T—
družba z o. z. V LJUBLJANI

"" ""!!%!  """!! !!   ! !"