Leto 1906. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXII. — Izdan in razposlan dne 31. julija 1906. Vsebina: (Št. 156—158.) 156. Trgovinska pogodba med Avstrijsko-Ogrskim in Švico. — 157. Dogovor o živinskih kugah med Avstrijsko-Ogrskim in Švico. — 158. Izjava med Avstrijsko-Ogrskim in med švicarsko državno zvezo. 156. Trgovinska pogodba z dne 9. marca 1906. 1. ined Avstrijsko-Ogrskim in Švico. (Sklenjena naDunaju dne 9. marca 1906. 1., po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena v Išlu dne 25. julija 1906.1., obojestranski njeni pritrdili pa izmenjeni na Dunaju dne 30. julija 1906.1.). Nos Franeiseus Josephus Primus, divina favente dementia Austriae Imperator; Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, sunerioris et inferioris Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae ; Comes Habsburgi et Tirolis etc, etc. Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesentium facimus : Quum a Plenipotentiario Nostro atque Plenipotentiariis Helvetiae foederatae ad promovendas et, dilatandas commercii relationes inter Utriusque Nostrum ditiones existentes tractatus die nono mensis martii anni labeutis Yiennae initus et signatus fuit, tenoris sequentis : (8loveni«ch.) 171 Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski z ene strani, in zvezni svet švicarske državne zveze z druge strani, oba želeč, trgovinske razmere med Svojimi ozemlji vzajemno olajšati in razširiti, sta sklenila zategadelj narediti pogodbo in sta imenovala za Svoje pooblaščence, namreč: Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in apostolski kralj ogrski: gospoda Agenorja grofa Goluchovskega z Golucliovega, Svojega pravega tajnega svetnika in komornika, viteza reda zlatega runa itd., itd., ministra c. in kr. hiše in vnanjih stvari; zvezni svet švicarske državne zveze: gospoda Fernanda du Martheraya, izred-rednega poslanika in pooblaščenega ministra švicarske državne zveze pri Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu, gospoda Arnolda Kiinzlija, uda švicarskega narodnega sveta, gospoda Alfreda Freya, uda švicarskega narodnega sveta, gospoda drja. Ernesta Laura, tajnika švicarske kmetske zveze, ki so dogovorili in sklenili naslednje člene, ko so našli svoja pooblastila v dobri in pravi obliki: Člen 1. Kar se tiče zneska, zavarovanja in pobiranja uvoznin in izvoznin, in pa kar se tiče prevoza, ne sme nobena izmed strank pogodnic s tretjimi državami ravnati ugodneje, nego ravna z drugo stranko pogodnico. Vsako na to stran pozneje tretjim državam priznano ugodnost ali prostost bo torej brez odmene ob enem priznavati tudi drugi stranki po-godnici. Gorenja določila se vendar ne dotikajo: 1. Takih ugodnosti, ki so v olajšanje mejnega prometa sedaj dodeljene drugim sosednjim državam ali ki bi se utegnile dodeliti v bodoče, in tako tudi tistih carinskih znižeb ali oprostitev, ki veljajo samo za neke meje ali za prebivalce posameznih delov ozemlja; 2. tistih dolžnosti, ki so eni izmed strank po godnic naložene po že obstoječem ali kakem bodočem carinskem edinstvu. Dalje jemljeta stranki pogodnici na se dolžnost, da ne bosta vzajemnega prometa med svojimi ozemlji ovirali z nikakimi prepovedmi uvoza, izvoza ali prevoza. Izjeme od tega se smejo napravljati samo: a) Pri sedaj obstoječih ali državnih samotrštvili. ( ki se morda uvedo v bodoče; b) iz varnostnih, zdravstvenih in veterinarsko-poli-cijskih ozirov, sosebno v interesu javnega zdravstva in soglasno z dotičnimi mednarodnimi načeli, c) z ozirom na vojne potrebščine v izrednih okol-nostih. V gorenjem odstavku b) izrečeni pridržek se razteza tudi na tiste naredbe opreznosti, ki se ukrenejo na korist kmetijstvu, da se zabrani razširjanje škodljivih mrčesov in organizmov. Stranki pogodnici si bosta druga drugi priobčevali vse omejitve prometa, ki bi jih katera ukazala iz ozirov zdravstvene ali veterinarske policije. Člen 2. V prilogi A oznamenjeni predmeti avstrijskega in ogrskega izvira ali avstrijske in ogrske fabrikacije se pripuščajo ob uvozu v Švico po pogojih, ki so ustanovljeni s to tarifo. V prilogi B oznamenjeni predmeti švicarskega izvira ali švicarske fabrikacije se pripuščajo ob uvozu v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje po pogojih, ki so ustanovljeni s to tarifo. Od ravnanja kakor z obrtnim izdelkom ene izmed strank pogodnic niso izključeni predmeti, narejeni v njenem ozemlju s podelovanjem inozemskih tvarin v plemenilnem prometu. Da kako blago poslane deležno ravnanja po pogodbi, mora biti v izrecilu o blagu povedano, odkod izvira. Uvaževalci švicarskega, kakor tudi avstrijskega ali ogrskega blaga naj bodo praviloma vzajemno oproščeni dolžnosti, predlagati spričevala o izviru. Ako bi se pa ob uvozu na Avstrijsko-Ogrsko ali v Švico delal v carinskih postavkih razloček po izviru blaga, se smejo izjemno zahtevati spričevala o izviru. Ta spričevala sme izdajati krajno oblastvo tistega kraja, od koder se blago pošilja, pristojna trgovinska in obrtna zbornica ali carinski urad, ki pošiljatev odpravlja, naj si stoji v deželi na notranjem ali ob meji, ali pa kak konzulski urad, in, ako je treba, se morejo nadomestiti tudi s fakturo, če dotične vlade menijo, da je to prilično. Spričevala o izviru, ki jih izdadö krajna obla-stva trgovinske in obrtne zbornice ah carinski uradi, ne potrebujejo, da bi konzulski urad nanje zapisal svoj: Videl. Ta spričevala o izviru se izdajajo pristojbine prosto in tako se tudi dodeljuje eventuvalni visum na njih. Sporazumljenje je o tem, da se z ozirom na zakonodajstvo o cukru nobena izmed strank pogodnic z določili te pogodbe ne more ovirati, da izpolnjuje dolžnosti, ki ji nastajajo iz bruseljskega dogovora z dne 5. marca 1902. 1. Člen 3. Vsakovrstno blago, ki prihaja iz ozemelj ene izmed strank pogodnic ali gre v ozemlja druge stranke, bo oproščeno od vsake prevoznine, naj si to blago tranzituje (prohaja) naravnost, ali naj se med prehodom razklada, vklada in vnovič naklada. Člen 4. 1. V olajšanje posebnega prometa, ki se je razvil med sosednjimi ozemlji, se bode z dolžnostjo vnovičnega izvoza in izpolnjuje carinske predpise, katere se bo obema strankama pogodnicama dobro zdelo ustanoviti po skupnem porazumu, časno priznaval carine prosti uvoz in izvoz: a) Za vse blago (izvzemši povžitne predmete), ki se iz svobodnega prometa po ozemljih ene izmed strank pogodnic prinese v ozemlja druge stranke na semnje ali trge, ali ki se neodvisno od semanjega in tržnega prometa pošilja na negotovo prodajo v ozemlja druge stranke, kakor tudi za vzorce, ki jih vnašajo trgovinski potovalci avstrijskih, ogrskih, oziroma švicarskih hiš, vse to blago in vsi ti vzorci, če se zopet izvozijo v roku, ki se določi naprej, ako se ne bi prodali; za prazne, že rabljene, zaznamovane vsakovrstne vreče, kakor tudi za prazne zaznamovane sode, ki vhajajo iz ozemelj druge stranke, da bi se napolnjeni zopet izvažali, ali ki se vnovič uvažajo potem, ko so poprej napolnjeni izstopili, ako se taki sodi ali take vreče povrnejo v 12 mescih; b) za delovno živino ter za živino, ki se goni v ozemlja druge stranke na semnje, v zimo-višča, na krmo, pitanje ali na pašo ; c) za predmete; pošiljane v popravo. V teh primerih mora biti izkazana istost izva-žanih in vnovič uvažanih stvari, in zategadelj bodo pristojna oblastva imela pravico, da jih na stroške tega, kogar se tiče, oznamenijo z gotovimi pi-iznaki. II. Doslej za deželo predarelsko in kneževino liechtensteinsko zagotovljeni promet za vezeninsko plemeničenje ostane v dosedanjem obsegu veljaven ves čas, dokler bo trajala pričujoča pogodba. Za vezenine z verižnim vbodom se razteza na Tirolsko. Pod ta promet za vezeninsko plemeničenje spada samo blago, ki se plemeniti na Tirolskem, Predarel-skem in v kneževini liechtensteinski sami. K temu prometu za vezeninsko plemeničenje se bodo z istimi pogoji pripuščale v Švici, na Tirolskem, na Predarelskem in v kneževini liechtensteinski ustanovljene ali naseljene kupčijske hiše in osebe, in sosebno tudi ne dela gledé na njih popuščanje k carinskim izrecilom nobenega razločka okolnost, ali dotičniki pripadajo tej ali drugi stranki pogodnici in ali postopajo kot pooblaščenci nalogo-dajcev, bivajočih v Švici, na Tirolskem, na Predarelskem in v kneževini liechtensteinski. Prejo, ki se je iz Švice izvela za povezenje v prometu za vezeninsko plemeničenje ter se vrača neporabljena, bodo švicarski carinski uradi carine prosto vnovič vpuščali. Ločeni dodatni prejemki preje za vezenje bodo v slučaju potrebe z obeh strani dopuščeni carine prosto. Celi „stiketi“ imenovani kosi in polovice takih kosov (kuponi), ki se zaradi napačne izvršitve pošljejo še enkrat na Tirolsko, na Predarelsko ali v kneževino liechtensteinsko, da se povežejo vnovič, naj ne bodo izključeni od prometa za vezeninsko plemeničenje. Vezeninski vzorni listi (kartoni), ki spadajo k vezeninskim kosom ter sè uvažajo in zopet izvažajo v prometu za vezeninsko plemeničenje, se bodo na obeh straneh odpravljali carine prosto. člen 5. Gledé carinskega ravnanja z blagom, ki je zavezano postopku s spremnicami, se podeljuje prometno olajšilo z ene in druge strani s tem, da se bo ob neposrednjem prehodu takega blaga iz ozemelj ene izmed strank pogodnic v ozemlja druge stranke opuščalo snemanje zapore, devanje pod drugo zaporo in izkladanje blaga, ako je ustreženo gledé tega dogovorjenim pravilom. Sploh naj se vsako oviranje s formalnostimi carinske službe kolikor moči odvrača in odprava naj se pospeši, kolikor bode moči. Zgoraj oznamenjena olajšila so navezana na nastopne pogoje:- a) Blago se mora na vhodnem uradu zglasiti za nadaljnjo odpravo s spremnico, ter mora imeti uradno svedočbo, iz katere se vidi, daje in kako je bilo tam, od koder se je odpravilo, dano pod uradno zaporo. b) Z ogledom se mora poistiniti, ali je ta zapora najdena nepokvarjena in ali daje dovoijno varnost. c) Izrecilo (deklaracija) se mora napraviti po predpisih; ogibati se je vsake nepravilnosti ali nedostatnosti, zaradi katere bi bil potreben poseben pregled ali bi se dalo sumiti o poskusu prevare. Razkladanje in tehtanje blaga se sme opustiti, ako se je moči popolnoma prepričati, da je zapora, pod katero je bilo blago déto v drugi državi, nepokvarjena in da daje dovoijno varnost. Člen (3. Notranje davščine od narejanja, pripravljanja ali porabe, ki v ozemljih ene izmed strank pogodnic sedaj obtežujejo ali bi utegnile v bodoče obteževati kak izdelek na račun države ali na račun kantonov, dežel, občin ali pa združeb (korporacij), ne smejo pod nobeno pretvezo iz dežel druge stranke izvirajočih izdelkov zadevati niti z večjo odredbino niti na nadležnejši način, kakor enakovrstne izdelke svojih ozemelj. Nobena izmed strank pogodnic ne bo na predmete, ki se v lastnih ozemljih ne narejajo in ki so obseženi v tarifah k pričujoči pogodbi, nalagala ob uvozu pod pretvezo notranje davščine novih ali višjih davščin. Ako se eni izmed strank pogodnic zdi potrebno, da na predmet domačega proizvoda ali dela, ki je obsežen v tarifah k pričujoči pogodbi, naloži novo notranjo davščino ali potrošnino ali priklado k pristojbinam, se bode enak inozemski predmet smel precej podvreči ob uvozu enaki carini ali carinski pri kladi. Izdelki, ki so predmet državnega samotrštva ene izmed strank pogodnic, kakor tudi stvari, služeče v narejanje takega državnemu samotrštvu podvrženega blaga, se smejo ob uvozu podvreči prikladni davščini, določeni v zavarovanje samotrštva, tudi tedaj, če enaki domači izdelki ali predmeti niso podvrženi tej davščini. Stranki pogodnici si pridržujeta pravico, da na tiste izdelke, za katerih narejo se uporablja alkohol. — varujé načelo, podano v odstavku 1 tega člena — ob uvozu naložč mimo carine, ki pripada morda po tarifi, tudi drugo pristojbino, ki znaša toliko, kolikor notranja fiskalna obremenitev, ki pripada za uporabljeni alkohol. Člen 7. Trgovci, fabrikantje in drugi obrtniki, ki se z obrtno poverilnico, izdano po oblastvih njih domovine, izkažejo o tem, da imajo v ozemljih ene izmed strank pogodnic, kjer bivajo, pravico obrtovati in da za to plačujejo zakonite davke in davščine, naj bodo, ne da bi za to plačevali še kako davščino, upravičeni, osebno ali po potovalcih, ki jih imajo v službi, nakupovati blago v ozemljih druge stranke pogodnice pri kupcih ali v javnih prodajališčih ali pri takih osebah, ki je izdelujejo, ah pa seboj jemaje vzorce, iskati za blago ponujane vrste naročil pri kupcih ali osebah, v katerih obrtu se uporablja. Z obrtno poverilnico oskrbljeni obrtniki (trgovinski popotniki) smejo pač seboj jemati vzorce blaga, nikakor pa ne blaga samega. Obrtna poverilnica naj se izdaje po vzorcu, podanem v prilogi C. Stranki pogodnici si bosta diuga drugi priobčevali, katera oblastva naj imajo pravico, izdajati obrtne poverilnice, in na katere predpise morajo imetniki poverilnic pri obrtovanju paziti. S pripadniki ene izmed strank pogodnic, ki gredo na semnje in trge v ozemljih druge stranke, da bi tam opravljali svojo trgovino ali spečavali svojo izdelke, se bode postopalo vzajemno kakor z domačimi pripadniki, in oni ne bodo podvrženi višjim davščinam od prometa na semnju in trgu, kakor se pobirajo od teh. Pripadniki ene izmed strank pogodnic, ki opravljajo obrt vozništva (vštevši prevažanje oseb po suhem) ali plovstvo med različnimi kraji obeh ozemelj, ne bodo za vršitev svojega obrta po ozemljih druge stranke podvrženi nikakemu obrtnemu davku. Gledé obrtovanja potujé okoli, vštevši kroš-njarstvo in iskanje naročil pri neobrtnikih, si pridržujeta stranki pogodnici popolno svobodo zakono-dajstva, ne kraté največje ugodnosti. Člen 8. Delniške družbe in druge trgovinske, industrijske ali finančne družbe, vštevši zavarovalne družbe, ki imajo svoj sedež v ozemljih ene izmed strank pogodnic in obstojé pravno po njenih zakonih, naj imajo tudi v ozemljih druge stranke, držeč se tam veljajočih zadevnih zakonov in ukazov, pravico potegovati se za vse svoje pravice in zlasti na sodišču pravdati se kakor tožniki ali toženci. Vprašanje. ah in v koliko morejo take družbe pridobiti v ozemljih druge stranke pogodnice zemljišča in drugo imovino, naj se določi po zakonih, veljajočih v teh ozemljih. Gledé pripušeanja za obratovanje njihovih opravil v ozemljih druge stranke naj se uporabljajo tam veljajoča zakonita in pravilniška določila. V vsakem primeru naj uživajo omenjene družbe v ozemljih druge stranke iste pravice, ki jih imajo za pravno obstoječe priznane enakovrstne družbe katerekoli tretje dežele ali ki se jim priznajo v bodoče. člen 9 Urediti medsebojno varstvo iznajdb, trgovinskih in labriških znamk, vzorcev in modelov, imen in firm pripadnikov strank pogodnic se pridržuje posebnemu dogovoru. Dotlej, da se sklene tak dogovor, naj ostanejo v moči za medsebojno varstvo teh pravic doslej merodajna določila (dogovor z dne 3. aprila 1886. L). Člen 10. Skladne in prekladne pravice niso dopuščene v ozemljih strank pogodnic, in noben voditelj blaga se ne sme prisiliti, ustaviti se na določenem mestu, razložiti blago ali je vnovič naložiti. Izvzemajo se vendar predpisi plovstvene in zdravstvene policije, ali taki, ki so potrebni v zavarovanje davščin. Voditeljem ladij in plovilom ene izmed strank pogodnic bo svobodno voziti po vseh prirodnih in umetnih vodnih cestah v ozemljih druge stranke pogodnice z istimi pogoji in plačujoč iste davščine od ladje ' ali od naklada, katere plačujejo voditelji ladij in plovila domače dežele. Člen 11. Pripadniki ene izmed strank pogodnic se bodo smeli po istih pogojih in plačujoč iste pristojbine kakor domači pripadniki, posluževati velikih cest in drugih cest, prekopov (kanalov), zatvornic, brodov, mostov in otvornih mostov, pristanišč in pristajališč, znamenj in luči, kažočih plovno vodo, lavdstva, žrjavov in tehtovišč, zalog, zavodov za reševanje in spravljanje ladijskega tovora i. e. r., kolikor so te naprave ali ti zavodi namenjeni javnemu prometu, naj si jih upravlja država ali zasebni upravičenci. Pridržuje posebna določila, ki se tičejo morskega svetilništva in lavdstva, se smejo pristojbine jemati samo tedaj, kadar kdo v resnici rabi take naprave ali zavode. Po cestah, ki služijo za zvezo ozemelj strank pogodnic med seboj ali z inozemstvom, ne smejo cestnine za promet, ki prestopa deželno mejo, po razmerju prehojene razdalje biti večje, kakor so cestnine za promet, ki je omejen na lastna državna ozemlja. Gledé odpravljanja in prevažanja blaga, ki prehaja iz ozemelj ene stranke v ozemlja druge stranke ali ki gre skozi ta ozemlja, ako ga v teh ozemljih dalje prevažajo plovstvena podjetja po rekah ali kanalih, in gledé tistih prevoznin teh podjetij, ki se uvajajo na državno povzročilo za določeno blago, se zavezujeta stranki pogodnici, da ne odredita nič, kar bi take ugodnosti pritrgovalo blagu druge stranke. Člen 12. Na mejnih mestih, kjer so neposrednji stiki železnic in kjer železniški vozovi prehajajo, bosta stranki pogodnici oproščevali od deklaracije, razkladanja in ogledovanja na meji, kakor tudi od za- pore tovorcev vsako blago, uvažano na železniških vozovih, ki se dadö zapreti po predpisih, in namenjeno, da se v istih vozovih odpravi v kak kraj v notranji deželi, kjer je carinski ali davčni urad, ki ima oblast tako blago odpravljati ; a vse to z uvetom, da se je to blago ob uvozu zglasilo s predajo nakladnih spiskov in voznih listov. Blago, katero se v železniških vozovih, ki se dadö zapreti po predpisih, izvaža skozi ozemlja strank pogodnic ' ali brez prekladanja prevaža v ozemlja druge stranke pogodnice, bodi prosto deklaracije, razkladanja, pregledovanja in zapore tovorcev, tako na notranjem kakor tudi na mejah, ako se je za prevoz zglasilo s predajo nakladnih spiskov in voznih listov. Uporaba teh določil pa je podvržena pogoju, da bodo železnične uprave, deležne tega prevažanja, odgovorne za to, da železniški vozovi dohajajo o pravem času in z nepokvarjeno zaporo na odpravni urad na notranjem ali na izhodni urad. Za carinsko odpravo v vzajemnem železniškem prometu veljajo o tem posebej dogovorjena določila. Ako je ena izmed strank pogodnic s tretjimi državami dogovorila gledé carinske odprave daleko-sežnejša olajšila, nego so tu navedena, veljajo ta olajšila tudi za promet z drugo stranko s pogojem vzajemnosti. Člen 13. Strankama' pogodnicama je dano na voljo, imenovati generalne konzule, konzule in podkonzule ali konzulske agente, da bodo bivali v ozemljih druge stranke. Ali preden sme konzulski uradnik poslovati kot tak, mora biti priznan in pripuščen v navadni obliki po stranki, pri kateri je postavljen. Konzulski uradniki vsake izmed strank pogodnic naj uživajo v ozemljih druge stranke vse ugodnosti, prostosti in svoboščine, ki so tam dodeljene ali bi se kdaj utegnile dodeliti enake vrste in enakega čina konzulom najbolj pogodovanega naroda. Sporazumljenje je o tem, da se v ozemljih ene izmed strank pogodnic konzulom po poklicu morda dovoljena davčna prostost ne more zahtevati za honorarne konzule. Vsaka izmed strank pogodnic ima pravico, imenovati take kraje, v katerih ne more dopuščati kon- zulskih uradnikov; ta pridržek pa se ne sme uporabljati na nobeno izmed strank pogodnic, ako se ne uporablja enakomerno na vse druge države. Člen 14. Ako nastane med strankama pogodnicama različno mnenje o razlagi ali uporabi tarif te pogodbe (priloga A in B) in dodatnih določil k tem tarifam ali o uporabi opombe naj večje ugodnosti glede isti-nitega izvrševanja drugih pogodbenih tarif, ki so v moči, naj se reši na zahtevanje ene ali druge stranke z razsodniškim izrekom. Razsodišče se sestavi za vsak sporni slučaj tako, da postavi vsaka stranka izmed svojih pripadnikov dve pripravni osebi za razsodnika in da volita stranki pogodnici pripadnika kake prijateljske tretje države za načelnika. Stranki pogodnici si pridržujeta, da se v naprej in za določeno dobo sporazumeta o osebi načelnika, ki se imenuje v danem primeru. Ako nanese tako in pridržujč posebno sporazumljenje, bosta stranki pogodnici tudi druga nego v odstavku 1 oznamenjena nesporazumljenja o razlagi ali uporabi te pogodbe poravnavali z razsodiščem. Člen 15. S pridržkom določila v členu 1, številki 2 se pričujoča pogodba razteza na kneževino liechtensteinsko (po členu XXVII pogodbe o carinskem in davčnem edinstvu, sklenjene 3. dne decembra 1876. 1. med Avstrijsko-Ogrskim in Liechtensteinskim), kakor tudi sploh na dežele ali dele dežel, ki so sedaj ali bi utegnile kdaj biti v carinskem edinstvu z ozemlji strank pogodnic. Člen 16. Ta pogodba naj dobi moč dne, katerega se izmenjata pritrdili, kar se bo moralo zgoditi najkasneje 1. dne julija 1906. 1., in naj ostane v moči v času do 31. dne decembra 1917. 1. Vsaka izmed strank pogodnic pa si pridržuje pravico odpovedati pogodbo dvanajst mescev pred 31. dnem decembra 1915. 1. z učinkom, da izgubi moč v tem roku. Ako se nobena izmed strank pogodnic ne po-služi te pravice in tudi dvanajst mescev pred 31. dnem decembra 1917.1. ne pove svoje namere, da hoče storiti konec njeni veljavnosti, ohrani pogodba svojo moč še čez 31. dan decembra 1917.1., dokler ne poteče leto od dne, katerega jo bo ta ali druga stranka pogodnica odpovedala. Člen 17. Pričujoča pogodba se pritrdi, in dotični pri-trdilnici se izmenita čim prej. V spričevalo tega so pooblaščenci to pogodbo podpisali in ji pritisnili svoje pečate. Tako narejeno na Dunaju, v dvojnem izdatku. 9. dne marca 1906. 1. (iohioliowski s. r. du Martliera.y s. r. A. Kiinzli s. r. Alfred Frey s. r. Ernst Laur s. r. Priloga A. (Carine ob uvozu v Švico.) Številka švicarske carinske tarife Nazi val o predmetov Enota Carinski postavek 3 Oves 100 kg \ Frankov —•30 4 Ječmen D —•30 15 Slad 1» —•80 23 Sadje in užitne jagode, sveže: odprto ali v vrečah prosto 24 drugače zamotano: a) jabolka, hruške, marelice 100 kg 1— b) drugo — prosto 25 Sadje in užitne jagode, na ognju sušeno ali posušeno; ne brez koščic (koščičasto sadje) 100 kg 3 — 26 ne brez pečk (pečkato sadje) n 5-- 31 Grozdje, sveže, za na mizo: a) v frankiranih poštnih tovorcih do 5 kg kosmate teže . . . prosto b) v majhnih paketih ali košarah s 5 kg največ, v teh omotih tudi v celih vagonskih nakladih uvažano 100 kg 2-50 c) drugo 1* 5'— 40 Opomnja k št. 31. Da se pripušča za uvoz v Švico, mora biti namizno grozdje oproščeno listja in trte in zamotano v dobro zaprtih škatljah, zabojih ali košarah, ki se pa vendar dadô lahko preiskati. Teža napolnjene škatlje, zaboja ali napolnjene košare ne sme presegati 10 kg. Zelenjava, sveža 1 prosto 41 Zelenjava, konservirana: posušena, odprta 100% 5’— 45 Krompir — prosto 53 Hmelj 100 kg !•— Opomnja k št. 53. Hmelj v hermetično zaprtih kovinskih valjarjih se sme brez carinskouradnega pregleda uvažat 1 po carinskem postavku 1 franka za 100kg z naslednjimi pogoji: 1. pošiljatve mora spremljati carinsko- ali davčnouradno spričevalo, ki potrjuje, da je vsebina valjarjev res hmelj ; 2. dotično oblastvo mora valjarje zasvinčiti ali ob pošiljanju v celih nakladih železniških voz te vozove opremiti s carinsko zaporo. Ako ti pogoji niso izpolnjeni, se sme sè švicarske strani od vsake s tem oznamenilom prihajajoče pošiljatve odpreti ena kapica po svobodni izberi, da se carinskouradno poistini vsebina. Ako se ne dovoli pregled, se mora ocariniti po najvišjem carinskem postavku. Številka švicarske carinske tarife Nazivalo p redmetov Enota Carinski postavek 68 Ob uvozu hmelja v pušicah, ki imajo stransk odprtino s prilično 6 do 7 cm premera, naj se pušica v namen pregleda ne odpre zgoraj, oziroman aj se lie sname celi pokrov, temveč pregleda naj se pri stranski odprtini, ki se dâ z medeno kapico zopet lahko zapreti. V dotičnem voznem listu je treba številko carinskouradno odprte pušice hmelja posebej zaznamovati. Pušica naj se kolikor moči skrbno zopet zapre. Cuker: Sirov in kristalni cuker; phani (pilé) cuker; grozdni cuker (škrobni 100% Frankov cuker) v trdni obliki 750 69 v glavah, pločah, kladah, itd.; odpadek čiščenega cukra JI 9-— iz 76 Meso, sveže zaklano (izvzemši teletino) J» 10 — iz 77 80 a) gnjati Klobase (šarkuterija) vsake vrste: 1) 14 — a) salami, salamini, mortadella, zamponi in cotechini .... n 15 — b) druge ; v 25-— 81 Divjačina, divja perutnina rt 10-— 83 Perutnina, živa » 4-— 84 Perutnina, zaklana v 4-— 86 1 Jajca 1 — iz 93 114 a) Sirovo maslo, sveže Pivo in sladni izleček, v sodih : ji 7-— a) z 2 hi vsebine in manj * 4-— iz 117 b) več nego 2 hi vsebine Vino in vinski mošt, v sodih: It 5 — a) Naravno vino do 15° alkohola, in vinski mošt Opomnje k št. 117. — j. za novo vino se dovoljuje 6 odstotkov odbitka, to se pravi 100% novega vina se računi samo za 94 kg, ako se uvaža vsakčas do 31. dne in z 31. dnem decembra leta trgatve v nezačepljenih ali z zračnimi čepi opremljenih sodih ali rcservoamih vozovih. 2. Naravna vina, tudi če so dobila lahek pridatek alkohola in če vsa alkoholovitost ne presega 15 prostominskih stopenj, so zavezana le carinskemu postavku 8 frankov (v sodih) ali carini, ki sc pobira za vina v steklenicah iz najbolj pogodo-vanih dežel. Naravna vina s 15° presegajočo alkoholovitostjo so zavezama razen carinskemu postavku 8 frankov (v sodih) ali carini za vino v steklenicah za vsako alkoholsko stopnjo, ki presega gorenjo mejo alkoholovitosti, monopolni pristojbini 80 rapov in carinski dokladi 20 rapov za metrski stot. rt 8’— 172 (Slovenlsoh.) Številka švicarske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota • Carinski postavek Frankov 3. Švicarski carinski uradi bodo za avstrijska in ogrska naravna vina, ki so določena za uvoz v Švico, pripoznavali spričevala o analizi zavodov c. kr. avstrijske in kralj, ogrske vlade, kojih s^znamek sestavita upravi strank pogodnic. To določilo pa nikakor ne omejuje pravice, da se v Švici potrdi analiza uvažanih vin. Vino in vinski mošt, v steklenicah, itd. : 119 Naravno vino 100 kg 25-— 132 Konji in žrebeta Glava 10-- 136 Voli n 32-— iz 137 b) biki za zakol, mlečniki v 30 — 138 Krave r, 30-- 139 Goveda, z lopatniki « 30— Junad: 140 Teleta do 60 kg in s 60 kg teže - 10— 141 Pitana teleta nad 60 kg teže n 15— 142 drugo » 20— Svinje : 143 nad 60 kg teže » 10— iz 144 a) do 60 kg in s 60 kg teže, za zakol » 10— 145 Ovce 1* —•50 147 Panji čebelni, polni Kos —•40 Opomnja k št. 147. Polni čebelni panji 15 kg kosmate teže in manj, ter panji v izvirnih omarah (takozvani mobilni gradnji) z 12 kg kosmate teže in manj se pripuščajo še po št. 147 ; kaka večja teža naj se ocarini za med po št. 71 tarife. 149 Mehurji, čreva, sirilo — prosto iz 155 a) perje za postelje, sirovo, ne čiščeno, v hidravlično stisnjenih balah ali v drugih halah s težo 100 kg in več 100 kg 1— 156 Puh : a) sirov, ne čiščen, v hidravlično stisnjenih balah ali v drugih balah s težo 100 kg in več 1 — b) čiščen * 10— Kože in kože z dlako, sirove, soljene ali nesoljene, posušene: 172 Kože r —•30 173 Kože z dlako fl —•30 k 184 Opomnja. Semkaj spada tudi svinjsko usnje. Številka švicarske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek 187 Pripravljene sestavine usnjatega blaga, izvzemši obuvala .... 100 kg Frankov 30'— iz 188 • 189 Opomnja. Semkaj spada gotovo usnjato blago z opremami vsake vrste, ako je usnje poglavitna'sestavina predmeta. Izgotovljene sestavine usnjatega blaga za sedlarstvo, ne montirane, ne sestavljene, n. pr. : usnje zoper plašljivost, podrepni jermeni, obročki usnjati vsake vrste za konjske oprave, itd. . . 71 30’— 203 Travno in deteljno semenje — prosto 204 Oljno semenje, oljno sadje, jedrca laških orehov — prosto 225 Strojarska skorja, strojarsko čreslo — prosto 229 Les za gradnje in rabo, sirov: Listnato drevje 100 kg —•15 230 Šilovje - — 15 231 Les za gradnje in rabo, s sekiro obtesan (sirovo obsekan): Listnato drevje V —•20 232 Šilovje » —■20 233 Les za gradnje in rabo, po dolgem žagan ah cepljen, tudi gotovo obtesan: Pragovi : hrastovi —•45 234 drugi » —•80 235 drug les vsake vrste : hrastov n —•50 236 drugo listnato drevje fl —•80 237 šilovje » —•80 239 Les za sode, cepljen — prosto 240 Opomnja k št. 239. Semkaj spada tudi žagan les za sode. Les za gradnje in porabo, načepljen 100 kg P40 242 Izgotovljeni deli podov vsake vrste za parketerijo: nezlepljeni 5-— 243 zlepljeni n 8-— 245 Lesene škatljice za vžigalice, tudi s papirnato prevleko in s površino za drganje 6-— 249 Pesta, podpirači in platišča, neizgotovljena, samo žagana ali klana 1 — iz 259—264 Pohištvo za sedenje iz zakrivljenega bukovega lesa v 15 — 289 Vlaknine za fabrikacijo papirja: mehaniško narejene (leseni opilki, lesena moka) mokre ali suhe; polblago iz cunj » 1-50 Številka švicarske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek 290 Vlaknine za fabrikacijo papirja (nadalj.): kemijsko narejene (celuloza, tkanina iz slame, alfe i. dr. r.), mokre ali suhe : nebeljene 100 leg Frankov 1-75 291 beljene n 2-25 292 Lepenke, sive, ter lepenke iz lesa, slame in usnja, itd n 4 — iz 306 Opomnja. Lepenke z manj nego 0’5m2 površine spadajo pod št. 330. Papirji in kartoni : d) enostransko črtani, nevzorčani; na obeh straneh črtani ali s črtanim papirjem prevlečeni; plisirani, perforirani; guman papir; ne svetločutni papirji 15 — c) s stiskanimi in vtisnjenimi vzorci (šagrinirano, moarirano, gaufrirano, itd.) 10 — 325 Fotografije, v okvirjih - 65'— 327 Podobe, druge, v okvirjih n 65-— ! 377 Knjigoveško platno: a) gladko 30 — b) vzorčano (šagrinirano, moarirano, vtisnjeno, itd.) v 15-— 405 Tkanine iz lanu, konoplje, jute, ramie, itd : sirove, na 5 mm v četverju obsegajoče: pod 9 nitimi : iz jute n 1-50 406 druge V 6-— 407 z 9 do 12 niti in z 12 nitimi n 10-— 408 z 13 do 20 niti in z 20 nitimi D 35 — 409 z 21 do 35 niti in z 35 nitimi „ 50-— 410 z več nego 35 nitimi „ 55-— 411 a) kuhane, lužene, kremovnne, beljene Doklada k carini sirovih tkanin : 30 °/0 412 b) impregnirane barvane, potiskane 10 % 25«/o 413 pestro tkane 25°/0 Opomnja k št. 409/413. Semkaj spadajo tudi damast; pliš; stori brez šivanja; žepni robci, odmerjeni, brez vezenin. Opomnje k št. 406/413. 1. Za ocarinjevanje tkanin, pri katerih menjajo negosto tkana mesta z gosto tkanimi, je merodajno poprečno število niti, ki se najde, če se štejejo snutkove niti in votkove niti med dvema točkama, redno se ponavljajočima v tkaninskem vzorcu pri snutku in votku, če se ta števila niti preračunijo po razmerju širine vzorca k 5 mm in se seštejejo podatki za Številka švicarske carinske tarife N a z i v a 1 o pred meto v Enota Carinski postavek 417 snutek in votek. Pri tkaninah z dvojnimi nitimi ali sukancem je šteti posamezne niti. Ostajajoči ulomki ne pridejo v poštev, kadar se ustanavlja skupni uspeh preračuna. 2. Odmerjeni, pa ne obrobljeni in ne vezeni platneni žepni robci spadajo, kakršni so, pod št. 406 do 413. Pogrinjala (pogrinjala za postelje in mize, itd.), odmerjena: brez šivanja ali pasarskega dela, tudi z odprtimi ali samo vozlja-nimi tkaninskimi resicami 100 kg Frankov 70'— 418 Opomnja. Pogrinjala s samo privezanimi ali uvezanimi resicami je ocarinjevati po tej številki. s pasarskim delom ali šivanjem V 85— 455 Opomnja. S pogrinjali, na katerih je šivanje samo šivan rob ali ki se zgolj za varstvo robov zapognjena, je ravnati kakor s pogrinjali brez šivanja. Opomnja k št. 417/418. Platneno perilo za posteljo, mizo in kuhinjo spada, kakor je obdelano, pod št. 417 ali 418. Volna, sirova, prana, barvana prosto 490 Polsteno blago brez šivanja; Polstene štule iz dlak 100 kg 55-— 491 Polstene štule iz volne •n 30-— 508 Pletenine (tresi) iz slame, trstike, ličja, vrbovja, trsk i. d. r.: a) sirove • prosto b) druge 100 kg 2-— 530 Životno perilo: iz bombaža, platna, ramie, itd.: srajce V 90 — 531 ovratniki za srajce, vstavki za srajce, šemizeti, manšete, itd. . . . T 50 — 532 drugo životno perilo, izvzemši na stanu delano in pleteno blago : iz bombaža, platna, ramie, itd 90- 584 Odeje za vozove T 40 — 587 > Kamni za tlakovanje, prirejeni 71 —•05 602 Mlinski kamni —•50 680 Porcelan vsake vrste: a) skodele za opnrjenje, za drganje, mensure in stoječe posode . J» 8'— b) drug « 16 — 683 Sirovo steklo (lito steklo), kakor strešno steklo in steklene opeke, ploče za pod iu stene iz stekla, takozvano diamantno steklo, naravnobarvno, gladko ali vzorčano V 5 — Številka švicarske carinske tarife Nazi v a 1 o predmetov Enota Carinski postavek iz 694 Votlo steklo in stekleno blago vsake vrste: brušeno, vrezano, barvano, pozlačeno, itd., tudi v zvezi z drugimi tvarinami, izvzemši drage kovine: e) drugo 100 kg Frankov 15 — k 728 751 Upomnja k št. 694. Semkaj spada stekleno blago s posameznimi sestavinami iz navadnih, tudi pozlačenih ali posrebrenih kovin, kakor n. pr. okovi, okviri, stojala i. d. ; s tem ostane izključeno ocarinjevanje takega steklenega blaga kakor blaga iz navadnih kovin. Izvzete so srednjeveške šipe (Butzenscheiben) s kovinskim okovom št. 700 a, ter steklene podobe v enakih okovih št. 701 b. Op o mn j a. Pod to številko spada tudi lita jeklena žica za fabri-kacijo žičastih vrvi, manj nego 2 mm debelih in z več nego 200 kg trdnosti na kvadratni milimeter, če se dokaže poraba. Kose, srpi, vilice . • 7» 7'— 779 Opomnja k št. 751. Pod to številko spadajo tudi pobronane, polirane, ponikljane ali drugače finejše narejene ali okrašene kose in srpi. Ponve, brušene ali po kosit rene It 12— 817 Opomnja. Semkaj spadajo tudi skodele za ponve. Baker, čist ali legiran : Drogi, pločevina, trdno varilo . 3 — 833 Opomnja. Semkaj spadajo tudi bakreni in medeni rondelli; bakrene skodele, sirove, izbite, za ponve in kotle; bakrene table; skodele iz bakra ali medi za tehtnice. Blago iz bakra in bakrenih zlitin, v obči tarifi ne drugod imenovano : sirovo, ne odsukano 15— k 833/834 k 849 851 Opomnja k št. 833. Semkaj spadajo tudi prirejene ponve, spodnji deli loncev za umivanje in dr. Opomnja. Pri blagu, ki je bilo prevlečeno z brezbarvno po-kostjo, da se zabrani oksidacija, ta prevleka ne pride v poštev. Opomnja. Semkaj spadajo tudi ponikljane, pomedene, po-bakrene ali s kako drugo prevleko iz navadnih kovin opremljene ter lakirane cinkove pločevine. Cinkovo blago, sirovo ali grundirano \ rt 15’— iz 857 Kapice za steklenice iz svinca, s kositrom popločene, ali iz svinca, zlitega s kositrom, tudi z vtisnjenimi oznamenili firm i. dr. : sirove 15— iz 858 polirane, poslikane, pokoščene, lakirane, itd n 40— 890 Stroji za tiskanje knjig in za druge grafično obrte; knjigovezniški stroji n 2— 909 Sani, druge n 30— 966 Sirovine, rastlinske in živalske, za farmacevtično rabo n. pr. : jagode, listi, cvetje, sadovi, lupine, les, zelišča, lubje, semena, korenino, itd., v obči tarifi ne drugod imenovano in ne pod oddelek B spadajoče, cele, v neobdelanem stanju rt —•50 Številka švicarske carinske tarife N a z i v a 1 o predmetov Enota Carinski postavek 978 Naravna in umetna rudninska voda Frankov 1 -50 L UU A-l/ 980 Soli izvirkov in kopališč, močvirni izlečki, z oznamenilom in brez oznamenila vpliva njihove rabe, za prodajo na drobno prirejeni ali gotovo dozirani rt 5 — 1051 Ocetna kislina, sirova in čiščena, s prismojenim duhom; mlečna kislina, lesni cvet, nečiščen; aceton, metiletilketon, piridi-nove osnove —•30 1053 Formaldehid, aldehid: denaturovan n 2-— 1054 Tanin (strojna kislina), Gallusova kislina i. dr n 1 — 1055 Strojilni izlečki, tekoči in trdi — prosto 1058 Kalij: kisel srešnokisel (čiščen sreš, cremor tartari), nevtralni vinskokisli; sreš za bljuvanje (antimonoksolat) 100 kg 2-50 iz 1059 Metilalkohol (kemijsko čisti lesni cvet) » 1-— iz 1065 b) Bencin V —■30 Škrob vsake vrste : sirov, če se dokaže poraba za industrijske namene: 1078 Krompirjeva, sago- in tapijoka-moka; krompirjev, sagov in tapijokin škrob 77 —■50 1079 a) Rižev škrob „ 2-50 b) Koruzni in pšenični škrob, itd 3-50 sirov, za druge nego industrijske namene: 1080 a) Krompirjeva moka, krompirjev škrob, rižev škrob 57 3-— b) drugo n 5 — k 1145 Opomnji. 1. Semkaj spada stekleno blago v zvezi z navadnimi kovinami, tudi pozlačeno ali posrebreno, ako po svoji kakovosti ne spada k št. 694, nadalje kvinkaljerijsko in galanterijsko blago vsake vrste, izvzemši k št. 1144 spadajoče in pod št. 1146 spadajoče ponarejene bižuterije, tudi povsem ali deloma iz pozlačenih ali posrebrenih navadnih kovin. Nadalje spada semkaj blago iz stekla, gline, celuloida, ga-lalita i. c. navadnih tvarin, tudi če posnemajo v št. 1144 imenovane snovi. 2. Glavniki in gumbi vsake vrste se ocarinjujejo kakor mercerijsko blago te številke, tudi če so iz želvovine ali biserne matice, prave ali ponarejene. k 1146 Opomnja. Semkaj spada tudi ponarejena bižuterija v zvezi s svilo, 'čipkami, umetnimi cvetlicami ali s posnemki iz ahata, alabastra, morske pene, kamene strele, jantarja, slonove kosti, jota, lave, želvovine in biserne matice. 1154 Celokupne sestavine sedlarskih izdelkov in popotnih predmetov n. pr. locnji, zobovja, ključavnice za kovčege; nadalje okovi voz iz navadnih kovin n. pr. ročaji za vrata, ključavnice za vrata, latve, šarnire zapornih drogov, tekači za okna, kotvične vezi, bride, vzvodne mehanike, itd 75 20’— k 1159 Opomnja. Semkaj spadajo tudi tintniki, popilniki tinte in drugi predmeti za pisalno mizo iz navadnih, tudi pozlačenih ali posrebrenih kovin. 1 Priloga B. (Carine ob uvozu v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje.) Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife N a ziv a 1 o pred m e t o v Enota Carinski postavek iz 37 a—c) • Jabolka, hruške in kutne, nezamotane Kron prosto Jabolka, hruške in kutne, zgolj v vrečah: a) če je vsaj 50 kg sirove teže : od 1. dne septembra do 30. dne novembra prosto od 1. dne decembra do 31. dne avgusta 100 kg 2— ß) če je manje nego 50 kg sirove teže n 2— Domače češplje: od 1. dne septembra do 30. dne novembra . ■ ■ prosto od 1. dne decembra do 31. dne avgusta 100 kg 2'40 65 Opomnja. Jabolka, hruške in kutne, sveže, se obravnavajo za nezamotane, oziroma za zgolj v vrečah, ako se uvažajo gole ali v vrečah s 50 kg sirove teže najmanj v vozovih, ki nimajo več nego 8 oddelkov. Oddelki voz smejo biti obloženi ali pokriti s slamo ali obiti s papirjem ali slamo in se lahko napravijo tudi s slamnatimi plastmi. Krave Glava 30 — 66 Junad » 18'— 67 Opomnja. Junad je tista goveja živina,' ki je že izgubila sprednja dva mlečnika, pa še nima stalnih zunanjih srednjih zob (namreč tretjega para izmed osem sekalcev). Goveda, ki so očitno breja ali so že imela teleta, se obravnavajo za krave brez ozira na njih starost. Teleta V 6'— iz 68 Opomnja. Teleta so vsa mlada goveda, ki jim sprednja, v sredi spodnjih čeljusti stoječa mlečnika še nista izpala, ki še imajo torej vseh osem mlečnikov. Teleta se razlikujejo od junadi s tem, da sta pri junadi izpala že vsaj sprednja dva mlečnika. Koze V 2-50 78 Mleko in smetana, sveža — prosto 84 Dlake vsake vrste, sirove ali pripravljene (in sicer mikane, parjene, barvane ali strojene, tudi kodranc); ščetine — prosto iz 114 . Cukrane testenine 100 kg 85— Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek . Kron 119 Sir: iz a) Sbrinc (spalen-, strgalni) sir v hlebih, podobnih mlinskim kamnom, kos težek 18 do 25 kg, v premeru 45 do 55 cm in visok do 11 cm 100 kg 12 — iz b) drugi : trdi sir v hlebih, podobnih mlinskim kamnom, kos težek: a) do 50 kg vštevši * 14'— ß) 50 kg in več n 12’— iz 127 Šokolada in mlečna šokolada, trda ali tekoča; izdelki vsako vrste iz šokolade in mlečne čokolade . 125'— iz 127 Tekoča mlečna šokolada, tudi v neprodušno zaprtih posodah z ne več nego 10 odstotki kakaove vsebine T 25;— iz 131 Mleko in smetana, sterilizirano, v neprodušno zaprtih posodah . . prosto Opomnja. Posode, v kateiih se uvaža sterilizirano mleko in smetana, so tudi carine proste s pogojem, da se v dobi šestih mescev zopet izvozijo. iz 131 Mleko, zgoščeno (kondenzirano) ali posušeno, brez primesi cukra, v neprodušno zaprtih posodah 100 % 10 — iz 132 Mleko v kladah z 10% teže najmanj, tudi s primesjo cukra . . . « 35- Opomnja. Ob ocarinjevanju se prevleka iz kakao-masla ali iz drugih snovi, ki služi v varstvo klad, ne vpošteva. iz 131/132 Moka za otroke, s primesjo ali brez primesi cukra - 48-— iz 131/132 Začimba za juhe in jedila, tekoča, v posodah z več nego 50 kg teže (Maggijeva začimba in slični izdelki) n 36-— iz 131/132 Izdelki za juhe vsake vrste, tudi mesene juhe v trdnem stanju, kakor Maggijevi izdelki n 30 — Opomnja k št.' 114, 127 in 131/132. Za spredaj pod št. 114, 127 in 131/132 imenovano, z uporabo cukra narejeno blago se v dobi pogodbe ne bode pobirala carinska doklada k pogodbeno ustanovljenim carinskim postavkom iz naslova vsebine cukra. iz 162 Izleček iz šišk in sumaha, čist, ne z drugimi tvarinami mešan, tekoč n 3.60 iz 163 Izlečki barvil, naravni, ne posebej imenovani, tekoči, tudi prirejeni za rabo v tkaninski tiskarni in barvariji v 4-25 Opomnja. Nebistvene primesi kakega strojila se ne vpoštevajo ob tarifovanju. Slovenlsoh.) 173 Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife N a ziv a 1 o predmetov Enota Carinski postavek Kron 169 Asfaltov bitumen 100 % 2-50 iz 183 Bombaževe preje, enovite, sirove: b) nad št. 12 do št. 29 angleško 19 — c) , št. 29 „ št. 50 „ p 33'- d) „ št. 50 , št. 70 V 38-- e) , št. 70 , št. 80 „ p 43 — „ št. 80 , št. 90 * 33 — , št. 90 , št. 110 28-— p št. 110 angleško — prosto Opomnje. 1. Bombaževe votkove preje za polsvileno tkanje, enovite, sirove, v pinkopsovem formatu, na kratkih ali skozi segajočih tulcih, ki niso dolgi nad 13 cm in ne debeli nad 22 mm, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma: iz c. nad št. 29 do št. 50 angleško 100 kg 23 — , d. , št. 50 p št. 70 p p 28-— 2. Enovite, sirove bombaževe preje za fabrikacijo tulja, zagrinjal in čipk. na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma: iz c. nad št. 29 do št. 50 angleško „ 23.— p d. , št. 50 , št. 60 p 28-— , d. in e. , št. 60 . št. 80 , 33-— , št. 80 , št. 90 , V opomnjah 1 in 2 omenjene enovite bombaževe preje se lahko dobivajo tudi v beljenem stanju in plačajo potem h gorenjim carinskim postav kom še doklado po št. 187 n 8 K za 100%. ' i» 28-— iz 184 Bombaževe preje, dublirane, sirove: e. nad št. 70 do št. 110 angleško , 28-— , št. 110 angleško — prosto Opomnja. Dublirane, sirove bombaževe preje za polsvileno tkanje, potem za fabrikacijo tulja, zagrinjal in čipk, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma: iz c. nad št. 29 do št. 50 angleško 100 kg 28-- p rf. , št. 50 , št. 60 p n 35— k 185 d Opomnja. Bombaževe preje, tri- ali večžične, nad št. 60 angleško, za vezenje (vezna nit), na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma VI 35- k 183/186 Opomnja. Parjene bombaževe preje se obravnavajo kakor sirove. k 188 Opomnja. Kakor za prodajo na drobno prirejene preje je ocarinjevati: a) preje v različnih majhnih navitkih, to je na lepenkah, ploščah, obročih, vretencih iz lepenke, navojnih zvezdah i. dr., v kartonih ali v papirju za luksus sortirane ali zamotane preje (vštevši težo teh obalk), preje v Čečah (majhnih pasmih) in v klopčičih; Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Naziv a 1 o predmetov Enota Carinski postavek Kron b) pasma prej, ki so povezana v povezke na način, ki presega za tkalne namene potrebno prevezovanje (s križema rahlo tekočo, dele pasem ne trdno oklepajočo in z vozlom zavezujočo nitjo), tako da razpade pasmo v majhne samostojno uporabne Čeče, če se raztrga na mestih, kjer je zavozljano; pri železnih prejah v pasmih še ne utemeljuje oearinje-vanja po št. 188 zavozljanje, ki presega za tkalne namene potrebno prevezovanje. Vendar imajo z oblastmi glavnega carinskega urada opremljeni carinski uradi pravico zacarinjevati prirejene preje, ki se dokazno rabijo le za fabriško rabo (kakor za fabrikacijo pozamentov, za oprejanje kabljev itd.) po njihovi drugačni kakovosti tedaj, ako izjavi stranka pismeno na izrecilu blaga, da je pripravljena pripustiti, da finančni urad od časa do časa ogleda njene fabriške zavode za kontrolo, da prejo res fabriško podeluje. k 191 a) Opomnja. Fine bombaževe tkanine, sirove, nevzorčane, tudi izprane, da se nanje veze, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 100 kg 85-— k 192 Opomnja. Najflnejše bombaževe tkanine, sirove, nevzorčane, tudi izprane, da se nanje veze, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 170 — iz 192 Tkanine s ploščatim vbodom vsake vrste . T 260 — Opomnja. Semkaj spadajo vse tkanine s ploščatim vbodom (tudi barvane, potiskane ali pestro tkane, brez ozira na kakovost in finost za njih napravo porabljenih prej), to so broširane tkanine z vezeninam sličnimi vzorci, pri katerih lezé votkove niti figur v mejah vtkanih figur vsaj na eni strani popolnoma in na drugi strani deloma prosto. Od vezenin se razlikujejo s tem, da obsega pri njih nit figure ob povratku vzorca vedno natančno iste niti temeljne tkanine in da je od njih kakor tkano vezano, česar ni pri vezeninah. Tiste tkanine s ploščatim vbodom, kojih temeljne tkanine so narejene iz preje št. 100 angleško in manj, se morejo oca-rinjevati po kakovosti temeljne tkanine tedaj, če so sc bro-širne niti poprej odstranile na kuponu, ki je potreben za ovedbo teže te temeljne tkanine. iz 194 Bombaževi reklamni trakovi iz zlepljenih bombaževih niti, tudi barvani ali potiskani 180-— Opomnja. Reklamni trakovi so za povezovanje paketov in dr. r. služeči, ne čez 5 mm široki pramenci iz zlepljenih, tudi različno barvanih bombaževih niti ; na njih je lahko natisnjena tudi firma, naslov itd. Opomnja po št. 194. V kosu mercerisirane tkanine ali tkanine, docela ali deloma iz mercerisirane preje ter taki žameti in trakovina so zavezani dokladi k carini dotične tkanine za . . n 18-— k 195 a; 1 Opomnja. Gladki tulji, sirovi, tudi izprani, da se nanje veze, na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma 85'- izM97 Bombaževe zračne vezenine (jedko blago) « 660 — Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek Kron 198 Vezenine: a) 1 in 2 Obšivni prameni (bandes, entre-deux) 100 k g 480 — b) Tulji in čipke, vezeni „ 660 — Opomnja. Predmeti za zastore in pogrinjala za pohištvo iz gladkega tulja v vezenini z verižastim vbodom, tudi z drugimi okrasnimi vbodi, ki so narejeni po principu vezenin z verižastim vbodom, tudi s pajki, dolgim vbodom, konopčastim vbodom ali votlim vbodom in z aplikacijo iz kambrika, mu-selina i. e. tkanin, ter tudi z našitimi efekti, n. pr. obroči, rozetami, čebulci, itd 350 — e) ne posebej imenovane 7* 480-— Opomnja. Predmeti vezenine z verižastim vbodom, tudi s pajki, dolgim vbodom in konopčastim vbodom 11 350 — iz 200 Na stanu delano in pleteno blago, ne posebej imenovano: d) s šivanjem » 300 — iz 211 Zračne vezenine (blago za jedkanje) r 660 — 212 Vezenine: a) 1 in 2 Obšivni prameni (bandes, entre-deux) T* 480 — b) Tulji in čipke, vezeni « 660 — Opomnja. Predmeti za zastore in pogrinjala za pohištvo iz gladkega tulja v vezenini z verižastim vbodom, tudi z drugimi okrasnimi vbodi, ki so narejeni po principu vezenine z verižastim vbodom, tudi s pajki, dolgim vbodom, konopčastim vbodom ali votlim vbodom in z aplikacijo iz kambrika, mu-selina i. e. tkanin, ter tudi z našitimi efekti, n. pr. obroči, rozetami, čebulci, itd 350— c) *ne posebej imenovane „ 480 — Opomnja. Predmeti vezenine z verižastim vbodom, tudi s pajki, dolgim vbodom in konopčastim vbodom 1» 350 — iz 216 a) 1 Rute za stiskanje in zamotavanje sira iz sirove, nelužene konopne preje n 15— Opomnja. Pogodbena carina se uporablja na te rule tudi tedaj, ako so odmerjene v kvadratni obliki in ako imajo v robovih ali bordurnh več nego 40 niti na 2 cm v kvadratu. Ozke, ne čez 5 mm široke proge iz barvane preje, ki so vtkane v robove, so tudi brez vpliva na ocarinjevanje. iz 225 Grebenane preje, ne posebej imenovane: «) sirove, enovite : 1. do št. 45 metrsko * 12— 2. čez št. 45 metrsko n 21 — b) sirove, dublirane ali večžičaste : 1. do št. 45 metrsko * 17 — 2. čez št. 45 metrsko » 29— k 229 e) Opomnja. Temelj za jedkanje (volnene tkanine za nacejanje zračnih vezenin), na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma « 100— Številka avstrijsko-o grške carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek iz 233 d) Na stanu delano in pleteno blago, ne posebej imenovano : s šivanjem 100 kg Kron 250 — 235 Vezenine vsake vrste na volni, s svilo vezene » 600 — 236 Vezenine vsake vrste na volni, z drugimi tvarinami vezene . . . - 500- iz 239 a) Kodrane dlake, titdi pomešane z drugimi grobimi živalskimi dlakami ali rastlinskimi vlakninami Tl 15'— iz 242 b) Svila (odvita ali filirana), tudi sukana: beljena (degumirana) Tl 80— C) barvana: 1. črna 2. v drugih barvah n 80— 90— 243 a) Floretna svila (svileni odpadki, predeni), tudi sukana: sirova, ali beljena; vijoličaste preje . . — prosto b) barvana : 1. črna • 2. v drugih barvah 100 kg Tl 80— 90— 246 Sukanec iz svile, floretne ali umetne svile, tudi v zvezi z drugimi predilnimi tvarinami, beljen ali barvan, prirejen za prodajo na drobno 110— 247 Gelosvilenine, vezene T) 1100— iz 248 Svilene zračne vezenine (blago za jedkanje) » 1100— 249 Sukno za svilene mošnje Tl 400— 250 a) 1 in 2 Gelosvilene tkanine, ne posebej imenovane : gladke (ne fasonirane) Tl 480— Opomnja. Temelj za jedkanje (gladke svilene tkanine za nacejanje zračnih vezenin) na dovolilnico s pogoji in kontrolami, ki se predpišejo ukazoma Tl 200— b) 1 in 2 fasonirane Tl 950— Opomnja. Za celosvilene gladke tkanine in armure v zmislu št. 250 a) se pripoznavajo tiste, ki kažejo neodvisno od tega, ali so enobarvne, podolgem ali počez črtane ali karirane, v vezu enotno redno površino, ki je narejena s križanjem snutkovih in votkovih niti, ki se vedno ponavlja po določenem omejenem številu niti; te tkanine se lahko izdelujejo z istočasno uporabo več stremenov, namreč: taftove tkanine (tafti, louisines, sarscneti, marcelines, lustrines, failles, gros-grains, ottomans, gros de Londres, gros de Suez, gros de Tours i. dr.); keper-tkanine (tkanje v križ)(Levantines,Surahs,Serges, Tricotines, Cotes satinées, Peau de soie i. dr.); - Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmetov Enota Carinski postavek iz 253 atlasaste in satinaste tkanine (satin de Lyon, satin turc, satin de Chine, messaline, satin grec, satin merveilleux, satin duchesse, satin soleil, satin marquise, satin Rhadamès, satin double face i. dr.); armure (armures royales, armures régences, armures précieuses, armures piquées, kettreps, schußreps, gros d’Italie i. dr.). Tkanine in rute, pri katerih nastopajo ločeno v obliki obrobnih prog (bordur) dve ali več armur (vezi), spadajo h gladkim tkaninam. Za take je šteti zlasti tudi tkanine za dežnike in solnčnike, ki so v celi širini iz enotne vezi (n. pr. tafet) in ki kažejo različno vez (v prvi vrsti atlas ali kannelé) le v obliki in razsežnosti obrobnih prog (bordur). Značaj obrobnih prog (bordur) se more ločeno nastopajočim vezem tkanin za dežnike in solnčnike ali rutam pripoznati le tedaj, ako je vsaka obrobna proga ožja, nego osmi del strani tkanine ali rute, na kateri stoji navpično. Širina bordure je cela razdalja od roba zrcala do najskrajnejšega roba tkanine ali rute le tedaj, ako kaže najskrajnejša proga ob robu rute ali tkanine tudi različno vez nasproti pravemu fondu (zrcalu). Vez in sestava koncev (sahlleisten, lisièies) ne pride v poštev za ocarinjevanje, ako se s tem ne dosežejo za nadaljnjo rabo tkanin določeni efekti (na primer bordure i. dr.). Gladke tkanine, v snovi potiskane, veljajo za gladke. Ako se nahajajo efekti iz ponarejene tenčice z delom na razplet in z vitico, to po sebi gladke tkanine ne stori faso-nirane. Za fasonirane je smatrati razen jacquard-lkanin take tkanine, ki sestojé iz zveze dveh ali več ločeno nastopajočih armur (vezi), bodisi da so snutkovi efekti (pékins), bodisi da so volkovi efekti (lancés). Moarirane in gaufrirane tkanine, nadalje v snutkupotiskane tkanine (chinés) se obravnavajo za fasonirane. Oelosvileni trakovi : drugi : 1. ne fasonirani............................................ 2. fasonirani : ot) v temelju na snutku potiskani trakovi (takozvani cliiné- trakovi)................................................. ß) moaré-trakovi............................................ y) vsi drugi................................................ « I ( )0 kg n n n iz 255 Polsvileno blago, vezeno, vsake vrste........................ Opomnje k št. 198, 212, 235, 230, 247 in 255. 1. Za ocarinjevanje vezenin je merodajna temeljna snov in vezilo ne pride v poštev, kolikor v tarifl o tem niso obsežena posebna določila. To velja tudi za kovinske niti, ki se rabijo za vezilno tvarino (žica ali vitre). Vezeni žameti in žametaste tkanine 1er vezeni trakovi, ti če niso v tariti posebej imenovani, naj se ocarinjujejo za vezenine. Kron 950 — 575-— 1050-— 950- - 1000 — Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife N a z i v a 1 o P redmetov Enota Carinski postavek Kron Vezeno na stanu delano blago in pletenine, pasarsko in gumbarsko blago — izvzemši k št. 247 (vezene ceiosvilenine) in 255 (vezene polsvilenine) spadajoče blago — naj se ne ocarinjuje za vezenine, temveč po svoji drugačni kakovosti. S svilo vezeno ali s svilo s šivanjem okrašeno bombaževo, platneno in volneno na stanu delano in pleteno blago je-obravnavati kakor polsvileno na stanu delano in pleteno blago št. 258; prav tako je ocarinjevati s svilo vezeno ali s svilo s šivanjem okrašeno bombaževo, platneno in volneno pasarsko in gumbarsko blago kakor polsvileno pasarsko in gumbarsko blago št. 260. 2. Aplikacijske vezenine, pri katerih je temeljna tkanina z mulom ali tuljem z navezenimi vzorci tako združena, da postanejo vzorci vidni, če se izreže tkanina, ki je na njih ali pod njimi, ne spadajo k šivanim predmetom št. 274, temveč jih je ocarinjevati za vezenine. 3. Tkaninsko blago, v katero so uvezene le črke, če tudi zapletene ali na sebi okrašene (monogrami, okrasne črke itd.) ali imena, številke ali enake reči, se ne prištevajo k vezeninam, temveč z njimi se ravna po njihovi kakovosti. 4. Za vse vezenine, ki se naj ocarinjujejo kakor konfekcija, se bo pobirala doklada v višini 40 odstotkov k pogodbenemu carinskemu postavku. iz 258 Na stanu delano in pleteno blago: d) ne posebej imenovano 100 leg Opomnja k št. 200, 233, 252, 258. K blagu, delanemu na stanu, in k pletenemu blagu (tudi k nogavičarskemu, trikö-blagu) spada tako na stanu delano, kakor tudi pleteno, kvačkano, mreženo (filet- ali vozljano delo) blago, na primer take snovi v kosu, trakovi, kapuchoni, gamaše, rokavice, avbice, hlače, jopice, ovratniki, životci, pelerine, grelniki žil, kolen in pasu, otroški čevljički, predpasniki, obujki, nogavice, mošnje, denarnice, trikô-obleke, rute, telovniki i. e..r., tako fasonsko blago, to je regularno delano kakor tudi iz na stanu delanega blaga prikrojeno in šivano. Pri blagu, delanem na stanu, in pri pleteninah se puščajo v nemar robci ali šivi ali obšivki z ozkim trakom, ki so narejeni, da se ne razpara, nadalje za rabo potrebni navadni dodatki n. pr. obšite gumbnice, gumbi, zanjke, zapone, kopče, usnjati prameni, navadne zatezne vrvice, konopci, čopi, obroči i. dr. r. in sicer brez ozira na tvarino, iz katere so dodatki. laki izdelki in dodatki se niti ne ocarinjujejo po št. 274, niti ne povzročajo za regularno na stanu delano blago ocarinjevanja kakor šivano na stanu delano in pleteno blago. Iz tvarin, delanih na stanu, prikrojeni in šivani predmeti, izvzemši nališpane fantazijske predmete, se ocarinjujejo v pogodbenem prometu po občih carinskih postavkih št. 200, 233, 252 ali 258. Na stanu delano ali pleteno blago za nakit, tako regularno delano kakor tudi prikrojeno in šivano (nališpani fantazijski predmeti, kakor na primer s pentljami iz trakov, riši, čipkami, vezeninami itd. opremljeni) naj se ne ocarinjujejo po 600 — Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife Nazivalo predmeto Enota Carinski postavek iz 274 k 274 gorenjih številkah temveč kakor nakitno blago po višje obloženem nakitu (št. 274), in sicer naj se dâ pogodbeni carinski postavek, ako obstoja tak postavek za nakit, v podstavo preračunu priklada. Ako nakit ni zavezan višji carini nego do-tično na stanu delano blago, naj torej ne pride v poštev. Ravne kozice (takozvani tamburirski šivi) iz svile ali pol-svile pri rokavicah iz bombaževega, platnenega ali volnenega na stanu delanega blaga, ki bi imele po obči tarifi za posledico ocarinjevanje rokavic kakor polsvileno blago (št. 258), ob ocarinjevanju v pogodbenem prometu ne pridejo v poštev. K blagu, delanemu na stanu, in k pletenemu blagu spadajo tudi regularno delane čepice. Spodnja obleka (životno perilo) iz zdravstvenega krepa: a) bombaževa................................................. b) volnena................................................... c) celosvilena............................................... d) polsvilena . . •.......................................... Opomnja. Spodnja obleka (životno perilo) iz zdravstvenega krepa se obravnava gledé pridevkov kakor na stanu delano in pleteno blago. Opomnja. Pri metrskem blagu ne pridejo v poštev šivi, s katerimi so posamezni raporti vezenin, čipk ali zračnih vezenin, ali njih deli (motivi), sestavljeni po površini ali višini ali razvrščeni v metrsko blago. Konfekcijski predmeti, na primer ovratniki, manšete in enake reči iz raportov vezenin ali zračnih vezenin, s šivanjem sestavljeni predmeti pa se obravnavajo kakor nakit. Obče opomnje k razredom XXII do XXVI obče tarife. 1. Preje v zloženih ali klejenih snutkih so zavezane dokladi 5 odstotkov k carinskemu postavku porabljene preje. 2. Tkaninsko blago vsake vrste v zvezi s kovinskimi nitimi (žico, okroglo ali ploščeno) je zavezano dokladi k carini do-tičnega tkaninskega blaga, ki znaša za svileno blago št. 247, 248, 250, 251 in 253 15 odstotkov, za vse ostalo tkaninsko blago pa 30 odstotkov. 3. Svilene in polsvilene tkanine, ki imajo le navadne robce ali posamezne šive, se, kolikor niso predmeti trgovine z nakitom, ne ocarinjujejo po carinskih postavkih za šivane predmete, temveč samo z doklado 5 odstotkov k carini za dotično tkanino. 4. Žepne rute, namizno perilo, posteljnina in brisače iz prej bombaža ali prediv razreda XXIII z robci ki so narejeni, ne da bi se zapognil tkaninski rob s tem, da je ta rob le pošit, ali tako da se enkrat ali večkrat zapogne tkaninski rob v večji ali manjši širini in da se zapognjeni tkaninski kos trdno pošije, in ki pri tem nimajo niti luknjanega dela (šivov na razplet) katere koli vrste, uiti so okrašeni z okrasnimi šivi ali kako drugače, se zaradi tega ne ocarinjujejo niti s carinskimi postavki za šivane predmete niti s carinsko doklado. Za prej imenovano blago se pobira namesto carinskih po-stavkov za šivane predmete v številki 5, odstavku 2 občih Kron 100 kg 180'— 260'— 750-— 585-- Številka avstrijsko- ogrske carinske tarife N a ziv a 1 o predmetov Enota Carinski postavek Kron opomenj k tarifnim razredom XXII do XXVI obče tarife omenjena carinska doklada 10 odstotkov, ako ima ali samo navadne robce na razplet (robce s polpalčicami ali robce s celimi palčicami) ali samo enovrstno luknjičanje, ki teče v tkanini enako z robovi tkanine, in je narejeno natančno tako, kakor navadni robci na razplet, pa brez zveze z robcem s posebnimi nitimi. 281 b) Pletenine, fine, tudi v zvezi z navadnimi tvarinami: slamnati trakovi (trakaste slamnate pletenine vsake vrste) brez zveze z drugimi tvarinami 100 kg 4’60 Pletenine iz trsk za rešetova dna, klobuke, namizna pogrinjala itd., nebarvane JI 1-20 drugi predmeti D 36 — iz 281 c) Pletenine le številke za klobuke, tudi v zvezi s svilenimi, bombaževimi in drugimi sklejenimi prejnimi nitimi (tkaninska sparterija) It 60- Opomnja. Semkaj spadajo tudi pletenine za klobuke iz svilenih, bombaževih in drugih sklejenib prejnih niti ali iz žime ; vse te tudi druga z drugo kombinirane ali v zvezi s kovinskimi nitimi; nadalje svilene, bombaževe in druge sklejene prejne niti za pletenine za klobuke. iz 298 Tiskovine, naznanila in lepaki: . Caput sectionis. t Završilni zapisnik Podpisujoč trgovinsko pogodbo, ki je bila današnjega dne sklenjena med Avstrijsko-Ogrskim in švicarsko državno zvezo so se podpisani pooblaščenci zedinili o naslednjih dogovorih, ki so se dali na zapisnik in ki naj bodo celovit del pogodbe same : K členu 1. Uvoznin in izvoznin so ob prehodu iz ozemelj ene stranke v ozemlja druge stranke medsebojno povsem oproščeni: 1. Umetnine, ki se uvažajo za javne umetnostne zavode in zbirke. 2. Karte z vzorci in vzorci v odrezkih ali poskusih, ki so pripravni le za vzorce, toda izvzemši poskuse živil in povžitnih stvari. 3. Rabljeni predmeti tistih, ki jih oblačijo, za svojo rabo. Oprostitev uvoznin in izvoznin veljaj tudi za take v vseh njihovih delih rabljene stroje, ki se o priliki ustanovitve ali nadaljnjega razvoja kakega podružnega zavoda v ozemljih ene izmed strank po-godnic za svojo rabo uvažajo iz glavnega zavoda v ozemljih druge stranke pogodnice, ako je s tem v zvezi tudi preselitev imetnika fabrike ali. če jih je več, vsaj enega od njih ali obratnega voditelja. Carinsko prostost za take stroje pa more v vsakem posameznem primeru dovoliti le vodilno oblastvo. Nadalje na posebno dovolilo tudi nove stvari, ki se uvažajo kakor predmeti bale, nevestina ali poročna darila, ako so določene za pripadnike ene stranke, ki preložijo svoje bivališče v kako ozemlje druge stranke, ker so se poročili z osebo, stanujočo v enem izmed ozemelj druge stranke. 4. Rabljene reči, ki se dokazno uvažajo kakor dedščina, na posebno dovolilo. Od carinske prostosti pod številko 3 in 4 so izključena živila in povžitne reči, nepodelana prediva in prejno blago, ter drugi za nadaljnje podelovanje določeni izdelki, sirovine vsake vrste in živali. 5. Rabni predmeti vsake vrste, tudi novi, ki jih imajo popotniki, vštevši voznike, plovce in ladijsko moštvo za svojo osebno rabo ali za izvrševanje svojega poklica na potovanju s seboj ali, ki se jim za ta namen pošiljajo naprej ali za njimi ; prav tako žive živali, ki jih rabijo potujoči umetniki v izvrševanju svojega poklica ali da jih postavijo na ogled. Nadalje iz inozemstva se vračajoči rabljeni kovčegi, potne torbe in drugo popotno orodje, če so popotniki v njih spravili rabne predmete popotnikov v inozemstvo. Nadalje povžitni predmeti, ki jih imajo popotniki, vštevši voznike, na potovanju s seboj za svojo porabo, prav tako potrebščina plovcev in ladijskega moštva, za nje pa k večjemu v množini, preračunjeni na dva dneva. 6. Vozila vsake vrste, vštevši pripadajoče opremne predmete, ki služijo ob vhodu čez carinsko mejo za odpravljanje oseb ali blaga in se uvažajo le iz tega povoda, ali ki se vračajo iz inozemstva potem, ko so služila ob izhodu temu namenu; tudi vozila, če so namenjena za to, da spravijo osebe ali blago v inozemstvo. Konji in druge živali, vštevši pripadajoče oprave in odeje, če služijo za ježne živali, da vozijo vozila vsake vrste ali da nosijo blago, in ki prestopijo mejo samo iz tega povoda, ali če se vračajo iz inozemstva potem, ko so se ob izhodu porabljali tako, kakor je prej povedano ; tudi konji in druge živali, ako so določene za to, da spravijo osebe, vozila ali blago v inozemstvo. Vozila vsake vrste ter konji in druge živali popotnikov tudi tedaj, kadar ob času uvoza ne služijo v prevozila, ako so jih njihovi posestniki dokazno rabili že od nekdaj in ako so določeni za njih nadaljnjo rabo. Ako ostanejo v oznamenjenih primerih vozila ali živali trajno v luzemstvu, nastane carinska dolžnost. Klaja, ki se vozi s seboj, da se rabi na potovanju za živali, oznamenjene v odstavku 2 in 3, v množini, ki ustreza številu živali in pričakovani dobi potovanja, k večjemu pa dobi dveh dni. K členu 4. Dogovorjeno je, da se pogoji in formalnosti, od katerih so zavisna prometna olajšila, omenjena v členu 4., ustanové v skupnem porazumu po nepo-srednjem dopisovanju med udeleženimi vladami; v tem oziru, in ne braneč še večjih olajšil, ki bi jih katera izmed strank pogodnic sama ob sebi utegnila podeliti, bodo za vodilo naslednja načela. § 1. Predmeti, za katere se zahteva carinska prostost, se morajo na cariniščih po svoji vrsti in množini zglasiti ter dostaviti v ogled. § 2. Izvažani in vnovič uvažani, oziroma uvažam in vnovič izvažani predmeti se morajo odpravljati praviloma pri istih cariniščih, naj si bodo na meji ali v notranji deželi. § 3. Ustanoviti se morejo primerni rokovi za vnovični izvoz ali uvoz, in ako bi se kdo ne držal teh rokov, se smejo potem pobrati zakonite davščine. § 4. Dopušča se, zahtevati zavarovanje davščin s tem, da se položi njih znesek, ali po kakem drugem primernem načinu. § 5. Na razlike v teži, ki nastanejo od popravljanja ali po obdelovanju predmetov, se bo ozirati, kakor je prav in, če so malovažne, ne bodi za to treba plačevati davščin. § ti. Stranki pogodnici bosta skrbeli za to, da se carinska odprava kolikor moči olajša. § 7. Vsaka izmed strank pogodnic določi za svoja ozemlja tiste urade, ki imajo oblast, ob uvozu in izvozu odpravljati carini podvržene predmete, ki so jih trgovinski potniki prinesli v deželo kot vzorce. Zopet izvažati se smejo vzorci trgovinskih potnikov ter rabljene obalke tudi mimo kakega drugega urada, nego mimo tistega, kjer so bili uvoženi. Oh uvozu je določiti znesek uvozuine, ki se drži vzorcev, in trgovinski potnik mora na odpravljajočem uradu ali ta znesek v gotovini položiti ali pa popolnoma zavarovati. Da se odstrani vsaka dvojba gledé istosti pozameznih vzorcev, se bodo, kolikor moči, primerno oznamenili brez stroška s kolkom, svincem ali pečatom, ki se nanje udari, oziroma obesi. Odpravnica (odpravni list), d kateri izda vsaka izmed udeleženih vlad natančnejša določila, naj obsega: a) spisek v deželo prinesenih vzorcev, v katerem je povedati vrsto blaga in take znake, da je moči spoznati njih istost; b) znesek uvoznine, ki se drži vzorcev, in pa napoved, je li bil v gotovini položen ali pa zavarovan ; c) način, kako so bili vzorci zaznamovani; d) ustanovljeni rok. po čigar izteku bo naprej plačana uvoznina zaračunjena ali pa vzeta iz danega zavarovanja, ako se za časa ne izkaže, da so vzorci vnovič izvedeni v inozemstvo ali pa v kako hranišče vloženi. Ta rok ne sme presegati leta dni. e) Kadar se vzorci pred iztekom ustanovljenega roka (d) pripeljejo pred urad, ki ima oblast podeliti odpravo, zaradi vnovičnega izvoza ali za to, da se denejo v kako hranišče, tedaj naj se ta urad prepriča o tem, ali so predenj pripeljani predmeti res isti, katere je ob uvozu imel pred seboj. Kadar ni nobenih pomislekov v tem oziru, potrdi urad izvoz ali položitev v hranišče ter vrne ob uvozu položeno uvoz-nino ali pa ukrene, kar je potrebno, da se dana varnost oprosti. g 8. Da se promet čez obojestransko mejo kolikor moči olajša za živino, gonjeno na pašo, v zimo-višča, na krmljenje ali pitanje, za delovno živino, ali na semnje, sta se stranki pogodnici domenili o naslednjih določilih: 1. Zdravstveno-policijsko se z živino, gnano na semnje, na pašo, na delo, v zimovišče, na krmljenje ali pitanje, postopa na meji po predpisih notranjega zakonodajstva tiste države, na katere ozemlje se uvaža živina na pašo, na delo, v zimovišče, na krmljenje, pitanje ali semnje, ako se o tem ni ukrenil poseben dogovor. S tem pogojem in kolikor niso z njim pogojene omejilve, sme živina gnana na semnje, na pašo ali na delo, v zimovišča, na krmljenje ali pitanje iti ob carinski črti mimo vsakega carinskega urada. II. Kadar bi iz krajnih razlogov bilo strankam prenadležno, na pašo ali na kako delo idočo živino pripeljati pred mejni carinski urad, se lahko dovoli, da se temu uradu poprej samo začasno zglasi vhod in izhod; seveda bodo organi finančne ah mejne straže na podstavi izrecil, prejetih od mejnega carinskega urada, nadzorovali ta vhod in izhod. Oddelek finančne straže naj na ta izrecila zapiše potrdilo o svojem izvidu ter naj jih vrne mejnemu carinskemu uradu. III. Ako bi bil mejni carinski urad predaleč od vhodišča ali izhodišča take živine, ali kadar bi se zaradi nedostatnih občilnih poti težko storila tudi pod II. omenjena zglasitev, se morejo uvozna in izvozna izrecila izročiti organu finančne straže, ki se v ta namen pošlje na mejo, kjer jo ima živina prestopiti, in ki bo pisal dotični zabeležni vpisnik. ■ Nameščenci, poslani po avstrijskem ali švicarskem carinskem uradu, da prevzamejo uvozna ali izvozna izrecila in da živino ogledajo v kraju, ki leži zunaj mesta, kjer imajo svoj urad, imajo pravico samo do pravilnega povračila potnih stroškov ali do odškodnin, predpisanih po službenih ukazih njih dežele, ter se plačujejo za vsak dan samo enkrat, brez ozira na število izrecil ali živine. Ti nameščenci naj nositelju izrecila dajo pre-jemno potrdilo. Ako bi več posestnikov svojo živino združilo, da bi jo skupaj dali na ogled, takrat dajo omenjeni nameščenci to prejemno potrdilo enemu izmed njih. IV. Živina, ki se spravi na bližnje pašnike ali na delo čez carinsko mejo in ki se še tisti dan žene nazaj, ni podvržena carinskemu postopku; vendar je ta promet treba primerno nadzorovati, da se za-brani vsaka zloraba. V. Kadar se živina spravi zopet nazaj čez carinsko mejo, naj se poistini nje istost in število glav. Če se pokaže razlika v kakovosti živali, pobrati je ob vnovičnem izvozu uvoznino po tarifi za nedostavljeno živinče, pri vnovičnem uvozu ali vhodu pa za nadomestno (podstavljeno) živinče. Če se pokaže razlika v številu glav, se pobere ob vnovičnem izvozu uvoznimi za živinčeta, kar jih nedostaje, in ob vnovičnem vhodu uvoznina za živinčeta, kar jih je več. Ako se pa ob vnovični dostavi živali pred urad v redu pojasni nedostatek, in če se izkaže z uradnim potrdilom, da je ta nedostatek posledek kake nezgode, se ne jemlje nikaka carina za živinčeta, kar jih je manj. VI. Ako živali zopet vstopijo ali izstopijo čez carinsko mejo šele po preteku roka, ki je bil postavljen tedaj, ko se je podalo izrecilo izhoda ali vhoda, se bode gledé vhoda postopalo po carinskih zakonih, če zakesnitve ne opravičujejo izredne okolnosti, ki so po pristojnem občinskem oblastvu potrjene, kakor je treba. VII. Določila pod V in VI se uporabljajo tudi na živino, gnano iz mejnih okrajev na semnje, ter na tisto živino, ki se spravi čez mejo, da gre v zimovišča. na krmljenje ali pitanje. VIII. Carinska prostost, pripoznana o prestopu carinske meje za živino, gonjeno na pašo, na delo, na semnje ali v zimovišča, na krmljenje ali pitanje, se uporablja tudi na primerno množino pridelkov, dobljenih od te živine. Zatorej se oproščajo carine: a) teleta, kozlički in jagnjeta ter žrebeta, od krav, koz, ovâc in kobil, gnanih na pašo, delo, semnje, v zimovišča, na krmljenje ali pitanje, in sicer za toliko glav, kolikor je pri izgonu bilo zabeleženih brejih živinčet, z ozirom na čas, v katerem so živinčeta prebila zunaj carinskega okoliša: b) sir in sirovo maslo od živine, ki se je povrnila s paše ali iz zimovišča, s krme ali pice, namreč na dan: sira. od vsake krave 03 kilograma od vsake koze 006 „ od vsake ovce 0’03 » masla, od vsake krave 0’2 „ od vsake koze 0 04 „ Sir in maslo, kar se ga je od živine, gnane na pašo, v prezimišča, na krmljenje ali pitanje, dobilo v času, ko je bivala v drugem carinskem okolišu, do njenega povratka, se sme carine prosto uvažati še štiri tedne po istem dnevu, katerega se je živina res povrnila. IX. Uradniki mejnih carinskih uradov in nameščenci finančne straže imajo dolžnost, da stranke katere vodijo mejni prestop živine, gonjene v sosednji mejni okraj na pašo, delo, semnje, v zimovišča, na krmljenje ali pitanje, opozarjajo na to, kako jim je treba skrbno hraniti izdani jim drugopis potrdilniee o izrecilu ali zabeležbi, in pa bolete, izdane o opravljenem zavarovanju carin, da bodo mogle, živino nazaj gončč, te listine vnovič pokazati; njihova dolžnost je tudi opozoriti jih na posledke nepoštenega (sleparskega) postopanja. X. Spričevala, ki utegnejo biti potrebna o stanju živine gledé zdravja, ali o tem, da po mejnih okrajih ni nobene nalezne živalske bolezni, se bodo zahtevala samo v izvirnem jeziku in ne tudi v prevodu. K členu 6. I. Ako se zniža potrošnina od cukra, se bodo znižali za dobo pogodbe carinski postavki za predmete, imenoma navedene v prilogi B pod št. 127, 131 in 132, po odstotni vsebini cukra, ki se porabi za njih proizvajanje. Slično se bode znižal, ako se zniža carina na kakao, pogodbeni carinski postavek za predmete št. 127, navedene v prilogi B, po njihovi odstotni vsebini kakaa. II. V četrtem odstavku člena 6. v zavarovanje samotrštva pridržana prikladna davščina se povrne, ako se v 2 mescih po nje plačilu dokaže, da so se sirovine porabile tako, da to izključuje narejanje predmetov samotrštva. III. Sporazumljenje je tudi o tem, da se predpis četrtega odstavka v členu (1. uporablja samo na vteptano ali posušeno vinsko grozdje, vinske tropine, vinske droži, na vteptano sadje in odpadke sadja, brinovo zrnje, košutnikove korenine, južno sadje in enake tvarine. IV. Sporazumljenje je o tem, da se bodo gledé glicerinskih mil, narejenih brez uporabe alkohola in zatorej ne zavezanih prikladi iz naslova alkoholovih davščin, švicarska carinišča kolikor moči ozirala na potrdilniee politehnike dunajske in budim-peštanske ali c. kr. kmetijsko-kemijskega poskuševališča dunajskega in kraljevega ogrskega kemijskega državnega zavoda in osrednjega poskuševališča budim-peštan-skega, donesene o tem. kako se ta mila narejajo ne gledé na primere utemeljenega dvoma. Toda to še ne krati švicarskim carinskim uradom pravice, po-preskusiti analizo uvedenih mil. K členu 7. Obrt za tovorne prevoze v zmislu zadnjega odstavka člena 7 je obrtniško prevažanje blaga in oseb po kopnem, izvzemši železnice. .Obrtni davek“ naj pomenja vsako davčno obremenitev obrtovanja vštevši obdačenje dohodka iz njega, vse eno ali se pobira davek za račun države ali občin itd. Kolikor posreduje obrtnik prevoze med posameznimi kraji, ležečimi v ozemljih druge stranke pogodnice. je zavezan obdačenju po deželnih zakonih. Ako se peča obrtnik v ozemljih druge stranke pogodnice poleg obrta za tovorni prevoz ali plovstve-nega obrta s samostojnim stranskim obrtom, ki ni neposrednje zavisen od izvrševanja teh obrtov. ali ako ima v lasti zemljišče, je zanj tudi zavezan davku po deželnih zakonih brez omejitve. Pri plovstvenem obrtu ni obrata samostojnega stranskega obrta v tem, da obrtnik na postajah, ležečih v ozemljih druge stranke pogodnice, iz svoje domovine z njegovimi prevozili prihajajoče blago dalje prevaža naravnost prejemnikom, ki so v kraju samem, ali prejemnikom, ki so izven kraja s posredovanjem železnic itd. in narobe, da dâ blago, ki je določeno za prevoz z njegovimi prevozili, na kraju samem prevzeti in ga dovesti, da se naloži na njegova prevozila; prav tako ni takega obrata že v tem, da je obrtnik s kakim samostojnim špediterjem, ki je naseljen v ozendjih druge stranke pogodnice, v trajni kupčijski zvezi. K členu 14. O ravnanju v primerih, v katerih se dožene na podstavi člena 14 razsodiška poravnava, se dogovori med strankama pogodnicama naslednje: Pri prvem spornem primeru ima razsodišče svoj sedež v ozemljih tožene stranke, pri drugem spornem primeru v ozemlju druge stranke pogodnice in tako menjaje v ozemlju ene ali druge stranke pogodnice. v mestu, ki ga določi dotična stranka pogod-nica. Ta stranka mora skrbeti za prostore, pisalne moči in službeno osebje, ki jih potrebuje razsodišče za svoje poslovanje. Načelnik je predsednik razsodišča, ki odločuje z večino glasov. Stranki pogodnici se sporazumeta v posameznem primeru ali enkrat za vselej o postopanju razsodišča. Ako ni takega sporazumljenja, določi razsodišče samo postopanje. Postopanje je lahko pismeno, ako nobena izmed strank pogodnic ne ugovarja; v teni primeru se lahko opusti določilo prejšnjega odstavka. Gledé pozivljanja in zasliševanja prič in izvedencev bodo oblastva vsake izmed strank pogodnic na zaprosilo, ki ga stavi razsodišče dotični vladi, prav tako dajala pravno pripomoč kakor na zaprosila domačih civilnih sodišč. Pričujoči zapisnik, ki naj se brez posebnega pritrdila, vsled same izmene pritrdil o pogodbi. h kateri spada, smatra za odobrenega in potrjenega po obeh strankah pogodnicah, je bil 9. dne marca 1906. 1. podpisan na Dunaju v dvojnem izdatku. Goiiicliowski s. r. du Martheray s. r. A. Küuzli s. r. Alfred Trey s. r. Ernst Laur s. r. Spredaj stoječa trgovinska pogodba s prilogami in završilnim zapisnikom vred se s lem razglaša, ko sta ji pritrdili obe zbornici državnega zbora. Na Dunaju, 31. dne julija 1906. 1. Beck s. r. Auersperg s. r. Korytowski s. r. Fort s. r. 15*. Dogovor o živinskih kugah z dne 9. marca 1906. 1. med Avstrijsko- Ogrskim in Švico. (Sklenjen na Dunaju 9. dne marca 1906. 1., po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen v Elu 25. dne julija 1906. h, obojestranski pritrdili pa sta se izmenjali 30. dne julija 1906. 1. na Dunaju.) Nos Franeiscus Josephus Primus, divina favente dementia Âustriae Imperator; Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inférions Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae ; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc. * Notum testatumquc omnibus et singulis, quorum interest, tenure praesentium facimus : Quum a Plenipotentiario Nostro et Plenipotentiariis Helvetiae foederatae ad regulandum pecorum et. reruin beluinarum commercium deque praecavendo peco-rum eontagio conventio. Viennae die nono mensis martii anni labentis inita ot signala fuit, tenoris sequentis : Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki it