po«tnm« prstana v gotovrm Maribor« sobota IO. decembra 1932 Stav. 290 Late VI. (XIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo In upravai Maribor, Ooaposka id. 11 / Talafon uradnlltva 3440, uprava 3468 Izhaja razan nadolja In praznikov vsak dan ab 16. url / Valja maaoino prajaman v upravi ali po paiU 10 Din, dostavljan na dam 13 Din / Oglasi po aanlku / Oglasa sprajsma tudi oglasni oddalak Jutra" v L| ubljanl i batini Sokevnl račun St. 11.406 99 JUTRA 99 Jugoslovanski narodni klub, KAJ JE IN KAJ HOČE? i Razumljivo je, da stapljanje teh element tov v novo jugoslovansko . Te dni objavljena (tudi v Vašem listu) fcjava Jugoslovanskega narodnega kluba Jjtiodne skupščine, je izzvala tudi v na-iavnosti razne komentarje, razna domnevanja ter kombiniranja, in nešteto Jjjkli me je ob priliki zadnjega kratkega ®*vanja v Mariboru spraševalo, kaj to Poineni, ali je to razcep JRKD in ali se “^anavlja še kaka nova politična gru-p?cija itd. Tudi sem prejel zadevno več ?*setn. Zato smatram za potrebno, da v •normacijo javnosti podam sledeče: Kakor znano, se je po sestanku seda-narodne skupščine začetkom decem-t)ra l. I. ustanovil skupen poslanski klub, * katerem ie bilo vseh 305 (odnosno ta-*rat še z g. Živkovičem vred 306) na-r°dnih poslancev. Oddvojil se je kasneje, j-ačetkom letošnjega leta, g. dr. Nikola jkič s še 4 tovariši in ustanovil svoj 'Hrvatskl seljačkl klub« (brez Seljakovi), J ?a je pa moral prekrstiti v smislu za-jpvnih zakonitih določil v »Narodni senčki klub«. Kaj pomeni g. dr. Nikič v ■JjMetn in zlasti hrvatskem javnem življe-jasno osvetluje predvsem dejstvo, a se kasneje niti eden hrvatskl poslanec "1 Priključil njegovemu klubu in je ostal W Svojih 5 članih. »Hospitant« v njegovem klubu je menda samo še g. Lojze P a v 1 i č, ki se je s svojim nekvalificiranim in neresnim nastopom sam izločil iz Večinskega kluba. Brezpomembnost dr. Mkiča v političnem življenju Hrvatske 1)3 Še bolj karakterizira dejstvo, da je bil pkiž 1. 1923. in 1925. izvoljen samo, ker p nastopal kot kandidat na Radičevih 'lstah. Ko pa je po volitvah 1. 1925. Rabiča izdal in šel v Pašičevo vlado proti Radiču, ga je 1. 1927. daletela usoda: Radie mu Je postavil v njegovem okraju *ot Protikandidata razmeroma brezpo-^ambnega človeka, pa je dobila Radičema Usta do 5000 glasov, Nikič pa največ V30 — in je izginil v pozabnost. Pri vo-alvah 8. novembra pa si je izposloval, ®a je on edini v svojem okraju dobil pribitek nosilca liste, in je zopet — »zrnati«. Isto trde o ostalih članih njegovega •buba. Te podrobnosti navajam samoTa-?! tega, ker se ponekod smatra Nikičev ajub kot bogvekaj važnega. Dejanski ta bb ne igra prav nikake uloge v parlamentarnem življenju. Večinski klub se je na podlagi politične eVolucije, izvršene tekom mesecev z Vstanovitvo JRKD, tekom poletja letošnje F3 leta pretvoril v poslanski klub JRKD, *l tvori danes vladno večino, v klubu 'e •*>leg velikega števila novih političnih Osebnosti, ki so pri volitvah 8. nov. m. 1. ^stopile ua programu integralne jugoslo-Vanske ideje, tudi veliko število politič-mb osebnosti iz prejšnjih političnih strank radikalne, demokratske, zemijoradniške SamoRtalnodemokratske, radičevske itd. politično o- rijentacijo in organizacijo ne gre tako gladko, kakor bi si to vsi iskreni Jugoslovani želeli. Treba vedeti, da so vmes politični prvaki, ki so skozi 20, 30 in celo več let živeli in delali v svojih prejšnjih političnih grupacijah in so prožeti z do-tično mentaliteto. Značilo bi, ne biti realen politik, ako bi kdo ne upošteval tega psihološkega momenta. S tega vidika pa je tudi razumljivo, da so tudi v stranki JRKD in v njenem poslanskem klubu še vedno od časa do časa vstajale razne poprejšnje mentalitete, kar je mnogokrat vodilo do zastoja v razvoju nove politične grupacije in v delovanju večinskega poslanskega kluba JRKD. Zato se je že letos na spomlad v velikem delu poslanskega kluba JRKD pojavila akcija iskreno jugoslovansko orientiranih elementov, takozvana bristolska akcija, kateri smo se povečini pridružili tudi mi Slovenci, ki ni pomenila razcepa v klubu, nasprotno, ki je pomenila poglobitev idejnega dela v JRKD in njenem poslanskem klubu, poglobitev dela na izpopolnitvi organizacije, ih zlasti ostrejše pod-črtanje brezkompromisne 1 jugoslovanske politike z absolutnim in dokončanim odklanjanjem všakoršne misli na povratek katerekoli izmed starih strank. Akcija je uspela v toliko, da so se razmere v klubu razčistile, da je klub-zopet pričel aktivnejše in intenzivnejše posegati v dogodke in tok političnega življenja. Nekaterim našim tovarišem pa se je tudi še sedaj zdelo, da v klubu JRKD še preveč prevladujejo ljudje s starimi mentalitetami, da se prepočasi izvaja politika integralne jugoslovanske misli, in da to zavlačuje in ovira razvoj nove politične grupacije. Čutili so se tudi zapostavljene pri volitvah v razne skupščinske odbore. Zato so nekateri (menda jih ie doslej 11 ali 12) izstopili iz kluba JKRD in ustanovili svoj Jugos^vanski narodni klub. Poudarimo: IzstoolH so Iz kluba, niso Pa Izstooill iz stranke! Vsi so ostali člani politične grupacije, smatrajo pa. da bodo z ustanovitvijo posebnega poslanskega F"ba mogli uspešnejše polivati na poglobitev — ideino in ma-terie1no — dela na organizaciji' stranke in na izvalanju meneča programa. Izjava, ki jo ?e pdd?1 novi klub. tudi prav nič ne govori o odvaiamiu od JRKD. ampak nostavlia samo zahteve po forsiranen, 'zvaianui programa, ki ga je postavila TRKD, tako s strani kluba večine, kakor s strani vlad p Novi klub nome"! tore! ne "37ce»>. ampfk v gotovem nogio^u samo •mtenolranie ideWva dela na Izvalan*'« 'strMp brezkomprp—,cie politike. Vekoslav Špindler. Delo narodne skuoSčine s BEOGRAD, 10. decmb. Na včeraj-8|,!i sel! narodne skupščine so bil! na-V*°ČI tudi vsi ministri. Po prečltanju ••Kaza. s katerim le postavljen za namestnika odsotnega zunanlega mlni-ba dr. Kramer, je predsednik dr. Ku-•bmidi sporočil poslancem, da je pra-j^sodnl minister predložil nar. skuo-**!nl v odobritev štiri nove zakonske jjsttutke, in sicer zakona o avteniič-tolmačenju 8 110 zakona o uradnikih, zakona o spremembi § 253 za-Jjia o javnih notarjih, zakona o sede-,{J} In teritorialnih pristojnih apelacii-*'h sodišč in zakona o spremembi Vorlnpfrj, 7pPonq ra Tpkonik o °stopaniu v civilnih oravdah in za- kona o ureditvi rednih so*tt«č. Izvollen je bil poseben skupščinski odbor za oroučitev teh zakonskih predlogov. Vloženih le bJlo na posamezne resorne ministre več internelacll. Soglasno je bil nato na predlog vedfJkacijSkega odbora odobren mandat novega nemškega poslanca dr. Hansa Moserja. NEUSPEH KONFERENCE PETIH, ŽENEVA. 10. decembra. Konferenca petih velesil'se je končala včeraj ob 17. uri. O rezultatih razgovorov ni bil izdan noben komunike. Edino v angleških krogih se govori, da se je razpravljalo v-glavnem o odgovoru Nemčije na vprašanje Paula Boncourja Fede enakopravnosti. Baie so pri tem nastale doslej največje težave. Spor med Anglijo in Perzijo V OZADJU JE NAJBRŽE TUDI RUSIJA. ODHOD ANGLEŠKEGA VOJNEGA BRODOVJA V PERZIJSKI ZALIV. NEVARNOST OBOROŽENEGA KONFLIKTA. LONDON, 10. decembra. V tukajšnjih političnih krogih je vzbudila veliko zanimanje vest, da je angleška vlada poslala z ozirom na perzijsko odpoved eksploa-tacijskih koncesij Anglo Persian Oil Com panyji perzijski vladi ostro noto ultimativnega značaja. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je ministrski predsednik Macdonald na interpelacijo poslanca delavske stranke Landsbury]a glede vsebine ultimativne note in bodočih ukrepov vlade za primer, da bi perzijska vlada ultimatum odklonila, odločno odklonil vsak odgovor. Pač pa je najzgovornejši odgovor na to poslančevo vprašanje odredba vlade, ki je izdala večjemu delu svojega vojnega brodovja ukaz, naj od-plove čim hitreje v Perzijsko morje, kjer se že mudi veliki rušilec »Hasting«. Anglija bo Perzijo nedvomno prisilila k spoštovanju mednarodnih pogodb. Ker stoji za Perzijo gotovo tudi sovjetska Rusija, se je tudi na ta način znova pokazalo staro nasprotstvo med Londonom in Moskvo. Prav zaradi tega je pa tudi malo upanja, da bi se Perzija uklonila angleškemu diktatu. Tako nj izključeno, da bi utegnil nastati med Anglijo in Perzijo celo oborožen konflikt, dasi izjavlja londonska vlada, da bo storila vse za mirno poravnavo nastalega nesoglasja. Kritičen položaj nemškega parlamenta SPOR RADI AMNESTIJE. RAZDOR MED HITLER JE VCI. - MOŽNOST RAZPUSTA DRŽAVNEGA ZBORA. BERLIN, 10. decembra. Notranja politična situacija se je v zadnjih 24 urah zelo poostrila. Državni zbor bi bil motal včeraj končati svoje delo In biti nato odgoden do 15. januarja. Medtem na se v odboru ni mogel doseči sporazum v vprašanju amnestije. Po sporazumu med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati naj bi se izvedla amnestija za ona kaznjiva dejanja. ki so bila storjena iz političnih motivov, na ta način, da se kazni do 5 let ječe popolnoma brišejo, daljše kazni pa se sorazmerno znižajo do 5 let, dočim bi ostanek kazni obsojenci prebili na pogojnem dopustu. Državni pravosodni minister je najprej hotel, da se proglasi amnestija samo za one politične zločine, ki so biti kaznovani s kaznimi do enega leta. Vendar pa je verjetno, da bo vlada, čeprav ne v vsem. vsaj v glavnem popustila, tako da bi še danes moglo priti do kompromisa. Pobtična težava pa je v tem, da narodii socialisti ne predstavljajo zanesljivega činltelja pri pogajanjih. Predvčerajšnjim je prišlo namreč do odkritega konflikta med Strasserjem in Hitlerjem. »Vossische Zeitung« trdi da je Strasser sploh izstopil iz narodno socialistične stranke in ie zato prišlo med njim in Hitlerjem do razgovora, v katerem je bil dosežen sporazum, po katerem Strasser še nadalje ostane v stranki, poprej pa mora odftt še na tritedenski dopust. Strasser je že predsinočnjlm odpotoval iz Berlina in je s tem izločen od vseh nadaljnjih pogajanj. S tem se je politični položaj znatno poslabšal, ker je padlo vse od-ločevanje v roke radikalnih elementov v narodno-socialistični stranki. Zaradi tega je nastalo vprašanje o normalnem sodelovanju narodnih socialistov z ostalimi strankami in celo o samem vprašanju odgoditve državnega zbora. Zato ni izključena možnost, da bo državni zbor razpuščen, če narodni socialisti ne bodo pristali na odgo-ditev državnega zbora do 15. januarja. Francoska in angleška demarša 4 V SKUPEN NASTOP PRIZADETIH IN ZAPADNIH VELESIL PROTI AKCIJAM . MAKEDONSTVUJOČIH. VZNEMIRJENJE V SOFIJI. SOFIJA, 10. decembra. Neprestano se ponavljajoči obmejni spopadi na jugoslo-vansko-bolgarski meji, ki so, kakor je splošno znano, delo makedonstvujočih, so vzbudili v zadnjem času ne le posebno pozornost prizadetih držav, temveč v prvi vrsti tudi pozornost diplomatskih zastopnikov zahodnih velesil. To zanimanje se je stopnjevalo še s po Jugoslaviji zahtevani in po Bolgariji odklonjeni mešani preiskovalni komisiji, ki bi morala po določilih pirotskega sporazuma oditi na kraj spopada ter ugotoviti dejansko stanje in krivce. Jugoslovanska vlada je ostala pri tem mirna in si želi še dalje vzdrževanje prijateljskih sosednih odno-Šajev. Ker pa so se v zadnlem času dogodili obmejni incidenti tudi na rumun-sko-boigarskl meji, je'bila bolgarski vladi Izročena še nota Romunije, ki nastopa o-• stro proti kršitvi suverenitete obmelne-1 ga ozemlja. V tukajšnjih političnih krogih se zaradi tega misli, da je s tem uvedena organizirana akcija, čije namen bi Ul enkrat za vselej onemogočiti vse vpade makedonskih komitašev. ■ SOFIJA, 10. decembra- Dejstvo, da sta napravila tudi poslanika Francije in Anglije diplomatske korake zaradi vednih obmejnih incidentov med Bolgarijo in Jugoslavijo na eni' ter Bolgarijo in Ru-ftftinijo na drugi strani, kakor tudi to, da sta bili tako iz Beograda kakor tudi iz Bukarešte dostavljeni bolgarski vladi protestni noti, je vzbudilo v tukajšnjih političnih krogih veliko vznemirjenje. Ministrski predsednik Mušanov se Je sinoči dalje časa razgovarjal z nekaterimi člani svojega kabineta, o vsetrni razgovo-r6V se pa čuva stroga tajnost. Vlada je s cenzurnim odlokom onemogočila tudi Hskii, da b< "oročab o Intervenciji Francije in Anglije. Stran 2 Mariborski »VE C ER NIK« 'Jnira Dnevne vesti Delo Pomožne akcije v Mariboru Iz seje ožjega odbora. Sinoči je imel ožji odbor Pomožne akcije za siromašne sloje Maribora v mestni posvetovalnici sejo pod predsedstvom mestnega župana g. dr. L i p o 1 d a- Uvodoma je g. župan sporočil, da so vsi sklepi širšega odbora Pomožne akcije iz vedeni in da je bilo razposlanih 1945 pol, od katerih jih pride v poštev 1862. Od teh je doslej že 563 pol pobranih, in sicer znaša denarni efekt na 395 polah okrog 35.000 Din, 57 pol izkazuje darila v blagu, 112 pol v blagu in denarju, 111 pol je bilo praznih vrnjenih, 23 pol pa odklonjenih. Odbor Pomožne akcije se nadeja, da bo imela nabiralna akcija po polah lep uspeh, in da bo nabranih okrog 100.0PO Din samo v gotovini. Pričakuje pa se, da bo končni efekt letošnje Pomožne akcije znatno večji od lanskega in da se bo nabralo v denarju okrog 400.000 Din, 100 tisoč Din pa bo vredno 'blago, ki ga bodo darovali meščani za omiljenk bede, Nadalje je g> župan poročal, da so tudi mariborski iiKlustrjjci pripravljeni izdatno podpreti s svojimi prispevki Pomožno akcijo, prispevale pa bodo tudi okoliške industrije. Nabrana denarna sredstva se bodo porabila tudi za omiljenje brezposelnosti. Sprejet je biL sklep, da so bo najelo okrog 100 brezposelnih delavcev, -ki bodo popravili Kacijanerjevo in Kraljeviča Marka ulico ter Pobreško cesto in spla-nirali prostor nasproti Magdalenskega parka in športni prostor SK. Železničarja ob Tržaški cesti. Glede prehrane pa je bil sprejet predlog, da bodo brezposelni dobivali tudi letošnjo zimo hrano v Ljudski kuhinji ter deloma v Javni kuhinji in pri drugih dobrodelnih institucijah. Ko bo pritisnila hujša 7.(0% se bo odprla ogrcvalnica, kjer se bodo letos smeli zadrževati le oni, katerim bo izdal mestni socialni urad nakaznice. Siromašne in pomoči potrebne rodbine pa bodo dobivale mleko na izkhznlce pri mlekarnah In’ ire več v ogrevalnimi. Končno je ožji odbor Pomožne akcije Oklenil prirediti dobrodelni koncert v Veliki unionski dvorani, ' katerega čisti dobiček bo namenjen za pOmoč bednim. Prireditev, ki bo nekega večera med Novim letom in Svetbhi tremi kralji, bo lažjega značaja in namerava odbor prirediti umetniški koncert tudHe v začetku meseca marca. Koroški pevci ne Smejo v Slovenijo 1 Koroška deželna vlada Jo prepovedala pevcem slovenskih koroških pevskih zborov odhod v Slovenijo. Z naše strani se J» takoj interveniralo na Dunaju, u$peh pa še. ni znan, zato tudi ne vemo, če bodo pevci sploh še mogli priti. Če bodo avstrijske oblasti vztrajale pri prepovedi, potem je tudi naša dolžnost, da prepovemo prihode Nemcev Iz Avstrije v Slovenijo! Mestni svet je na svoji sinočnji seji podelil dovoljenje za postavitev stojnice: Franju Konigu za prodajo čebule, česnu in sočivja ter južnega sadja na Glavnem trgu; Francu Križaniču za prodajo pletenin lastnega izdelka, ob trznili dneh pa Društvu ribičev s Krke za prodajo morskih rib no> Glavnem trgu. Nadalje je mejstoi svet odobril izplačilo delne subvencije Dijaški kuhinji in združenju vojnih invalidov ter poklonil primeren prispevek za Božičnico vt otroškem vrtcu. Spremembo gradbenega načrta je dovolil tovarni »Jugosvile* ob Meljski cesti; izdal je gradbeno dovoljenje Avgustu Frlicku za adaptacijo že(obstoječih objektov v Jezdarski ulici v tvornico za vato, Juliju Crippi uporabno dovoljenje za sušilnico vi Slovenski ulici, Franju in Romani Škof za adaptacijq na Meljski cesti ter Ani Reisnerjevi za preureditev garaže v obrtne lokale v Tyrševi ulici. Visoko odlikovanje ministra dr. Kramerja. Nizozemska kraljica Viljemtoaje odlikovala ministra g. dr. Alberta Kramerja z najvišjim nizozemskim odlikovanjem, velikim križem reda Oranje Nadružnice, pridite polnoštevilno! Vremensko poročilo $ pohorskih vrhov. Seniorjev dom: temperatura —S stopinj; 30 centimetrov pršiča; sneži. — Koča na Pesku in Klopni vrh: temperatura —i'2 stopinj; 25 centimetrov pršiča; sneži. Izgledi za nedeljsko smuko so izborni. Ruška .koča, Pohorski dom in Mariborska koča nam niso poslali vremenskega'poročila. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Vidmarjeva lekarna pri »Arehu« na Glavnem trgu-. Radi preložitve koncerta »Koroška pesem«, bo danes ob 20. uri zvečer v »Mariborskem dvoru« seja prireditvenega odbora. Prihodnji tržni dan v Mariboru bo v petek! Ker morajo biti na kraljev rojstni dan, ki bo v soboto 17. t. ni. trgovine ves dan zaprte, se v sporazumu z mestnim načelstvom razglaša, da. je preložen sobotni tržni dan na petek 16. t. ip, in bodo zaradi tega tudi trgovine na ta dan čez opoldne odprte. — Združenje trgovčev za mesto .Maribor. Državne sladkorne tovarne so izstopile iz kartela. Ker bosta državni sladkorni tovarni v Beogradu in Bel ju odslej prodajali sladkor neposredno veletrgovcem in komstimentom, izgleda, da sta izstopili iz sladkornega kartela. Cene pa, ki sta jih objavili, ostanejo nespremenjene. Javno kopališče in zavod za fizikalno lečenje v palači OUZD v Mariboru, Marijina ul. št. 13 nasproti sodišča, je odprto ob delavnikih od 8. do J419. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. V čistilnem kopališču globoko znižane cene. ..... Prošnja bednih. Dobrodelna akcija, sicer ne za brezposelne, ampak za okrog 200 ubogih šolarjev, bo izvedena tudi v Krčevini. Razni dobrotniki so že darovali v denarju in blagu, vendar vse to še izdaleč ne zadostuje, da bi krajevni odbor Rdečega'križa'mogel ustreči vsem malim prosilcem. — Prepričani pa smo, da se najde po hišah, kjer stanujejo količkaj imbvite rodbine, še nekaj že obnošene obleke in obutve, ki jo lastniki lahko pogrešajo, oziroma darujejo revežem. — Odbor R. K. v Krčevini se zato obrača do rodbin v Krčevini, Košakih in v Mariboru,s prošnjo, naj tako obleko in čevlje svojih — morda že preraslih o-trok — v hiši zbero ter darujejo ubogi šolski deci 'v Krčevini in Košakih. Ako ne morejo poslati zavoja v krčevinsko šolo sami, naj obvestijo Šolskega upravitelja, da pošlje ponj. Ubogim viničarskim in delavskim otrokom bodo darovalci naredili s tem veliko veselje za Božič, obenem jim pa omilili bedo. Guo-Vadis! kod zvočni film Nalvečji film vseh časov danes v Kinu Union »Pomoč potrebnim«. Po sklepu seje mestnega občinskega sveta je mestna oo čina mariborska uvedla bloke z nakaznicami, da bi se na ta način preprečilo vsako zlorabljenje beračenja na ozemlju mestne občine. Bloki z 10 nakaznicami po 50 par stanejo 5 Din in se dobe pri socialno-političnem oddelku mestnega županstva na Rotovškem trgu štev. 9 in pri mestnem knjigovodstvu na Slomškovem trgu. Dobili pa se bodo tudi v trafikah in knjigarnah, ki so prevzele brezplačno razprodajo teh blokov. Mariborska javnost se naproša, da podpira stremljenje mestne občine, da se odpravi zloraba z milodari. Prosjakom naj se ne nudi več gotovina, marveč izključno le nakaznice po 50 par, ki jih bo vnovčeva! prosjakom mestni socialno-političlii urad s tem, da jim bo v vrednosti predloženih nakaznic nakazoval najnujnejše življenjske potrebščine v naturi. S tem se bo preprečilo pijančevanje med pfosjaki, preprečilo se bo nadalje v vzgojnem oziru sila kvarljivo prosjačenje otrok, zunanji prosjaki pa sc bodo sploh odpravili v pristojne domovinske občine. Za božič V Mari b o t u, dne 10. XII. 193f_ nrav*- ~ Narodno giedaliffe Repertoar. Sobota, 10. decembra ob 20. uri: »Zemlja smehljaja«. Red B. Znižane cene. Nedelja, U. decembra ob 15. uri: »M . dete«. Znižane cene. — Ob 20. uri* »Boccaccio«. Znižane cene. Ponedeljek, 11. decembra. Zaprto. Torek, 12. decembra ob 20. uri »Zem smehljaja«. Red C. Znižane cene. Iz gledališča. Nedelja: Popoldne ob uri bo prva vprizoritev velezabavn burke »Moje dete«, — Zvečer se P®J 'Suppejeva opereta »Boccaccio«, ljeno delo izredno lepe, klasične m1121 . in veselega dejanja. Pri obeh predstava veljajo znižane cene. . »Nevihta« odložena. Radi obolelos gdč. Starčeve se mora že najavljena pr® miera Ostrovskega drame »Nevihta« odložiti na poznejši čas. Opereta pripravlja največji »šlager* poslednjega časa, »Pri belem konjičku«* Vsebina tega dela le posneta prosto P° znani burki, uglasbili pa so operetu Ralph Benatzky, Bruno Granichstadteni R. Gilbert in R, Stolz. kupite lahko kot darilo 14 karatno zlato damsko uro za Din 260"- pri urarju in juvelirju M. JLGERJEV SIN Maribor, Gosposka 15 Prodaja tildi na obroke! Prostovoljno ie šel v smrt ugledni posestnik v Počehovi in bivši orožnik g. Alojzij Jerič, star 65 let. Jerič je že delj časa bolehal za' naduho in iskal zaman zdravniške pomoči. To si je zlasti v zadnjem času hudo gnal k srcu in sklenil napraviti konec svojemu trpljenju. Včeraj okrog 16. ure pa je dozorel v njem sklep. Zaklenil se je v sobo, snel s stene vojaško puško in si jo nameril na srce. V duševni zmedenosti je sprožil in krogla mu je prestrelita srce ter izstopila na hrbtu in udarila v strop. Ko so domači zaslišali strel, so pritekli v sobo, kjer so našli umirajočega Jeriča. Poklicali so tu di zdravnika,'doda vsaka pomoč je bila zaman, ker je nesrečnež kmalu nato iz dihnil. Tragična smrt posestnika Jeriča, ki je bil splošno znan in zelo priljubljen, je vzbudila po vsej okolici iskreno so čuvstvovanje s preostalimi, ki ga bodo težko pogrešali. Po 14 letih! Na južnem koncu trga Sv, Lovrenc na Pohorju, kjer pri pens. Rittli zavije pot r.a levo proti Klopnemu vrhu, še vedno visi napisna tabla »Uiber Smolnik nach Maria-Rast — S. P. D. Ruše«. (Klopnega vrha seve ne omenja.) 'Č::,s bi bil... . Nagla smrt. Včeraj popoldne je zadela kap v Lirtzerjevem mlinu v Loški ulici 60ietnega Urbana Strnada iz Studencev v trenutku, ko si je nameraval naprtiti vrečo moke na rame. Starček se je pod tovorom-zgrudil na tla in izdihnil, preden so mu mogli nuditi pomoč poklicani reševalci. Truplo nenadoma preminulega starčka so prepeljali v mrtvašnico na pobreško pokopališče. Ouo-Vadis! kod zvočni lilni Največjf film vseli časov dsnts v Kinu Union Skrivnostna smrt mlinarskega pomočnika. Te dni so našli ljudje v CogeUncih pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, mrtvega mlinarskega pomočnika Franca Para, v mlinu, kjer je bil zaposlen. Sodna komisija od Sv. Lenarta je ugotovila, da je imel nesrečnež razbito lobanjo in meni, da je bil žrtev zločina. Orožniki so uvedli obširno preiskavo, da izslede u-bijalca. Izginila je poštna vreča. Te dni je izginila iz ambulunčnega vpza potniškega vlaka med postajami Hoče - Kotoriha poštna vreča v kateri so bila priporočena pisma, 3000 Din gotovine in denarno pismo za 2000 Din. Varnostne oblasti vestno zasledujejo krivca, ki ie izginil brez sledu. Franc Jožefova grenčica izvrstno sredstvo ' proti prebavnim motnjam in gorpčici. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju buha, kongestijah, bolečinah kolku«1 živcev, bolečinah v boku, zasopli®!*0* ] hudem srčne h uvripar,'j.', migreni, šum®' iijti v ušesih, omotici, pobitosti, povzov naravna »Franc Jožefova« grenčica 'z' datno izpraznjenje črevesja in osvobodi' tev od občutkov tesnobe. Mnogi zdrAJ' miki uporabljajo »Franz Jožefovo« v0 tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe največjim uspehom. »Franc Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, dr®* gerijah in špecerijskih trgovinah. ^ Na lepe noge lep čevelj! To je naše poslovno načelo za damske čevlje. »TEMPO« čevlji na obroke. Maribor, Slovenska ul. 18. Danes vsi v Narodni dom na zev večer trgovskih in privatnih nat®8' Ščencev. Čisti dobiček za brezposeln®; Smučarske potrebščine se dobe I!ai" boljše pri Sport-Roglič. Solidna postr®^ ba! '' AH so možna »Nebesa na zemlji«?'1' Kljub krizi, ki straši, sedaj po vsem s'’8* tu, so se odločili člani društva »Naik^fl da dokažejo možnost »Nebes na zetuji1*' Ne zamudite prilike- in v nedeljo vsi Renčlju. Pričetek ob .19. yri* Lutkovno gledališče Sokola matice P0". novi. v nedeljo 11. decembra ob 15. ufl na splošno željo, igro »Sv. Miklavž«* Silvestrov večer priredi Sokol M®r-bor-rnutica letos, zopet v Unionu v znanem velikem slogu s povsem novi®1 velezabavnim sporedom. Iz policijske shrambe. V mesecu il°' vembru so bili pri tukajšnji policiji ° * dani odnosno prijavljeni tile prednic’1: denarnica s 55 DLu, trljp ,ž,eniški deži*’?1' ročna torbica ž 100 Din, konjska od®ia’ ročna torbica z molitvenikom iii roŽu*111 vencem, moški sivi klobuk, dvigalo ^ avtomobil, zračna sesalka, otroška ovra na verižica, kontrolna, knjižica, voJne^ jopa modre barve, rjava denarnica z Din, ženski nizki čevelj. etui za šmhUa‘ nje, denarnica -s 35 Din, zlata zapest®3 ura z usnjatim jermenom, denarnica '' 48 Din, pletena ročna torbica z enim kb®' Čem, siva rokavica, žepni nož, 20 Din tovine, 22 svinčnikov, moška čepica, moška dežnika, črna usnjata denarni®3 z 1.25 Din, zlat prstan z belini kanino^ Quo-Vadisl kod zvooh m«* Naj večji film vseli časov danes v Kinu Union zlat uhan, podčastniška sablja, rjava nica s slikami, 100 Din gotovine, risar na deska in pozlačen poročni prstan-Vreme. Vremenski preroki nam obcD jo še več snega! Včeraj je snežilo pri !,a v Ljubljani,' Sarajevu in Beogradu, čim ie v Zagrebu im Splitu deŽeva cim je v ^agrenu im erpniu : Vso Slovenijo pokriva do 10 cetli lir trov debela snežna plast. Davi ob 7. je zlezlo živo srebro v toplomeru F ničlo, barometer pa je kazal pri 1 yja[,. pinjah 742, reduciram na ničlo 740. • 92: preko noči ie žaprdln 3 cen i .. novem snega; piha pa mrzli seve hodnik. V M a r i t> o t u, dne ID. XTT. 1932. Mariborski »VEČER NIK« Jutri Stran 9 Sistem Rittmann? K PROBLEMU SMUŠKE GIMNASTIKE Prekletstvo je, ki teži današnjega človeka, da mu ne zveni več srčni udar kipečega življenja, da mn zadostuje klopot mrtve mehanike, da mu je usahnil izraz tvorne fantazije, da se zadovoljuje z gestami in grimasami plešočih lutk. Tudi ljudje, katerih instinkt še ima v skritem svojo prvotno silo, so zmedeni radi šundra mode in dnevnih mnenj, njih prodorna sila je ohromela. R. B o d e. Pred kakim mesecem se je mudil pri priznani smuški učitelj iz Radstadta, | R i t t m a n n, in nam predaval o kadstadtskih planinah in o smuški gim-"astiki. Kakor je bilo predavanje dobro tiskano, tako je bilo tudi navdušenje 2®lo veliko, saj je g. Rittmann sijajen Predavatelj in mojster — reklame (pa ne [°liko za lepe Radstadtske planine, ka-*0r za svoje tečaje, ki jih tam prireja). N*e dvomim, da je g. Rittmann izvr-*tei' smučar in eventuelno tudi učitelj, *oda v svoji neskromnosti sem pričako-val od njegovega predavanja mnogo več kvarnega. Mislim, da je tudi g. Rittmann *ačutil v svojih tečajih krizo današnjega eas ;a, pa se je podal na »Balkan«, odko- der bi se še morda dale mašiti vrzeli v ‘mednarodni« družbi njegovih učencev, m ne dvomim, da bo imel g. Rittmann UsPeh, kajti že plaketa iz porcelana je Vredna, da si jo človek pribori! Ne oči-mm pa s tem g. Rittmannu ničesar sla-e£a, saj je morda prav, da se izšolamo ?ri priznanih tujih učiteljih, katerih pa j® mnogo, ki mogoče ne potrebujejo regatne. Poleg tega je g. Rittmann sestavil tudi smuško gimnastiko, ki obsega dva-P®ist (!) vaj. Te vaje nam je ob priliki Predavanja pokazal in smo jih vadili le-P° po vrsti od počepa z vleknjenim hrb-l°m (!) pa do »Zeppelina« — vse harmo-r‘iČno spremljano z duhovitimi šalanr. In prav te vaje so mi kamen spotike, ki je b>l povod, da sem sedel k pisanju. Pre-Pričan sem, da ni g. Rittmann nameraval; ničesar slabega s svojimi vajami, najmanj pa nazvati jih svoj sistem. Bržkone je prišel g. Rittmann do svojega sijema šele v Jugoslaviji, in sicer po naši Uslugi. Ne vem, ali ie pri nas prej kdo kaj ve-tal o smuški gimnastiki ali ne, dejstvo Pa je, da smo takoj spoznali vrednost te ‘novosti« in jo pričeli intenzivno vaditi Po klubih. Dvanajst vaj, kaka izbira, ka-ta splošnost in vsestranost v njih, res * eno besedo — sistem! Škoda za g-^•ttmanna, da ni dal svojih vaj patentirati, pa bi se zanj hitro zmanjšala kriza m še avtorska centrala bi prišla na svci račun — tembolj, ker je Rittmannov si-siem izšel tudi v slovenščini, dasi samo izmnožen na listih (cena 2 Din). — Z toakso Koren: Vida Vida, prav za prav »mala Vidka«, katar so jo vsi imenovali, je imela komaj °semnajst let, bila pa je tako vitka in *ala, tako plašna in boječa, da je izgle-^ala kakor bi bila učakala komaj štirinajsto življenjsko pomlad. Bila je tipkarica pri tvrdki Kolarič in drug. V pisarni je sedela vedno prva za Svojim strojem. Dolgo za njo so priha-iali šele ostali. Njeni gibčni prsti so br-2eli po tipkah pisalnega stroja in skoro •Ja ni. imela pogleda za svoje tovariše, mehanično je čitala iž stenografskega ■^pisnika šefova navodila in jih prav tata mehanično prenašala s pustimi vsakdanjimi in pokončnimi črkami na bele ^trani papirja, ne da bi razumela vsaj tašček njihove vsebine. Naslovniki so tali za njo nekak magnet, ki jo je trdno držal priklenjeno na njeno delo; nikdar P' pomislila pri tem, kdo naj bi bili ti dhdje, ki sede Bog ve kje in ne poznajo Pie, kakor tudi ne ona njih. Zanjo so pač P*li to le goli, pusti naslovi. Vedela je le, da morajo njeni prsti tolikokrat in toli-takrat vsak dan prebroditi tastaturo in da se morajo njene drobne oči brez og-Pia in zanimanja neštetokrat ozirati za drobnimi kladivci, ki so sekala skozi 'talino traku na belino r>an:rja mrtve be-'ede, dihajoče denar, blago, dolgočasj" p Puščobo do obupa .... besedo »sistem« ne uganjam šale, saj je v predgovoru izrecno omenjeno, da je smuška gimnastika sestavljena po sistemu Rittmann. Ne vem, v koliko je slovenski prevod točen po izvirniku, ker si tega nisem kupil ob priliki predavanja, prvič, ker je stal 10 Din, drugič, ker sem vseh dvanajst vaj videl in vadil. Kljub temu ne morem preko tega prevoda, ki je na videz velika kulturna pridobitev za nas Slovence. Že v predgovoru je omenjeno, da je treba vsak dan vaditi vsaj dve vaji. (Kje ste fiziologi Demeny, Schmidt itd.!) Ali je človek medved, ki ga učimo plesati na vroči plošči? Dalje so v predgovoru omenjene »smučarske mišice«, ki da nimajo pri kakem gozdnem teku nobenega dela! — Ali je še smučanje najbolj zdrav šport, ki zahteva c e 1 e-g a človeka? Ali ostale mišice niso »smučarske«, ali je n. pr. srce sploh še mišica?0 sistem! Iz navodila, kako naj se vaje vadijo, je razvidno, da zahteva g. Rittmann (ali prevajalec?) strogo, skoro vojaško izvedbo že začetnih vaj, kakor je temeljna postava in odmor (»ena«, »dve« — »po vsaki vaji se zravnamo in stojimo v stoji telovadskega odmora« itd.) Ta postopek je zelo moderen in iz fizioloških ter psiholoških ozirov važen — ali ne? — Dalje ve vsakdo, da imamo zelo popolno terminologijo telesnih vaj in gibov, ki je tudi laiku lahko umljiva; torej bi se je lahko držal tudi prevajalec^ če že stvar prevaja. (II. in IV. vaja: počep od-nožno z 1., ne stoja odn. z 1- — VI. vaja: zagib in ne zaklon in nato zaklon. Vzročenje, ne zaročenje itd.) Cvetke, kakor je n. pr. »upognjenje v trebuhu« itd. prijetno ilustrirajo ves prevod. In pa slovenščina! Res kulturna pridobitev! Na kraju so omenjene tudi dihalne vaje, »ki naj se vadijo poljubno, kot so pač v po- sameznih klubih običajne«. Ne vem, ali ima vsak naš klub svoje dihalne vaje, vem samo to, da je sistem Rittmann res — popoln . . . Toda da pridemo na jasno! Ni toliko važen prevod, kakor stvar sama po sebi. Gotovo je hvalevredno, da so naši klubi pričeli vaditi smuško gimnastiko; saj bi bili to lahko storili že prej in ni blo treba čakati prav ©a Rittmannovih dvanajstero vaj kot na dvanajst apostolov. Imamo več knjig, ki vsebujejo predvaja in sistematično smuško gimnastiko (Zarn-Barblan, Gruber, Hoške, Janner. Bachmaier-Wirz itd., slednja je pred kratkim izšla, je zares obširna in temeljita). Sicer pa niti tem ni kritika v vsem prizanesla, zlasti ne Jannerjevim vajam na terenu — takozv. »Zweites Fruhstuck am Arlberg«. Ali pa je v resnici nivo našega športa tako nizek, da ne znamo še kritično presojati? Ali je naše obzorje zares tako ozko, da ne poznamo vrednot poleg šar-latanstva? Zakaj se ukvarjamo z malim, ko je pa toliko velikega! Kar se tiče smuške gimnastike same, je potrebna in končno dobra, je pa lahko različna, bodisi da vsebuje samo gibe, ki so predvaja za posamezne smuške like — šola, bodisi da ima vse vaje, ki siste matično pripravljajo vse telo na smuške napore. (Ne enega ne drugega ne izpolnjujejo Rittmannove vaje!) Oboje pa je takozvana namerna gimnastika (Zweckgymnastik). Najbolja gimnastika za smučarje pa je gotovo vsestranska telesna vzgoja tekom poletja, ker ta vzdržuje človeško telo na oni višini zdravja in odpornosti, ki je človeku vedno potrebna. In končno ni važno prvo, temveč slednje; saj je tudi smučanje le vaja, s katero dosezamo telesno popolnost, v čemer je zapopaden i duh, kajti kdor duševno ne uživa in ne doživlja, je gola lutka, ki vrši vse le iz postranskih namenov, pa najsi bo to v katerikoli panogi telesne vzgoje. M- A p i h. Pf tlf Zajec v avtomobilu. G. Urban, mesarski obrtnik iz Ptuja, se je v torek zvečer v svojem tovornem avtomobilu, ki mu ga je vodil njegov šofer, vračal iz Sv. Lovrenca na Dr. polju. Na pol poti sta opazila pred sabo zajca, ki je v umih skokih dirjal po belo razsvetljeni cesti. Premamila ga je menda.iz teme svetloba avtovih luči. Avto se mu je vedno bolj bližal in ga končno dohitel. V trenotku, ko je prestrašeni dolgouhec zagledal poleg sebe avto, se ga je gotovo polotil tako velik strah, da mu je plahemu vzel še tisto malo razsodnosti, ki jo zajec v posesti ima. Z vso silo se je namreč pognal kvišku v smeri proti avtu, brez-dvomno v namenu, da preskoči avtov nizki prednji del, poleg katerega je bežal; toda avto je bil hitrejši in zajec je prile- »Stanko . . . Stanko . . .« ji je nepre-| stano prišepetavala tipka »S«, kadarkoli I se je je dotaknil drobni rožnati mezi-mec. Pred očmi ji je vstala slika čedne-j ga plavolasega knjigovodje iz sosednje1 sobe, ki jo je vedno pozdravljal tako prijazno, kadarkoli so ga opravki vodili mimo nje. Kar verjeti ni mogla, da jo je predvčerajšnjim s toplimi, mehkimi besedami povabil naslednjo nedeljo s seboj ... V te lepe misli in pritajeno ljubezensko govorico pa so se mešale s svojo trgovsko hladnostjo vse ostale jeklene tipke in jo s to svojo trdostjo neusmiljeno klicale nazaj k njeni dolžnosti. Pismo na tvrdko Bromberg & sin je raslo izpod z besno naglico si sledečih tipk brez napake. Da, da. ta gospod Bromberg, stari, sivolasi in že močno plešasti gospod je bil edini, si ga ie poznala med stoterimi naslovniki, katerim je vsak dan pisala krajša ali daljša, hladnejša ali prijaznejša pisma Večkrat je prišel v pisarno in ji vsakikrat privoščil po nekaj prijaznih besed. Sedaj je že mrtev in tvrdka njegovih sinov, ki so jo podedovali, je bila za njo zonet samo mrtev, vsakdanji naslov in nič več. Malo Vido je ljubila vsa pisarna, od šefa do sluge. Vsak jo je rad gledal na njenem nizkem stolčku, pogledal bežno v njen btedi. fini obrazek, iz katerega so Izrle modre nule oči s tako veselostjo in 1 življenjem, kakor da njihova lastnica ne PRI TRGANJU V ZOBEH IN GLAVI navadno priporočajo flf masažo |*“~j za masažo Steklenica 14 Din. Oglas leg. pod S. Br. 25.892/33 krožka pod okriljem »Pedagoške centrale« v Mariboru. Pripravljalni odbor vabi vzgojitelje vseh kategorij, profesorje, učitelje, starše in sploh vsakogar, ki uvideva potrebo in ki je voljam., da sodeluje v reformnem pokretu, da seu-deleže ustanovnega občnega zbora. Veliko senzacijo je povzročil dogodek na pokopališču pri sv. Vidu. Vršil se je pogreb 36 let stare Marije Cairtl, posestnice v Dražencih. V trenutku, ko so hoteli spustiti krsto v jamo, se je poja-vila sodna komisija, ki je prepovedala pogreb, na kar se je vršila obdukcija v mrtvašnici. Oblastem je prišlo namreč na ušesa, da je umrla radi tuje krivde. Izid raztelesenja je to tudi v polni meri potrdil. Uvedena je preiskava in se pričakujejo aretacije. tel v stranskp okno na avtovi kabini, steklo prebil in obležal na sedežu med g. Urbanom in njegovim šoferjem. Drobec razbitega stekla je šoferja ranil v čelo, da ga je oblila kri. Vse to se je zgodilo z bliskovito naglico in razumljivo je, da sta se oba, g. Urban in njegov šofer, nenadnega vpada močno prestrašila, posebej ko je slednji opazil, da je ranjen. Vendar šofer ni izgubil prisotnosti duha in je srečno ustavil vozilo. Komaj pa je avto obstal, se je zajec zavedel grozeče nevarnosti, ki ga čaka, če še dalje ostane med sovražnikoma njegovega rodu, in je mimo znova presenečenih skočil skozi razbito okno v zlato svobodo. — Res nenavaden primer. Ustanovni občni zbor pedagoškega krožka. V nedeljo 11. t. m. se vrši v mestni posvetovalnici v Ptuju ob 1410. uri ustanovni občni zbor pedagoškega bi imela nobenih skrbi za svoj kruh. Danes so brzeli njeni prsti dvakrat hitreje preko tipk in prijazen nasmeh ji je lebdel na obrazu, čeprav je bil šefov diktat precej zlovoljen. Zanj je bila Vida pač samo orodje, številka, samo majhno, vsak trenutek nadomestljivo kolesce v tvrdkinem aparatu. Veselila se je, saj pojde jutri, ko bo nedelja, venkaj v zelenje, v prostost . . . venkaj v življenje, ob roki plavolasega knjigovodje iz sosednje sobe . . . * Napočilo je ponedeljkovo jutro- Vsi uradniki so bili na svojih mestih, samo Vidin stolček za pisalnim strojem je bil prazen. Vprašajoči pogledi so se brez besede križali in nihče ni mogel pojasniti, kaj naj bi to pomenilo, ker se kaj takega doslej še ni zgodilo. Ona pa je tačas ležala v svoji skromni sobici, bolna in v hudi vročici: Pljučnica >3 dejal zdravnik, ki jo je obiskal. Ležala je napol v omotici, mrzlica je pretresala drobno telesce in razpokale, pobledele ustnice so izgovarjale zmedene besede, ki so se utrinjale iz njene blodeče duše. Njene misli so blodile od šefovega diktata preko čakajočih pisem in mrzlih tipk, ki znajo toliko pripovedovati od dragih dogodkov včerajšnjega dne. Njena dobra, drobna dušica je tedaj nastopila svojo zadnjo veliko pot. po živahnih stopinjah v včerajšnjem jutru, ko Obdaritev šolske dece v Studencih. Studenški Rdeči križ je s sodelovamjem občine obdaril v sredo nad 400 otrok. Poleg teh jih je bilo še 200 obdarjenih z oblekami, perilom in obuvalom. Rdeči križ je iz človekoljubnosti do revne naše dece že mnogo storil, saj je v tej kratki dobi obstoja obdaroval vsako leto veliko število revnih otrok. Obdaritev je bila v dvorani g. Špureja in je stala nad 6000 Din. Pred obdaritvijo je spregovoril šolski upravitelj g. H r e n in obrazložil deci človekoljubnost RK, nakar je predsednik g. Kaloh pozdravil navzoče. Gospa R a n t a š a, ki je največ pripomogla za to obdaritev je nato razdelila deci darila. Na koncu je lutkovni odsek studenškega Sokola odigral prizor iz igre »Miklavž prihaja«. Zvečer pa je bil dobro obiskan miklavžev večer za odrasle. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v. Ivanjkovcih priredi 13. decembra t. 1. svoj 8. vinski sejem in vinsko razstavo. Na razpolago bodo vse vrste sortnih vin, kakor tudi vina iz mešanih nasadov ormoških in ljutomerskih goric, in to letošnjega pridelka in tudi prejšnjih letnikov. Vsakdo ima na ta način priliko z malo zamudo časa uveriti se o letošnji kvaliteti in stopiti z vinogradnikom v direkten stik. Ivanjkovci ležijo v sredini ormoško-ljutomerskega vinogradniškega okoliša in v neposredni bližini so najznamenitejši vinski griči. Tako ima vsak po-setnik sejma tudi priliko obiskati klet producenta. Dvorana, kjer je prireditev že osmo leto, in to vselej z lepim uspehom, je tik kolodvora, tako, da je poset ob vsakem vremenu lahko mogoč. Železniške zveze so skrajno ugodne. Vabimo vse interesente k mnogoštevilnemu obisku! sta stopala z mladim, čednim knjigovodjo iz mesta, pa preko vsega solnčnega dne tja notri v globoko, mehko, kot v bajki zasanjano pozno poletno noč, v pokojno samoto spečega gozda, kjer je bila v presladki sreči in vroči ljubezni vsa njegova in on ves njen . . . Nato pa je, kot utrnjena zvezdica na širnem nočnem nebu, utonila v nepoznano večnost . . ■ Prazna je bila pisarna, pusta in mrtva, odkar ni bilo za strojem več »male Vid-ke« in je njeno mesto zavzela debeluška Fini. Drugi, debeli in valjasti prsti so odslej udarjali po tipkah, ki jih je nekoč božalo deset rožnatih Vidinih prstkov, kakor deset mehkih, nežnih mačjih tačic. Kakor da se je smrt vpila v puste pisarniške stene, se je zdelo vsem Vidinim tovarišem, in še celo šef, ki mu je bila Vida le lahko nadomestljivo kolesce v njegovem obratu, je pogosto, prav nehote pogledal proti nj*nemu mestu. Ko pa se mu je zbistril pogled in je sedela tamkaj namesto »male Vidke« okrogla Fini, je potegnil z roko preko čela in hladno nadaljeval svoj diktat: ». . , Pričakujoč Vašega cenjenega odgovora . . •« Potem pa so jo počasi pozabili vsi. ,Tudi mladi, čedni nlavolasi knjigovodja | iz sosednje sobe jo je pozabil. Bila ie Ipač uboga mala tipkarica . . • k Problem stigmatizacije K NAJNOVEJŠEMU ZNANSTVENEMU DELU DOCENTA Dr. IVANA MATKA. V Nemčiji se je pojavilo pred leti kmečko dekle Terezija Neumannova, ki je vzbudila s stigmatizacijo in stigmati-zatičnim stanjem upravičeno zanimanje po vsem svetu, dasi pozna znanost poleg nje še tri druge živeče zaznamovance, med njimi nekega patra v Italiji. Stigmatizacija obstoja v spremembah na koži, in sicer na mestih, kjer je bil ranjen Odrešenik. to je na rokah in nogah ter na srčni strani prs. Stigmatizacija pa obstoji tudi še .v krvavem potenju in v ekstazah s prividi, kardiagnozo itd. Po stanju sedanje vede gre v teh primerih za av-tosugestijo in silno telesno voljo, s katero si stigmatiziranec predstavlja in doživlja na svoji osebi vse trpljenje Odre-šenikovo. Anatomsko je krvavitev stigmatizi-rancev že razjasnjena po Natusovih preiskavah. Docent dr. Ivan Matkov Mariboru je pa sestavil pravkar o tem važnem predmetu, ki leži na meji med medicino, teologijo, psihologijo in juris-prudenco, dajjšo razpravo, ki Izide pod naslovom »Problem stigmatizacije« že v najkrajšem času. (čas in kraj izida bomo še javili.) V delu obravnava vsa v to važno poglavje spadajoča vprašanja, pred vsem pa izkušnje eksperimentalne medicine z avtosugestijo ter tud: vprašanja indijskih jogijcev, ki skušajo z neverjetnim obvladovanjem telesa in njegovih funkcij doseči čimprej nirvano, ker jim potem ni več potrebna nadaljna inkarnacija. časniki so v zadnjem času prinesli vest, da bo Neumannova po naročilu Škofovske konference v Brižinskem v Nemčiji ponovno strokovnjaško preiskana. Po dosedanjih izkušnjah pa lahko pričakujemo, da se Neumannova temu ix>zivu ue bo odzvala, ker je znano, da če stigmatizirane! zapuste svoje okolje, cesto izgube znake stigmatizacije. Tako se je zgodilo z Johanno Weisskirchner-jevo na kliniki na Dunaju, z redovnico Katarino Emmerichovp v Nemčiji itd., kajti k vzniku stigmatizacije ni potreb- na le krepka jeklena volja in silna av-tosugestija. temveč tudi primerno razumevajoče in občudujoče okolje, psihopa-tična narava ter pred vsem pripravljenost za krvavenje! Slednje nastopi zaradi dolgo trajajoče potrebe po hrani, radi izostalega perila pri ženskah, zvišanja krvnega tlaka med ekstazo itd. Prvi stigmatiziranec je bil sv. Frančišek Asiški, ki je prejel prva znamenja v ekstatičnem stanju na M on te Alverno 1. 1242- Proti že prav zgodaj se pojavljajočim dvomom so morali izdati papeži celo več bul. V celoti poznamo doslej 321 stigmatizirancev, nevštevši slovenskih (Lenčka z Blok itd.) Od teh jih je cerkev 61 proglasila za svetnike, seveda ne zaradi znamenj, temveč zaradi etične dovršenosti, s katero so nadkriljevali svoje sodobnike. Slovenska Lenčka ni nudila le znakov ekstaze, kataleptične odrevenelosti in levitacije, temveč je tudi pošteno krvavela. Med stigmatiziranci’ je seveda mnogo goljufov. K njim spada tudi znana Jo-hanca z Vodic. Nerešeno pa je še vprašanje, če moremo Šteti v to vrsto neko Jeričevo iz Zibike, ki si je v mesecu marcu leta 1843. z nožem prebodla roke in noge in čakala, da’ jo bodo na Veliki teden bičali. Ker se pa to ni zgodilo, ie zlezla na Veliko noč v zakurjeno peč, iz katere so jo potegnili vso opečeno in napol mrtvo. Knjiga docenta dr. Ivana M a t k a »Problemi stigmatizacije« bo torej ena najzanimivejših znanstvenih razprav, ki so kdaj izšle na Slovenskem in bo gotovo vzbudila veliko zanimanje ne le med zdravniki, temveč tudi med ostalo inteligenco, ki si je že davno želela znanstvene pojasnitve lin obrazložitve problema stigmatizirancev in stigmatizacije. Dr. Matko nam ustvarja tako s svojo, neverjetno marljivostjo in požrtvovalnostjo medicinsko literaturo, s katero se bomo lahko postavili pred mnogo večjimi narodi. Kulturne vesti XXV. koncert Pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru Svoj 25. koncert je namenil Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru cerkveni glasbi. Veličastno zatišje bazilike Matere Milosti je tvorilo prav primerno okolje za to prireditev, dobro obiskano po mnogih ljubiteljih cerkvene glasbe. Za uvod nam je zbor zapel ob sprem-ljevanju orgel (g. J. Trafenik) in gosli (g. U. Vrabec) prav nežno in vso prisrčno »Večerno molitev« od Ch. Gounoda, tiho pesem verne pobožnosti in vdanosti. Glasovi so bili skrbno odtehtani, izgovorjava tako vzorna, da si razumel vsako besedo. V vzpenjajočem se razpletu so se glasovi dvigali v mogočno izražanje. Romantična zamaknjenost Gounoda! Blago so se slišale iz zbom gosi; g. Vrabca, ki je spretno odigral svoj part. Sledile so tri znamenite motete iz klasične dobe cerkvene glasbe 16. veka: »Častimo Te« od .Lassusa, »Tema nastala je« od kneza glasbe Palestrine in »Glejte, kako umira« od1 našega Petelina, ki je vdihnil tej svoji najznamenitejši moteti duha izredne umetnosti. Velemojster Gallus (Petelin) je v glasbenih krogih visoko cenjen genij: saj so mu Dunajčani že opetovano posvetili cele večere; pri nas v svoji slovenski domovini pa je vse premalo znan. V tem mogočnem spevu je dosegel zbor višek večera: bil je odlično podan po zamisli in izvedbi s posebno ubranostjo. Tri severnoslovanske duhovne pesmi iz 16. in 17. veka (Verna duša z radostjo, Pojmo z veselim glasom in Vstani, vstani o Gospod) nam pričajo, kako močno je zatnogel zajeti val duhovnega edin-stva tudi severne Slovane (Poljake, Čehe), saj te pesmi na sicer svojstven način variirajo latinsko moteto. Dve slovenski duhovni pesmi iz 17. veka, ki ju je harmoniziral M. Hubad po napevu našega domačega skladatelja Matije Kastelca iz 1. 1678. kažeta ugodno se uveljavljajočega narodnega1 življa, ki povsod sili na dan in ki so ga tako sočno polne naše nabožne narodne pesmi. Vse te pesmi je odpel zbor s čudovito preprostostjo vernega človeka, ki v pesmi izpeva svojo prošnjo in vdanost. Naslednje točke programa so hotele pokazati neko linijo razvoja godalne cerkvene glasbe. Ob spremljevanju orgel (g. J. Trafenik) je odigral učitelj matične Šole, g. Ubald Vrabec Oorellijev preludij iz 9. sonate, Tartinijev Adagio cantabile, izredno težak, Bachov Andan-te iz a-mol-sonate samo za gosli in ine-lpdiozno Schubertovo »Molitev«. Zavoljo prenagle spremembe' vremena (zvečer je jelo snežiti) so strune močno popuščale, tako da se violinski mojster ni zamogei povsem uveljaviti. Igra! pa je z veliko ljubeznijo. Vestno, in izbrano ga je na 'orglah spremljal naš domači mojster g. Trafenik. Ob koncu je ves zbor še zapel mogočni Verdijev »Te deum* za dvojni mešani zbor, orgle in tenor-solo, ki ga je skrbno odpel g. A. Živko. Orgelski part je izvajal g. Trafenik. Naštudiral in dirigiral je pesmi g. prof. Vasilij Mirk s priznano vestnostjo: vanje je položil vse svoje bogato znanje, umevanje zamisli in dovršeno interpretacijo. Najlepše zvene v zboru topli in složni alti, dočim je sopran kajkrat prešibek in neenoten. Moški glasovi se od koncerta do koncerta lx>lj strinjajo v zvočno eno- Konjice Osebne vesti. Z redom Jugoslovanske krone V. stopnje je odlikovan tukajšnji šolski upravitelj g. Hinko Šel. Zaslužnemu možu iskreno čestitamo. — Sodnik tukajšnjega okrajnega sodišča g. Maks Petrič je premeščen k okrajnemu sodišču v Trebnju: na njegovo mesto pride g- Franjo Logar, sodnik iz Maribora. Iz sokolskega življenja. Svečana akademija v proslavo praznika zedinjenja, ki jo je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo v telovadnici 30. novembra t. 1. z bogatim in lepo izbranim programom domoljubnega značaja, je izpadla kar najbolje. Nastopili so s telovadnimi točkami vsi telovadni oddelki. Zvezino poslanico je prečita! društveni prosvetar br.„ Ivan Jv(cnicc. d;,)o..i>rcčitanju poslanice to. Basi so mehki in .voljni; tenorji ma lo uhajajo iz ubrane skupnosti. Vsa pn reditev je bila skladna ter je lepo Pf1 ... zala razvoj nabožne pesmi. Zeleh b' j slišati (v večji premembi glasov) se • izbran primer naše tako tople in sv stvene narodne duhovne pesmi ter izrazito slovensko- mabožno pesem ■> šili sodobnikov. a~' Dr. Albin Ogris: Trgovinska Ljubljana, 1932. Samozaložba. - Na <» straneh velike osmerke je izdal nas -meniti znanstvenik in vseučilišk; Pr0. sor dr. Albin Ogris razpravo o zel° at. tualnem predmetu trgovinske politike. _ j smo jo že dolgo potrebovali. Knjiga j poskus, podati kratek pregled sedam . ga stanja in opisati glavne smeri, Ki “ križajo na kompliciranem področju m ; narodnega gospodarskega prometa. 3 bina je zelo bogata; prvo jroglavje o ‘ ravnava teorijo in predmete vnanje govine, drugo bistvo in smisel trgov-1 ske politike, tretje metodična načela govinske politike, četrto sredstva za -c . nega sistema trgovinske politike, Pe trgovinske pogodbe, šesto valutno Pd tiko, sedmo vnanjo kreditno politiko, o» mo zgodovino trgovske politike, “Jve. pa trgovinsko politiko kraljevine Srn ^ in kraljevine Jugoslavije. Ob Jmnmi J dodana še pet strani obsegajoča hit' i grafija. Delo je napisano z velikim zn njem in tako, da je pristopno vsako«1 ter bo nudilo našemu trgovstvu^ in 1 obraženstvu globok vpogled v važno P nogo trgovinske politike. Knjigo t°P priporočamo! Dr. Franc Derganc: Borba zapada ' vzhoda. Ljubljana 1932. Založila in n tisnila Učiteljska tiskarna v Ljubija • Strani 74. — V tej čedno opremljeni br šuri je ponatisnil dr. Franc Derganc jT članek »Zapadnoevropska in sokob evgenika«, objavljen v slavnostni »Vestnika českvh lekafu« z dodatkom ' pagovorom ter je posvetil stoletnici ^ ševega rojstva, posebej pa še idealn -mu prvoborcu Sokolstva in Slovanso ’ bratu Engelbertu Ganglu. Brošura o ravnava zelo aktualne sodobne Pr° , me, zanimala bo zato vsakega slo'®^ skega inteligenta, zlasti pa še Sokola ' jo zato prav toplo priporočamo! samo 12 Din. Dr. Fr. Drtina: Ideali vzgoje. PoS'^ venil dr. Dragotin Lončar. LjnhUf1! 1932. Druga izdaja. Natisnila in izb3.1-Učiteljska tiskarna. Strani 46. — P^j je izšel ta avtorizirani slovenski Prey . 1. 1901. v knjižnici »Kaj hočemo?«, k’> bila namenjena v prvi vrsti učitelj5^ Spis pa bo zelo dobrodošel zlasti še s' daj, ko uvajamo novo šolo, in sicer 11 samo učiteljstvu, ampak tudi starše13' katerim je prav tako namenjen, saj vz£, ja mladine zagotavlja in določuje P3* hodnjost naroda. Manjkati ne sme v11^ beni šoli in nobeni knjižnici staršev 1 stane zato le 8 Din. Josip Suchy: Staroindijske pravli>c / V Ljubljani 1932. Izdala, tiskala ih ** iožila Učiteljska tiskarna. Velika četvm' ka, strani 82. — V krasni izdaji, op^JjL Ijeni z dovršenimi ilustracijami, smo “ bili v tej knjigi bisere staroindijskih ha ni, bajk in pravljic iz sanskritske fb'r.T, »Jdtaka«. Prevedel in priredil jih J6 sip 5uchy, znani poznavalec indijsK’ razmer in literature ter bodo riajlepše božično darilo. Ob koncu so do* dane še opombe in razlage raznih n ' znanih izrazov. Navadno vezana yaf1 knjiga 38, vezana v platno pa 42 Din^ se je izvršila slovesna zaprisega n°v£ sprejetega članstva. — Miklavževa 0 daritev je bila 5. decembra t. L v * c vadnici. Sokolsko društvo je obdarilo, tej priliki precejšnje število revne sok ske mladine z oblekami, obutvijo, P® lom in sličnim, razen tega pa J’e vsak otrok še pecivo, — Golarjevo K medijo »Dve nevesti« uprizori naše dr štvo v petek 16. decembra ob 8. uri jo ponovi v nedeljo 18. decembra isti uri. Igra bo v telovdnici v rezih Ja Nemca. Vstopnina običajna. h Okrajna konferenca JRKD v K°m na kateri se bo obravnaval projekt ^ kona o občinah, bo v nedeljo lo- & cembra ob 9. uri v dvorani Naroo ^ doma. Na konferenco so vabljeni borniki, revizorji, poverjeniki . rinikl odbora JRKD, vsi predsedniki m 131 oziroma namestniki posameznih nih organizacij in vsi župani. Šport V nedeljo se bo odtočilo Še nobeno leto ni bila prvenstvena tablica domače lige tako nejasna kot letos- Samo dvoje srečanj še čaka izvedbe, rn vendar je šele zadnje mesto dokončno zasedeno, dočim je glede ostalih pet mest možnih toliko variacij, kolikor je udeležencev. Železničar in Rapid, ki sta odvzela Iliriji in Primorju skupno pet točk, sta prcvrgla vse račune. Po nedeljski zasluženi zmagi Rapida nad Ilirijo je postala določitev jesenskega prvaka Slovenije povsem mariborska žagava. Alco- zmaga Rapid v tekmah proti Mariboru in Železničarjem, kar ni izključeno. potem pripade ponosni naslov njemu. Če podleže Rapid v prvi tekmi, potem zasede tretje mesto za ISSK. Mariborom. Primorje bi ostalo ha čelu tabele, Ilirija pa bi zasedla četrto mesto pred Železničarjem.- V primeru zmage nad TSSK. Mariborom in poraza proti Železničarjem pa se slednji premakne »a drugo (mogoče tudi prvo) mesto, Rapid na četrto pred Ilirijo in ISSK. Mariborom. Razumljivo je torej, da se pričakuje nedelja ž nenavadnim zanimanjem. »Slovenec« z dne 6- t. m. skuša sicer uspeli Rapida proti Iliriji (4:3) zmanjšati z ugotovitvijo. da sodnik g. dr. Planinšek pravilno doseženega gola ni priznal, da pa je zato prisodil problematično 11 me-trovko in gol iz offsida. 'l ej ugotovitvi še doda, da ima Ilirija sploh smolo s sodniki, iz česar bi nepoučen čitalec mogel sklepati, da so navedene napačne odločitve šle v'škodo Ilirije. Nepriznani gol pa ie dosegel Rapid in^iri tem je menda isti' poročevalec »Slovenca« smatral za potrebno, da je sodniku, ki sam gola ni v rdel,' izjavil, da žoga ni bila v golu, kar je še podkrepil s častno besedo! Upravičena 11 metrovka je bila zastreljena, goal iz »offside« pa je bil regularen. Pa če bi bil tudi sporen, se izenači z nepriznanim golom in Ilirija pod nobenim pogojem ni zaslužila niti ene pike. Beio-zeleno pobarvano poročilo torej ne more zmanjšati uspeha Rapida. Poljčane Smrtna nesreča. V Mostečnem pri Makolah se je zgodila v ponedeljek popoldne smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje 64letnega posestnika Antona L e p e j a iz Mostečnega, občina Pečke. Gospodar je šel omenjenega popoldne v gozd po listje. Z njim je bil še voznik Anton Kozlič. Ko sta se vračala z naloženim vozom listja, se je voz na poti, ki je peljala po visečem hribu, nagnil in prevrnil. Kozlič te bil tedaj spredaj pri volih, Lepej pa se je upiral v voz. da se ne bi zvrnil. Pa mu ni bil kos. Voz se je z vso težo zvrnil nanj in.ga pokopal pod seboj, žu vrat ga je stisnil drog vozne lestve, da se je siromak zadušil, preden ie prišla pomoč, kajti voznik Kozlič, vkljub vsemu naporu voza sam ni mogel dvigniti. Pokojnik, ki je bil v sredo pokopan v Studenicah pri Poljčanah, zapušča že: no vdovo,. Praznik rudarjev, na dan sv- Barbare, so tudi letos tukajšnji rudarji, katerih število se je zadnji čas povečalo, obhajali zelo slovesno. Dopoldne so se z godbo »Dravinja« (iz' Konjic) in drž. zastavo na čelu udeležili službe božje, za tein pa so imeli pri Mataužu skupno kosilo. Sledila je prosta zabava. Prvi sneg na Boču je padci lani že 19. oktobra, medtem, ko smo ga letos dobili šele 6. decembra za Miklavža, skoro istočasno ko je zagrnil tudi dolino, t. i. 7. decembra. Smrtna kosa. Umrl je te dni sirorna-ček 751etni Jurij Pokeršnik iz Čretnika-Zadnje dni je beračil po Poljčanah. V ponedeljek zvečer se je vlegel v Hart-nerjev hlev in zaspal tam za večno. Pokopan je bil v sredo v Poljčanah. Miklavž za šolske otroke. Tukajšnji Sokol je sporazumno s, tukajšnjo šolo priredil za šolsko mladino v trnek 6. t. m. Miklavžev dan. Pri tej priliki je obdaroval nad 400 otrok. 140 najrevnejših je dobilo poleg drugega perilo ali obleko, vsi ostali pa jestvine itd. Sokol, kakor tudi šolsko upravjteljstvo, se vsem nabiralcem in darovalcem v imenu obdarovane niladitie- Mariborski »V E C E R NI K> Jtifra ■■■■■hii MaanHrannBi Din 5 do 8. Kmetje si deloma pomagajo tako, da prodajajo 1 zelenko po Din 1.50. Posebnih razlik med‘belimi in rdečimi vini ni, Stara vina prodajajo gostilničarjem po Din 2.50 do 3.50- kupčije redke. Staro vino je v gostilnah po 6—12 Din liter. Bizeljsko, dne 25. novembra 1932: Vinska kupčija je zadnji čas nekoliko oživela. Odprodanega je večja količina vinskega pridelka mešane sorte, Din 2.50—3.50. Zanimanje kupcev se opaža pri rdečem vinu. V ceni ni razlike. Po gostilnah v brežiškem okraju se toči vino od 6—8 Din liter, izvzemši sortna vina, ki so dražja. Posavje, 15. novembra 1932: Smo na preokretu vinskih cen pri producentih; oni vinogradniki, ki so bili v stiski in so morali prodati (bolje pokloniti) mošt po vsaki ceni, so to že storili. Vinski trgovci so njihovo stisko uporabili in dovolil' cene 6 do 7 par za stopnjo. Vinogradniki, ki takrat niso prodali svojega pridelka, so samozavestnejši in držijo cene v kvalitetnih okoliših vsaj Vinski trg Poročilo vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru. ^ Vrtiče pri Svečini, dne 17. 11. 1932: Le Nšnja trgatev v naši okolici je bila v sPk>šisem obilna, izvzemši po hudi toči Poškodovane občine Spodnji Plač. Trgatev se je izvršila okrog sv. Terezije. Boljše so letos zadeli oni, ki so trgali ^rod sv. Terezijo ker so ušli velikemu deževju, ki je povzročilo posebno v bolj 'nočnih goricah pri ranih vrstah silno Snilobo in zamudno trgatev. Pri burgundcu je bila polovica jagod na tleli. Kvaliteta: mošti so tehtali približno sli-cn<> kot lani; burgundec 20—21%, laški rizling okrog 18%, renski rizling in mu-■katni silvanec 18—200/o, žlahtnina in s’lvanec 17—18%, Portugalka in frankinja 17—18% sladkorja. „,V suhih kamenitih in strogo južnih vro juh legah je trs trpel od suše, grozdje je ®ilo deloma ovenelo, kar je zadrževalo gorenje, zato je tudi kvaliteta v takih krojih malo zaostala za lanskim vinom. Joda v globoki bolj zvezni zemlji z za-'kstno vlago je kvaliteta prvovrstna. . Cena moštu je bila 2—3 Din, a se ga le le malo prodalo. Stara vina so v splošnem docela raz-jhodana, izvzemši le nekaj posestnikov, ( ljubijo starino. Cena je bila staremu 'Tui: sortirano: 3—4 Din, mešano 2—3 B'n. Fine vrste, kot renski rizling, tra-jninec, muškat, tudi do 5 Din in še višje '•ter. Da se je tolika množina vina prodala, se pripisuje koristi novega trošarin-skega zakona. Ta je pripomogel, da si je 'nnogokateri tudi siromašni' človek lahko privoščil prav po ceni kak literček, ker !c lahko ušel gostilničarjevemu profitu in je zato popilo vina mnogo več. Da je 'a pobeg gostov mimo gostiln za gostilničarje v vinorodnih krajih neprijeten, je ^ res, pa kaj hočemo, če pa to koristi Vinogradniku, ki tudi hoče živeti in je teh "'nogo več ko gostilničarjev. Konlice, dne 18. 11. 1932.: Letošnji pridelek je sicer nekoliko slabejši kot lan-ski, vendar je na drugi strani jako harmoničen, kot še nobeno leto. V dobrih ie-Rah (Škalce) se ni povzpela množina kisline po Mollenkopfu nikdar čez S0/««. Boljše sorte so imele po 6slabejše Da 8°/“o kisline. Mošti se prodajajo po 2 Din, 2'A, 3, tudi 4 Din boljše kvalitete. Do gostilnah se toči mošt povprečno Do 6 Din. Zaenkrat še je v prometu slabila kvaliteta. Rogaška Slatina, dne 18. novembra ^32- Trgatev smo pričeli v drugi polo-vki septembra, vendar so se našli nekaki solidni vinogradniki, ki smatrajo 15. oktober za najboljši čas trgatve. Daši ni Bilo povsem umestno v letošnjem dejavnem vremenu s trgatvo dolžo čakati, *cr so nekateri vinogradniki pri prej trdnih inoštih dosegli ob enakih prilikah več sladkornih stopenj kakor pozneje ob Bgatvi v dežju. Povprečno so dosegli mošti od 14—20 Q$istotkov sladkorja, zadnji zelo redki Cene od 1.20 Din do 3. —Kupčije zelo :cdke. V gostilnah se prodaja mošt po na 3 dinarje za liter; drugod je cena sicer fekoliko nižja, toda trdna. Povsod po Dolenjskem so se pa že takoj od po-četka čvrsto držali in so imeli prav. Drašiči, novembra 1932: Po zadnjem poročilu se tu ni nic posebnega dogodilo. Mošt v sodih je skoraj dokipel in se z vsakim dnevom zboljšuje, le žal, kupčije je malo. Gospodarji nekako obupno zro v bodočnost. Letošnja suša je tukajšnjemu ljudstvu povzročila uboštvo ;n revščino. Zima je pred durmi in ne bo živeža ne za ljudi in ne za živino, denarja pa ni dobiti od nikoder. Kmetje koljejo živino doma in jo takorekoč uničujejo in svoj gospodarski obstoj. Potreba bi bilo še veliko bolj letos kakor lani, da se pri oblasteh vpeljejo pomožne akcije vsaj za preskrbo potrebne krme za živino, da se ohrani in obdrži, ker če se bo uničila živina, bo uničen tudi naš gospodarski obstoj. Že sedaj so sleherni dan na potu izterjevalci davkov, ki hodijo od hiše do hiše po vaseh in izvršujejo rubež. Davkov ljudstvo plačati ne more. Pred leti je bila živina veliko na boljši ceni, tako tudi vino, davki pa precej manjši kakor clanes, sedaj je pa nasprotno. Ako bo obnemogel kmet, obnemoglo bo tudi vse drugo. Obupna slika našega kmeta. Konferenca mlinarjev v Mariboru TEŽNJE IN ŽELJE SLOVENSKIH MLINARJEV. V nedeljo, 4. t. m. so sc na poziv obrt-nozadružnega nadzorništva zbrali v Mariboru zastopniki mlinarskih organizacij iz bivše mariborske oblasti na posvetovanje o današnjem položaju v mlinarski stroki in o potrebnih ukrepih za od-pomoč. Zastopani so bili mlini iz vseh okrajev, izvzemši gornjegrajskega in šmarskega. Zelo zanimivo in izčrpno poročilo je na konferenci podal zbornični svetnik in član banskega sveta g- Zadravec iz Središča, ki je kot najboljši praktik in poznavalec našega gospodarskega življenja raztolmačil zakonite pred pise zadnjih let, v kolikor posegajo v mlinski obrt. posebno davčne predpise, in dokazal nevzdržnost sedanjega položaja in na mnoga vprašanja dajal strokovnjaška pojasnila. Obrtnozadružni nadzornik g. Založnik je predložil statistični pregled mlinskih obratov in njihovih strokovnih organizacij. Na bivšem Spodnještajerskem, vštevši Prekmurje in Mežiško dolino, je okroglo 1200 obrtnih mlinskih obratov, od katerih je prilično 700 skupno z žagarji organiziranih v 13 sorodno-strokovnih, ostali pa v 12 kolektivnih obrtnih združenjih. Po živahni razpravi, ki je trajala ves dopoldan, si je konferenca soglasno osvojila sledeče zahteve: 1. Davek na poslovni promet naj se v mlinarskem obratu ukine ali vsaj zniža na polovico. 2. Davčna osnova za poslovno-promet ni davek se mora računati za celo državo enotno po cenah novosadske blagovne borze, ker pri sedanjem načinu računanja po prodajni ceni morajo mlini v pasivnih pokrajinah, kjer je cena radi dobavnih stroškov višja, plačevati večji davek kakor mlini v žitorodnih krajih. 3. Dolžnosti kmečkih in trgovinskih mlinov naj se izenačijo in naj bodo mlini, ki meljejo za nekmete, enako obremenjeni. Olajšave pri kmečkem mlenju na merico naj ostanejo veljavne za obe vrsti mlinov, tako da se od nezmletega zaslužka plača 1%, od mlevskih izdelkov pa običajni, znižam prometni davek- 4. Priračunavanje poslovno-prometne-ga davka na računih bodi obligatorno, ker se bodo na ta način pri olajšani kontroli povečali dohodki. 5. Nepotrebne in za ugled mlinarske stroke škodljive kontrole pri pekih in trgovcih naj se odpravijo. 6. Tarifo za prevoz pšenice in koruze je treba izdatno izboljšati ha korist pasivnih krajev. 7. Izvede naj se strogo strokovna organizacija mlinarskih obratov brez drugih strok in za te organizacije ustanovi v Mariboru strokovna zveza, ki se bo bavila z vsemi važnejšimi vprašanji občega značaja. Vsako strokovno združenje mora šteti najmanj 50 članov. Zadružni nadzornik g. Založnik je kot sklicatelj konference z veseljem ugotovil lep napredek, ki ga je mlinarstvo pokazalo s svojo stvarno razpravo in pomembnimi sklepi in se je s toplimi besedami priznanja zahvalil glavnemu poročevalcu g. Zadravcu za njegovo poučno in strokovnjaško poročilo. Bomin^aite Andreas Haukland: Bonsakove povesti vi. Leto dni pozneje je po krivem prisegel, fisegej. da ni oče svojega lastnega otro-a. Ljubil je mladega dekleta. In so mu za-2Petali v uho, da mu jo je-nekdo drugi Speljal. Vzbudilo se je v njem jokavo, 'aščevalno sovraštvo: Drugi se je do-'knil njenega telesa, njenega mehkega letajočega telesa! Pretaka! jo solze v svoji onemogli ježi, ''ripal z zobmi ter klel. Zapustil jo je, hodil samcat ter milji na njeno postavo, na njene roke, na lene ustnice. In v sanjah je videl njen hraz, vidci blesk njenih zob. Njegova jeza je naraščala. Vedel je, a se dekle čuti mater, da je on oče ''clierni dan je mislil na to in se smejal: »Zdaj naj gre k onemu drugemu, k "emu, ki jo je prvi objel.« Pričel je stikati za drugimi ženskami. 'H ž niimi -tii. objemal — ter se smejal akor obnorel. Prišel je dan, ko je moral priseči, da ni oče. Zarana je vstal. Hodil je po svoji izbi gori in doli: »Zdaj naj gre k onemu drugemu! Zdaj naj gre k onemu drugemu!« Sedel je: »Naj torej ima!« Vstal je ter udaril z nogo ob tla: »Vrag! Vrag!« Toda takoj je povesil glavo. Nekaj nežnega se je vzbudilo v njegovi duši. Pogladil se je po laseh, položil obe roki na svoja lica ter jih nalahno potrepljal. Čutil je, da so se mu zarosile oči. 'Moje clete! Moje dete!« Pričel je hoditi semtertja. semtertja. Ko je stopil v sodno dvorano, jo je videl ob eni izmed sten — neskončno bledo, -skoro rumeno. Ko je šel k mizi, kjer je stal križ, pred katerim bo inoral dvigniti tri prste, je tonila k njemu, nrav tik njega: »Ne smeš tega storiti!« SakOiStfO Zimskošportni odsek Sokola Maribor-luatice je imel v sredo, 7. t. m. sestanek, na katerem se je razpravljalo o bodočem delu odseka, v katerem naj bi bila včlanjena društva vseh okrožij, ki niso vpisana v zimskošportni podzvezi. Nadalje se je govorilo o ustanovitvi zimskih postojank 'na Pohorju in drugje, posebno pa o Glažuti, ki bo skoro urejena. Tudi smučarski tečaj se bo priredil v času od 1. do 6. januarja 1933. Smučarji so si izvolili tudi svoj odbor, ki se je formiral sledeče: predsednik je Franc Lužnik, blagajnik Milan P e r m e, tajnik Boris Škapin, zapisnikar Marjan Kožuh, gospodar Julij U r b a n e k, skakalni odsek pa vodi Boris K o ž u h. Za referente posameznih oddelkov so bili nadalje izvoljeni: Š k o f i č, M. K o ž u h, T u š a k o v a ter M a k u č e v a. Novi odbor si je zastavil nalogo, da v sokolskih vrstah čim bolj razširi in utrdi naš lepi zimski šport. Iz zelene bratovščine. Da se poglobijo družabni stiki med našimi lovci, je mariborska podružnica SLD sklenila prirejati družabne večere. Pni prijateljski sestanek lovcev in njih prijateljev bo v sredo, 14. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Skavtizem Zvezno smuško prvenstvo. Glavna uprava je dovolila roverskemu klubu v Mariboru organizirati tektne za smuško prvenstvo jugoslovanske skavtske zveze. Za jamboree 1933 se je sestavil odboT, ki naj organizira udeležbo Jugoslovanov v Godolloju. Odbor sestavljajo bratje inž. Vukelič, ppor. Radenovič, Gajič in To-šovič. Novi zvezni nadzorni odbor sestavljajo bratje: dr. Jordan Stojič, načelnik vojne sanitete dr. Milan Bartoš, univ. prof., Božidar Zečevič, prof., Nikola Petrovič, prof. in Mirko Lisavac, dipl. iur. — Pri navedbi nove glavne uprave se je zgodila pomota: drugi namestnik zveznega starešine je g. Nedeljko Divac, profesor višje pedagoške šole. Naslov Zveze in pripravljalnega odbora za Jamboree je: »Savez skauta kraljevine Jugoslavije, Beograd, Miloša Ve-likog 6«, oziroma »Odbor za IV. medju-tiarodni Džembori 1933, Beograd, Miloša Velikog 6«, — Skavtske edlnice dopisujejo z zvezino glavno upravo preko svojih župnih uprav, le v izredno nujnih primerih se smejo obrniti naravnost na glavno upravo. Železni so zakoni... Pred kratkim je bila odpravljena rz Trsta v Prago nenavadna pošiljka. Neki trgovec je poslal v Prago 350 ptic pevk v kletkah. Ko je transport dospel na češko mejo, so ga češke carinske oblasti zadržale radi površnih deviznih dokumentov. O zaprekah sta bila obveščena trgovec v Trstu in kupec v Pragi. Preden sta se sporazumela, so pevke poginile. Potisnil jo je vstran ter siknil zamolklo : »Pojdi k vragu!« Ko je stal pri mizi, je videl njen obraz. Bil je eno samo veliko, žalostno vprašanje. Ko je ponavljal besede s povzdignjeno roko, je ona odrevenela tiho, tiljo. In oči so se ji bolestno udrle. §L Šele pozneje je na vse to mislil Čutil je le, kako je nekaj v njem divjalo in vihralo. Čutil je neko pobožno veselje, iztrgati si srce iz prs, položiti ga na mizo ter ga pretepsti. Ko je hotel oditi, je stal slučajno sodni sluga tik njega. Sodni sluga se mu je hotel umakniti. Ni bilo nič izzivajočega v njegovem pogledu ali v njegovem obnašanju. Vendar pa je Bonsak dvignil svojo pest ter ga pobil na tla. Tedaj so se pa razjarjeni ljudje, ki so bili v sodni dvorani, pognali vanj, ga vrgli na tla ter stopali po njem. Ženske so kričale. Moški so dvigali svoje palice ter' ga tolkli. Ležal je mirno z zaprtimi očmi. Ni videl, pač pa fe čutil, kam ga zadene udarec. Cntil je, kako sc mn krči koža še pred udarcem. V mesu pa je drgetalo bob in bolj, čim bolj se je bližal udarec. Končno je ležal ter jokal od jeze, ker ni mogel premagati drgetanja v svojem telesu. Nobenih bolečin ni čutil od udarcev. Pač pa je čutil drgetanje svojega telesa kot peklensko moro. Naenkrat so vsi prenehali. Nekdo je rekel: »Ta je vendar mrtev!« Molče, bledi in prestrašeni so se moški in ženske zmuzali ven. Oblast se je zavzela zanj. Njegovo drgetanje je polagoma ponehalo. Telo je utrpnilo v spanju. Toda naslednjega dne se je pokazalo, da je desna stran hroma. Med ljudmi, ki so jih zelo kaznovali za njihov napad, se je razširila govorica. da so mu bili trije prsti kakor od žarečega železa sežgani. Od tedaj so morali skrbeti zanj kakor za občinskega siromaka po posameznih dvorcih. Njegov obraz je bil poševen, ena roka pa hroma ter mu visela ob strani. Pripovedovati pa je znal o starih dvorcih in o od usode zaznamovanih rodbinah, pa m ljudeh v veselju in v solzah. KONEC. Stran 6. Mariborski »V E C ER NI K« Jutra V M a r '1 b o r u, dne 10. XII. 1932. POSOJILNICA R. Z . Z O. P. MARIBOR. 1 NARODNI DOM Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7o svetu, da nam res nt treba oput*'.'L Piosluli roskop. Slava ».iui im™« k lacMijcua mi svciu. uu nam res m ireoa nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost dTuglh. ne glede na njihovo Ijenost od njega, meji na čudežnost Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prot. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo 0% napove Vpm kdaj lahko dosežete uspeh dali najdete srečo itd. Njegov popis pr sedaniih In bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste In 11 ((j boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni - vse bo bolje. AH, kje naj dobil* gotovost? Prof Helčn Vam to nove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! šs1 iiiiiim»iinniniuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii,>, -i nniiii)iniiiuiiiiiimiinininnmimiiiiiiitinnnmiimiiiiiiiiniiiiniiiiimmiiii.linilii!ii:. Čitajte kar Vam piše sam profesor-astrolog Helčn. Spoštovani prijatelji! . ,T ' -jjj| 2e ko sem samo omenil, da bom Izgotavtlal horoskope brezplačno, je bil mo) ^ kajšnji zavod In moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošniami za Dostavljanj« roskopov. ,{ Smatram za svojo dolžnost da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zauP^j. Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop Izgotovim vsakomur oo vrsti, kakof P haiaio prošnie Zato ne poganjajte svojih prošenj. Mislim da se Vam vserp najbolje oddolžim s tem. da tudi sam storim za vs« le v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njlbnLe vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do člov* usode in zato lahko vidim v bodočnost liudl. v0j To svoje sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml * (. naslov poklic dan mesec In leto rojstva In povem Vam o Vaši usodi več. nego b!5 j, trali za mogoče Vse Vam napravim brezplačno kot nagrado za mojo visoko staro* v zameno za moje stroške mi priložite le Din 10.— Vse dopise naslovite le na mol vod tako-le: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-Vinograde Sleszkd ll*-M Poštni predal 28. Češkoslovaška. Oprostite mi da ne navajam svoiega naslova Samotar sem In za svoje odgovo delo potrebujem miru in zbranih misli (Prot. HelAn le star 86 let.) 44 Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo In zaupanje ter sl bom prizadeval-. Vam napovem lepšo oot bodočnosti. Vas vseh vdani prU*'e prot Helčn astrolog N^ša opazka: Prot Helčn ni prerok - marveč učenjak, ki le vse svoje žlv,|® k posvetil zvezdam Danes spada med naše največle dobrotnike ker nam kaže o°t% sreči In zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam lih morda otlP1**,) usoda. * ' Centrala : MARI B O R v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenska ulice Podružnica : CELJE nasproti po$te prej IUZ.NOSTAJBKSKA HRANILNICA Sprejema vloge no knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Najbolj varna naložba denarja, ker fontči za vloge pri tei hranilnici Dravska banovina 3 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle točno in kulantno :tllHltllllllllllllllHllllllllllllHilllllHIIIHIIIUIIIIIIlllliHlllllHIIM||i|||H||HHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||l|||HI||||||||lH||||||||||ii> mn... ..J'.............................t” Izda/a konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ RFHAR v Mariboru. liska Mariborska liskama d d. STANKO DETELA v Mariboru