5* Književna poročila. pravijo »izvirek*. Od Majcigerja je to pravljico vzprejel tudi dr. J. Pajek v svoje po Matici Slovenski izdane »Črtice iz duševnega žitka staj. Slovencev* na str. 112. ter je še, sicer z vprašanjem, ono »Goro* protolmačil v Dobrič. —- A kaj je s to pravljico? Nič! Evo: Prvič, »v sredini Savinjske doline*, kakor pravi pisatelj, ni nikakega hriba, nego tam je po priliki vas s farno cerkvijo Sv. Petra na lepi ravnini; Dobrič je del znane Gore Oljke v Pol- zelski fari na severozapadni strani te doline. Drugič, v pravljici omenjani hrib v obče »Gora* imenovan in iz njegovih pečin tekoči studenec »izvirek* na- zivan je pač prav blizu farne cerkve Sv. Pavla poleg Priboljske graščine — zato tudi »graščinska Gora* priimenovan hrib, ob Savinjske doline južnem robu res precej v sredini med Celjem in Vranskim. Toda, tretjič, glavne stvari, povodnjega moža in deklice v »Gori v izvirku* — ni! Že krajevne okolnosti se ne zlagajo povse s pripovedovanjem v oni pravljici, v rečenih spisih priobčeni; zlasti ne vodi iz nijedne bližnje vasi uprav »mimo izvirka* pot v Solčavo, kamor je bojda divjak mislil z izvoljenko oditi, češ, da je sin nekih imovitih roditeljev v onih planinah, a da jo je gredoč tu v »Goro* potegnil v stanovališče svoje. Ko sem pa vendar ljudi tukaj povpraševal za napominjano pravljico, ni mi vedel nikdo ničesar povedati o povodnjem moži v tej »Gori*. Nego ko sem vprašal nekega tukajšnjega dijaka, da-li ni morda on profesorju M. napisal one pravljice, pritrdil mi je ta ter še sam pristavil, da je, nežna- joč nijedne prave, sam si jo izmislil .... Nekaj podobnega mi se zdi še o nekaterih drugih pravljicah v onem narodnem blagu v »Kresu* in dosledno v »Črticah* objavljenem, a ne bi bas rekel, da med temi v niz nabranimi in iz njega izluščenimi »biserji* ne tiči še kaj več »steklenjakov*. A tako prehajajo take stvari iz spisa v spis, podajajo se brezličnosti za ogledalo resnice, krivo se zmatra za pravo, in vara se in slepi drug drugega. S tem sicer nečem nikomur nič očitati, iz znanih razlogov ne; nego objavljajoč to hotel sem, gotovo z dobrim namenom, samo kratko opozoriti na jako važen činitelj pri nabiranji in upotreb-ljevanji duševnega narodnega blaga. Andrej Fekonja. Književna poročila. I. Sodni obrazci. Sestavil Bogdan Trnovec, c. kr. sodeč v Sežani o vahtih 1886. leta. Ti 11 obrazci, katere je vtlačil in založil g. Viktor Dolenc v Trstu, izhajajo kot priloga »Edinosti«. G. pisatelj ali »pisec*, kakor se sam imenuje, sestavil je te obrazce ali ta primernik, »da se olehča sodnim činovnikom na Slovenskem službujočim uredovanje v slovenskem jezici,* G. izdavatelj dobro ve, da pri- Književna poročila. 53 mernik ni popoln, a ker je hotel priti na pomoč v silni potrebi, nadeja se, »da ga bode imel vsak razumnik izpričanim, da ga je vnesel na vidiki Že iz tega predgovora, še bolj pa, ako se pregledajo posamezni obrazci, razvidno je, da g. pisatelju ni na tem, da bi se držal terminologije že udomačene in se posluževal slovenščine, kakor se navadno piše v znanstvenih in leposlovnih knjigah in časopisih, ampak da piše svojo slovenščino, da hoče biti izviren. Kakor z veseljem pozdravljamo vsako resno podjetje, s katerim naj bi se olajšalo in pospešilo slovensko uredovanje, kakor smo prepričani, da je imel g. pisatelj s svojim trudapolnim delom blag namen, naj nam vendar oprosti, ako navedemo tii nekatere grajalne opazke, katere izvirajo iz istega namena. Naša misel je, da se g. pisatelj premalo ozira na terminologijo in jezik, kakor je obče v navadi, na uradne prevode deželnih in državnih zakonov, in da prerad seza po tujkah in lokalizmih, kateri so večkrat dvojbene vrednosti. Ne iščimo novih terminov, kjer imamo že dobre slovenske izraze, ne hodimo vsak svoj pot! V Ljubljani se, hvala Bogu, še tiska, v Trstu pa »tlačil Spominjamo se šaljivega nemškega sošolca, kateri je »Ausdruck* preložil v »iztlaček*. Ne novotarimo in umetarfmo, kjer ni potrebno. Smo kakor ženske: komaj pride jeden izraz v modo, že ga opustimo ter sezamo po druzih. Za »Gericht* rabila nam je dolgo časa Metelkova »s o dni j a*. V obrazcih, katere je izdalo c. k. pravosodno ministerstvo, uvedlo se je »sodišče*, kateri izraz so nekateri priporočali za »Gerichtshof(<. Pa bodi središče, okrajno sodišče! V obrazcih, v Trstu »vtlačenih*, pa se ne rabi ni jedno ni drugo, ampak: »sod, kotarski sod*. Za »sodnika(< rabi »sodeč*, »kotarski sodeč,* za adjunkta ali pristava —- »mali sodeč*. Malih in velikih sodcev ali sodnikov zakon ne pozna in radovedni smo> kako hoče g. »sodeč* to razdelitev opravičevati. Hrvaška beseda »k o t ar* (okraj) pomenja pri nas »Ausziigler*. Takih izrazov se naše ljudstvo težko kedaj privadi; kajti narod se po zdravem razumu svojem ogiba terminov, ki imajo, kakor sod = Fass in Gericht dvojen pomen. Vidimo pred saboj kotarski sod (Ausziiglerfass), ki je napolnjen z malimi in velikimi sodci! »Tožbo ali pravdo naperiti* (Klage, Process anstrengen) se nam zdi hud germanizem, akoravno rabi ta izraz kje na Slovenskem. Pravimo : toži ga, tožil ga bode, tožil ga je, tožbo je vložil, pravdo je pričel proti njemu itd. Hrvaški: »tužbu dati, parnicu početi.* Bolje bi morda tudi bilo: tožbo podati, kakor naperiti. • Čemu se rabi obravnavanje poleg obravnave in razprave, vrniti, povrniti, vgasn^ti, klen