PSI iahaja vsak četrtek. Cenr inu )e 2 K na leto. (/a SrniJ.U - K. tt Ameriko in drope tire rlrŽHve f K\. — Posamezne fitevilke »e pruda*alo ——po 10 Tinariev. ——— ===== S prilogama: ===== „Haš kmečki dom" m Jm pospodliija". Spi»i io rtuptBi pofllla.ioi UrednllUm .^'oniulliiltp4'. 1.(ubitima. Kopitnr;eva ulica. .\nrofninn. rekloirncile in in-nprr.ti pni Upravniflv« „I)oraol'nbn". _ Mnbltana. Kopitarjeva ulica.— Štev. 3. V Ljubljani, dne 15. januarja 1914. Leto XXVII. I Davki in ljudstvo. Dnvkar in eksekutor ostaneta, naj •e tudi vse drugo izpremeni v državi. In naj pride kar hoče, naj ljudje še tako v živo prisegajo, da so državi zve-•tl, davka ni vendar nihče vesel. V zabavljanju proti davkom so edini grofi in kajžarji, milijonarji in dninarji. Zdaj se ta reč posebno živo vidi. Dr-lava potrebuje novih dohodkov. Dr-fcavna zbornica je zvišala davek na Iganje, na šumeča vina, na avtomobile, na stave pri dirkah in na osebno dohodnino od 10.000 kron letnih dohodkov dalje. Gosposka zbornica, kjer imajo svog glas visoki plemiči, zastopniki ▼elikih obrtnih podjetij in drugi ime-nitniki, je sprejela davek na žganje ln na Sumeča vina, ki je pa neznaten, češ: ljudstvo naj le plača; žganjarja se jim nič ne zdi škoda, četudi je vsak groS, ki ga več izda za žganje, neusmiljeno odtrgan od njegovih in njegove družine potreb za živež, obleko in stanovanje. Pri vseh drugih davkih so se pa gospodje gosposke zbornice uprli; Knatno so izpremenili davek na avtomobile, na stave in na osebno dohodnina Res je sicer, da pri nas postave stopijo v veljavo potem, ko jih sklenejo poslanci in gosposka zbornica, ter i Jih cesar potrdi, toda gosposka zbornica le malokdaj izpreminja, kar so poslanci sklenili. Topot je pa, ker gre »a denar, ker se davki tičejo žepa. Tukaj pa tudi gospodje v gosposki zbornici ne razumejo šale. Zvišanju do-' odninskega davka hočejo pritrditi sa-o, č« se obenem zviša davek za vse pnje od 1200 K dalje. Tega pa seda poslanci nikdar dopustiti ne mojo. Zato se zdaj med obema zborni-• prepir še dalje vleče, ki pa ne nehati drugače, nego da se sprej- me to, kar so poslanci sklenili, namreč zvišanje od 10.000 dalje. Nauk, ki nam ga daje ta trdovrat-nost, s katero se bogati gospodje branijo davkov, nas pa uči še marsičesa drugega. Davčne oblasti so trde; usmiljenju tam ni prostora. Davek moraš šteti, četudi nimaš za sol. Tudi to je res, da se davčne oblasti zelo skrbno trudijo, da nikoli premalo ne predpišejo davka, da jih pa nič ne boli, če ga predpišejo preveč. Pravijo namreč, saj se vsak lahko pritoži, kdor misli, da se mu godi krivica. To je res, toda ljudstvo je v tem oziru neprimerno na slabšem, kakor gospoda. Premožni mestni ljudje imajo dovolj priložnosti, da spoznajo postave, in da vedo, kako in kaj je treba pritožiti. Priprosti človek tega ne ve in zato je tolikokrat tepen. Imenujemo na primer hišnorazredni davek, ki z dokladami vred zelo tlači kmeta. Malo nespretno naj se vede, ko si pozida ali popravi hišo, pa ima brž nekaj kron več na hrbtu. Pa razne pristojbine, zlasti za kuho žganja! Sitnosti, nepotrebnih stroškov in kazni vse črno! Ve-likrat se da pomagati s pritožbo, večkrat vsaj s prošnjo, toda vedeti se mora, kako je treba to narediti in kam poslati. Prihodninski davek naših obrtnikov in trgovcev ima tudi svoje žalostne zgodbe. Revež, ki vidi, koliko več mora plačati, nego sorazmerno plačujejo drugi, se krega in priduša, pa to mu seveda nič ne pomaga. Davek na prirastek je tudi tak, da marsikdaj po krivici zadene neukega človeka samo zato, ker si ne zna pomagati. Najhujše je pa z dohodninskim davkom. Po ukazih svojih predstojnikov sc marsikje davčni nadzorniki za žive in mrtve trudijo, da bi čim največ ljudi spravili pod ta davek. Njihova gorečnost prestopa časih vse meje. Kmet, ki ga je nadzornik vzel na piko, ki je toliko nepreviden, da gre sam k njemu se pritoževat in pojasnjevat, je že izgubljen. To, kar izvleče ob taki priliki nadzornik od njega, in o čemur kmet misli, da mu bo pomagalo, ga le še globlje pokoplje. Treba je poznati postave, treba je vedeti, kako se mora narediti pritožba, kam jo je treba poslati in kako utemeljiti. Tega pa, kakor je samo po sebi umljivo, med ljudstvom ni mnogo znanega. Časopisi sicer večkrat pišejo o tem; tudi v knjigah se dobe podučni sestavki, a s tem se ne pride naprej. Kdor se hoče pritožiti za davke, je navezan, če ni v kraju kakega dobrega ljudskega prijatelja — naši duhovniki store v tem sila mnogo — na advokata, ali kar ie še s'abše, na kakega zakotnega pisača. Ta reč je draga, mnogo predraga, zlasti ker prošnje in pritožbe po ti poti zelo velikrat niso prav narejene. Tu vmes poseči moramo v korist ljudstvu. V prihodnjem članku bomo razložili, kako si to mislimo. Zamašite liberalcem usta! Kranjski liberalci že nekaj mesecev sem iščejo dlake v gospodarstvu kranjske dežele in stavijo vsak groš na vago ki ga izda kranjska dežela za našega kmeta. Pametni ljudje, ki liberalce dobro poznajo in ki tudi dobro vedo, kak uzoren red vlada v gospodarstvu deželne uprave, so že zdavnaj to liberalno skrb krstili za brezmejno hinavščino in podlost. No zdaj so prišle pa še lepše reči na dan. Prišle so take reči na dan, da smemo Boga zahvaliti, da nimajo liberalci deželne uprave v rokah. Gorje naši deželi in našemu kmetu, ako bi ti ljudje prišli do vlade v naši deželi. Samo par stvari. Že zadnjič smo napisali, kako velikansko škodo bi imela 1« aša dežela pri davku na žganje, ako bi bve'jala tista zahteva, katero so stavili a državo prejšni liberalni odborniki de-elnega odbora. Leta 1908 meseca marca ; bil namreč liberalni deželni odbornik jrasseli, kot zastoprik kraniske dežele a Diinaiu. Tam je zahteva!, naj se kranj-ki deželi odkaže toliko davka na žganje, olikor ga Kranici popiie o. Sedaj računa-3, da se Ho ponilo I. 1°14 v ce'i Avstri i en nilijon hektolitrov. Davka bi prišlo od ega de?e'am vprid okroglo 60 milijonov ron. Če bi rbve'i?la zahteva pre,Sn ega ibera'nega deželnega odbora, bi dobila :ran'"ka dežela od tega davka prispevek '.011.060 kron. V resnici pa so naši poslan-i dosegli na Dunaiu. da bo dobila <oslpnci so listi, ki so nam mili,one prido-jili. To povejte liberalcem na ušesa! Liberalci sami, če imajo še kaj poštenosti v ;rcu, pa naj bi naše pos'ance zahvali't, da io naši deže'i milijone nridobfi in dežele '.ake ve'ikanske škode obvarovali. Kakšen velikanski nered in kako sla-)o gospodarstvo imajo pa lubljanski liberalci na ljubi anskem magistratu, pa bomo v kratkem s'išali. Za danes povemo samo o, da imajo b'izu 12 Trilijonov dolga in da ie morejo skoro niti obresti plačevati! "oljtični pregled. NA BALKANU. Na Balkanu so komaj obrisali sablje od prelite krvi in skoro utegne nova vojska izbruhniti. Na Turškem je uostal vojni minister Enver beg. Mož e jako podjeten in bi rad Turčiji na noge pomagal. Bil se je že z Italijani v rripolisu, strmoglavil staroturško vla-lo v Carigradu in sedaj si; najbržc pripravlja na novo vojsko z Grki. Poslal ie vse s»are turške generale, 300 po številu, med njimi branitelja Odrina Su-kri pašo v pokoj in nastavil sveže moči. Kupuje tudi vojne ladje. Turki in Grki ■*e namreč prepirajo zaradi nekih otokov v Egejskem morju. Čc ho prišlo do vojske, bodo pomagali Grkom Srbi. Pa tudi Bulgari se nekaj pripravljajo, da popravijo in dobe kar so v zadnji vojaki proti Srbom, Grkom in Turkom izgubili. Čehi in Nemci. Čehi in Nemci na Češkem še sedaj niso sklonili sprave. Bog ve, kolikokrat so že imeli razno konference in pogajanja, a do sprave še ni prišlo. Deželna uprava je vsa v neredu, dežela leze v vedno večje dolgove, deželni zbor že počiva več let. Sedaj bo avstrijski ministrski predsednik zopet poskusil s spravo. Povabil jo vso nemške in češke stranke s Češkega na Dunaj 2< in začel ž njimi pogajanja. Pogajati se bodo začeli sredi januarja. Proti Avstriji. Ruski listi so objavili te dni vojaško pogodbo, ki sta jo baje sklenili Bumunija in Srbija proti Avstriji. Če bi hoteli Burnuni vzeti Avstriji zemljo, na kateri Burnuni prebivajo, bi jim morali pri tem Srbi pomagati. Če bi pa Srbi hoteli imeti kraje v Avstriji, kjer Srbi in Hrvatje prebivajo, bi jim pa morali priti Burnuni na pomoč. Kukor vidimo, Avstrija nima veliko prijateljev, vsak preži na nas, kje bi kaj vzel. Če ne bomo Avstrijci res skupaj držali in ne bo vlada gledala na to, da bo vsakemu narodu enake pravice rezala, nas bodo res drugi pozobali. Avstrijska zbornica. Poslanska zbornica sedaj počiva. Poslanska in gosposka zbornica sta si nekaj v laseh. Poslanska zbornica je sklenila, da se poviša davek na osebno dohodnino šele od 10.000 dohodkov dalje, gosposka zbornica pa je sklenila, da se poviša osebna dohodnina že od dohodkov 1.2 Za Primorje: Sv. Lucija — Tolmin (5'7 km; držan nosi vse stroške 3 milijone kron). Sežana —Opčina (61 km; država 100.000 K, dežela in udeleženci 550.000 K); Opčina-Herpelje (17'4 km, država vseh 23,500.000 kron). — Laški del dobi še več: Gorica— Červinjan (34 2 km, država 8.310.000 K; udeleženci in dežela 1,000.000 K). Ronchi —Tržič (Monfalcone) (6*2 km; država 738 tisoč kron, udcleženci 82.000 K* Koroško: Celovec — Velikovec (34 k ..ržav) 4,344.000 K, dežele in udeleženci l.r&.OO« kron). Smohor — Koče (31 km, državi 3.850.000 K, dežela 200.000 K. udeleženo 50.000 K). Pusarnitz — Obervellach ali p« vsaj Kolbnilz—Obervellach (20 km, država 2,760.000 K, dežela in udeleženci 240 tisoč kron); ta ozkotirna proga bi šla po dolini (Molltal), ker jo je tursKa železni« ki gre 350 m nad njo zelo oškodov Ja. I Slovenski Štajar dobi poleg že imenovane proge Polzela- j Motnik samo še Ljutomer—Ormož (20® km, država 1.040.000 K, deželn 250 000 K prioritetnih obligacij za 1,025.000 K). Deloma zadene na koncu ob slovensko oženil ie Feldhnch—Radgona f 37" 1 km, ; država 2,000.000 K, ciežela 80o 000 K, pri-1 oritetriH rH-gacij za 995.000 K). 'c'" -vaaa^vv^-v*.,«,...../Ml v os-^i i Dogodki križem sveta | NEMŠKI ŠKOFJE. Kolin. Nemški škofje so objavili skupen pastirski list, v katerem obžalujejo, število porodov v Nemčiji pnda ter vid'|< med zlimi vzroki razkošnost bogatih slo jev in bedo nižjih. Zakonskim, ki prePre,' čujejo zarod, se odtegnejo sakraincn" Končno škofje ostro obsojajo novo m0"4 RODITELJ TIROLSKIH KRŠČANSKIH :iALCEV DR. OTON PL. GUGGEN-BERG UMRL. Brikscn. Tu je 10. t. m. ob pol 3. uri rjoldne umrl voditelj tirolskih krščanskih .cialcev dr, Oton pl. Guggenberg. Rajnik . bil celo veren, pobožen mož in si je za veljavljenje krščanskih načel pridobil ne-iljivih zaslug. REVOLTA V RIMSKI PROVINCL Rim. V Paliauu, kjer se pojavljajo več časa agrarni nemiri, so kmetje iemonstrirali pred hišo posestnika Tuccija in zahtevali, naj se jim položaj Eboljga. Tucci je na množico streljal usmrtil neko mlado deklico, ranil pa oseb. KRVAVA SPLOŠNA STAVKA V JUŽNI AFRIKI. London. Železničarji v Južni Afriki so '""proglasili splošno stavko, ker so več železničarjev odpustili. Vpoštev pride ob tavki 35.000 belih in ravno toliko nebe-železničarjev. Iz Pretorije je odpeljal t. m. le en vlak, ker razven treh vsi mehaniki stavkajo; Tudi izvoščeki stavkajo, veza med Pretorijo in Klerksdorfom je rekinjena. Natal. Splošna stavka železničarjev izvaja z napadi in z boji. Podobna je staji. Med Denverjem in Georgetownom bil na poštni vlak izveden napad. Lo-omotivo je eksplozija vrgla iz tira. Na rogi Wilpoort-Luipaardsv'ey so našli tri mbe; na progi Johannesburg-Cleveland bil izveden napad z dinamitom. Voditelj dov Ghandi je izjavil, da med stavko {irladi ne bo delal težav. V Potsefstroom so Mtdposlali 18.000 vojakov. Pod orožje so pozvoni vsi orožja sposobni državljani v Natal u in v Oranju: 60.000 mož. V provinci j£ap železničarji ne stavkajo. V Poutsmi Mo aretirali 4 voditelje stavke; v Pretoriji pa predsednika, tajnika in dva odbornika 'sveže železničarjev. PRIPRAVLJENOST RUSIJE. Peterburg. Z zadržanjem zadnjega let-rezervistov šteje zdaj ruska armada 1^6000.000 mož, od teh 1,200.000 v Evropi. BRIDKO RAZOČARANJE. Trident. V Palnu je našel neki kmet v fcM m 18.000 goldinarjev bankovcev, ki fUi je njegov oče zapustil. Srečen kmet je šel r banko, kjer so mu pa povedali, da »o bankovci že dolgo vrsto let neveljavni. SNEŽNI VIHARJI V RUSLJL (150 oseb zmrznilo.) Peterburg. 10. t. m. je divjal v Rusiji kanu podoben snežen vihar, kakršnega lu« ne pomnijo. Promet po železnicah je alnoma prekinil. V Peterburg ni pripe-10. t. m. noben vlak, ker so obtičali ftald ▼ snegu. Do 150 oseb je, kakor gu-ernatorji poročajo, zmrznilo. Več vasi je skopanih pod snegom. Potnikom, ki jim vlake sneg zameael, se slabo godi. Kam-rajo deloma v malih krajih, a tudi pod uilim nebom in stradajo. Na varšavski že-j» v»led viharja neki tovorni vlak skočil iz tira. V vse kraje odpošiljajo vojake, da kidajo sneg in da tako omogočijo železniški promet. VIHARJI OB OBREŽJU VZHODNEGA MORJA. Berolin. »Lokalanzeiger« poroča: Moderne topljice Krautz je vihar popolnoma uničil. Topljice Zoppot in Hela sta tudi od viharja uničeni, ker je morje prestopilo o-brežje in pluskajo valovi do vasi. Škode je več milijonov. 20 oseb je utonilo. Damkerort. Morje je raztrgalo zemeljski pas med morjem in Bukovskem jezerom. Biikovsko jezero strašno hitro narašča. Damkerort je pod vodo; le dve ali tri strehe štrle iz morja. O usodi prebivalstva, do 100 oseb, ni nič znanega. Morje je odneslo tudi zemeljski pas med Jamunderjem in Bukovskim jezerom. Iz Kostlina so odposlali vojake na pomoč. Berolin. Na vzhodnomorski obali je več vasi od viharja in valov popolnoma porušenih. 7 ŠOLARJEV UTONILO. Berolin. V Landsbergu se je drsalo 6 šolarjev; led se je pa udri in so vsi utonili. Neki večji deček jih je izkušal rešiti, a je sam tudi utonil. SNf Listek V deveti deželi. It angleSčine po Rider Haggardu prevel I. M. (Dalje.) DVAJSETO POGLAVJE. Bitka na prelazu. Bilo je tretjega jutra po tem malem dogodku pri zemljevidu, ko sva se vzdignila tudi Vojnovič in jaz. Cela velika vojska je bila odšla že prejšnjo noč, tako da je bilo mesto čisto prazno in tiho. Bilo je nemogoče pustiti količkaj posadke zadaj, le majhna telesna straža za Nilepto in kakih tisoč mož, ki radi bolezni ali kakih drugih vzrokov niso mogli naprej, je ostalo doma. Ker pa je bilo mesto Miloza takorekoč nepremagljivo in ker je bil sovražnik pred nami, ne za nami, je bila stvar brez tolikega pomena. Tomič in Umslopogas sta bila odšla skupno z vojsko. Naju dva pa je spremljala Nilepta do mestnih vrat, jezdeč na prekrasnem konju z imenom Zor, ki je veljal za najhitrejšega in najvztrajnejšega konja v celi deželi. Na obrazu so ji bili videti sledovi joka, sicer pa ni bilo videti solz in se je kaj pogumno obnašala. Pri vratih je ustavila konja in se poslovila. Prejšnji dan je nadzorovala vojsko ter je nagovorila častnike s tako ognjevitimi, navdušenimi besedami in tako popolnim zaupanjem v njihovo hrabrost in končno zmago, da so bili kakor en mož zanjo, in ko je jezdila ob vrsti za vrstjo, so jo pozdravljali s takim navdušenjem, da sc je zemlja tresla. »Z Bogom, Makumazan!« je rekla. »Pomni, da zaupam na tvoj razum, ki je kakor šivankina špica proti držaju od sulice, ako se ga primerja z razum* nostjo mojega ljudstva, in upam, da nas rešiš pred Sorajo. Dobro vem, da storiš svojo dolžnost.« Priklonil sem se in ji pojasnil, kan ko me je groza boja in kako se bojim, da izgubim glavo; ona pa se mi je na* smejala in se obrnila do Vojnoviča. »Z Bogom, gospod moj!« je rekla, »Vrni se venčan z zmago in kot kralj ali pa na vojaških sulicah!« Vojnovič ni odgovoril ničesar, anv pak je zasukal svojega konja in ga iz-podbodel; nemara ga je nekaj tiščalo v grlu. Pozneje postane seve vse dobro,, samo tak način slovesa prime človeka,; zlasti ako je komaj teden drii poročen' »Na tem mestu« je pridejala Nilep< ta, »Vas pozdravim, ko se vrnete v zmagoslavju. Zdaj pa gospodje, še enkrat: Z Bogom!« Nato smo odjezdili dalje* Ko pa smo bili kakih stoinpetdeset korakov daleč, sva se obrnila in jo videla še vedno stati na istem mestu in gledati izpod roke za nami Potem je nismo več videli. Nekako eno miljo dalje pa smo začuli za seboj dirjanje in ko smo se ozrli, smo ugledali vojaka na konju prihajati proti nam, ki je vodil Nilep* tinega Zora za seboj. »Kraljica pošilja belca kot zadnja darilo za gospoda Inkubu ter mu sps> roča, da je ta konj najhitrejša in najvztrajnejša žival v celi deželi,« je rekel ter se priklonil do sedelskega loka. Izprva Vojnovič ni hotel vzeti beb ca, češ da je predober za vojsko, a pr»< govoril sem ga misleč, da bi bila Nilep« ta užaljena, ako bi ga ne vzel. Tačas si seve nisem niti najmanj mislil, kolika dobrega nam stori ta žival ob času nam še najhujše stiske. Čudno se zdi čhx veku, ko se ozira na minule čase ter i» poznava, od kako malenkostnih in na* videzno slučajnih okolščin so pogosto odvisni veliki dogodki. No, vzeli smo torej konja, ki je Idi resnično prekrasen, tako da ga je bila veselje videti. Ko je Vojnovič izročil ša pozdrave in zahvale, smo odrinili hitro dalje. Okoli poldneva smo dohiteli zaiti njo stražo naše velike armade, čez ka* tero je Vojnovič zdaj prevzel povelj stvo. Velika odgovornost je bila to, ki ga je močno težila, pa navodila in po« velja kraljice so bila taka, da jih ni bi* lo mogoče omalovaževati Začel je prt* hajati do izpoznanja, da ima velikosti ne samo svojo slavo nego tudi svoja odgovornosti. Nato smo korakali dalje, ne da ti se nam kdo zoperstavil, in malone, na da bi koga videli; ljudstvo iz mest in vasi ob naši poti je večinoma pobegnilo na vse strani, boječ se, da bi ne bili za« jeti med obedve vojski ter strti kako* žito med mlinskima kamnoma. *> Na večer četrtega dne — tako ogromna množica se je naravno le po časi premikala dalje — smo se utabo rili dve milji pred onim krajem, ki sem ga bil omenil pri vojnem posvetovanju Tukaj so nam prve straže prinesle vest da drvi Soraja s celo svojo vojsko proti nam in da se je utaborila kakih deset milj daleč. Z ozirom na to smo ob zori odpo elali petnajststo konjikov, da vzamejo omenjeno pozicijo. Komaj pa so jo za vzeli, ko jih napade precej enako mo čan oddelek Sorajine konjiče; nastala je majhna konjeniška praska, v kater: smo izgubili kakih trideset mož. Ven dar so se Sorajini umaknili, noseč svo je mrtve in ranjene s seboj. Glavna naša moč je dospela do ti stega kraja okrog poldneva; priznati moram, da je Nilepta izvrstno sodila kraj je bil čudovito pripraven za bitko zlasti proti močnejšemu sovražniku. Cesta je držala nekako eno miljo daleč po terenu, ki je bil premajhen za večje oddelke, da ni dospela do vrha velikega zelenega vala zemlje, ki se je zložno zniževal proti bregu majhne re ke, nato pa se zopet poinalo in zložno vzdigoval do planjave na drugi strani Razdalja od vrha zemeljskega vala dol do reke je znašala malo več kot pol milje, od reke do planjave pa še malo manj. Dolžina teea vala na najvišji točki. ki se je natančno zlagala s širino zemeljskega vratu med gozdnatima gričema, je znašala okroglo dve milji in eno 'četrtino; na obeh straneh jo je varovaln kamenita. z gostim grmovjem poraščena zemlja, ki je dajala kaj dragoceno zaščito vojskinima kriloma, tako da jih ni bilo mogoče obiti. Na bližnjem obronku tega skalovi-tega vratu je Vojnovič utaboril svojo vojsko v istem redu, kakor so se o njem zedinili na posvetovanju z raznimi poveljniki, Tomičem in menoj, da se začne bitko, ki očividno ni bila več daleč. Naša 60 tisoč mož broječa vojska Je bila sledeče razpostavljena. V sredini je stala gosta četa dvajset tisoč pešcev, oboroženih s sulicami, meči, ščiti iz kože povodnega konja, oprsnimi in ohrbtnimi pločami. Ti so tvorili jedro armade, ki ga je podpiralo pet tisoč pešcev in tri tisoč konjikov v rezervi. Na vsaki strani te sredine jc stalo sedem tisoč konjikov v močnih, veličastnih oddelkih. Za temi dalje sta stala na vsaki strani, a malo bolj naprej, dva oddelka po sedem in pol tisoč suličar-Jev, ki so tvorili levo in desno krilo naše vojske, ki je vsakega podpiral še oddelek kakih šestnajststo konjikov. Vojnovič je bil vrhovni poveljnik; Jaz sem poveljeval sedetn tisoč mož broječi konjiči med sredino in desnim krilom, ki mu je bil poveljnik Tomič, ostali oddelki pa so bili poverjeni zu-vendskim generalom. Komaj smo zavzeli svoje pozicije, ko je privršela ogromna Sorajina voj-»ka da je bila vsa pokrajina pokrita z vojaki in se je zemlja tresla pod nogami njenih čet. Bilo je jasno, da naši ogleduhi niso pretiravali; nas je bilo najmanj eno tretjino manj. Izprva smo se nadejali, da nas Soraja takoj napade, ker je njena konjiča, ki je stala na obeh njenih krilih, izvršila nekaj pretečih demonstracij; a očividno se je bila premislila in tisti dan ni bilo boja. Glede razpostavljenja njene vojske ne morem točno govoriti; povem naj le toliko. da je bil njen bojni red v glavnih ozirih preiej podoben našemu, samo da so bile njene rezerve mnogo večje Nasproti našemu desnemu krilu je stal velik oddelek temnobarvnih, div jih vojakov, ki so bili oboroženi zgolj : mečem in ščitom; to so bili — kakor so mi povedali — divji Nastovi gorjanci, petindvajset tisoč po številu. »Na mojo besedo, Tomič,« sem rekel ko sem jih videl, »to jih dobiš jutri ko te tile napadejo!« Nakar je bil tomič, precej naravno, malo skrben videti. Gledali in čakali smo ves dan, a zgodilo se ni ničesar; naposled se je znočilo in zagorelo je na tisoče svillih ognjev, ki so polagoma vednobolj pojemali in ugaševali drug za drugim, podobno kakor zvezde, ki so jim bili podobni. S potekajočimi poznimi urami pa je legala vedno večja tišina na sovražni vojski. Noč je bila jako mučna; kajti ni bilo potrebno skrbeti za neštevilne stvari, tudi z napetosto je bi'o treba računati, ki nas je grizla. Boj, ki ga je imel videti nasledn,i dan, je obetal bili tako strahovit, klanie tako grozno, da mora pač kamemto srce imeti oni, ki bi ga misel nanj ne mogla geniti. Ko sem pomis'il na vse, kar |e bilo odvisno od njega, priznam, da mi je bi.o slabo pri srcu; silna žalost me je obs a ob misli, da so se vse te mogočne čete zbrale za uničevanje druga druge in samo radi tega, da se zadosti ljubosumni jezi ene ženske. To ;e bila tista skrita sila, ki je pošiljala te goste čete druga proti drugi. Strašna misel je bila to, ki je nehote vzbujala druge misli o odgovornosti velikih glav na zemlji. Pozno v noč smo sedeli bledih obrazov in težkih src ter se posvetovali; mejtem pa so korakale straže gor-indol, dolingor, prihajali oboroženi poveljniki in zopet odhajali. Tako je mineval čas, dokler ni bi'o vse pripravljeno za bližnje klanje. Jaz sem se malo ulegel, premišljeval ter skušal malo zaspati, a vsled strahu pred drugim dnevom nisem mogel — kdo je mogel pi. vedati, kaj nam prinese nas'edn.i dan? Bedo in smrt, toliko je bilo gotovo; kaj drugega še, nismo vedeli in jaz rad priznavam, da me ie bilo zelo strah. Pa zopet tedaj sem prišel do izpoznanja, da je brez pomena izpraševati to večno sfingo, bodočnost. Od dne do dne na glas bere u-ganke od včeraj, kojih začudeni posvet-njaki vseh dob niti eno niso razrešili in •ih tudi nikdar ne bodo, pa najsi še tako igibajo, pa najsi še tako kriče. Tako sem naposled opustil čudenje in ugibanje, saj sem bil primoran ponižno prepustiti izid v odloči'nih rokah božje previdnosti in naslednjega dne. Navsezadnje je izšlo rdeče solnce in ogromri tabori so se šumno zbudili ter s« razpostavljali za boj. l.ep in pretresujoj prizor je bil in stari Umslopogas ga je opi« rajoč se na svojo bojno sekiro motril z ra-dostnim obrazom. »Nikdar še nisem videl kaj takega, Makumazan, nikdar,« je rekel. »Bitke mo, jega l:udstva so kakor otroška igra v primeri stem, kar pride tukaj. AH misliš, dj pride v resnici do boja?« »Pride, pride,« sem odgovoril žali*, stno, »do boja na živ!:enje in smrt. Bodi zadovoljen, kajti tu se boš mogel bojevati, kolikor ti srce poželi.« Čas je potekal, a še vedno ni bilo nobenega znamenja za napad. Oddelek ko-n ikov je prebrodil reko ter počasi jezdil ob naši fronti, očividno z namenom, da si og'eda naše število in razpostavljenje, Pustili smo jih pri miru, ker je bil naš na-črt tak, da se zgolj brenimo in ne žrtvuje-mo niti enega moža. Naši vojaki so za\Vt* kovali z orožjem v roki in mirno čakali, Ura za uro je potekala. Okrog po'dne, ko so vojaki kosili — sodi'i smo namreč, da se bodo bolje bojev&Ii s polnimi želodci, nego s praznimi — se je vzdrznil na skrajnem desnem sovražnikovem krilu »ako glasen klic: "Soraja! Sora:a!«, da ie kar gro-rre'o. Vzel sem daljnog'ed in vide' Morajo, ki ra in ievetinpetdeseti dan od Moskve — ven »ar so se vlačile po cestah cele tru«.« vojakov v upanju, da bodo )ribar*nta]i od Zidov žganja, kruha ili drw*ega živeža. Skoro pred vsako tiiSo jc »tala straža, ki ni nikogar pustila »oter. Povsod so nas odganjali, reko<: „Tu stanuje general — tu je Btano**nje obersta — ni več prostora — ▼»• masedeno — poiščite si svoj re-Slment," Moji tovariši so končno ven-iarle dobili nekaj znancev, ki so jih rzprejsli, jaz pa sem ostal na cesti Dsamljen. Ne morem popisati, koliko lem prestal ta dan vsled slabosti in mraza, Se bolj pa me je bolelo to, da •o bili skoro povsod tovariši, ki so me odganjali. Toda zmrzniti na cesti nisem hotel. Sklenil sem torej, da bom v naslednjo hišo vdrl vkljub straži, ki se j« nahajala pred vrati. Bil je to star, go-drnjav vojak. Ko sem hotel vstopiti, se ml je postavil po robu: „„Proč od tukaj, tu stanuje oberstl"" — „Kaj me to briga," sem besno zakričal, „in če bi bilo magari cesarjevo stanovanje, laz nočem poginiti na cesti kakor pesi* S temi besedami sem se zakadil proti rratom, toda ker je bil on dosti krep-kejši nego jaz, me je z lahkoto pahnil hazaj. V tistem trenutku pogledam slučajno skozi najbližje okno in zagledam v sobi na svoje veliko veseli e Pi- karta. Takoj zakličem: „Pikartl Pi-kurt I" Zaslišal me je; takoj je prišel venkaj, me spoznal in vzkliknil: „Ro-jak, seržant, kaj pa je vendar s teboj ? Ilitro, hitro z menoj v sobo, saj vidim, da si napol mrtev; boš že pozneje kaj povedal." S temi besedami me je peljal v sobo, ki je bila dobro zakurjena. Ob steni je bilo pripravljeno dobro slamnato ležišče. Zgrudil sem se nanj kakor nezavesten. Videl sem samo še, kako je Pikart segel po neki steklenici in mi vlil v usta nekoliko žganja, nato pa sem trdno zaspal. Ko sem se prebudil, se nisem dolgo časa mogel spomniti, kje sem; ko sem pa zagledal Pikarta in zaslišal njegov glas, so mi mahoma prišli v spomin dogodki prejšnega dne. Takoj sem zapazil, da je bil Pikart oblečen kakor oberst; dejal sem torej, da si štejem v posebno čast in veselje, ker ga morem pozdraviti kakor obrsta. Tu se mi pretkanec zasmeje, rekoč: „Te zvijače se že dokaj časa poslužujem, zato pa dobim povsod tudi dobra stanovanja. Vedno se preoblečem v obersta tam, kjer me ne poznajo." Nato mi pove, da je kralj Murat ukazal, naj se ob treh popoldne zbero vse čete, ker si jih hoče ogledati; tu bo tudi vsak oddelek zvedel natančno, katero stanovanje ima odkazano. Ob določeni uri smo odšli na zbirališče. Vojaki različnih polkov in vrst so vreli skupaj. Bilo je mnogo veselja Povsod so si znanci stiskali roke, povsod je bilo polno radostnega svidenja. Sešli so se mnogi, ki so že zdavnaj drug drugega smatrali za mrtvega, in prav zato je bilo veselje še večje. Nadzorovanje je trajalo precej dolgo, ker smo morali čakati kralja. Končno smo vendarle izvedeli naslove naših stanovanj; jaz in še nekaj mojih tovarišev smo šli takoj domov. Toda komaj smo tja dospeli, nas je 2e tam pričakoval Pikart, kt je mene in Gran-gierja poklical na stran in nama na-tihoma dejal: „Bodita toliko prijazna in pojdita z menoj; imam nekoliko steklenic renskega vina*; ga bomo zvrnili par kozercev." Ni nama bilo treba dvakrat reči, radovedna pa sva bila, kje neki je iztaknil tako dragoceno vino. Povedal nam je, da je sklenil prijateljstvo z nekim Zidom tu v mestu, s katerim sta imela neke kupčije. Po svoji navadi mu je natvezil, da je židovske rodovine, da je njegova mati hči rabina* v Strassburgu na Nemškem in da mu je Salomon ime. Razveseljen ga je Jud takoj peljal v svojo hišo in mu tudi povedal, da ima rensko vino naprodaj. „Kupil sem ga nekaj steklenic," je pripovedoval Pikart dalje, „ali pravzaprav sem ga dobil skoro zastonj, ker me imajo tam kot svojega rojaka jako v časti. Par steklenic imam še pri njem plačanih, bodeta videla, da se bomo danes še dobro imeli 1" ♦Znamenito vino iz Nemškega. ♦Židovski duhovnik. Prišli smo do sinagoge. Za njo je bila nizka hiša, pred katero se je Pikart ustavil. Ozrl se je na vse strani in ko ni nikogar zapazil, si je * palcem in kazalcem zatisnil nos in za-klical z nosljajočim glasom: „Jakobl Jakob I" Takoj se je odprla neka lina in ven je pokukala glava, na kateri je sedela ogromna kučma, pod njo pa zaraščen obraz. Nato je zaklical: „0 Bog, kako ste me prestrašili, gospod Salomoni Pridite v hišo, pridite v hišo!" Mož nas je peljal v gorko, toda umazano sobo, kjer smo se vsedli h peči Kmalu nato 30 prišli v sobo š« trije Zidje, ki so se nam predstavili kot družinski člani. Pikart je na svojo zahtevo takoj dobil dve steklenici renskega vina Nato je izložil iz svojega telečnjaka razne dragocenosti: par maršalskih naramnic, nekaj srebrnih žlic, nožev in vilic ter še mnogo drugih dragih predmetov. Vse to je bilo popolnoma novo; nekaj je dobil še v Moskvi, nekaj pa je ugrabil iz vojne blagajne. Med tem, ko smo mi trije uživali dobrote izvrstnega vina, so Zidje ogle-davali izložene predmete. Jakob vpraša po ceni, nakar mu Pikart roče: „Ko-liko pa daš?" Jakob pravi, toliko in toliko, Pikart pa odmaje z glavo in se smeje. „Ljubi Jakob, to ni nikaka cena, daj več, ljubi Jakobi" Bil je že nekoliko natrkan. Ko pa je Jakob začel jadikovati in prisegati, da več nikakor ne more dati, se oglasi Pikart z neko pesmijo, ki jo pojejo Zidje ob sobotah v sinagogi. Zidje so se takoj začeli gibati v taktu zdaj sem, zdaj tj« kakor Kitajci ter tudi sami pomagali. Grangier je začudeno gledal Pikarta, češ, gotovo mu nekoliko manjka, jaa pa bi bil kmalu počil od smeha. Končno je Pikart vendale nehal s svojo pesmijo, ter nam zopet nalil. Med tem časom so se Judje domenili, koliko dajo za izložene predmete. Bilo je š* mnogo kričanja, barantanja in meše-tarjenja, predno je bila kupčija sklenjena Pikart je dobil izkupiček izplačan v pruskih cekinih. Zidje so bili ■ kupčijo jako zadovoljni ter so nam prinesli čebule, kruha in lešnikov v izobilju. Nato smo skupno izpraznili še nekoliko steklenic in smo bili končno tako v rožicah, da smo vsi prepevali tisto judovsko pesem. Pozno smo se prizibali domov. Pred našim stanovanjem sva se s Pikartom poslovila in se nisva videla do mesta Elbinga. Naslednji dan se nam je posrečilo, da smo kupili od nekega Zida sani in dva konja. Plačali smo jih res dobro, toda saj nam denarja ni nedostajalo. 17. decembra dopoldne smo se odpeljali dobro zaviti proti mestu Elbingu. Ustavili smo so tu in tam in povsod so nas dobro sprejeli. Vendar živali nismo preveč gonili, ker se nam ni mudilo. Na ta način smo čez teden dni dospeli v Elbing. V predmestju smo izpregli pred majhno krčmo in popili v gorki sobi čašo gorke kave. Nato smo se napotili v mesto, da bi tam izvedeli za svoje stanovanje. Dom in svet. r-f Is sejo deželnega odbora kranj- ikega, dne 10. januarja 1914. Ker je Slov. Narod dosledno prinašal lažnjive vesti o dež. odboru in niti po uradno mu doposlanih popravkih noče preklicati svojih laži, se list več ne naroči. — Na dež. vzgojevališču se uvedejo trije razredi, nova obleka in določi disciplinarno postopanje. — Kmetijsko kemi-fcno preizkuševališče se je provizorično prevzelo od kuratorija. — Vzame se na manje konstituiranje novih cestnih odborov in določijo uradni sedeži, katere priobčimo jutri. — Novi cestni odbori se skličejo k sejam, katere se udeleži zastopnik dež. odbora, da se prevzamejo deželne ceste in ugotovi proračun za leto 1914 po določilih novega cestnega zakona. — Za učence na zadružni šoli se dovoli 1000K podpore,— Dovoli se dež. prispevek za vodovod v Repnjan. — Regulacija Mirne pri Du-lah se izvrši v lastni režiji. — Mlekarski zvezi se dovoli 10.000 K prispevka, i— C. kr. ministerstvo za notranje zadeve je dovolilo za prosekturo v deželni bolnici 8000 K stalnega državnega prispevka. — Zastopnikom deželnega odbora v zdravstvenem okrožju za Ljubljansko okolico se imenuje deželni poslanec Miha Dimnik v Jaršah. — Kitarski zadrugi v Domžalah se dovoli S000 K podpore. — Glede na vlogo občine \JosJe za regulacijo obč. meje se pozivi jet.jj, občini Ljubljana in Dobru-njo. da podnsta svoji izjavi. — C. kr. deželni vladi se predlaga za razpust obč. odbora v Sla vini radi upornosti. — 1'radno naznanilo o manipulaciji nadnčitelja Ilerccta pri volitvi v dežel-nozhorsko volilno komisijo v Št. Janžu se odstopi c. kr. drž. pravništvu. — Dovoli jo se podjiore sledečim gasilnim društvom: Mošnje. Sorica, Selce, llru-ševje. Rovte, Boh. Bistrica in Dovje. Dopolnilna deželnozborska volitev na Notranjskem. Dne 6. jan. se je zbralo v Št. Petru na Krasu nad 200 zaupnikov S. L. S. iz sodnih okrajev Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče. Lož, Cerknica, LogMec. Zaupniki so soglnsno sklenili, da bodi kandidat S. L. S. nri dopolnilni deželnozborski volitvi v zgoraj omenjenih okrajih državni poslrncc Jožei Gostinčar v Ljubljani. Izvršilni odbor S. L. S. je temu sklenu notranjskih zaupnikov soglasno pritrdil. — Oljarna v Zidanem mostu popo-rela. V Četrtek ob 4. uri popoldne ie v oljarni tvrdke Jožef \Vertheimer v' Zidanem mostu nastal ogenj, ki se je zaradi nakopičenih zelo gorljivih snovi takoj neomejeno razširil po celi zgradbi. Med požarom je bilo slišati več eksplozij in so še ne vo. če ni bilo Ituli-člo-veških žrtev. Ob pol 7. uri zvečer jo iz Celja prihitela na pomoč požarna hramba, ki .pa ni imela več kaj rešiti ker je bila medlem tovarna že zgorela Orožniki so vzdrževali red. škoda je velika, a ie domalega pokrita z zavarovalnino. Hud udarec io pa to za delavce. ki bodo v nailuiišem č-su. ko nikjer ni nobenega zaslužka, ostali brez dela. (i I Umrljivost v Ljubljani. V preteklem letu je v Ljubljani umrlo 1178 oseb, tedaj 32 manj kakor leta 1912 in 194 manj nogo leta 1911. Od teh 11.8 oseb jih je umrlo dobrih 58% v raznih hiralnicah, ubožnicali, sanatorijih in bolnicah, kamor zahajajo večinoma bolniki s kmetov. Izredno ugodne zdravstvene razmere preteklega leta pa imajo svoj vzrok tudi v tem, da je vsled hladnega poletja izostala sicer običajna umrljivost otrok v prvem letu. Dobre ržene otrobi po znižani ceni iz c. in kr. vojaškega mlina v Mariboru odda takoj c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani za kmetovalce na .Kranjskem Cena tem otrobom je 9 K za 100 kg z vrečami vred na postaji v Mariboru. Otrobi so v vrečah po 50 kg in se vzamejo vreče kom. po 75 vin, nazaj, če se jih takoj vrne, vendar je plačati na dan pol vinarja od vreče za izposoditev. Če se vreče vrnejo, stanejo torej otrobi vračunši vožnjo povprečno kakih 8 K za 100 kg na raznih kranjskih železniških postajah. Te otrobi se oddajo le v celih ali polvagonih, in sicer po povzetju. Pač pa je kmetijska družba pripravljena potreben denar založiti. Družbene podružnice, zadruga in županstva, ki bi želele kaj teh otrobov za svoje ude, oziroma občane, naj jih takoj pri c. kr, kmetijski družbi v Ljubljani naroče, kajti za Kranjsko je na razpolaganje samo 19 vagonov in jih dobe tisti, ki se najprvo zanje zglase. Šest vagonov je takoj dobiti, ostanek pa polagoma do meseca aprila. Glavni semenj za kože in kožu-hovino se bode vršil v ponedeljek dne 26. t. m. kot navadno v skladiščih tvrdke »Balkan« trg. spod. in kom. delniške družbe v Ljubljani na Dunajski cesti št. 33 na kar se gg. interesentje opozarjajo; tozadevna pojasnila pismeno, ustmeno ali telefonično daje omenjena družba brezplačno. Telefon št. 100. — S tem opozarjamo tiste prodajalce ko-žuhovine, kateri nameravajo letos svoje blago na trg prinesti, da isto na mesto kot navadno po raznih gostilnah ponujajo prckupovalcem naravnost pripeljejo seboj ali dopošljcjo »Balkan« trg. sped. in kom. del. družbi na Dunajski cesti št. 33. katera jim bodo brezplačno stavila na razpolago skladišča za razprodajo. Ker sc pri »Balkanu« trg. spod. in kom. dol. družbe vrši glavni semenj in se tam zboro kupci kožuhovine iz Gradca, Dunaja, St. roltna, Budimpešte, iz Monakova, Lipskega i. t. d. je domačim prodajalcem dana ugodna prilika, da svoje blago bolj drago in naravnost brez preku-povalcev konsumentom prodajajo, obenem pa opozarja na današnjo objavo semnja.« . T"rki v Trstu- Trsta o tem še po- rocaio: Turkov, ki so došli na »Merami« semk?|, je 161. Straži jih nekaj avstrijskih pomorščakov na čelu jim častnik. Trije iurkt so morali v bolnico. Kaoitan >-.Mera-na«, Ptcciola, je pripovedoval', da se je v Carigradu vkrcalo na -Meran«, ki je prišel tz Odese 368 Turkov, ki so imeli vse pcpir-c v redu in so reki;, da so odot-ičeni turški vojaki, doma iz Albanije, kamor se vračajo. V Valono je dospel parnik 6. t. ^ ob pol 11. uri dopoldne. Tu je stopil m krov poveljnik avstrijske Štacijonark«! »Panther«, da bo s holandskimi oficirji lokalno policijo ladjo preiskal. To se je tu, di zgodilo. Našli so v zabojih Turkov p0[. no orožja, patron in bomb ter so zaplenili? 15.000 frankov denarja. Več vojakov S) razorožili in v Valono eskortirali, ckugi pustili na ladji. Nato je ostalo na »Merant, 24 avstrijskih pomorščakov s častnikom Svobodo in parnik je moral odpluti v Trsi, ne da bi se dotaknil Medue, kakor je bil nameraval. Turki sami trde, da jih je ne, kdo iz njihove srede, ki se je v Solunu jJ krcal, izdal grški vladi, ki je obvestila ve.| lesile. Kapitan pravi, da se je v Solimo rei nekdo od Turkov izkrcal. — Dr. Amruš za Mohorjevo družbo, »Obzor« poroča, da je bivši zagrebški žu-pan dr. M. Amruš podaril po 1000 K:Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro, '' sv. Mohorja v Celovcu in enaki družbi Jeronima) v Zagrebu. — V stavki se nahaja okoli 13.0001 skarskih pomočnikov. Ker je vseh orgj. niziranih tiskarjev v Avstriji približno ]j tisoč, dokazujete ti številki, da so pre. tiranim zahtevam tiskarskih pomočnikoi uprle razun socialnodemokratičnih in parj drugih brezpomembnih tiskarn, skoro vsi: avstrijske tiskarne. Spočetka tarifne^? bo* ja je bilo le kakih deset tisoč stavk ijjoči^ a ko so nekatere tiskarne, ki so pomoč-niškim zahtevam že ugodile, uvidele, dt se bodo morale pod težo tolikega breme' na prejalislej zgruditi, preklicale so svoji podpise na novem tarifu ter tako p»b)in> žile stavkujoče še za kakih 3000 oseb, — 40.000 K podpore je nakazala br vatska vlada za one Hrvate v Ameriki, ki bi se radi vrnili. Razmere v budimpe.štanskih bolnišnicah. Budimpeštanski župan Barcjv je ii štedljivosti zmanišal hrano v bolnišnicah in sicer vsem: bolnikom kakor tudi zdrav- ' nikom in strežnemu osobju. ZdraT»i'.;o3 je vzel opoldne drugo mesno jed, usrailjfr nim sestram popoldansko kavo in druge mu strežnemu osobju del dosedanje hrane. Bolniki so te dni svojim obiskovalces s solzami tožili, kako stradajo; zdravniki1 bol nišnicah so slabše plačani nego zida: ski pomočniki; uboge usmiljene sestre * pa itak večinoma popolnoma izhircnc. Trpinom bolnikom, požrtvovalnim zdrav" kom in izmučenim usmiljenim ser^ram strežnicam so torej odtrgali od ust, zali da bodo prištedili nekaj tisočakov, in 11 v mestu, kjer se goji v mestni hiši »n 'sl nih kulturnih mestnih zavodih ne7.jsliša!S razkošje. Mažarska prestolica se s tem & nom res lahko ponaša pred celo Evtop« Sicer pa v bolnišnicah nevarno vre ter * vsi zdravniki na strani svojih izkoriščani! tovarišev v bolnišnicah. . Umrli misijonarji. Leta 1912 je «®rl1 na vsem svetu 197 katoliških misijo«31 jev, med temi 12 škofov. Dva umrlih fov sta bila po rodu Italijana, ostali so W Francozi; sploh jc bilo med umrlimi fl»s jonarji 91 Francozov. Med Slovani je p en Poljak. Pes rešitelj življenja. Inženirja Edv' da Schmidt v Tropavi je nedavno ne noč njegov pes zbudil na ta način, da O itegnil odejo • postelje. Inženir je odejo tegnil nazaj in hotel dalje spali; toda pes dal mirti, zato ga je hotel inženir peljati spalnice. Ob tej priliki je šel mimo vrat roške sobe ter začutil močan plinov duh. Stro je odprl vrata in našel oba otroka nezavestna, vendar so ju še rešili. Zvesta žival je prihranila družini bridek udarec. NezasliSana draginja živil v Alaski. 'Američanka Harriet Labadie poroča v nekem newyorškem časopisu o življenjskih razmerah v Alaski. Pravi, da vlada po jfsej Alaski silna draginja živil. Sama je lačala za eno jajce 2 K, za eno oranžo vin., za eno majhno govejo pečenko 20 ron, za en pečen krompir 2 K. Ta dragi-ija je pa razumljiva, ker se mora vsa hra-pripeljati od daleč, in sicer poleti na idjah; pozimi, ko zamrzne morje, je moleče kako stvar dobiti le s sanmi, ki jih iečejo psi. Toda kako potovanje je tako varno, da se ga le malokdo loti; mnogo kih karavan je že zmrznilo. Gospa La-die piše, da na vsej Alaski ni niti ene :rave, komaj par kokoši, ki komaj poletje režive, pozimi pa celo v zakurjenih prostorih poginejo. Edina zelenjava na Ala-ski j« solata in paradižnik, ki ju guverner goji v svojem rastlinjaku. Po petdesetih letih pomiloščen ropar. Par dni pred minolira Božičem je italijanski kralj Viktor Em. pomilostil glasovitega sicilj. roparja in morilca Casaleja, ki je 50 let presedel v ječi. Casale je zapustil kaznilnico kot 73leten starček, toda svež Ia krepak. Mož je nenavadno visoke rasti ili se še vedno drži ravno kakor sveča; sploh si je ob rednem življenju v kaznilnici ohranil moč in zdravje, tako da se zdi idlajši nego je v resnici. S prihranki si je kupil fino moderno obleko. V svoji mladosti si je Casale pridobil pridevek »Galantni ropar«. Na svojih roparskih pohodih in napadih se namreč nikdar ni dotaknil nobene ženske in je marsikdaj raje opusti! kako »podjetje«, če je bila nevarnost, da bi pri tet» postala žrtev tudi kaka ženska. iToliko trši in krutejši je bil pa nasproti moškim-, na vesti ima nešteto umorov. Ko je bil pomiloščen, so ga vprašali, kaj misli začeti, ko pride na svobodo; odgovoril je, da bo poizkusil živeti kot dninar, da si pa od teg« ne obeta posebnega uspeha. Baje fa je sedaj že povabilo k sodelovanju neko inematografsko podjetje. Gorenjske novice ►Kččččšššščšššššešali g Lahovče. V Lahovčah priredi deželni odbor dvadnevni kmetijski tečaj; predava, se v nedeljo 11 t. m. dopoldne ob 8. url o govedoreji, ob 10. uri o kmetijskem zadružništvu, popoldne pa ob 3. uri o sadjarstvu. V ponedeljek dne 12. t m. ob pol 10. uri dopoldne o prvi pomoči pri živini in ob 2. uri popoldne o jtfašičjereji. g Moravče. Gospodinjski tečaj, ki se je pričel po lovem letu vrlo napreduje. Z veseljem se ga udeležujejo dekleta, ki bodo posta'e spretne in varčne gospodinje. Na obrazih se jim bere zado-voljnost, ko prihajajo in odhaiajo od predavanj in bodo gotovo hvaležne vsem, ki so kaj pripomogli k temu, da se tečaj vrti, zlasii pa svoiim ljub'jenim gg. učiteljicam. Raznih liberalnih govoric pa, da bo treba takoj pri vstopu vložiti 50 kron ie konec, ker laž ima kratke noge. — Pletar-s t v a se uči devet fantov in deklet, štirje pa že znajo op'etati steklenice. Le korajžo in veselje, kajti čim spretnejši boste, 1era več bo zimskega zaslužka. Marsikateri bo z vese'jem vrgel kito iz rok in pustil telegraf, ki pokvari največ naših ljudi, ko bo videl, da oplete nn d^n 20 do 30 steklenic. Če bo pri vsaki steklenici zaslužil doma v gorki hiši po 20 vinarjev — pa bo več — mu pride 4 do 6 kron na dan, kar je gotovo nekai lepega. Pred vsem seveda je treba, da se dobro nauči, ker de'o se potem samo hvali. Protje morajo za začetek naročati od drugod, s časom pa se bo dobilo doma, saj so rpvno drtijski travniki precej mokri, gotovo bo protje rast'o kot drugod. Kmetijska podružnica naj bi enkrat imela svoj občni zbor, če ne bo kazen. g Občni zbor Kmečke zveze za ljubljansko okolico se vrši v nedeljo 18 t m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma (Streliške ulice 12). g Iz Poljan nad Skofjo Loko. Zadnja „DomoIjubova" številka je iz Poljan poročala, da se ie začelo pri nas novo življenje, da se novoustanovljeno izobraževalno društvo lepo razvija in da mislimo tudi že na ustanovitev „Orla". No, prav bi bilo, če bi se to res zgodilo, in upamo, da se te naše želje morda tudi izpolnijo; a ne smemo se hvaliti prezgodaj. Res je pa, da nameravamo ustanoviti izobraževalno društvo, da se bo v njem zbirala zlasti moška mladina, čitala dobre knjige in časopise, poslušala poučna predavanja in tako ostala dobra in poštena. Ustanovni občni zbor društva se bo vršil, kakor hitro bodo potrjena pravila. Da bo pa društvo res uspevalo, kaže to, da se jih je že sedaj oglasilo precejšnje število, čeprav se nekateri na vso moč prizadevajo, da bi jih od tega odvrnili. Fantje, le pogum! Ne poslušajte onih poljanskih mogotcev, ki Vas in Vaše starše po svojih časopisih zmerjajo z „zarobljenimi hribovci" in Vas med seboj imenujejo „kmečko sodrgo", na drugi strani se Vam pa laskajo in Vas vabijo na svojo stran. Bodite pametni in previdni 1 g Selca. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo 18. januarja narodno igro: »Nežka z Bleda.« Pred igro in med presledki igra orlovska godba. g Iz selške doline. Nedeljo pred novim letom smo imeli občni zbor podružnice kmetijske družbe v selški šoli. V stari odbor nismo imeli več zaupanja, ker je v njem imela prvo besedo stara liberalna selška struja, in smo izvolili nov svež odbor izkušenih kmetovalcev z načelnikom J, Rani. Bivšemu predsedniku podružnice ni bilo to po volji in je nekaj kvasil o črni roki Svetujemo mu. da uaj, ako mu je črna rok: na poti, jo umije in poduk o številjenju \ šoli bi mu bil še tudi potreben, da se nav zoči ne bi smejali ko šteje glasove. — Dne 6. t. m. je bil občni zbor političnega dru štva v železniškem Društenem domu. Tu ji nastopil naš poslanec Demšar. On pa n mlatil prazne fraze, kakor bivši predsed nik. Povdarjal je, da je zavzet za potrebe volivcev celega njegovega okraja; naj mi želje 'e razodenejo, da jih more potem za stopati in braniti. Pojasnil je gospodarstvo S. L. S. v deželi; okrog 6 milijonov je treb; dohodkov, da se vse potrebe defele pokri jejo. Oglasi se k besedi član cest. odbor; Fr. Prcvc in pravi, da je cestnemu odbori težko gospodariti, ker je dobil od prejšnje ga cesto v s'abem stanju in še 60.000 dolga — Fr. Tavčar naglaša, da so ljud'e prot vpeljavi avtomobilne vožnje po dolini; na se cesta v tem smislu popravlja, da bo po rabliiva za električno železnico. — Na: skupen cilj je: električna železnica. — Ta ka železnica bi tudi Škofjeločanom kori stila. — Selški žuoan zak'juči zborovanj z zatrdilom, da bodo občine vse potrebni v ta namen ukrenile. V Sostrem se v nedeljo 18 t. m. ol 3. uri popoldne zopet vprizori igra »Revček Andrejček.« g št. Gothart pri Trojanah. Deto mor in sicer dvakratni je izvršila 19 le-stara Ilelena Drobež, nezakonska hč Julijane Drobež. Pred dvemi leti je po rodila nezakonsko dete in ga sama po kopala, ne da bi se kaj zvedelo. Druge nezakonsko dete je porodila v jesen g Trboje. Koncem leta 1912. sme pri nas ustanovili »Kmetijsko društvo« Društvo si je nabavilo stroje: bencin motor, mlatilnico in pa slamoreznico Stroji so se izkazali kot izvrstni pripo močki za povzdigo kmetijstva. Ljudj» so se prav zelo poslužili teh pripomo čkov; veliko posestnikov se je vpisal« v to društvo. Nekateri so seveda bol; trdega srca; a zob časa tudi nje ome hča. — Lansko leto smo sezidali nov< zakristijo. Ni še zunaj popolnoma izdfr lp.na, vendar že služi v svoj namen. Se daj se napravijo v cerkvi tudi nove klo pi. Za klopi je daroval Janez 2un lepe vsoto. V naši novoustanovljeni župniji smo imeli od novega leta pa do sv Treh Kraljev sv. misijon, ki ga od lete 1727. še ni bilo v naši Trbojski cerkvi Ljudje so se ga pridno udeleževali g Iz Tržiča. Z novim letom je na stopil službo okrožnega zdravnika g dr. Kaisersberger, ki stanuje nasproti cerkvi sv. Andreja. — Eden izmed Jetnikov je nevarno ranil tukajšnega je čarja g. Gantarja Za svoje delo bo mo ral precej dolgo ričet jesti. — Pri po grebu g. Kocijančiča je spodrsnilo na neki od otrok napravljeni drsalnici go-spej Kramaršek in si je precej občutno poškodovala roko. Zato je bil zelo umesten oklic tržnega županstva, ki pre peveduje drsanje in sankanje pr> jav nih cestah in ulicah. d Iz Ambrusa. Kakor vsako leto, iako tudi letos ob novem letu priredijo naši Orli in Marijina družba večjo agitacijo za dobro časopisje in za družbo bv. Mohorja. Za.o dragi faranil Ko pride v vašo hišo agitator, glejte, da si naročite Domoljuba in vpišete v Družbo bv. Mohorja. Skrbite, da se število naročnikov pomnoži, da ne dobijo liberalci niti enega somišjenika in naročnika na njihove liste. Zato v boj za dobro stvar. Ako se oklenemo trdno našega časopisja, se naša moč pomnoži, naša sila ojači, ako mi storimo svojo dolžnost v tem oziru, bo naša armada nepremagljiva. — V kratkem se ustanovi ljudsko šolski naraščaj tukajšnjera telovadnega odseka »Orel.« Na to že sedaj opozarjamo vse dobro misleče sta-riše, da vpišejo svojo deco v organizacijo »Orlov«, da se vzgojijo po njihovih vzorih. — Podporo 600 K je dal našemu gasilnemu društvu deželni odbor. d Kam. Dne 21. t. m. na sv. Neže dan bo na Kumu ob 10. uri sv. maša ■ pridigo. Snega ni veliko. d Popotnik iz Mirnske doline. Predpust je čas veselic. Dve so imeli v Mokronogu, eno na Mirni. Povsod dober uspeh. — Grof Barbo bo dal v svojih gozdih v Blatniku pri Debevcu žga-ti oglje. — Novo cesto Mirna—Sv. Križ |e prevzel podjetnik g. Fischer in dru-govi. Začel bo z delom takoj, ko mraz odneha. d Sv. Rok pri St. Vida. Dne 30. decembra 1913. je umrl Ivan Kristan, po-»estnik, gostilničar in c. kr. poštar v pokoju. Rajni je bil vseskozi pošten, marljiv in vzgleden možak našega mišljenja. Bil je več let načelnik cestnega okraja Višnjagora. Škoda delavnega in požrtvovalnega moža. d št. Peter pri Novemmestn. Deželni odbor je priredil pri nas 4. in 0. t m. kmetijski poučni tečaj. Culi srno Cvetero predavanj. Govorili so gg. Hohr-man, Legvart, dr. Podobnik in Zdolšek. Tečnj se je dobro obnescl. Pri vsakem predavanju je bila šolska soba natlačena poslušalcev. Gotovo koristna prireditev ne bo brez uspelia. — Na sv. Štefana dan so nam dekleta priredile malo veselico. Vprizorile so poleg neke kratke burke ..Nežiko z Bleda". Čisti dobiček jc namenjen za nabavo nove šolske zastave. — Prihodnjo nedeljo t. j. 18. t. m. bo imelo izobraževalno društvo svoj občni zbor. Pri tej priliki bo tudi predavanje. Govoril bo škocijanski kaplan, gosp. Ant Kom-lanec. K obilni udeležbi prijazno vabljeni vsi, zlasti pa še fantje, ki jim bo v prvi vrsti namenjeno predavanje. — Število „Domoljubovih" naročnikov se je z novim letom podvojilo. d Št. Janž. V nedeljo dne 4. jan. popoldne se je vršila v novi dvorani prva dramatična prireditev, s katero jc dramatični odsek začel svoje delova-8i nje. Nastopili so naši malčki v mladinski igri »Deklic s tainburico« in v otroškem prizoru »Punčki s pesmico«. Otroci so častno rešili svoje uloge. Pripravlja se nova krasna igra »Garcia Moreno«, na kar opozarjamo vse fa-rr •>. Notranjske novice n Bloke. Liberalni časopis »Naš glas« se vsiljuje mnogim našim možem. Nazaj z njim, odkoder je prišel! Kdor ga še ni, naj ga zavrne s tem, da napiše na naslov »nazaj, se ne sprejme«. Drugače boš moral še plačati 3 K za liberalne neumnosti in laži. V krščanske hiše krščanske časopise, kakor je »Domoljub«. Naročite ga, še je čas! — Naše ljudstvo ne more pozabiti svojega poslanca pokojnega dr. Ignacija Žitnika. Takega ne bomo imeli več, to je soglasna sodba. Tudi liberalci ga hvalijo češ, ta je bil mož, ki ni bil ne liberalec ne klerikalec. Kaj takega blagemu pokojniku predbacivati, se pravi blatiti njegov spomin. Zakaj ga pa niso volili, če so ga tako cenili. Ali se sedaj hlinijo, ali so pa pri volitvi ravnali proti svoji lastni pameti. Nam se zdi, da se je zgodilo oboje. — Novi kandidat za deželnozborske volitve je Jos. Go-stinčar, državni poslanec v Ljubljani. 200 zaupnikov zbranih v St. Petru se je odločilo zanj. Ako hočemo, da bo naša stranka močna in trdna, je naša dolžnost nič pomišljevati, ampak voliti ga — Pa 6e nekaj številk iz lanskega leta. Bojenih je bilo 66, umrlo jih je pa 38. Obe številki ste nenavadno nizki. Veliko večje je bilo število frakelnov popitega šnopsa, kar dokazuje 4% naklada na žganje v preteklem letu, ki ne znaša nič manj kot 2326 Iv in 68 vin. Boben je tudi zapel na več posestvih. Splošno se je pa blagostanje dvignilo, kar se vidi iz tega, da je »Posojilnica in hranilnica na Blokah« vrnila že 40.000 K »Zadružni zvezi.« Dobro znamenje! n Trnovo na Notranjskem. Beška dolina se je odločila, da bo volila v deželni zbor kandidata Jožefa Gostinčar-ja, državnega poslanca v Ljubljani. Tega vrlega moža volite možje S. L. S. ! Pustite doma vse druge može, ki bi radi vam s tem škodovali, da se silijo v stvai 'i, ki jih nc razumejo. Mesar naj hodi v cerkev ter naj pusti ljudi pri miru, ako izpolnjujejo verske dolžnosti. Mesar naj ostane doma na ognjišču ter naj tam prebira protiverske časopise. Vsi v boj za Jožefa Gostinčarja na dan volitve! — Dne 18. t. m. se prične sv. misijon v naši župniji. Isti dan priredi Kat. izobraž. društvo skioptično predavanje; »Življenje Jezusovo«, dne 2. svečana sledi drugo skioptično predavanje »o alkoholu«. Pridite v prav obilnem številu. n Vipavska Bogomila priredi občnj zbor v nedeljo dne 18. Jan. v dvorani kmet. društva po popoldanski alužbl božji. Na sporedu je tudi govor g. d®, kana. K udeležbi se vabijo članice |n sploh vsa dekleta in žene Iz Vip.tv» in sosednjih župnij. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za Katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4V«°/o brez kakega odbitka, Uradne ure od 0. zjulral do l. popoldne. Glej Inserat! Notranji glas nas opominja, da od časa do časa skrbimo za svoje zdravje, in nikakor ne smemo ttga opomina preslišati. Taka svarilna znamenja so naval krvi, srčna napaka, mrzle noge in drugi znaki nepravega kroženja krvi, malokrvnost, bledica in razne vrste nervoznosll. Vemo pa, da zavisi naše zdravje in naSa zmožnost do dela od zdravih živcev in od jednakomernega krvnega kroženja in moramo tema dvema činiteljema obračati vedno prav posebno pozornost. Kakor vemo ii lastne izkušnje je Fellerjev osvežujoči rastlinski esencev fluid z znamko »Elza-fluid* izborno sredstvo za ohranitev svežih in. zdravih živcev in pravilne cirkulacij®, ki nam podeli mirno spanje in nas okicpl, ako smo izmučeni od prevelikega napora. Da ni to nikaka reklama, ampak dokazana resnica razvidijo naši bralci iz pisma gosp. dr. Kittel, Praga, KrAla. Vinohradij. Ta piše lekarnarju Fellcrju, da vporablja v svoji praksi že leta „Fellerjev-fluid" z najbol Sim uspehom. Kdor od naših bralcev Se nima Fellerjevega fluida z znamko „Elza-flnid' doma naj naroči ducat steklenic za 5 kron franko. To je za jačenje mišic pri bolečinah vseh vrst in zoper brezspalnost neprecenljiv« vrednosti. Ravno tako imejte tudi Feller)cv« odvajalne, prebavo pospešujoče rabarbara krogljice z znamko „Elza krogljice" vedno v zalogi. Naročite jih 6 škatljic za K ravno tako kot fluid franko pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg štev. 16. Hr« valsko. — gil. Naša zdravila ln njih uporaba * domačem zdravilstva. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Knjiga se naroča v Katoliški Bukvarni v Ljubljani. — Življenje je boj in sicer večni boj med zdravjem in boleznijo. Vsakdo išče takoj, ko opazi, da nosi v sebi kal bolezni in začuti, da mu peča zdravje, pomoči, a često so vsi leki brezuspešni in uinreti mora morda prezgodaj. Človek se ob taki priliki rad »pomni svojih prednikov, ki niso po-enali bolezni, temveC živeli v zdravju ln moči do pozne starosti. Ce jih je kdaj napadla kakšna slabost, pomagali so si z domaČimi sredstvi, ki so navadno premagala bolezen že v nastanku. Navadna domača zdravila so "Istinito tudi v današnjih časih najbolj-|i pomoček proti raznim boleznim. JOkrog nas cveto in odcveto, neopažene h nepoznane zdravilne zeli, katerih pa tal večina ljudi ne pozna več. Vrnimo »e torej nazaj k domačim zdravilom in jBtarim zdravilnim sredstvom. Navede-aa knjiga navaja vse navadne bolezni [n domače zdravilne leke proti njim, iatere si lahko na podlagi te knjige vsak sam pripravi. Knjiga bo torej koristila vsaki slovenski hiši in vsakemu posamezniku, radi česar jo toplo priporočamo. Dobi in naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Flnžgar, Pod svobodnim solncem. »ovest davnih dedov. I. knjiga 3 K, vez. K. II. knjiga 3 K 80 vin., vež. 4 K 0 vin. čenoa, Kletva. Zgodovinski roman. K 40 vin., vez. 1 K 90 vin. Kako hndo se človek lahko spelje na Bd, o tem se je moral nedavno prepričati teki londonski trgovec s podobami, ki je plačal za slovito sliko nekega starega slikarja okroglo milijon kron. Predstavljajmo si strmenje moža, ki je doma pri natančnem , opazovanju spoznal, da je navidezno pristna slika ponarejena in le ne-znatno vrednosti. Seveda opravičljiva bi bila ta pomota, zakaj težko je, pri starih umetnih izdelkih razločevati pristno od nepristnega. — Kar pa je neodpustno, je to, če gospodinje pri nakupu najvažnejših živil vzamejo ponarejeno blago na-m+sto pristnega. Tako na primer je nemogoče, da bi se namesto pristne Ka-threinerjeve Kneippove sladne kave dobil manjvredni posnemek, če se pazi na to, dat je na zavoju slika župnika Kneippa. Tt1 zakonito zavarovani izvirni zavoji o-hfonjajo vsebino čisto in snažno in jamčijo za pristnost Iiathreinerjeve Kneippove sladne kave, ki Je danes spričo svojega kavinega okusa, ki ga je dosegla s posebnim pripravljalnim načinom, najprimernejši in naj izdatnejši nadomestek za kavo. Življenje zagreni nadležen kafiel), Izčrpa moči in oslabi telo. In vendar je mogoče zanesljivo lajšanje in hitra odstranitev kašlja s Thymomel Scillae, lekarnarja B. Fragnerja v Pragi, ki stane 220 K steklenica._ Nova turška vojska bi ravno tako malo vplivala na vrednost turških srečk, kot je vplivala pretekla. Turške srečke so tedaj bile in so eden izmed najboljših vrednostnih papirjev, kajti njeni glavni dobitki pomenijo zares bogastvo, in dejstvo, da vsaka srečka mora zadeti vsaj najmanjši dobitek, v zvezi z njeno naraščajočo kurzno vrednostjo popolnoma opravičuje ponovno izraženo zatrdilo, da pomenijo turške srečke najboljšo in najvarnejšo loterijo ter tudi zanesljivo hranilnico. Opozarjamo na današnji oglas „S)o-venske Straže", ki bode gotovo privabil novih naročnikov, izmed katerih bo morda že po prihodnjem žrebanju marsikdo dobil poset boginje Fortune z veliko vrečo zlatnikov na rami. Se več upanja na glavne dobitke zadobi, kdor poleg turške srečke naroči tudi še srbsko državno srečko iz 1. 1888. ali srečko italijanskega rdečega križa. Odgovorni urednik Jožei Gosiinčar, drž. poslanec. SKRIVALNICA. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 7. jan. 40 90 44 42 6 Gradec, 7. jan. 6 68 17 54 70 Line, 10. jan. 25 30 86 73 31 PEBECO PASTA čisti usta i zub* Velika Tubo K I.SO mala Tuba K I.- Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 13. januarja 1914. Cena Diielni nrldelkl: K v uvluiiii |ii iwvini * IS __ Rž ...... _ A|da...... 21 _ i* — Oves...... 16 _ Proso belo . , . It 50 l'roso rumeno . . 1« fin Koruzn stara . . 17 6< KoAiza nova . . U 60 Lefa...... U _ Grah ..... . Lmieno seme . . • 1 _ Gralica..... ti _ DomaČa detel|a . . lso _ Fižol RibniCan . . >8 _ Fižol PrepeliCsr . tl Flžoi Mandalon . M 5 — 170 — 162 — V5 — 12 — _ •0 1 — 5 M 180 _ HI — Al Kje je nedeljski jahač? Davek na špirit! Vsled znatnega zvllanla davka na Špirit, ki stopi v ve!|«v« (• dne I. febru«r|«, |e nujno svetovati, da si vsak sam u> pravi vse potrebne pl|aCe. Oni refleKtant|e, ki si hotelo praktično urediti to izd» lovan|e In >1 t tem mno0O prihraniti, nai st ogsse po4 •ilro »GroBe Ersparnlssu 35 « na a'ionCno pl.arno Mu Duk.s Nadif. A. G. Uunal I/l. Woll7elle 9. IzkuSvn strokovnjak dotlCne tovarne bo brezplačno M razpol go i« Učenca za Čevljarsko obrt poštenih stariSev sprejme Karol Cerar, čevlj. mojster, Lukovica-Domžal«, ALI SE VAM NE SMEJE SRCE, CENJEKTA. GOSPODINJA, čc ogledujete svoj bliščeče beli zaklad na per'lu? In ni li potrata in nespamet, uničevati to drago perilo s slabim in samo navidezno cenejšim milom? S Schichiovim milom, znamka "Jelen", se ne snaži perilo samo brzo in brez truda. Vsled zajamčene neškodljivosti mila z jelenom se obdrži mnogo let kot novo, obdrži vedno svoj beli blesk in ima prijeten vonj. Jaz Ana Csillag s vojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Jor«- i« » k i ml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni tabi pomade, ki sem jo iznašla »aoia. To je eilino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za o-jnčttav lasišča, pri moških krepko pospešil« rast brade, in že po kratki dobi daje la -m in brr.di naravni blesk In polnost in tih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do aajvišje starosti. /. c ček po 2, 4, 6, in 10 kron. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice. kamor je nasljavljati vsa naročila Ana Cslliaj, Dunaj 1, Koblmarkl 25. Zimske rjuhe iz Me. Praktična novosti NnSe najrmveiSe flonel. zimske rjuhe ..Eskimo", iz najooljse pralne fianele v Čudovito praktičnih barvah tkane, kakor bele, rožnate, svetlomodre, drap m sive z nežno barvanimi bnrdu-rutnl, obdržijo toploto, so zelo trpežne, okoli 140 cm Široke In 2 metra dolge. Za l otet« prenofiSCn, bolnišnice, peke, messrje, riostllnlCorie ln za vsako gospodarstvo so nttSe llonil. zimske rjuhe ,Eskluw tako pripravne, da si bolj priprtxTlh misliti ne moremo. 1 komad tlanelastlh zimskih r)uh „Eskimo" stane le . . K 2-50 3 komadi flonelostlh zimskih rjuh „Eskirao" stane le . . K 7 25 6 komadov flanelastih zimskih rjuh „Eskimo" stane le . . 11 14-_ S morazpradnja proti pnvzct|u. M.£WOBODA, Dunaj HI/2. Hiessa. 13-404. 72 Avtomatično pasi! ^ Za podgan« K 4 —. za miii K, 40. ui»m® hren nadzorstva do M) komadov v eni noii Ne zapuste nobenega smradu m se topel nam« n»-stavno. 1* it s t za sčnrke edina te vrste, na katero ne uiame na tisoče seurkov v eni no