VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v avgustu 2022 .........................................................................................................3 Razvoj vremena v avgustu 2022 ........................................................................................................... 26 Podnebne razmere v Evropi in svetu v avgustu 2022 ........................................................................... 33 Poletje 2022 ........................................................................................................................................... 41 AGROMETEOROLOGIJA 61 Agrometeorološke razmere v avgustu 2022 .......................................................................................... 61 HIDROLOGIJA 66 Pretoki rek v avgustu 2022 .................................................................................................................... 66 Temperature rek in jezer v avgustu 2022 .............................................................................................. 71 Dinamika in temperatura morja v avgustu 2022 .................................................................................... 74 Količine podzemne vode v avgustu 2022 .............................................................................................. 79 Hidrološke postaje na Kolpi ................................................................................................................... 85 ONESNAŽENOST ZRAKA 94 Onesnaženost zraka v avgustu 2022 .................................................................................................... 94 POTRESI 103 Potresi v Sloveniji v avgustu 2022 ....................................................................................................... 103 Svetovni potresi v avgustu 2022 ......................................................................................................... 105 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 106 FOTOGRAFIJA MESECA 110 Fotografija z naslovne strani: Sušne razmere iz preteklih mesecev so se avgusta še stopnjevale. Plitva tla na robu Barja; Iška vas, 24. avgust 2022 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: The dry conditions of the previous months intensified in August; Iška vas, 24 August 2022 (Photo: Iztok Sinjur). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2022 Climate in August 2022 Tanja Cegnar dolgoletnem povprečju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato pa se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja, popoldnevi pa so še lahko tudi v drugi polovici avgusta zelo vroči. V primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 je bil avgust 2022 na državni ravni za 2,1 °C toplejši, padlo je le 57 % toliko padavin kot v povprečju primerjalnega obdobja, sonce pa je sijalo 8 % manj časa kot normalno. V Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2022 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, August 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Avgust 2022 je bil povsod toplejši od normale, najmanjši temperaturni presežek je bil v visokogorju, kjer je bil odklon le malo nad 1 °C. Tudi v Ratečah je bil odklon pod 1,5 °C. Drugod po državi je odklon presegel 1,5 °C, v večini države pa je bilo 2 do 2,5 °C topleje od normale. Večji presežek, in sicer do 2,5 °C, je bil na Goriškem in v Postojni. Največ dežja je padlo v gorah na severozahodu Slovenije, na Kredarici so namerili 196 mm padavin, v Breginju 194 mm in v Soči 184 mm. V veliki večini Slovenije je padlo manj kot 90 mm dežja, ponekod celo manj kot 30 mm. Zaradi konvektivnega značaja so bile padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem razporejene neenakomerno. Največji primanjkljaj glede na normalo je bil v osrednji Sloveniji, ponekod na Štajerskem in Koroškem, kjer je padlo od 20 do 40 % običajnih padavin. Na manjšem delu Pomurja in Goriške so padavine presegle normalo. Bili sta dve epizodi z močnejšimi neurji, ki so povzročala škodo. Večinoma je bilo manj sončnega vremena kot normalno, na dobri polovici ozemlja primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največji primanjkljaj je bil na jugovzhodu države in v visokogorju, kjer je bilo skoraj za četrtino manj sončnega vremena kot običajno. Osončenost je presegla normalo na Goriškem, Krasu in Obali, a je bil odklon pod desetino normale. Kredarica je bila avgusta brez snežne odeje. Avgusta so močno prevladovali nadpovprečno topli dnevi, že prve dni meseca smo imeli v marsikaterem kraju vročinski val, na Primorskem pa so se vročinski valovi pojavljali tudi v drugi polovici meseca. Dve krajši ohladitvi sta bili ob začetku druge in zadnje tretjine meseca (slika 1). Slika 2. Vroči dnevi so oživili številna lokalna kopališča. Ivarčko jezero, 14. avgust 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. The hot days attracted swimmers, Ivačko jezero, 14 August 2022 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna avgustovska temperatura 23,0 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetinko °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povprečju 17,7 °C. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledila sta mu avgusta 1992 (23,7 °C) in 2012 (23,3 °C) ter avgust 2017 s 23,2 °C, sledi tokratni avgust. Nekoliko hladnejši od tokratnega so bili avgusti 2001 (22,9 °C), 2011 in 2018 (22,8 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 17,4 °C, kar je 2,2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa leta 2003 s 17,7 °C. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29,3 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši pa avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 34 Temperatura ( C) 30 Ljubljana 26 22 18 14 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 14 Temperatura ( C) 12 Kredarica 10 8 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in August Avgust 2022 je bil tudi v visokogorju toplejši od normale. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 8,0 °C, kar je 1,1 °C nad normalo. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povprečno temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povprečna temperatura avgusta 2003, na tretje mesto se je uvrstil avgust 2017 s povprečno temperaturo 9,7 °C, med toplejše pa se uvrščajo še avgust 2011 z 9,2 °C, v avgustih 2012, 2015 in 2019 je bila povprečna mesečna temperatura 9,0 °C. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni naše merilne postaje v avgustu 2022 niso zabeležile. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Na Obali in v Biljah so bili taki vsi avgustovski dnevi. V Ratečah je bilo 18 toplih dni, v Slovenj Gradcu in Lescah je bilo 23 takih dni, v Postojni in Murski Soboti so našteli 27 toplih dni. Na večini merilnih postaj pa je bilo od 26 do 28 toplih dni. V Ljubljani je bilo 28 toplih dni, kar je sedem dni nad normalo; največ toplih dni je bilo leta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj pa avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi še vedno pogosti, v Biljah jih je bilo 25, v Portorožu 18, v Godnjah 17, na Bizeljskem 16. Le en tak dan je bil na Lisci, dva na Babnem Polju, štirje v Novi vasi na Blokah. V Ljubljani, Črnomlju, Metliki in Celju jih je bilo 13. V prestolnici (slika 4) je bilo največ vročih dni avgusta 2003, in sicer 23, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov, večinoma v prejšnjem stoletju. V avgustu 2022 je bilo 12 vročih dni v Grosupljem, 11 so jih našteli v Novem mestu, Lendavi ter na letališčih Ljubljana in Maribor. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje V Murski Soboti in na Poličkem Vrhu jih je bilo 10. V Kočevju in Slovenskih Konjicah so poročali o 8 vročih dnevih. 32 28 Ljubljana Vroči Topli Št. dni 24 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število toplih in vročih dni v avgustu Figure 4. Number of warm and hot days in August 14 Temperatura ( C) 12 Murska Sobota 10 8 6 4 2 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 15 Temperatura ( C) 13 Ljubljana 11 9 7 5 3 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 4 2 Kredarica 0 -2 -4 -6 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Najnižja avgustovska temperatura Figure 5. Absolute minimum air temperature in August Najhladnejše jutro je bilo v dnevih med 10. in 14. avgustom. Na Kredarici se je temperatura spustila na 1,7 °C; v preteklosti so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je temperatura spustila na −6,0 °C, sledil mu je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. V Ratečah se je ohladilo na 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 6,9 °C, v Postojni na 8,0 °C, v Kočevju na 9,0 °C, v Slovenj Gradcu na 9,1 °C. Večina merilnih mest je poročala o najnižji temperaturi med 10 in 13 °C. V Biljah je bila najnižja temperatura 13,2 °C, na Letališču Portorož 14,0 °C. V Ljubljani se je 14. avgusta temperatura spustila na 13,5 °C, kar je občutno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). 40 Temperatura ( C) 38 36 Murska Sobota 34 32 30 28 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 40 Temperatura ( C) 38 36 Ljubljana 34 32 30 28 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 20 18 Kredarica 16 14 12 10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najvišja avgustovska temperatura Figure 6. Absolute maximum air temperature in August Najvišjo temperaturo v avgustu 2022 so na veliki večini merilnih mest izmerili 5. avgusta. Na Kredarici se je ogrelo na 16,9 °C, v preteklosti so avgusta izmerili najvišjo temperaturo leta 2011 (19,6 °C), na drugo mesto se uvršča avgust 2017 z 19,3 °C, z za visokogorje visoko temperaturo pa mu sledjo še avgusti 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C), v letih 1981 in 2000 ter 2020 je bila najvišja temperatura 18,0 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 37,6 °C. Precej višja temperatura je bila avgusta izmerjena leta 2013 (40,2 °C), druga najvišja vrednost je iz avgusta 2017 (38,1 °C). V Ratečah je temperatura dosegla 32,8 °C, v Postojni 34,1 °C. Na veliki večini merilnih postaj je bila najvišja temperatura med 35 in 37,5 °C. V zadnjih treh desetletjih na državni ravni močno prevladujejo nadpovprečno topli avgusti, tokrat je bila normala presežena za 2,1 °C. To je bil že četrti nadpovprečno topel avgust zapored in je tako potrdil naraščajoč trend povprečne avgustovske temperature. Linearni trend segrevanja znaša skoraj 0,6 °C/desetletje in je statistično značilen. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 25 Ljubljana 23 21 19 17 15 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 28 26 24 Portorož 22 20 18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 24 22 Novo mesto 20 18 16 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 26 24 22 Murska Sobota 20 18 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura ( C) 12 10 8 Kredarica 6 4 2 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v avgustu Figure 7. Mean air temperature in August 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 18 39 Kredarica Ljubljana 36 15 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 33 12 9 6 30 27 24 21 18 3 15 12 0 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 38 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Celje 33 29 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 7 36 32 26 23 20 17 30 27 24 21 18 15 14 12 11 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 39 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 39 Murska Sobota 36 Let. ER Maribor 36 33 33 30 30 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 5 39 Novo mesto 35 27 24 21 27 24 21 18 18 15 15 12 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 39 39 Bilje 36 36 33 33 30 30 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 3 27 24 21 27 24 21 18 18 15 15 12 Portorož 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, avgust 2022 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), August 2022 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Odklon povprečne avgustovske temperature na državni ravni od avgustovskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 9. August temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Avgust 2014 je bil zadnji z negativnim odklonom. Najtoplejši ostaja avgust 2003 z odklonom 3,9 °C, sledi mu avgust 1992 z odklonom 3,3 °C. Daleč najhladnejši je bil v tem obdobju avgust 1976 z odklonom −3,9 °C, ostali najhladnejši avgusti imajo negativni odklon pod 3 °C. Avgust 2022 je bil povsod toplejši od normale. Najmanjši odklon od normale je bil v visokogorju, le malo je presegel 1 °C. Tudi v Ratečah je bil odklon pod 1,5 °C. Drugod po državi je odklon od normale presegel 1,5 °C. V večini države je bilo 2 do 2,5 °C topleje od normale. Večji presežek, in sicer do 2,5 °C, je bil na Goriškem in v Postojni. Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka avgusta 2022 od povprečja 1981–2010 Figure 10. Mean air temperature anomaly, August 2022 Slika 11. Na reki Muri sušne razmere niso bile tako opazne. Hotiza, 10. avgust 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Drought has litte impact on the river Mura. Hotiza, 10 August 2022 (Photo: Iztok Sinjur) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za avguste v obdobju 19612022; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, avgust 2022 je označen z rdečo barvo. Figure 12. Temperature and precipitation anomaly for all August in the period 19612022 Razsevni prikaz odklona temperature in padavin na državni ravni kaže, da je avgust 2022 na mesečni ravni temperaturno najbližje avgustu 2019, po padavinah pa avgustu 2003. V kombinaciji padavin in temperature mu je najbližje avgust 2015. Slika 13. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2022 Figure 13. Precipitation amount, August 2022 Avgustovske padavine so prikazane na sliki 13. Največ dežja je padlo v gorah na severozahodu Slovenije, na Kredarici so namerili 196 mm padavin, v Breginju 194 mm, v Soči 184 mm. V veliki večini Slovenije je padlo manj kot 90 mm dežja. Ponekod so namerili celo manj kot 30 mm, med temi kraji so bili Sromlje, Bizeljsko in Črna vas. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 14. Višina padavin avgusta 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 19812010 Figure 14. Precipitation amount in August 2022 compared with 1981–2010 normals Zaradi konvektivnega značaja so bile padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem razporejene neenakomerno. Največji primanjkljaj glede na normalo je bil v osrednji Sloveniji, ponekod na Štajerskem in Koroškem, kjer je padlo od 20 do 40 % običajnih padavin. Tako so na primer padavine v Črni vasi dosegle le 21 % normale, v Sromljah in Zgornjem Tuhinju 23 %, na Bizeljskem 24 % normale. Na manjšem delu Pomurja in Goriške so padavine presegle normalo, na primer za 46 % v Jeruzalemu, za 45 % v Veržeju, za 32 % v Rakitovcu, za 6 % v Novi Gorici in Godnjah, za odstotek pa v Zgornji Radovni in Cirkulanah. Slika 15. Odklon avgustovskih padavin na državni ravni od avgustovskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 15. August precipitation anomaly at national level, reference period 1981–2010 Na državni ravni je so padavine dosegle le 57 % normale. Od leta 1961 je bil najmanj namočen avgust 2001 s kazalnikom 22 %, kazalnik pod 30 % pa sta imela še avgusta 2000 in 1962 (oba okrog 28 %). Najbolj namočen je bil avgust 1969, ko je padlo skoraj dvakrat toliko padavin kot normalno. Višina avgustovskih padavin je zelo spremenljiva, zato trend ni statistično značilen, a je v tem stoletju opazen trend počasnega upadanja, saj prevladujejo podpovprečno namočeni avgusti. Najmanj dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Obali in v Biljah, našteli so le štiri. Največ takih dni je bilo na Kredarici in v Podpeci, kjer jih je bilo 14. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2. Merilne postaje v preglednici 1 so izbrane na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 350 Padavine (mm) 300 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 350 Padavine (mm) 300 Portorož 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Novo mesto Padavine (mm) 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 500 Kredarica Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 250 Padavine (mm) 200 Murska Sobota 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 16. Padavine v avgustu Figure 16. Precipitation in August 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Kredarica Breginj Soča Bovec Nova Gorica Krvavec Godnje Solčava Otlica Trenta Krn Kneške Ravne Lokve Kančevci Bled Davča Kozina Nova vas na Bl. Zg. Jezersko Murska Sobota Lisca Mačkovci Rateče Žiri Vojsko Lendava Metlika Črnivec Lesce Babno Polje Kočevje Portorož Postojna Vedrijan Novo mesto Celje Ljubljana Slovenj Gradec Ptuj Malkovec Vrhnika Črnomelj Rogaška Slatina Gornji Grad Velenje Logatec Ilirska Bistrica Moravče Sevno Bilje Bizeljsko Normala Avgusta 2022 0 50 100 150 200 250 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm avgusta 2022 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 17. Monthly precipitation amount in August 2022 and the 1981–2010 normals Avgusta je v Ljubljani padlo 54 mm padavin, kar je le 39 % normale. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in avgust 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa pet mm manj. Na nekaterih merilnih mestih merijo temperaturo in padavine s samodejno merilno postajo in na klasičen način, med obema meritvama občasno prihaja do manjših razlik v izmerjenih vrednostih, zato se lahko zgodi, da se vrednosti iz različnih virov za isti termin in isto merilno mesto nekoliko razlikujejo. Na sliki 18 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. V večini države je bilo manj sončnega vremena kot normalno, na dobri polovici ozemlja primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največji primanjkljaj je bil na jugovzhodu države in v visokogorju. Nekoliko je osončenost presegla normalo na Goriškem, Krasu in Obali, a je bil odklon pod desetino normale. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2022 Table 1. Monthly meteorological data – August 2022 Postaja NV Črnivec Brnik - Letališče JP Zgornje Jezersko Javorniški Rovt Soča Trenta Kneške Ravne Nova vas Sevno Podpeca Lendava Martinje Padavine in pojavi RR RP 848 362 876 939 485 622 739 720 501 955 190 380 LEGENDA: RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) 68 58 84 97 184 113 106 87 33 106 73 94 SD 43 43 55 53 88 62 54 59 28 64 85 92 11 7 10 10 8 6 11 11 4 14 10 7 LEGEND: RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals in % SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm NV − altitude (m) Največ sončnega vremena je bilo na Obali, in sicer 310 ur, nadpovprečno sončno je bilo tudi v Biljah (288 ur), Godnjah (284 ur) in Vedrijanu (279 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici (139 ur) in Sromljah (188 ur). Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in August 2022 compared with 1981–2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 238 ur, kar je 13 % manj od normale. Najmanj sončni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sončnega vremena. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena avgusta 2011 (333 ur), 2012 (329 ur), na tretje mesto se uvršča avgust 2017 (324 ur), le malo manj sončnega vremena pa je bilo avgusta 1992 (323 ur). Na državni ravni je bil avgust 2022 slabše osončen kot normalno, primanjkljaj je bil 8 %. Od leta 1961 sta bila najbolj sončna avgusta 1992 in 2012 s 27 % presežkom nad normalo. Najmanj sončen je bil avgust 2006, ki je za normalo zaostajal kar za 33 %. V zadnjih treh desetletjih ni opaznega trenda osončenosti. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 19. Odklon avgustovskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od avgustovskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 19. August sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981–2010 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ takih dni je bilo v Biljah (12) in na Obali (10). Na Kredarici je ta pogoj izpolnjeval le en dan, v Kočevju trije. V Ljubljani je bilo 5 jasnih dni (spodnja slika). Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 7 avgustov, največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992, 2000 in 2013. 14 12 Ljubljana Oblačno Jasno 10 Št. dni 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 20. Število jasnih in oblačnih dni v avgustu Figure 20. Number of clear and cloudy days in August Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Letališču ER Maribor, in sicer 10, na Kredarici in v Slovenj Gradcu je bilo 9 takih dni. Na Obali je bil le en tak dan, v Biljah dva, v Postojni trije. V Ljubljani je bilo pet oblačnih dni (zgornja slika). Največ oblačnih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, le po en oblačen dan je bil zapisan v avgustih 1961, 1971, 2001, 2003, 2009 in 2011 ter 2019. Povprečna oblačnost je bila najmanjša na Obali in Goriškem, kjer so oblaki v povprečju prekrivali od 3 do 3,5 desetin neba. Največja je bila povprečna oblačnost v visokogorju, na Kredarici so oblaki v povprečju prekrivali 6,5 desetin neba. Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 400 Ljubljana 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 400 Novo mesto 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Sončno obsevanje (ura) 400 Murska Sobota 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 300 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Sončno obsevanje (ura) 400 Portorož 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 21. Število ur sončnega obsevanja v avgustu Figure 21. Bright sunshine duration in hours in August 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 56 14 14 12 40 10 10 10 32 8 8 8 24 6 6 6 16 4 4 4 8 2 2 2 0 3 5 7 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 Bilje Padavine (mm) Osončenost (ura) 10 20 10 24 8 16 8 18 6 12 6 12 4 8 4 6 2 4 2 0 0 0 1 3 5 7 28 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 28 14 Novo mesto 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 Osončenost (ura) 30 Padavine (mm) 24 Osončenost (ura) 12 36 14 Celje 20 10 20 10 16 8 16 8 12 6 12 6 8 4 8 4 4 2 4 2 0 1 3 5 7 0 0 42 Murska Sobota 14 42 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 Osončenost (ura) 24 Padavine (mm) 12 24 Osončenost (ura) 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 14 Let. ER Maribor 36 30 10 30 10 24 8 24 8 18 6 18 6 12 4 12 4 6 2 6 2 0 0 0 1 3 5 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 Osončenost (ura) 12 36 Padavine (mm) Padavine (mm) 3 28 14 Portorož 12 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 42 Padavine (mm) 0 0 1 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica Osončenost (ura) 12 48 Padavine (mm) 14 Ljubljana 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), avgust 2022 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2022 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2022 Table 2. Monthly meteorological data – August 2022 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS 8,0 17,4 24,4 20,8 19,3 23,0 22,4 21,7 22,2 21,4 21,7 20,2 21,5 20,6 24,6 TOD 1,1 1,3 2,6 2,5 1,6 2,4 2,2 1,7 1,8 2,4 2,1 2,4 1,8 2,4 2,3 TX 10,9 24,9 31,9 27,7 27,7 29,3 30,0 28,7 29,5 29,3 28,4 27,4 28,6 27,4 30,9 TM 5,9 11,7 18,1 15,0 13,6 17,4 16,5 16,2 15,9 15,5 16,2 14,0 16,0 15,1 18,8 Temperatura TAX DT 16,9 5 32,8 5 36,7 5 34,1 5 36,0 5 37,6 5 36,5 5 36,0 5 37,0 5 37,1 5 35,2 5 35,2 5 36,4 18 35,2 5 37,2 6 TAM 1,7 6,9 13,2 8,0 9,0 13,5 12,1 11,9 10,5 9,8 12,4 9,1 12,5 11,2 14,0 DT 12 14 14 14 11 14 14 11 11 11 14 11 10 10 13 SM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 0 18 31 27 26 28 28 28 28 26 28 23 27 23 31 TD 358 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 139 77 — — 285 102 270 106 — — 238 87 — — 193 80 — — 228 — 240 99 207 89 244 96 — — 310 102 Oblačnost PO SO SJ 6,5 9 1 — — — 3,2 2 12 4,9 3 5 5,8 8 3 5,1 5 5 4,7 4 8 4,8 5 7 4,8 4 6 — — — 5,5 10 4 5,8 9 4 4,2 5 9 — — — 3,5 1 10 RR 196 79 25 59 63 54 23 57 47 57 79 51 82 65 60 RP 92 53 23 53 48 39 24 44 39 45 71 35 81 48 70 Padavine in pojavi SD SN SG SS 14 10 15 0 9 7 — 0 4 11 — 0 5 9 1 0 9 4 6 0 9 8 2 0 7 6 4 0 9 5 — 0 8 3 0 0 7 6 — 0 10 6 0 0 10 4 — 0 8 4 — 0 8 6 — 0 4 6 0 0 SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT — — — — — — — — — — — — — — — Tlak P 755,3 918,6 1007,3 953,5 — 980,7 — 989,6 996,6 986,9 984,5 — 993,4 956,9 1012,9 PP 8,9 14,9 18,0 15,9 15,9 17,0 17,4 17,8 18,6 17,8 17,3 16,1 17,6 15,6 18,8 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TSi  12 C 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra m/s Slika 23. Vetrne rože, avgust 2022 20 Figure 23. Wind roses, August 2022 Agencija Republike Slovenije za okolje Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, skupaj z vzhodnikom jima je pripadlo 46 % vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo dobrih 45 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 36 %. V Biljah je močno prevladoval vzhodni veter s sosednjima smerema, pihali so v 59 % terminov. V Ljubljani je jugozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 19 % terminov, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 21 %, 15 % je bilo brezvetrja. V Murski Soboti je prevladoval veter z zahodno in severno komponento smeri. V Novem mestu je južni veter s sosednjima smerema pihal v 33 %. Med vremenskim dogajanjem od 18. do 20. avgusta 2022 je veter na večjem delu meteoroloških postaj ARSO dosegal moč 6 boforjev kot tudi moč viharnega vetra. Viharne in močne oz. zelo močne sunke vetra so izmerili na skoraj vsej postajah merilne mreže ARSO. Najmočnejši sunki so bili v visokogorju, kjer so dosegali hitrosti tudi nad 30 m/s (Ratitovec 36,5 m/s, Kanin in Krvavec 31,3 m/s). Sunke nad 20 m/s so zabeležili še na osemnajstih drugih postajah. V Ljubljani Bežigradu so izmerili rekordno močan sunek vetra, 28,3 m/s (prejšnji rekord je znašal 25,0 m/s 6. julija 2020), na Limovcah pri Trojanah pa drugi najmočnejši sunek doslej (29,7 m/s). Več o tej epizodi močnega vetra najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_18–20avg2022.pdf Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, avgust 2022 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, August 2022 Postaja Let. JP Ljubljana Ljubljana Let. ER Maribor Portorož Postojna Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 3,4 3,7 2,2 3,8 4,0 2,5 2,1 3,2 2,5 1,8 4,3 2,7 2,8 1,8 Temperatura zraka II. III. M 1,4 3,2 2,7 1,4 2,6 2,4 1,8 2,4 2,1 0,7 2,4 2,3 0,6 2,8 2,5 1,3 2,7 2,2 1,4 1,8 1,8 1,0 2,9 2,4 0,9 1,9 1,7 −0,3 2,3 1,3 0,6 3,0 2,6 1,8 2,7 2,4 1,5 2,7 2,4 1,6 1,9 1,8 I. 50 47 21 0 15 9 5 38 10 34 0 21 6 13 Padavine II. III. 39 40 52 26 51 129 250 25 196 2 43 24 100 37 100 24 59 65 115 30 76 11 40 70 33 60 36 174 M 43 39 71 70 53 24 39 48 44 53 23 45 35 81 I. 101 109 111 118 121 — — — 91 96 130 111 109 115 Sončno obsevanje II. III. M 98 76 96 100 69 93 97 89 99 87 102 102 95 87 101 — — — — — — — — — 85 73 83 88 87 90 92 96 106 95 82 96 99 75 95 85 77 92 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 ( C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly ( C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina avgusta je temperaturno najbolj presegla normalo, odklon je bil večinoma od 2 do 4 °C. Padavine so bile zelo skromne, padlo je do največ polovice običajnih padavin, ponekod pa je bila prva tretjina meseca povsem brez dežja. Razen v Novem mestu in Ratečah je bilo povsod več sonca kot običajno, v Postojni je sonce sijalo kar za petino več časa kot običajno. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 24. Le zgornji tok Iške je bil navkljub suši razmeroma vodnat. 17. avgust 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. The upper course of the Iška, 17 August 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Razen v Ratečah je bila osrednja tretjina meseca nadpovprečno topla, odkloni so bili do 1,8 °C. Padavine so bile razporejene izrazito neenakomerno, v Portorožu je padlo 2,5-krat toliko dežja kot običajno, na Koroškem in severovzhodu pa komaj tretjina normale. V Ljubljani je bila osončenost običajna, drugod je sončnega vremena primanjkovalo, v Novem mestu in Murski Soboti je bil primanjkljaj glede na normalo 15 %. Tudi zadnja tretjina avgusta je bila toplejša kot običajno, odkloni so bili od 1,8 do 3,2 °C. Razen na nekaj merilnih mestih je bilo dežja manj kot običajno, ponekod le za slab vzorec. Na Obali je osončenost nekoliko presegla normalo, drugod je bilo sončnega vremena manj kot običajno, v Ljubljani je bil primanjkljaj kar tri desetine normale. Največja debelina (cm) 40 30 Kredarica 20 10 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 25. Največja višina snežne odeje v avgustu Figure 25. Maximum snow depth in August 10 Število dni 8 Kredarica 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 26. Število dni s snežno odejo v avgustu Figure 26. Number of day with snow cover in August 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici avgusta 2022 ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). Število dni z nevihto je največje junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja. Število zabeleženih dni z nevihto in/ali grmenjem je odvisno tudi od urnika delovanja meteorološke postaje, zato je primerjava med postajami težavna. 11 takih dni je bilo v Biljah, 10 na Kredarici, 9 v Postojni. Na Obali je bilo 6 takih dni. V Ljubljani je bilo osem nevihtnih dni. Samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o številu dni z nevihto in/ali grmenjem. 16 Ljubljana Št. dni z nevihto 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 27. Number of days with thunderstorms in August Že 18. avgusta zjutraj je oslabljen nevihtni sistem iznad Furlanije-Julijske krajine dosegel in hitro prešel skrajni severozahod Slovenije. Popoldne okoli 14. ure je nevihtna linija dosegla zahod Slovenije in se nato v naslednjih urah pomaknila prek osrednje in severne Slovenije. Povzročala je predvsem viharne sunke vetra, nalivi pa niso bili tako izraziti. Ob prehodu te nevihtne linije smo na meteoroloških postajah v zahodni polovici Slovenije zabeležili nenavadno izrazit porast in nato upad zračnega tlaka, amplituda tlačnega vala je znašala 5–8 mb. Ozračje je zaradi višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka ter ciklonom nad Balkanom ostalo labilno tudi še v naslednja dva dneva. Po prehodu nevihtnega sistema do zgodnjega večera nad Slovenijo ni bilo omembe vrednih padavin. Do sredine noči na 19. avgust so se v zahodni Sloveniji še pojavljale plohe, nato pa je nad Piranskim zalivom nastala močna nevihta, ki je prečkala del slovenske obale, kasneje pa potovala prek Tržaškega zaliva, Krasa ter naprej proti severu-severozahodu do Karavank. Kmalu zatem sta zahodno in deloma osrednjo Slovenijo od juga zajeli obsežni padavinski območji, znotraj katerih so se pojavljali nalivi. Zjutraj je dež na zahodu ponehal, na vzhodu pa je dopoldne občasno rahlo deževalo. Sredi dopoldneva je na širšem območju slovensko-italijanske, kasneje pa tudi južne meje s Hrvaško, znova zaživela nevihtna dejavnost, tokrat v obliki hitro premikajočih se manjših nevihtnih celic. Zgodaj popoldne je nad jugozahodno in zahodno Slovenijo nastal padavinski pas z nevihtami, ki je kasneje prešel večji del zahodne polovice Slovenije, sredi popoldneva pa se je nevihtna dejavnost preselila nad vzhodni del Slovenije. Najmočnejša od neviht je okoli 17. ure z nalivom in točo zajela del Bele krajine. Zvečer se je nevihtna dejavnost polegla in v noči na 20. avgust je bilo v večjem delu Slovenije vreme suho. Naslednji dan dopoldne so bile na severozahodu države manjše padavine, sredi dneva in popoldne pa je v pasu od jugozahodne do severovzhodne Slovenije nastala množica ploh in neviht, ki so kasneje od severozahoda prešle mejo s Hrvaško. Zaradi dokaj počasnega premikanja nevihtnih celic so bili ponekod dolgotrajni nalivi. V noči na 21. avgust se je ozračje umirilo. Od jutra 18. do jutra 21. avgusta je največ padavin, med 20 in 80 mm, padlo v zahodni Sloveniji in manjših območij vzhodne Slovenije. Malo padavin, tudi manj kot 5 mm, je bilo v večjem delu vzhodne polovice Slovenije. Ponekod je bila velika količina padavin posledica več obdobij dežja, drugod pa močnih posameznih nalivov. Najmočnejši izmerjeni naliv je bil v Jeruzalemu v Slovenskih goricah, kjer 23 Agencija Republike Slovenije za okolje je v pol ure padlo kar 52 mm dežja, kar je naliv s približno stoletno povratno dobo. Več podatkov o tej vremenski epizodi je v poročilu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_18–20avg2022.pdf Prve plohe in nevihte so 27. avgusta pozno dopoldne nastale ob severni in južni meji. Zgodaj popoldne se je nevihtna dejavnost na zahodu in jugu nekoliko okrepila ter postopno razširila tudi nad severovzhodno Slovenijo. Nevihtne celice so se premikale počasi in ponekod tudi obnavljale, zato je krajevno prihajalo do daljših nalivov. Proti večeru so padavine v zahodni polovici Slovenije vsaj prehodno ponehale, nad vzhodno polovico Slovenije pa se je oblikovalo obsežno padavinsko območje z nalivi. Padavine so pozno zvečer oslabele in se pomaknile proti severovzhodu. Skupna višina padavin je bila 27. avgusta prostorsko izrazito neenakomerno razporejena. Zaradi počasnega premikanje nevihtnih celic ali celo obnavljanja teh na istem mestu je krajevno padlo tudi več kot 50 mm dežja, ponekod pa dežja sploh ni bilo. Največ dežja je padlo v zahodni Sloveniji in od osrednje proti severovzhodni Sloveniji. Malo ali nič dežja pa je bilo marsikje v pasu od Karavank proti jugu ter od Obsotelja do Bele krajine. Posamezni nalivi so bili izraziti, a v sorazmerno redki mreži samodejnih meteoroloških postaj nismo zaznali najmočnejših nalivov glede na radarske meritve. Močnejši nalivi, pa tudi sunki vetra in udari strele so v posameznih občinah povzročili gmotno škodo ali težave. Več podatkov o tej vremenski epizodi je v poročilu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_27avg2022.pdf 24 Št. dni z meglo 20 Ljubljana 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 28. Število dni z meglo v avgustu Figure 28. Number of foggy days in August Kredarico so vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 15 dnevih. V Kočevju je bilo 6 dni z opaženo meglo, na Bizeljskem 4, v Postojni je bil en tak dan. Samodejne meteorološke postaje podatka o pojavu megle ne zagotavljajo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila dva dneva z opaženo meglo. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo šest avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001 ter 2017), po 21 dni z meglo pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. Na sliki 29 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Po manjšem porastu in nato padcu na 979,4 mb 5. avgusta je zračni tlak naraščal do 986,9 mb 10. dne, ko je bil povprečni zračni tlak najvišji v avgustu 2022. Sledilo je hitro padanje in 15. avgusta je bil zračni tlak z 975,4 mb najnižji. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Najvišji je bil z 20,1 mb 6. avgusta, sledilo je hitro zmanjševanje delnega tlaka vodne pare in 11. dne je bilo v zraku najmanj vodne pare, delni tlak je bil 12,9 mb. 22 990 Ljubljana Delni tlak vodne pare (mm) Ljubljana Zračni tlak (mm) 987 984 981 978 975 20 18 16 14 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 29. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2022 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2022 SUMMARY At the national level, August 2022 was 2.1 C warmer than normal, only 57 % of the normal precipitation fell, and the sunny weather was 8 % below the normal. August 2022 was warmer than normal everywhere, the smallest temperature anomaly was in the mountains, where the anomaly slightly exceeded 1 C. Also in Rateče, the anomaly was below 1.5 C. Elsewhere across the country, the anomaly exceeded 1.5 C, with most of the country being 2 to 2.5 C warmer than normal. The largest anomaly, up to 2.5 C, was in the Goriška region and Postojna. The most rain fell in the mountains in the northwest of Slovenia, 196 mm of precipitation was recorded in Kredarica, 194 mm in Breginj and 184 mm in Soča. In the vast majority of Slovenia, less than 90 mm of rain fell, in some places even less than 30 mm. Due to the convective character, precipitation was unevenly distributed compared to the normal. The biggest deficit compared to the normal was in central Slovenia, in parts of Štajerska and Koroška, where 20 to 40 % of the normal precipitation fell. In a small part of Pomurje and Goriška, precipitation exceeded the normal. For the most part, the weather was less sunny than normal, and in a good half of the territory the deficit was less than a tenth of the normal. The biggest deficit was in the southeast of the country and in the mountains, where there was almost a quarter less sunny weather than usual. Sunshine duration slightly exceeded the normal in Goriška, Kras and on the Coast. In August, there was no snow cover observed on Kredarica. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature ( C) − temperature anomaly ( C) − mean daily temperature maximum for a month ( C) − mean daily temperature minimum for a month ( C) − absolute monthly temperature maximum ( C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum ( C) − number of days with min. air temperature < 0 C − number of days with max. air temperature ≥ 25 C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V AVGUSTU 2022 Weather development in August 2022 Janez Markošek 1.–2. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte, drugi dan šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, v višinah je s severozahodnim vetrom pritekal razmeroma vlažen zrak. Ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, občasno je bilo pretežno oblačno. Prvi dan so bile krajevne plohe in nevihte. Ponoči je dež zajel vso Slovenijo, vmes so bile tudi krajevne nevihte. Po krajši prekinitvi so drugi dan znova nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Drugi dan je na Primorskem prehodno pihala šibka burja. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 26 do 34 °C, drugi dan pa je bilo malo manj vroče. 3.–5. avgust Pretežno jasno, zelo vroče V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal zelo topel in suh zrak (slike 1–3). Pretežno jasno je bilo in zelo vroče, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 32 do 38 °C. 6. avgust Spremenljivo oblačno, plohe in nevihte Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta se je prek Alp pomikala proti vzhodu in je oplazila tudi Slovenijo. Zjutraj je bilo pretežno jasno, nato pa spremenljivo oblačno. Dopoldne so bile krajevne plohe in nevihte v severni in severozahodni Sloveniji, popoldne in zvečer tudi v zahodni, osrednji in južni Sloveniji in so se na zahodu nadaljevale v noč. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 33 °C. Najtopleje je bilo na Primorskem in v Beli krajini. 7. avgust Na Primorskem in na severovzhodu sončno, drugod pretežno oblačno, na severozahodu plohe Zjutraj smo bili še pod vplivom hladne fronte, ki je od severovzhoda segala do vzhodnih Alp. Za njo se je nad srednjo Evropo in Alpami krepilo območje visokega zračnega tlaka. Na Primorskem in v severovzhodni Sloveniji je bilo pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj in dopoldne so bile v severozahodni Sloveniji krajevne plohe. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28, na Primorskem od 30 do 34 °C. 8. avgust Na Primorskem pretežno jasno, drugod pretežno oblačno, zvečer na severovzhodu nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. Pred srednje Evrope se je proti vzhodu pomikala višinska dolina s hladnim zrakom. Ozračje je postalo nestabilno. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Od večera do sredine noči so bile v severovzhodni Sloveniji krajevne plohe in posamezne nevihte. Pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 28, na Primorskem od 30 do 35 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 9.–11. avgust Pretežno jasno, vzhodni veter, šibka do zmerna burja, na Primorskem vroče Na obrobju območja visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od vzhoda pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30, na Primorskem do 34 °C. 12. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne padavine, deloma plohe in nevihte Na vreme pri nas je vplivalo obsežno višinsko jedro hladnega zraka, ki se je od vzhoda pomaknilo nad srednjo Evropo. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Od sredine noči na 12. avgust so se pojavljale krajevne padavine, deloma plohe, sredi dneva in popoldne tudi nevihte. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 29 °C. Najtopleje je bilo v severovzhodni Sloveniji. 13. avgust Pretežno oblačno, krajevne padavine, sprva posamezne nevihte, šibka burja Višinsko jedro hladnega zraka je imelo središče nad zahodnim Balkanom in severnim Jadranom (slike 4–6). Pretežno oblačno je bilo, zjutraj in deloma dopoldne so bile krajevne padavine, sprva tudi posamezne nevihte. Zgodaj popoldne so bile krajevne plohe v severozahodni Sloveniji, nato je bilo suho vreme. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 24, na Primorskem do 26 °C. 14.–15. avgust Pretežno jasno, drugi dan popoldne posamezne plohe in nevihte, zapiha jugozahodnik Nad srednjo in južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Drugi dan se je višinska motnja od zahoda bližala Alpam, ozračje je postajalo vedno bolj nestabilno. Pretežno jasno je bilo, drugi dan popoldne so nastale posamezne plohe in nevihte. Drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 33 °C. 16. avgust Delno jasno, v prvi polovici dneva krajevne plohe in nevihte Nad srednjo in južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Zjutraj se je višinska motnja pomikala prek Slovenije, ozračje je bilo nestabilno. Plohe in nevihte so se sredi noči na 16. avgust od zahoda pomaknile nad zahodno Slovenijo. Zjutraj in dopoldne so se plohe in nevihte pojavljale v južni polovici Slovenije. Popoldne je bilo suho vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 32 °C. 17. avgust Pretežno jasno, južni do jugozahodni veter V območju enakomernega zračnega tlaka se je nad nami zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, pihal je južni do jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 18.–21. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad vzhodnimi Alpami in Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah je dolina s hladnim zrakom iznad severozahodne Evrope segala do severnega Sredozemlja (slike 7–9). Ozračje nad nami je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, prvi dan so se nadaljevale v noč. 18. in 21. avgusta so bile plohe in nevihte le v zahodni polovici Slovenije. Nastala so tudi krajevna neurja. V notranjosti Slovenije so najvišje dnevne temperature večinoma ostale pod 30 °C. Več o neurjih od 18. do 20 avgusta pa na: https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_18–20avg2022.pdf 22. avgust Pretežno oblačno, občasno rahle padavine, šibka burja Nad Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje, vremenska fronta je od vzhoda dosegla Slovenijo. V višinah je bilo nad zahodnim Balkanom jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 10–12). Pretežno oblačno je bilo. Zjutraj je deževalo v severovzhodni Sloveniji, čez dan se je dež pomikal proti zahodu. Krajevne padavine, deloma plohe, so se nadaljevale v noč. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27, na Primorskem do 30 °C. 23. avgust Pretežno oblačno, do jutra krajevne padavine, popoldne delne razjasnitve, šibka burja Nad Jadranom in Balkanom je še vztrajalo višinsko jedro hladnega zraka, vremenska fronta se je zadrževala nad našimi kraji in je slabela. Pretežno oblačno je bilo, do jutra so se še pojavljale krajevne padavine. Popoldne se je oblačnost ponekod trgala. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27, na Primorskem do 30 °C. 24. avgust Pretežno jasno, več oblačnosti predvsem v jugovzhodni Sloveniji, šibka burja Iznad severovzhodne Evrope je proti srednji Evropi segalo območje visokega zračnega tlaka. Višinsko jedro hladnega zraka se je umaknilo nad južni Balkan. Pretežno jasno je bilo, sprva je bilo več oblačnosti v vzhodni Sloveniji, popoldne le še v jugovzhodnih krajih. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29, na Primorskem do 33 °C. 25. avgust Delno jasno, popoldne na zahodu in severu posamezne plohe in nevihte, šibka burja Iznad severovzhodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega tlaka. S severovzhodnim vetrom je v višinah pritekal topel zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile v zahodni in severni Sloveniji posamezne plohe in nevihte. Predvsem v Vipavski dolini in na Krasu je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 30, na Primorskem do 35 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 26. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, sprva šibka burja V šibkem območju visokega zračnega tlaka se je nad nami zadrževal topel zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Šibka burja na Primorskem je popoldne povsod ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 34 °C. 27. avgust Spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami, krajevna neurja Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Nad nami je pihal šibak zahodni veter, ozračje je bilo nestabilno (slike 13–15). Spremenljivo oblačno je bilo, pojavljale so se plohe in nevihte, ki so se nadaljevale v noč. Nastala so krajevna neurja. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 32 °C. Več o vremenskem dogajanju na ta dan na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja_27avg2022.pdf 28.–29. avgust Spremenljivo oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad severozahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ozračje nad nami je bilo ob šibkem zahodnem vetru nestabilno. Spremenljivo oblačno je bilo, nastajale so krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 30 °C. 30. avgust Pretežno jasno, popoldne ponekod spremenljivo oblačno, krajevne plohe in nevihte Na obrobju območja visokega zračnega tlaka je bilo ozračje nad nami ob šibkem zahodnem vetru še vedno nekoliko nestabilno. Pretežno jasno je bilo, popoldne pa ponekod spremenljivo oblačno. Na Dinarski pregradi ter od Gorenjske do Koroške so se od sredine dneva do večera pojavljale krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 32 °C. 31. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, plohe in nevihte od zahoda na večji del Slovenije Nad Alpami je nastal plitev višinski ciklon, ki se je pomikal proti vzhodu (slike 16–18). Ozračje je bilo nestabilno. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, sprva na vzhodu še delno jasno. Padavine, deloma plohe in nevihte so najprej zajele zahodno Slovenijo in se razširile na večji del Slovenije ter se nadaljevale v noč. Najvišje dnevne temperature so bile od 16 °C v Zgornjesavski dolini do 26 °C v Prekmurju, na Primorskem do 29 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 5. 8. 2022 ob Slika 2. Satelitska slika 5. 8. 2022 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 5 August 2022 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 August 2022 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 8. 2022 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 August 2022 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 13. 8. 2022 Slika 5. Satelitska slika 13. 8. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 13 August 2022 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 13 August 2022 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 13. 8. 2022 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 13 August 2022 at 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 19. 8. 2022 Slika 8. Satelitska slika 19. 8. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 19 August 2022 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 19 August 2022 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 19. 8. 2022 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 19 August 2022 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 22. 8. 2022 Slika 11. Satelitska slika 22. 8. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 22 August 2022 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 22 August 2022 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 22. 8. 2022 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 22 August 2022 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 27. 8. 2022 Slika 14. Satelitska slika 27. 8. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 27 August 2022 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 27 August 2022 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 27. 8. 2022 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 27 August 2022 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 31. 8. 2022 Slika 17. Satelitska slika 31. 8. 2022 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 31 August 2022 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 31 August 2022 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 8. 2022 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 31 August 2022 at 12 GMT 32 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V AVGUSTU 2022 Climate in the World and Europe in August 2022 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v avgustu 2022 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo tridesetletno povprečje, ki ga priporoča Svetovna meteorološka organizacija, to je obdobje 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature avgusta 2022 od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for August 2022 relative to the August average for the period 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do avgusta 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, avgustovski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to August 2022. The darker coloured bars denote the August values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna avgustovska temperatura je bila (slika 1) nad normalo v večjem delu Evrope. Najbolj je normalo presegla na skrajnem vzhodu celine v pasu iznad Barentsovega in Karskega morja nad Kavkaz. Tudi na zahodu je bila temperatura na splošno visoka, vendar ne tako ekstremna, kot je bila v začetku tega poletja ter v avgustih 2003 in 2021. V velikem delu Kitajske je bila temperatura precej višje od normale. Vročinski valovi so bili še posebej hudi v s sušo prizadeti pokrajini Sečuan. Tudi v zahodni Kanadi in ZDA je bila temperatura nenavadno visoka. Na Antarktiki so bila območja z opazno nad in pod povprečno temperaturo razporejena po celini in okoli nje. V Pakistanu, ki so ga prizadele poplave, je bila temperatura še naprej pod normalo, kar je neobičajno, saj je v pred monsunskem obdobju navadno vroče. Proti severu in vzhodu se je iznad srednjeazijskih držav preko osrednje Rusije in Mongolije nad severozahodno Kitajsko raztezalo veliko območje s podpovprečno temperaturo. Nadpovprečna temperatura je bila najbolj izrazita nad Barentsovim in Karskim morjem, zahodnim Sredozemljem, severnim Tihim oceanom in Atlantikom, območjem južnega Pacifika, ki se razteza od Avstralije do južne Južne Amerike, in nad delom morij okoli delov Antarktike. Temperatura morskega zraka je bila nižje od normale na velikem območju, ki pokriva tropski in južni subtropski vzhodni Tihi ocean, kar kaže na nadaljevanje razmer la niña, pa tudi ob obali Zahodne Antarktike. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do avgusta 2022 od povprečja obdobja 1991–2020, avgustovski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to August 2022. The darker coloured bars denote the August values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna evropska temperatura (slika 2) je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature. Povprečna temperatura v Evropi avgusta 2022 je bila 1,72 ºC nad normalo in najvišja doslej. Avgust 2022 je bil za 0,8 ºC toplejši od zdaj najtoplejšega avgusta, ki je bil leta 2018. Avgusti 2010, 2003 in 2015 so bili 0,9 ºC hladnejši od tokratnega. Avgusta 2003 in 2010 sta imela večje pozitivne lokalne odklone kot avgust 2022, a vročina ni bila porazdeljena prek celotne celine, tako kot je bila tokrat. Na svetovni ravni je bil avgust 2022:     0,30 °C toplejši od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020 in s še dvema avgustoma tretji najtoplejši; za 0,11 °C hladnejši najtoplejšega avgusta, ki je bil leta 2016; za 0,06 °C hladnejši od avgusta 2019; toplejši od ostalih avgustov. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Poletje 2022 Slika 4. Odklon povprečne poletne temperature od normale (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 4. Surface air temperature anomaly for the boreal summer from June to August 2022 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Slika 5. Odkloni povprečne evropske poletne temperature od normale (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 5. Boreal summer (June to August) averages of European-mean surface air temperature anomalies from 1880 to 2022, relative to 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna temperatura poleti 2022 je bila večinoma nad normalo. Velik pozitivni odklon je bil nad Evropo, še posebej na jugozahodu in skrajnem severovzhodu. V Franciji je bila povprečna poletna temperatura višja od tokratne le poleti 2003, število dni v vročinskem valu pa je bilo tokrat večje kot poleti 2003. Nadpovprečna je bila poletna temperatura tudi v Severni Ameriki, severozahodni Afriki, na Japonskem in v vzhodni Rusiji. Povprečna temperatura v Angliji je bila enaka kot poleti 2018. Na večini Antarktike je bilo manj mrzlo kot običajno. Hladneje kot običajno je bilo v Pakistanu in obalnih območjih Omana in Jemna, na skrajnem vzhodu Avstralije, v večini Grenlandije ter v pasu iznad osrednje Sibirije nad severovzhodno Kitajsko. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna poletna temperatura v Evropi je presegla normalo za 1,34 °C, kar je skoraj 0,4 °C več kot v pred tem najtoplejšem poletju v Evropi, ki je bilo leta 2021. Sledita poletji 2010 in 2018, ki sta bili 0,5 °C hladnejši od tokratnega, in poletje 2003, ki je bilo 0,6 °C hladnejše. Poletje 2022 je bilo najtoplejše do zdaj tudi na Kitajskem. V Severni Ameriki je bila povprečna poletna temperatura podobna kot poleti 2012, v izven tropskem delu severne poloble pa je bila povprečna temperatura podobna kot v poletju 2021. Dvanajstmesečno povprečje Slika 6. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1991–2020 v obdobju od septembra 2021 do avgusta 2022. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 6. Surface air temperature anomaly for September 2021 to August 2022 relative to the average for 1991– 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečna temperatura v dvanajstih mesecih od septembra 2021 do avgusta 2022 je bila:        0,33 °C nad normalo; nadpovprečna na večini kopenskih površin in večini oceanske površine, razen na vzhodnem Tihem oceanu; izrazito nad normalo na območju iznad severnega Bližnjega vzhoda do severne Sibirije, nad osrednjim delom ZDA, severovzhodno Kanado, srednjo in vzhodno Afriko ter nad večino Antarktike; nadpovprečna skoraj nad vso Evropo; pod povprečjem v delih Kanade in Aljaske, severovzhodne Južne Amerike, južni Afriki, južni Avstraliji in delih Antarktike; podpovprečna v vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu, kjer se dogodek la niña, ki je dosegel vrhunec konec leta 2020, nadaljuje tudi v letih 2021 in 2022; podpovprečna nad Čukotskim morjem in večjimi deli južnega Tihega oceana. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,2 ºC nad povprečjem predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje in četrto najtoplejše koledarsko leto sta bili 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,34 °C). Leto 2021 je bilo peto najtoplejše, a le malo toplejše od let 2015 in 2018. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 7. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to August 2022. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Povprečje dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike v regionalnih in svetovni povprečni temperaturi. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016 ter maja in junija 2020. Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami. Povprečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 0,57 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo najtoplejše koledarsko leto v Evropi, odklon je bil 1,2 °C. Padavine Avgust 2022 je bil, tako kot junija in julija, v večjem delu zahodne in delih vzhodne Evrope na splošno bolj suh kot normalno. Take razmere so vplivale na pretok rek, kmetijstvo in promet ter olajšale širjenje in krepitev požarov v naravnem okolju. Bolj vlažno od normale je bilo v večjem delu Skandinavije ter v delih južne in jugovzhodne Evrope. Južne dele celine je prizadela nevihta »derecho« z ekstremnimi vetrovi in padavinami, ki so povzročile smrtne žrtve in škodo. Bolj vlažno od normale je bilo v številnih izven tropskih območjih Severne Amerike in Azije; na mnogih 37 Agencija Republike Slovenije za okolje območjih so obilne padavine povzročile poplave. V Pakistanu je padla rekordna količina dežja in povzročila obsežno uničenje in smrtne žrtve. Dele Kitajske je prizadela huda suša, kar je vplivalo na proizvodnjo energije in ladijski promet. Morski led Povprečni mesečni obseg arktičnega morskega ledu je avgusta 2022 dosegel 6,5 milijona km2, kar je 0,4 milijona km2 (ali 5 %) pod normalo. Ta obseg se uvršča na dvanajsto najnižje mesto za avgust v satelitskem nizu podatkov, ki se začenja leta 1979, in je po uvrstitvi podoben uvrstitvi v mesecih junij in julij. Arktični morski led se približuje svojemu letnemu najmanjšemu obsegu, obseg avgusta 2022 ostaja precej nad najnižjimi vrednostmi, ki so bile izmerjene v zadnjih dveh desetletjih, na primer 21 % pod normalo leta 2012 in 19 % pod normalo leta 2020. Tako kot v prejšnjih dveh mesecih zemljevid odklonov koncentracije morskega ledu za avgust 2022 še naprej kaže mešanico pozitivnih in negativnih odklonov v različnih delih Arktičnega oceana. Na evrazijski strani Arktičnega oceana iznad območja Svalbarda proti Vzhodnosibirskemu morju so večinoma prevladovale podpovprečne koncentracije; najbolj izrazite so bile severno od Novosibirskih otokov. Tako kot julija se je območje podpovprečnih koncentracij pojavilo tudi blizu severnega tečaja v osrednjem Arktičnem oceanu. Nadpovprečna koncentracija je prevladovala v delih Grenlandskega, Laptevskega in Vzhodnosibirskega morja. Na severnoameriški strani Arktike so podpovprečne koncentracije prevladovale v Beaufortovem in Čukotskem morju ter v kanadskem arktičnem arhipelagu. Slika 8. Levo: povprečni ledeni pokrov avgusta 2022. Oranžna črta označuje rob povprečnega avgustovskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na avgustovsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Left: Average Arctic sea ice concentration for August 2022. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for August for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for August 2022 relative to the August average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Avgusta 2022 je obseg morskega ledu na Antarktiki v povprečju dosegel 17,5 milijona km2, kar je 0,8 milijona km2 (4 %) pod normalo za mesec avgust. Obseg iz avgusta 2022 je skoraj izenačen z vrednostjo, iz avgusta 2002, ki je druga najnižja v 44-letnem naboru satelitskih podatkov. Sledi nizu precej podpovprečnih obsegov, opaženih od februarja 2022, vključno z rekordno nizkimi vrednostmi za letni čas junija in julija 2022, kar predstavlja izrazit kontrast z nadpovprečno vrednostjo, opaženo leto prej. Najmanjši avgustovski obseg se je z vrednostjo 5 % pod povprečjem zgodil leta 1986. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za avguste od leta 1979 do 2022 v primerjavi z avgustovskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 9. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all August months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the August average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Splošni vzorec odklona koncentracije morskega ledu na Antarktiki avgusta 2022 je nekoliko podoben vzorcem junija in julija. Podpovprečne koncentracije so še naprej prevladovale v širokem sektorju Južnega oceana, ki se razteza iznad morja Bellingshausen zahodno od Antarktičnega polotoka, kjer so se pojavili največji negativni odkloni, proti vzhodu do sektorja zahodnega Tihega oceana. Izrazita razlika od prejšnjega meseca je širše območje nadpovprečnih koncentracij v severnem Rossovem in Amundsenovem morju. Slika 10. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za avguste od leta 1979 do leta 2022 v primerjavi z avgustovskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 10. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all August months from 1979 to 2022. The anomalies are expressed as a percentage of the August average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Antarktični ledeni morski pokrov avgusta 2022, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v avgustovskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od avgustovskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 11. Left: Average Antarctic sea ice concentration for August 2022. The thick orange line denotes the climatological ice edge for August for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for August 2022 relative to the August average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Ozonska luknja Avgusta se je nad južnim zemeljskim polom začela razvijati ozonska luknja. Na spodnji sliki so razmere konec avgusta 2022. Slika 12. Celotna debelina ozona nad Antarktiko v DU 31. avgusta 2022 (levo); odklon debeline ozonske plasti od normale nad Antarktiko v % 31. avgusta 2022 (desno); vir: Environment and Climate Change Canada, Ozone map archive, https://www.canada.ca/ Figure 12. Total ozone in DU over Antarctica on 31 August 2022 (left) and deviation from the normal in % on 31 August 2022 (right); source: Environment and Climate Change Canada, Ozone map archive, https://www.canada.ca/ 40 POLETJE 2022 Climate in summer 2022 Tanja Cegnar eseci meteorološkega poletja so junij, julij in avgust. Vrh poletja običajno predstavlja julij, ki je v dolgoletnem povprečju tudi najtoplejši mesec. K visokemu poletju prištevamo tudi še prvo polovico avgusta, vroči dnevi pa se lahko pojavljajo tudi ob koncu avgusta. Sestavek je namenjen pregledu značilnosti poletja kot celote. Poletje je bilo na državni ravni 2,8 °C toplejše kot v povprečju obdobja 1981–2010, s tem se uvršča na drugo mesto najtoplejših poletij vsaj od leta 1961 naprej in je že osmo zaporedno nadpovprečno toplo poletje. Čeprav so bili vsi meseci poletja 2022 toplejši od normale, je najbolj izstopal junij. Do zdaj je najtoplejše poletje 2003 s presežkom 3,1 °C nad normalo. Od leta 1961 je bilo najhladnejše poletje 1978, ki je bilo za 2,3 °C hladnejše od normale. M Padlo je le 59 % toliko dežja kot normalno, kar poletje 2022 uvršča na tretje mesto najbolj sušnih od leta 1961. Najbolj sušni sta bili poletji 2003 in 2013, najbolj namočeno pa poletje 1989. Sonce je sijalo 112 % toliko časa kot normalno, k temu je najbolj prispeval junij. Do zdaj je bilo najbolj sončno poletje 2017, najmanj sončno pa poletje 1975. Na začetku povzemamo glavne značilnosti posameznih mesecev, v nadaljevanju pa poletja kot celote. Junij 2022 Na državni ravni je bil junij 2022 kar 3,7 °C toplejši od normale in s tem tretji najtoplejši junij, sonce je sijalo 129 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1981–2010, padlo pa je le 59 % toliko padavin kot v junijskem povprečju. Povsod je bilo občutno topleje kot normalno. V Beli krajini in Prekmurju je bil presežek nad normalo okoli 3 °C, proti zahodu je odklon naraščal in ponekod v osrednji in zahodni Sloveniji presegel 4 °C. Zaradi konvektivnega značaja je razporeditev padavin močno odstopala od podnebnega povprečja prostorske razporeditve padavin. Največ dežja je junija padlo na manjših območjih vzhodne polovice države. Na posameznih merilnih postajah so namerili nad 160 mm padavin. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu Slovenije in v širši Ljubljanski kotlini, ponekod so namerili manj kot 30 mm padavin. V primerjavi z dolgoletnim junijskim povprečjem je padavin skoraj povsod primanjkovalo. Najbolj suho je bilo v zahodni polovici države, na Kočevskem in v Ljubljanski kotlini. V nekaterih krajih ni padla niti petina normalnih padavin. Na jugozahodu je bil junij 2022 med tremi najbolj suhimi doslej. Na vzhodu je bil zaradi pogostejših ploh in neviht primanjkljaj padavin v splošnem manjši, na nekaj merilnih postajah so padavine celo presegle normalo, na Vinjem Vrhu skoraj za tretjino. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno. Najmanjši presežek nad normalo je bil na severovzhodu države; v Prekmurju je trajanje sončnega obsevanja preseglo normalo za 15 %. Največji presežek je bil v večini zahodne polovice države in v osrednji Sloveniji, sončnega vremena je bilo od 30 do 45 % več kot normalno. Nekoliko manjši presežek je bil le na Obali, Vojskem in na skrajnem severozahodu države, kjer so normalo presegli za četrtino. Na Kredarici je bila snežna odeja najvišja prvi dan, nato se je sneg hitro talil in 6. junija zjutraj je bilo kopno. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Julij 2022 V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil julij 2022 na državni ravni za 2,5 °C toplejši in s tem drugi najtoplejši doslej; padlo je le 62 % toliko padavin kot normalno, sončnega vremena pa je bilo za 16 % več kot normalno. Povprečna julijska temperatura je povsod presegla normalo. Velika večina merilnih mest je poročala o pozitivnem odklonu 2 do 3 °C nad normalo. Manjši presežek je bil v Beli krajini in na severovzhodu države, a tudi tam so normalo presegli vsaj za eno °C. V Ljubljani in na zahodu države je odklon presegel 3 °C, v Biljah pa je dosegel kar 4,1 °C. Izrazito skromne so bile padavine predvsem v delu Primorske, kjer je padlo manj kot 30 mm dežja. V veliki večini Slovenije je padlo od 30 do 90 mm dežja. Najobilnejše so bile padavine v razmeroma ozkem pasu gorskega sveta na severu države, kjer je padlo več kot 120 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je dežja najbolj primanjkovalo na Goriškem in v Posočju ter delu Gorenjske, kjer je padlo od 14 do 40 % običajnih julijskih padavin. V večini Slovenije je padlo od 40 do 80 % običajnih padavin, na nekaj merilnih postajah pa so normalo celo presegli. Povsod je bilo več sončnega vremena kot običajno. V Prekmurju je osončenost presegla normalo za 10 %. Na večini ozemlja je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 10 do 20 %. Nekoliko večji odklon kot drugod je bil na Letališču JP Ljubljana, kjer so normalo presegli za 23 %. Na Kredarici so poročali o dveh dnevih s sledovi snežne odeje. Slika 1. Sušni stres se je kazal tudi na gozdnem drevju. Iški vintgar, 24. avgust 2022 (foto: Iztok Sinjur) Figure 1. Drought stress was also evident on forest trees. Iški vintgar, 24 August 2022 (Photo: Iztok Sinjur) Avgust 2022 V primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 je bil avgust 2022 na državni ravni za 2,1 °C toplejši, padlo je le 57 % toliko padavin kot v povprečju primerjalnega obdobja, sonce pa je sijalo 8 % manj časa kot normalno. Avgust 2022 je bil povsod toplejši od normale, najmanjši temperaturni presežek je bil v visokogorju, kjer je bil odklon le malo nad 1 °C. Tudi v Ratečah je bil odklon pod 1,5 °C. Drugod po državi je odklon presegel 1,5 °C, v večini države pa je bilo 2 do 2,5 °C topleje od normale. Večji presežek, in sicer do 2,5 °C, je bil na Goriškem in v Postojni. Največ dežja je padlo v gorah na severozahodu Slovenije, na Kredarici so namerili 196 mm padavin, v Breginju 194 mm in v Soči 184 mm. V veliki večini Slovenije je padlo manj kot 90 mm dežja, ponekod celo manj kot 30 mm. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Zaradi konvektivnega značaja so bile padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem razporejene neenakomerno. Največji primanjkljaj glede na normalo je bil v osrednji Sloveniji, ponekod na Štajerskem in Koroškem, kjer je padlo od 20 do 40 % običajnih padavin. Na manjšem delu Pomurja in Goriške so padavine presegle normalo. Bili sta dve epizodi z močnejšimi neurji, ki so povzročala škodo. Večinoma je bilo manj sončnega vremena kot normalno, na dobri polovici ozemlja primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največji primanjkljaj je bil na jugovzhodu države in v visokogorju, kjer je bilo skoraj za četrtino manj sončnega vremena kot običajno. Osončenost je presegla normalo na Goriškem, Krasu in Obali, a je bil odklon pod desetino normale. Kredarica je bila avgusta brez snežne odeje. Poletje 2022 V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah opažamo občasno manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto količino nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka poleti 2022 od povprečja 1981–2010 Figure 2. Mean air temperature anomaly, summer 2022 Slika 3. Odklon povprečne poletne temperature na državni ravni od poletnega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 3. Summer temperature anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Poletje 2022 je bilo na državni drugo najtoplejše vsaj od leta 1961. Še vedno ostaja najtoplejše izjemno vroče poletje 2003, tretje najtoplejše je poletje 2019, četrto pa leta 2017. Trend naraščanja poletne temperature je očiten vse od sredine osemdesetih let. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje V tem stoletju močno prevladujejo nadpovprečno topla poletja, saj so bila le tri hladnejša od normale. V zadnjih petih desetletjih se poletja v povprečju segrevajo. Linearni trend segrevanja od leta 1961 znaša skoraj 0,6 °C/desetletje in je statistično značilen. Poleti 2022 je povprečna temperatura zraka povsod presegla dolgoletno povprečje (slika 2). Na veliki večini ozemlja je bil presežek nad normalo od 2,5 do 3,5 °C, le na Goriškem je bil presežek nad normalo nekoliko večji. Manjši odklon je bil na severovzhodu države, v Beli krajini in na skrajnem severozahodu države. V Murski Soboti in Črnomlju je bil odklon 2,0 °C, v Ratečah in Metliki 2,3 °C in na Kredarici 2.4 °C. Slika 4. Odklon povprečne mesečne temperature od normale v zadnjih dvanajstih mesecih Figure 4. Anomaly of monthly mean temperature in the last twelve months Vsi trije meseci poletja so bili nadpovprečno topli, najbolj pa je od normale odstopal junij. Povprečna najnižja dnevna temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje (slika 5). Velika večina odklonov je bila med 1,5 in 3 °C. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil prav tako pozitiven (slika 6), in sicer v večjem delu države v razponu od 2 do 4 °C, na Primorskem pa je odklon presegel 4 °C. Boh. Češnjica Portorož Lisca Metlika Lesce Murska Sobota Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Slov. Konjice Ravne na Kor. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Postojna Godnje Bilje Vedrijan Krn Bovec Rateče Kredarica Planina pod G. Let. JP Ljubljana Rogaška Slatina Boh. Češnjica Portorož Lisca Lesce Murska Sobota Polički Vrh Slovenj Gradec Let. ER Maribor Slov. Konjice Ravne na Kor. Celje Črnomelj Novo mesto Sevno Vrhnika Ljubljana Babno Polje Postojna Bilje Nova Gorica Vedrijan Vojsko Krn Rateče Kredarica Let. JP Ljubljana 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 Slika 5. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka v C poleti 2022 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 5. Mean daily minimum air temperature anomaly in C in summer 2022 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 Slika 6. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka v C poleti 2022 od povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 6. Mean daily maximum air temperature anomaly in C in summer 2022 Najvišja izmerjena temperatura v poletju 2022 ni segla rekordno visoko. Po številu vročih poletnih dni močno izstopa Goriška regija, v Biljah je bilo kar 80 takih dni, kar je slovenski rekord v številu vročih dni. Poleti 2021 jih je bilo 51, poleti 2020 jih je bilo le 35, poleti 2019 44 Agencija Republike Slovenije za okolje pa kar 59. V poletju 2003 jih je bilo 76. Več vročih dni kot poleti 2003 je bilo tudi v Tolminu (tokrat 64, leta 2003 pa 58), v Vedrijanu je bilo s 58 vročimi dnevi izenačeno število iz poletja 2003. Na Letališču Portorož je bilo tokrat 54 vročih dni, poleti 2021 42, poleti 2020 le 27, poleti 2019 so jih našteli 55, poleti 2003 pa 70. Preglednica 1. Najvišja izmerjena temperatura in število vročih dni poleti 2022 Table 1. Absolute maximum temperature and number of days with maximum daily temperature at least 30 C in summer 2022 Postaja Bilje Murska Sobota Ljubljana Črnomelj Let. Portorož Slovenj Gradec Novo mesto Celje Absolutni maksimum 38,4 36,4 38,0 39,2 37,2 35,2 37,8 37,3 Št. vročih dni Postaja Rateče Nova vas Bizeljsko Let. ER Maribor Lendava Postojna Kočevje Maribor – Vrb. 80 29 47 39 54 20 35 38 Absolutni maksimum 32,8 35,1 38,8 35,7 36,3 35,6 37,2 34,7 Št. vročih dni 8 13 43 31 31 23 33 23 Razen na Goriškem in Zgornjem Posočju je bilo vročih dni manj kot poleti 2003. V Črnomlju je bilo tokrat 39 vročih dni, poleti 2021 je bilo 38 vročih dni, poleti 2020 jih je bilo 33, poleti 2003 pa kar 60. Nekoliko višje ležeči kraji so po številu vročih dni odstopali; v Ratečah so tokrat našteli 8 vročih dni, v poletju 2021 je bilo 5 vročih dni, poleti 2020 le 3, poleti 2019 jih je bilo 11, poleti 2003 pa 17. V Novi vasi na Blokah je bilo tokrat 13 vročih dni, poleti 2021 jih je bilo 10, poleti 2020 le trije, poleti 2019 pa 9, v rekordnem poletju 2003 kar 21. V Slovenj Gradcu so tokrat našteli 20 vročih dni, v rekordnem poletju 2003 pa 39. V Murski Soboti je bilo tokrat 29 vročih dni, v poletju 2003 pa 55. V preglednici 1 so zbrani podatki o najvišji izmerjeni temperaturi poleti 2022 in številu vročih dni. Po številu vročih dni razen v delu Primorske ostaja rekordno poletje 2003. Da sta si bili poletji 2022 in 2003 temperaturno sorodni, kažejo tudi podatki o številu toplih dni, to so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. V Biljah in na Obali je bilo 91 toplih dni, toliko jih je bilo tudi poleti 2003. V Ljubljani je bilo 87 toplih dni, kar je štiri dni več kot poleti 2003 (83). V Novem mestu, Črnomlju in Celju je bilo 83 toplih dni, poleti 2003 jih je bilo v Novem mestu prav toliko, v Črnomlju 85 in v Celju 84. V Ratečah je bilo tokrat 60 toplih dni, poleti 2003 pa 61. V Novi vasi na Blokah je bilo tokrat 63 takih dni, poleti 2003 pa 68. V Postojni je bilo tokrat 79 toplih dni, poleti 2003 pa 78. V Murski Soboti je bilo tokrat 79 toplih dni, poleti 2003 pa pet več, in sicer 84. Na Kredarici se je poleti 2022 temperatura povzpela najvišje 27. junija, takrat so izmerili 17,6 °C, najhladneje je bilo 10. junija, ko se je temperatura spustila na 0,4 °C. Tako kot poleti 2019 se tudi tokrat temperatura na Kredarici poleti ni spustila pod ledišče. V Ljubljani je bilo najbolj vroče 23. julija, ko je bilo 38,0 °C, najhladneje je bilo 9. julija, ko se je ohladilo na 12,6 °C. V Murski Soboti je bila najvišja temperatura, in sicer 36,4 °C, izmerjena 18. avgusta, najhladnejše jutro pa je bilo 11. julija, ko se je ohladilo na 8,7 °C. Na Letališču Portorož je bilo najtopleje 6. avgusta, izmerili so 37,2 °C, najhladnejše jutro je bilo 13. avgusta, ko se je temperatura spustila na 14,0 °C. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Kredarica 16 Temperatura (ºC) 14 12 10 8 6 4 2 0 1 6 11 16 21 26 1 6 11 junij 16 21 26 31 5 10 julij 15 20 25 30 avgust Slika 7. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2022 (tanka črta) na Kredarici. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura. Figure 7. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during the summer 2022 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) 40 Ljubljana Temperatura (ºC) 35 30 25 20 15 10 1 6 11 16 21 26 1 6 11 junij 16 21 26 31 5 10 julij 15 20 25 30 avgust Slika 8. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2022 (tanka črta) v Ljubljani. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura. Figure 8. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2022 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) 37 Temperatura (ºC) 32 27 22 17 12 Murska Sobota 7 1 6 11 16 junij 21 26 1 6 11 16 julij 21 26 31 5 10 15 20 25 30 avgust Slika 9. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (debela črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2022 (tanka črta) v Murski Soboti. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura. Figure 9. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2022 (thin line) and the average in the reference period 1981–2010 (bold line) 46 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Temperatura ( C) 9 8 Kredarica 7 6 5 4 3 1955 24 1960 Temperatura ( C) 23 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 Ljubljana 22 21 20 19 18 17 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 24 Temperatura ( C) 23 Murska Sobota 22 21 20 19 18 17 16 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 26 Temperatura ( C) 25 Portorož 24 23 22 21 20 19 1951 19 1956 1961 1966 Rateče 18 Temperatura ( C) 17 16 15 14 13 1951 1956 1961 1966 1971 Slika 10. Povprečna poletna temperatura zraka Figure 10. Mean air temperature in summer 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Potek povprečne poletne temperature od sredine minulega stoletja je prikazan na sliki 10 za pet merilnih postaj. Poletje 2022 je bilo marsikje na zahodu in v delu osrednje Slovenije rekordno toplo. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 23,6 °C in je za spoznanje presegla povprečno poletno temperaturo iz leta 2003. Na Letališču JP Ljubljana je povprečna temperatura 21,6 °C za desetinko stopinje višja kot poleti 2003. V Lescah so s povprečno temperaturo 21,2 °C prav tako le za desetinko presegli povprečje iz poletja 2003. Tudi v Tolminu je bilo tokrat poletje s povprečno temperaturo 23,5 °C toplejše kot leta 2003 (22,2 °C). V Biljah je bilo poletje tokrat 0,3 °C toplejše kot v letu 2003, v Vedrijanu pa za 0,4 °C. Rekord iz leta 2003 so presegli tudi v Postojni, Kubedu, Podnanosu in Novi vasi na Blokah. Temperaturne razmere poleti 2022 so podrobneje prikazane na slikah 7, 8 in 9. Prodori hladnega zraka, pa tudi dotok toplejšega zraka, so bolj očitni v visokogorju, med našimi merilnimi postajami je to najbolj očitno na Kredarici, tudi zato, ker je tam dnevni razpon temperature precej manjši kot v nižinskem svetu, ki ga ponazarjata merilni postaji Ljubljana in Murska Sobota. 90 80 Ljubljana 70 Slika 11. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 C Figure 11. Number of days with maximum air temperature above 25 C Št. toplih dni 60 50 40 30 20 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2017 60 Ljubljana Št. vročih dni 50 Slika 12. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 30 C Figure 12. Number of days with maximum air temperature at least 30 C 40 30 20 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 Sliki 11 in 12 prikazujeta poletno število toplih in vročih dni v Ljubljani. Tako kot povprečna temperatura tudi število toplih in vročih dni s pozitivnim trendom kaže na segrevanje ozračja, kar je predvsem opazno od sredine osemdesetih let minulega stoletja. Seveda je tudi pri številu dni nad določenim temperaturnim pragom vpliv medletne spremenljivosti zelo očiten. Poletje 2020 je tako kot drugod po državi tudi v prestolnici prineslo manj toplih in manj vročih dni kot v zadnjih nekaj letih, poleti 2021 pa je bilo število ponovno večje. Poletje 2022 je v Ljubljani po številu toplih dni rekordno. Vročih dni pa je bilo več kot tokrat v poletju 2003. Tokratno poletje je bilo po odklonu temperature in padavin najbolj podobno poletju 2003, ki na državni ravni ostaja najtoplejše do zdaj, bilo je toplejše in bolj suho od tokratnega. Seveda so bile med omenjenima poletjema tudi velike razlike v prostorski porazdelitvi, tokrat je bilo rekordno vroče v delu zahodne in osrednje Slovenije, na vzhodu in severovzhodu pa je bilo hladneje kot poleti 2003. Vzrok lahko iščemo tudi v razporeditvi padavin, saj je bilo tokrat na Obali, vzhodu in severovzhodu več dežja kot poleti 2003. Samodejne merilne postaje podatka o številu neviht ne beležijo. Vsekakor vse toplejše ozračje lahko sprejeme tudi več vodne pare, kar omogoča, da se lahko razvijejo tudi močnejše nevihte. Vendar labilnost ozračja ni odvisna zgolj od temperature v spodnji plasti zraka, izpolnjeni morajo biti tudi drugi pogoji. Tako je bilo na primer v izjemno vročem poletju 2003 malo neviht. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Poleti 2022 je Slovenijo prizadelo nekaj močnejših neurij, ki so povzročila večjo gmotno škodo; podrobneje so omenjeni v mesečnih vremenskih pregledih. Slika 13. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za poletja v obdobju 19612022; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, poletje 2022 je označeno z rdečo barvo. Figure 13. Temperature and precipitation anomaly for all summer in the period 19612022 Slika 14. Prikaz porazdelitve padavin poleti 2022 Figure 14. Precipitation amount, summer 2022 Padavine so bile zaradi prevladujočega konvektivnega značaja porazdeljene krajevno in časovno neenakomerno, vendar je bilo po pričakovanju največ padavin v hribovitem svetu severne Slovenije. Na 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Kredarici so namerili 414 mm padavin, v Zgornji Radovni 373 mm in v Solčavi 357 mm. V več kot polovici Slovenije je padlo od 100 do 250 mm padavin. Najmanj dežja je bilo ponekod na Obali, npr. v Strunjanu (88 mm) in v delu Ljubljanske kotline (v Dobrunjah 94 mm). Slika 15. Višina padavin poleti 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Precipitation in summer 2022 compared with 1981–2010 normal V primerjavi z normalo je padavin najbolj primanjkovalo v delu Ljubljanske kotline, kjer ponekod padavine niso dosegle niti dveh petin normale, v Dobrunjah so na primer namerili le četrtino normalnih padavin. V približno polovici Slovenije je padlo od 40 do 60 % običajnih padavin. Med 60 do 80 % normale so padavine dosegle v večini Slovenske Istre, na skrajnem severozahodu Slovenije, v Beli krajini, delu Dolenjske in večjem delu Štajerske. Še najbližje normali so bile padavine v Pomurju, kjer so večinoma dosegle vsaj 80 % normale. Krajevno so v nekaj krajih padavine dosegle normalo, npr. v Martinju in Veržeju. Po nadpovprečno namočenem poletju 2020 je poleti 2021 dežja opazno primanjkovalo, poleti 2022 pa je bila suša še izrazitejša, saj je v vseh treh mesecih poletja dežja opazno primanjkovalo. Čeprav je spremenljivost iz leta v leto velika, na državni ravni opazimo negativen trend poletnih padavin. Linearni trend v obdobju po letu 1961 je približno −4 % na desetletje in je statistično značilen. Slika 16. Odklon mesečnih padavin od normale v zadnjih dvanajstih mesecih Figure 16. Monthly precipitation anomaly in the last twelve months Na državni ravni je bil primanjkljaj padavin glede na normalo 41 %. Od leta 1961 je to tretje najbolj sušno poletje. Najmanj padavin je bilo v poletjih 2003 in 2013, ko je bil primanjkljaj padavin glede na normalo 43 %. Največ dežja je padlo v poletju 1989, ko je bil presežek nad normalo kar 37 %. Za 30 % so padavine presegle normalo tudi v poletjih 1969, 2005 in 1975. V tem stoletju prevladujejo poletja s primanjkljajem padavin, bilo jih je 14. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 17. Odklon poletnih padavin na državni ravni od poletnega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 17. Summer precipitation anomaly at national level, reference period 1981–2010 400 Poletje 2022 Povprečje 1981-2010 Padavine (mm) 300 Ljubljana 200 100 0 1 11 21 1 11 junij 21 31 julij 10 20 30 avgust Slika 18. Vsota dnevnih padavin v Ljubljani od začetka do konca poletja 2022 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 18. Sum of daily precipitation in Ljubljana from beginning to the end of summer 2022 400 Poletje 2022 Povprečje 1981-2010 Padavine (mm) 300 Novo mesto 200 100 0 1 11 junij 21 1 11 21 julij 31 10 20 30 avgust Slika 19. Vsota dnevnih padavin v Novem mestu od začetka do konca poletja 2022 in povprečje obdobja 1981– 2010 Figure 19. Sum of daily precipitation in Novo mesto from beginning to the end of summer 2022 Za štiri postaje je prikazana kumulativna vsota poletnih padavin v letu 2022 in povprečje obdobja 1981– 2010, saj ni pomembna le skupna količina padavin, ampak tudi njihova razporeditev, iz katere sklepamo 51 Agencija Republike Slovenije za okolje na padavinski primanjkljaj ali presežek med poletjem. V Ljubljani je vsota padavin vse poletje opazno zaostajala za dolgoletnim povprečjem. Največji zaostanek je bil v začetku julija in avgusta. 300 250 Povprečje 1981-2010 Padavine (mm) Poletje 2022 200 Murska Sobota 150 100 50 0 1 11 21 1 11 junij 21 31 julij 10 20 30 avgust Slika 20. Vsota dnevnih padavin v Murski Soboti od začetka do konca poletja 2022 in povprečje obdobja 1981– 2010 Figure 20. Sum of daily precipitation in Murska Sobota from beginning to the end of summer 2022 V Novem mestu so bile razmere v prvi polovici poletja normalne, primanjkljaj padavin se je pokazal v drugi polovici poletja, velik pa je postal v avgustu. V primerjavi z ostalimi regijami je bil primanjkljaj padavin na severovzhodu Slovenije manjši in v Murski Soboti je opaziti večji primanjkljaj le avgusta, vendar so ga padavine proti koncu meseca ponovno zmanjšale. Na Obali se je vsota padavin že v zadnji tretjini junija spustila pod normalo in znaten primanjkljaj je trajal vse do izteka poletja. 250 Portorož Padavine (mm) 200 Povprečje 1981-2010 Poletje 2022 150 100 50 0 1 11 21 junij 1 11 21 julij 31 10 20 30 avgust Slika 21. Vsota dnevnih padavin v Portorožu od začetka do konca poletja 2022 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 21. Sum of daily precipitation in Portorož from beginning to the end of summer 2022 Na Kredarici je poleti 2022 padlo 414 mm padavin, kar je le 66 % dolgoletnega povprečja. Najbolj skromno s padavinami, odkar deluje meteorološka postaja na Kredarici, je bilo poletje 2013 s 354 mm, drugo najbolj sušno poletje je bilo s 405 mm leta 1983. Največ padavin so namerili poleti 1987, ko je padlo kar 1012 mm. Poleti 1956 so namerili 931 mm padavin, poleti 2020 pa 920 mm, le malo manj padavin, in sicer 913 mm, je bilo poleti 1957. 52 Padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 Kredarica 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2020 600 Ljubljana Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 500 Murska Sobota Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 600 Portorož Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 600 Novo mesto Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1956 1961 1966 Slika 22. Poletna višina padavin Figure 22. Summer precipitation 53 Agencija Republike Slovenije za okolje V prestolnici smo namerili 176 mm padavin, kar je 45 % dolgoletnega povprečja in najmanj od sredine minulega stoletja. Največ dežja je v Ljubljani padlo poleti 1975 (541 mm), drugo najmanj namočeno je poletje 2001 (228 mm). Kredarica Solčava Krvavec Soča Breginj Rateče Trenta Zg. Jezersko Črnivec Bovec Novo mesto Murska Sobota Lokve Otlica Sevno Lisca Kneške Ravne Vojsko Metlika Nova vas na Bl. Vrhnika Velenje Celje Godnje Ptuj Črnomelj Let. ER Maribor Babno Polje Krn Tržič Mežica Lendava Vedrijan Ljubljana Kočevje Portorož Lesce Let. JP Ljubljana Ilirska Bistrica Bilje Postojna Bizeljsko Normala 0 100 200 300 400 500 Poletje 2022 600 700 Slika 23. Poletne padavine v letu 2022 in v povprečja obdobja 1981–2010 v mm Figure 23. Sumer precipitation in summer 2022 and the summer 1981–2010 normal Dolgoletno povprečje padavin je v Biljah 326 mm, v Portorožu 227 mm, v Murski Soboti 291 mm, v Novem mestu 358 mm, v Ljubljani 396 mm, v Ratečah 436 mm in na Kredarici 630 mm. V Ljubljani je bilo dni s padavinami vsaj 1 mm 24, kar je pet dni manj kot v poletjih 2020 in 2018 ter v dolgoletnemu povprečju. Na Kredarici je bilo takih dni 37, dolgoletnega povprečje pa 42 dni. Na sliki 23 je za Kredarico prikazano število dni s padavinami vsaj 1 mm. V visokogorju lahko sneži kadarkoli, tudi poleti ob prodorih hladnega zraka. Prvi dan poletja 2022 je bila snežna odeja na tej visokogorski merilni postaji debela 40 cm, a je skopnela že kmalu v začetku 54 Agencija Republike Slovenije za okolje junija, nato pa zaradi nadpovprečno toplega vremena ni bilo več merljive snežne odeje. Največja debelina snežne odeje poleti 2021 je bila 470 cm, kar je največ odkar potekajo redne meritve na tej visokogorski meteorološki postaji. Poleti 2020 je bila največja debelina snežne odeje 102 cm. Dolgoletno povprečje poletnega števila dni s snežno odejo je na Kredarici 28, tokrat je bilo 19 dni z zapisano prisotnostjo snežne odeje, kar pa ne pomeni, da je bilo toliko tudi dni s strnjeno snežno odejo. 60 Slika 24. Poletno število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 24. Number of days with precipitation at least 1 mm Št. dni s padavinami vsaj 1 mm Kredarica 50 40 30 20 10 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 2021 60 Kredarica Št. dni s snežno odejo 50 Slika 25. Poletno število dni s snežno odejo Figure 25. Summer number of days with snow cover 40 30 20 10 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 2021 500 Slika 26. Največja poletna debelina snežne odeje Figure 26. Summer maximum snow cover depth Največja debelina snežne odeje Kredarica 400 300 200 100 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 2021 Povsod je bilo poletje vsaj za 5 % bolj sončno od normale. V visokogorju in v pasu iznad Prekmurja vzdolž meje s Hrvaško do Bele krajine je bil presežek do desetine normale, drugod je bilo sončnega vremena od 10 do 20 % več kot običajno, v Vedrijanu za 21 %. V Ljubljani je sonce poleti 2022 sijalo 876 ur, kar je 10 % več od dolgoletnega povprečja. Največ sončnega vremena je bilo poleti 2000, ko je sonce sijalo 933 ur, na drugo mesto se uvršča poletje 2021 z 932 urami, poletje 2017 z 930 urami sončnega vremena je tretje najbolj sončno, za njim pa poletja 2013 (923 ur sončnega vremena) in poletje 2012 (898 ur). Najbolj sivo je bilo v prestolnici poletje 1954 s 583 urami sončnega vremena. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 27. Trajanje sončnega obsevanja poleti 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 27. Bright sunshine duration in summer 2022 compared with 1981– 2010 normals Slika 28. Sončno obsevanje poleti 2022 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 v % Figure 28. Bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals, summer 2022 in % Najmanj sončnega vremena je bilo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 580 ur, kar je 5 % več od normale. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu je sonce sijalo 1028 ur, kar je 13 % več od normale. Godnje Šebreljski Vrh Let. JP Ljubljana Boh. Češnjica Portorož Lavrovec Murska Sobota Slovenj Gradec Let. ER Maribor Novo mesto Sromlje Ljubljana Šmarata Postojna Bilje Vedrijan Rateče Kredarica 0 5 10 15 20 25 Slika 29. Odklon poletnega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od poletnega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 29. Summer sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981–2010 Poletje 2022 je bilo na državni ravni nadpovprečno sončno, najbolj po zaslugi junija. K nadpovprečni osončenosti je prispeval tudi julij, avgust pa je bil manj sončen od normale. Od leta 1961 je bilo na državni ravni najbolj sončno poletje 2017, ko je bilo 19 % več sončnega vremena kot običajno, najbolj sivo je bilo poletje 1975, ko je bilo 17 % manj sončnega vremena kot običajno. Na državni ravni osončenost v zadnjih petdesetih letih narašča, linearni trend od leta 1961 je približno 3 % na desetletje 56 Agencija Republike Slovenije za okolje in je statistično značilen. V tem stoletju močno prevladujejo nadpovprečno sončna poletja, tokratno je bilo že osmo nadpovprečno sončno zapored. Osončenost (ura) 700 Kredarica 600 500 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 Osončenost (ura) 1000 Ljubljana 800 600 400 200 0 1951 1956 1961 Osončenost (ura) 1000 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2016 2021 Murska Sobota 800 600 400 200 0 Osončenost (ura) 1951 1956 1961 1966 1971 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1976 1981 Portorož 1955 1960 1965 Sončno obsevanje (ura) 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 2011 2016 2020 Novo mesto 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 Slika 30. Poletno trajanje sončnega obsevanja Figure 30. Summer bright sunshine duration 57 1996 2001 2006 2021 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Meteorološki podatki, poletje 2022 Table 2. Meteorological data, summer 2022 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož Temperatura Sonce nv ts tod tx tm tax tam sm 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 8,4 18,3 25,0 21,4 20,0 23,6 22,6 22,3 22,2 21,7 22,0 20,5 21,7 21,2 24,9 2,4 2,3 3,6 3,4 2,5 3,3 2,7 2,5 2,0 2,6 2,5 2,6 2,0 3,1 3,0 11,5 25,7 32,2 28,2 28,3 30,0 30,0 28,9 29,5 29,4 28,3 27,4 28,4 27,6 31,0 6,0 11,7 18,0 14,4 12,8 17,2 16,1 15,9 15,0 15,0 15,8 13,9 15,4 14,9 18,5 17,6 32,8 38,4 35,6 37,2 38,0 38,8 37,8 39,2 37,3 35,7 35,2 36,4 35,2 37,2 0,4 5,0 12,7 8,0 6,8 12,6 10,1 10,7 9,0 8,7 10,3 7,2 8,7 9,3 14,0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 sx obs ro 0 60 91 79 78 87 86 83 83 83 80 69 79 73 91 580 742 952 921 — 876 — 776 — 828 849 796 831 — 1028 105 — 116 123 — 110 — 104 — — 114 112 107 — 113 Oblačnost po so Padavine in pojavi sj 6,1 19 6 — — — 2,7 3 40 4,3 5 18 4,6 13 17 4,2 9 20 3,7 8 32 3,6 8 28 3,7 5 29 — — — 5,0 19 13 4,7 16 24 4,0 11 30 — — — 2,9 2 38 rr rp sd sn 414 305 140 138 173 176 115 263 207 208 206 212 261 159 166 66 70 43 41 46 45 37 73 61 55 64 48 90 39 73 37 32 22 20 27 24 20 25 23 25 26 23 27 21 12 22 24 26 17 10 18 19 20 12 22 21 17 16 20 13 sg 45 — — 4 11 2 7 — 1 — 0 — — 0 0 Tlak ss 19 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ssx 40 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 p 756,2 919,5 1008,5 954,7 — 981,8 — 990,8 998,0 988,1 985,7 — 994,7 958,0 1014,3 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka ( C) − temperaturni odklon od povprečja ( C) − povprečni temperaturni maksimum ( C) − povprečni temperaturni minimum ( C) − absolutni temperaturni maksimum ( C) − absolutni temperaturni minimum ( C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 C SX OBS RO PO SO SJ RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 C − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin v % od povprečja 58 SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihto in/ali grmenjem − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) pp 8,7 14,9 17,4 15,8 16,0 17,0 17,4 17,8 19,0 17,9 17,1 16,0 17,6 15,6 18,5 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Bilje Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče hitrost m/s Slika 31. Vetrne rože, poletje 2022 Figure 31. Wind roses, summer 2022 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 32. Odklon osončenosti od normale v zadnjih dvanajstih mesecih Figure 32. Monthly sunshine duration anomaly in the last twelve months Zračni tlak (mb) 990 985 980 975 Ljubljana 970 1 6 11 16 junij 21 26 1 6 11 16 julij 21 26 31 5 10 15 20 25 30 avgust Slika 33. Potek zračnega tlaka poleti 2022 (morda črta) in dolgoletno povprečje 1981–2010 (tanjša črna črta) Figure 33. Mean daily air pressure in summer 2022 and long-term average 1981–2010 Na zgornji sliki je prikazan potek zračnega tlaka v Ljubljani. Najvišji je bil 17. julija z 989,7 mb. Najnižje se je zračni tlak spustil že kmalu v začetku poletja, 9. junija je bilo dnevno povprečje 974,3 mb. SUMMARY At the national level, the summer 2022 was 2.8 C warmer than the average for the period 1981–2010, making it the second warmest summer since at least 1961 and the eighth consecutive above-average warm summer. So far, the warmest summer is 2003 with the anomaly of 3.1 C above normal. In the summer 2022, the average air temperature everywhere exceeded the long-term average. In the vast majority of the territory, the anomaly over the normal was from 2.5 to 3.5 C, only in Goriška the anomaly was slightly higher. There was a smaller anomaly in the north-east of the country, in Bela Krajina and in the extreme north-west of Slovenia. Only 59 % as much rain fell as normal, making the summer of 2023 the third driest since 1961. The driest were the summers of 2003 and 1013, and the wettest was the summer of 1989. In Ljubljanska kotlina on some measuring sites less than 40 % of the normal precipitation fell. In approximately half of Slovenia, 40 to 60 % of normal precipitation fell. Precipitation reached between 60 and 80 % of normal in most of Slovenka Istra, in extreme northwest of Slovenia, in Bela Krajina, part of Dolenjska, and most of Štajerska. The precipitation was the closest to the normal in the northeast of Slovenija. The sun shone 112 % as long as normal. June contributed the most to this surplus. So far, the sunniest summer was in the year 2017. The least sunny weather was in the mountains, on Kredarica the sun shone for 580 hours, which is 5 % more than normal. The sunniest region was the coastal area, in Portorož, there were 1028 hours of sunny weather, which is 13 % more than normal. On Kredarica, the maximum snow depth was 40 cm; the snow cover melted early in June. 60 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V AVGUSTU 2022 Agrometeorological conditions in August 2022 Marko Puškarić vgust je bil nadpovprečno topel in suh mesec. Povprečne temperature zraka so bile za okoli 2 °C višje kot običajno. Temperaturni odklon je bil najvišji v pasu od Obale in Goriške prek osrednjega dela države do Posavja in Podravja. Povprečna mesečna temperatura zraka v Ljubljani je znašala 23 °C, kar je skoraj 3 °C več od dolgoletnega povprečja, podobna odstopanja od običajnih vrednosti so bila tudi v Celju, Slovenj Gradcu in Portorožu. V Ratečah, kjer je bilo odstopanje med najnižjimi je povprečna temperatura znašala 15,8 °C, kar je 1,6 °C manj kot običajno. V Biljah se je najvišja dnevna temperatura zraka kar petindvajsetkrat povzpela nad 30 °C. V Ljubljani je bila najvišja izmerjena dnevna temperatura 37,6 °C (5. avgust). Temperature okoli 37 °C pa so bile takrat izmerjene tudi ponekod drugod po državi (Celje, Portorož, Bilje). A Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, avgust 2022 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, August 2022 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno / Sl.Gradec Tolmin Vrhnika 6,1 5,0 4,6 3,9 4,1 5,9 4,8 3,5 4,1 4,5 4,8 4,7 4,8 4,6 4,8 4,5 4,3 7,2 6,5 5,4 3,9 3,4 4,3 4,2 4,3 5,4 4,6 I. dekada max.  8,0 61 5,9 50 5,7 46 5,2 39 5,2 41 6,8 59 5,5 48 5,0 35 4,9 41 6,2 45 5,7 48 6,1 47 5,8 48 5,8 46 5,4 48 5,7 45 5,0 43 9,3 72 7,1 66 6,2 55 5,1 39 4,7 34 5,5 43 5,0 42 5,7 43 8,0 54 6,5 46 II. dekada max. 4,3 6,2 3,9 5,3 4,5 6,8 3,9 6,5 3,7 5,3 4,4 5,9 3,6 4,6 3,2 4,6 3,4 4,6 3,8 5,3 4,2 5,7 4,1 5,5 4,0 5,6 4,0 6,1 3,9 5,1 3,7 5,4 3,4 4,6 5,4 7,6 4,5 6,2 4,1 6,1 3,7 5,1 3,1 4,2 3,6 4,9 3,6 4,8 3,9 5,3 3,7 5,6 4,1 5,7 pov. 61  43 39 45 39 37 44 36 32 34 38 42 41 40 40 39 37 34 54 45 41 37 31 36 36 39 37 41 III. dekada pov. max. 4,0 5,2 3,1 3,9 3,1 4,5 2,7 3,7 2,8 3,9 3,9 4,8 3,1 4,1 2,5 3,5 2,8 3,7 3,3 4,3 3,3 4,0 3,3 4,5 3,1 4,0 2,9 4,3 3,1 4,6 2,9 3,9 2,8 3,7 4,5 6,1 4,5 5,4 3,6 4,6 2,9 3,5 2,9 3,9 2,8 3,9 2,8 3,8 3,2 4,2 3,5 4,8 3,2 4,0  44 34 35 30 31 43 35 28 31 36 37 36 35 32 34 32 31 49 50 40 32 32 31 30 35 38 36 mesec (M) pov. max.  4,8 8,0 148 4,0 5,9 123 4,1 6,8 125 3,5 6,5 107 3,5 5,3 109 4,7 6,8 146 3,8 5,5 118 3,1 5,0 95 3,4 4,9 106 3,9 6,2 119 4,1 5,7 126 4,0 6,1 124 4,0 5,8 123 3,8 6,1 118 3,9 5,4 121 3,7 5,7 114 3,5 5,0 108 5,7 9,3 174 5,2 7,1 160 4,4 6,2 135 3,5 5,1 108 3,1 4,7 97 3,6 5,5 111 3,5 5,0 108 3,8 5,7 117 4,2 8,0 129 4,0 6,5 122 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperature zraka so bile večji del meseca nad dolgoletnim povprečjem, le ob začetku druge dekade ter ponekod ob začetku tretje dekade so se za nekaj dni spustile malo pod povprečje. (Rateče 13 °C, Slovenj Gradec 14,6 °C, Maribor 17 °C, Novo mesto 17,1 °C). Nadpovprečne temperature so se odražale tudi na vsoti efektivnih temperatur zraka nad pragom 0, 5 in 10 °C, ki so bile za 44 do 88 °C višje kot običajno. K akumulaciji toplote je največ prispevala prva dekada meseca (preglednica 4). V avgustu so se nadaljevale sušne razmere. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okoli 58 %. V letošnjem letu je bil nadpovprečno namočen le april vsi ostali meseci pa so bili izrazito suhi. Najmanj padavin je bilo v osrednjem delu države ter na Koroškem kjer je padlo od 80 do 90 mm manj padavin kot običajno. V večjem delu Slovenije je povprečno izhlapelo od 3,1 do 4,4 mm vode na dan, na Obali in Goriškem pa od 4,7 do 5,7 6 mm. Najvišje izhlapevanje se je v posameznih dneh, na Goriškem povzpelo nad 8 mm (preglednica 1). Skupna mesečna količina izhlapele vode je znašala med 95 in 174 mm, kar je za okoli 15 mm več od dolgoletnega povprečja. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za avgust 2022 in za vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 31. avgusta 2022) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in August 2022 and for the vegetation period (from April 1, 2022 to August 31, 2022) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v avgustu 2022 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec Bilje −30,7 −14,1 −36,7 −81,5 −473,7 Ljubljana −28,5 −23,2 −20,8 −72,6 −307,6 Novo mesto −40,3 −12,5 −0,8 −53,6 −123,9 Celje −41,1 −25,3 0,7 −65,7 −245,3 Šmartno / Slovenj Gradec −40,0 −26,3 −0,1 −66,5 −192,0 Maribor - let. −38,8 −26,3 20,6 −44,5 −258,8 Murska Sobota −43,8 −28,1 32,8 −39,1 −188,1 Portorož - let. −65,5 4,7 −39,1 −99,9 −515,5 (1. 4. 2022–31. 8. 2022) Mesečna meteorološka vodna bilanca je bila povsod po državi izrazito negativna. Največji primanjkljaji so bili na Obali (−99,9 mm) in Goriškem (−81,5 mm). Razmere so bile primerljive z letom 2013, ko so sušne razmere tako kot letos dosegle razsežnost naravne nesreče. Značilnost kmetijskih suš je, da so pogostejše in intenzivnejše v zadnjih desetih letih. Pojavnost pa je tako časovno kot regijsko od leta do leta raznolika. Dejstvo je, da prizadene poleg najbolj ranljivih regij severovzhodne in jugozahodne Slovenije tudi druge dele Slovenije. Na Obali je v letošnjem vegetacijskem obdobju primanjkljaj konec avgusta znašal 515,5 mm, kar je za okoli 230 mm večji primanjkljaja od običajnega (preglednica 2). Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu avgustu gibale med 21 in 25 °C, na Obali in Goriškem pa med 26 in 27 °C (preglednica 3). Tla so bila nekoliko toplejša od dolgoletnega povprečja, najmanjša odstopanja od običajnih vrednosti so bila na obalnem območju. Tla so se najbolj ogrela v prvi dekadi, ko je povprečna temperatura tal na globini 5 cm po državi znašala 25,3 °C. V najbolj vročih dneh so se ponekod tla ogrela preko 38 °C (Bilje, Brnik, Postojna, Novo mesto). 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, avgust 2022 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, August 2022 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 29,8 29,4 38,9 35,8 23,1 24,0 25,9 25,9 34,7 32,3 18,3 19,7 25,6 25,7 31,7 30,1 20,1 21,3 27,0 26,0 Bovec - let. 24,3 24,3 28,2 27,5 21,0 21,6 22,1 22,2 26,8 25,9 18,4 19,1 21,5 21,6 25,6 24,9 18,7 19,2 22,6 22,0 Celje 23,8 23,7 28,0 26,3 20,5 21,3 22,6 22,5 26,5 25,1 19,1 19,8 22,5 22,5 25,9 24,8 19,6 20,3 23,0 22,0 Črnomelj 24,6 24,7 28,6 27,8 21,8 22,3 22,9 23,1 26,8 25,9 19,5 20,2 22,7 22,8 26,0 25,3 20,4 20,8 23,4 23,0 Gačnik 26,4 26,0 37,6 33,0 19,7 21,7 24,6 24,5 33,8 29,8 16,5 18,8 22,9 22,8 30,3 26,7 18,7 19,8 24,6 24,0 Ilirska Bistrica 24,3 23,7 29,3 26,7 20,0 20,7 22,1 21,9 27,6 25,3 17,3 18,6 21,0 21,0 25,4 23,6 18,4 19,2 22,4 22,0 Lesce - let. 22,2 22,3 25,3 25,3 19,5 19,6 20,6 20,7 23,5 23,5 17,8 17,9 20,8 20,8 23,4 23,5 18,8 18,9 21,2 21,0 Maribor – let. 25,3 25,1 35,5 31,9 18,5 20,4 24,2 24,2 33,1 30,0 16,4 18,5 22,5 22,6 30,2 27,2 17,9 19,6 23,9 23,0 Ljubljana – let. 25,6 25,0 38,2 32,9 18,6 20,1 24,8 24,4 36,1 31,7 15,4 17,3 23,8 23,5 34,8 31,2 17,1 18,7 24,7 24,0 Ljubljana 25,3 25,0 31,2 28,5 21,2 22,1 23,9 23,7 29,2 26,8 19,1 20,2 23,6 23,5 29,9 27,7 19,8 20,6 24,3 24,0 Maribor Vrbanski Plato 24,9 24,6 36,2 31,7 18,1 19,9 23,3 23,1 33,8 29,3 15,6 17,3 22,2 22,0 30,6 26,7 17,5 18,5 23,4 23,0 Murska Sobota 25,5 25,4 31,6 30,3 21,1 21,7 24,5 24,4 30,3 28,9 19,5 20,1 23,3 23,2 28,5 27,4 19,9 20,2 24,4 24,0 Novo mesto 26,4 26,1 38,7 33,6 18,9 20,9 23,9 23,8 34,9 30,3 15,7 18,1 22,6 22,7 30,0 27,2 18,0 19,7 24,2 24,0 Portorož - let. 27,4 27,3 31,0 29,6 23,6 24,8 25,3 25,4 29,6 28,3 21,0 22,3 25,4 25,5 28,7 27,5 22,6 23,7 26,0 26,0 Postojna 27,3 26,4 38,8 34,2 18,9 19,7 23,3 22,7 34,8 30,3 13,8 15,7 22,7 22,0 31,2 27,5 16,8 17,7 24,3 23,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, avgust 2022 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, August 2022 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2022 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 59 3765 2619 1728 448 88 3705 2601 1737 105 324 72 2928 1951 1201 83 89 275 37 2712 1790 1050 88 64 79 231 43 2360 1545 881 74 123 99 108 329 74 2920 1959 1214 472 73 115 100 103 318 73 2785 1888 1159 172 508 75 130 107 116 353 75 2956 2021 1272 171 182 550 71 148 121 126 395 71 3409 2366 1540 183 165 169 517 55 133 115 114 362 55 3251 2228 1414 57 185 177 176 538 57 135 127 121 383 57 3326 2311 1472 665 61 177 164 170 510 61 127 114 115 355 61 3080 2104 1324 672 64 176 170 171 517 64 126 120 116 362 64 3173 2171 1375 667 57 173 171 169 512 57 123 121 114 357 57 3144 2152 1352 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm Portorož - let. 268 234 260 763 59 218 184 205 608 59 168 134 150 453 Bilje 270 229 259 758 88 220 179 204 603 88 170 129 149 Postojna 227 191 215 634 72 177 141 160 479 72 127 91 Kočevje 203 183 199 585 48 153 133 144 430 42 103 Rateče 188 164 189 541 44 138 114 134 386 44 Lesce 223 199 218 639 74 173 149 163 484 Slovenj Gradec 215 200 213 628 73 165 150 158 Brnik 230 207 226 663 75 180 157 Ljubljana 248 221 236 705 71 198 Novo mesto 233 215 224 672 55 Črnomelj 235 227 231 693 Celje 227 214 225 Maribor – let. 226 220 226 Murska Sobota 223 221 224 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 C Tef > 5 C Tef > 10 C 64 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje Kmetijske rastline je poleg močnega vročinskega stresa ob vročinskih valovih obremenjeval tudi močan sušni stres. Koruza na najbolj prizadetih območjih ni oblikovala storžev ali pa so bili storži majhni in poškodovani. Koruza na peščenih in prodnatih tleh je dosegla komaj eno tretjino višine v primerjavi z manj prizadetimi posevki. Nekateri kmetje so jo zato začeli silirati prej kot običajno. Letošnja suša ni prizanesla niti trajnim nasadom. Sadno drevje je razvilo drobne plodove, veliko jih je odpadlo, prav tako lahko zaradi pomanjkanja vode pričakujemo motnje pri oblikovanja pridelka za naslednje leto. Na plitvih tleh in v mladih nasadih brez namakanja se je rast ustavila, pojavili so se sončni ožigi tako listja kot plodov. Škoda po suši in vročini se je odražala tudi na posevkih večine poletnih poljščin. Pri soji, fižolu, bobu in sladki lupini v sušnih območjih sta suša in vročina povzročili odmetavanje cvetov ter ustavljali rast. Gomolji krompirja so drobnejši ter nepravilnih oblik, ob lokalnih padavinah pa je pri nekaterih sortah prišlo do ponovne rasti in kalitve gomoljev. Opaziti je bilo tudi predčasno rumenenje in odmiranjem listov pri gozdnem drevju. Temperaturni vlažnostni indeks se je večji del meseca zadrževal v intervalu, ki označuje veliko tveganje za vročinski stres za govedo na prostem. Nekoliko manjša je bila toplotna obremenitev le na pašnikih v hribovitih predelih. Padavine v drugi polovici meseca so ponekod izboljšale stanje vegetacije ter omilile sušni in vročinski stres rastlin. Kjer je bilo padavin manj kot 20 mm, so le kratkotrajno navlažile površinski sloj tal. Žal pa padavine niso prinesle zveznega dežja po celotnem območju Slovenije. Razmere so bili zaradi padavin lokalnega značaja zelo raznolike. Žal je dež za marsikatero kmetijsko rastlino prišel prepozno. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY August was 2 C warmer than average while the amount of precipitation was lower than usual in most parts of the country. Monthly climatological water balance was negative with the largest deficits on the Goriška and Coastal region. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 21 and 25 C and in warmer regions between 26 and 27 C. Drought conditions existed all over the country. 65 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V AVGUSTU 2022 Discharges of Slovenian rivers in August 2022 Igor Strojan N izkovodno stanje na slovenskih rekah se je nadaljevalo tudi v avgustu. Vodnatost rek je bila avgusta v povprečju okoli 60 odstotkov manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991– 2020 (slika 1). Nizkovodne razmere na rekah so bile, podobno kot v juliju, tudi avgusta primerljive z najbolj sušnimi razmerami v zadnjih desetletjih. Sušna vodnatost rek se je v avgustu počasi stopnjevala, le v zadnjem delu meseca so se razmere nekoliko izboljšale. V drugi polovici meseca so bile hidrološke razmere najbolj sušne na Bovškem in Goriškem, kjer je bilo izjemno sušno, ob koncu meseca pa na Goriškem, Notranjskem ter na Obali in Krasu, kjer so bile razmere na rekah še vedno zelo sušne (slika 2). Podrobneje so nizkovodne razmere na rekah v avgustu opisane v ARSO Sušomer ( http:// meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/bulletin/drought/sl/). Z izjemo manjšega porasta vodnatosti v zadnjih dneh meseca, so imele reke avgusta male in sušne pretoke, ki so se le malo spreminjali (slika 3). Značilni pretoki rek, mali, srednji in največji pretoki, so bili v veliki večini med najmanjšimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 4 in preglednica 1). Večje reke Drava, Sava in Soča so bile okoli 25, 65 in 60 odstotkov manj vodnate kot so običajno. Drava je imela nekoliko bolj ugodno vodnatost kot Sava in Soča, ki sta imeli ves mesec pretoke pod srednjimi malimi pretoki (slika 5). GORNJA RADGONA 0,48 DRAVOGRAD 0,74 VIDEM RADOVLJICA 0,33 0,45 SUHA 0,46 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,46 0,36 VELIKO ŠIRJE 0,34 SOLKAN 0,42 0,27 MOSTE PODROTEJA DOLENJE 0,43 RAKOVEC 0,22 59 PODBOČJE 0,31 ČATEŽ 0,42 0 0,28 CERKVENIKOV MLIN 0,26 METLIKA 0,72 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v avgustu 2022 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Figure 1. Ratio of the August 2022 mean discharges of Slovenian rivers compared to the August mean discharges of the long-term period 1991–2020 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Stanje vodotokov ob koncu avgusta 2022. Zadnje dni avgusta se je vodnatost rek nekoliko povečala, še vedno pa so imele reke po državi sušno vodnatost. Izrazito hidrološko suhi so bili vodotoki na jugozahodu države in ob Obali (vir: ARSO, Sušomer). Figure 2. State of rivers at the end of August 2022. In the last days of August, the discharges of the rivers increased slightly, but the rivers still had dry water levels all across the country. (Source: ARSO, Sušomer). Slika 3. Pretoki slovenskih rek v avgustu 2022 Figure 3. The discharges of Slovenian rivers in August 2022 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki avgusta 2022 v primerjavi z malimi, srednjimi in velikimi avgustovskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk). Figure 4. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in August 2022 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1991–2020 (sQnp, sQs, sQvk). 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki rek avgusta 2022 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. River discharges in August 2022 and characteristic discharges in the long-term period 1991–2020 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Avgust/August 2022 Qnp dan m3/s 70,0 27 131 14 0,9 20 7,9 10 0,6 9 10,2 23 21,7 17 30,2 15 46,1 9 3,3 9 6,3 11 12,5 8 3,8 17 16,7 16 1,0 12 1,3 8 0,4 7 Qs 80,3 202 1,9 8,5 0,8 13,5 24,1 32,0 58,2 3,7 7,5 14,6 4,1 18,6 1,2 1,4 0,5 Qvk 117 28 442 7 23,6 28 17,5 28 2,3 29 32,1 22 31,3 23 39,6 7 116 4 8,3 19 8,3 24 25,6 28 8,7 6 114 31 4,2 19 13,6 31 0,7 1 Avgust/August 1991–2020 m3/s nQnp 46,0 116 0,5 4,1 0,3 8,4 19,1 30,8 48,3 2,1 4,4 5,9 4,4 13,7 1,2 1,1 0,3 nQs 55,1 177 0,9 5,3 0,4 15,5 26,1 35,7 52,0 2,8 5,1 6,7 5,6 23,6 1,4 1,3 0,4 nQvk 136 241 2,3 20,0 0,5 35,4 47,9 71,4 67,2 7,0 10,4 8,8 11,2 90,7 4,3 1,7 0,5 m3/s sQnp 108 187 2,5 10,3 1,0 17,2 33,4 54,4 81,2 4,2 11,6 9,6 8,5 22,7 1,9 1,7 0,9 sQs 167 271 5,8 25,5 2,9 29,9 51,8 88,6 140 8,0 24,5 20,4 18,2 44,3 4,1 3,2 1,9 sQvk 425 555 37,4 179 19,2 100 190 266 442 58,5 81,0 112 72,7 238 25,2 31,0 16,6 69 m3/s vQnp 180 283 5,6 16,1 2,1 28,5 52,7 91,0 137,1 8,5 25,1 19,4 17,5 39,9 3,3 2,9 1,8 vQs 345 406 18,6 89,5 11,2 61,5 117 198 356 23,2 83,2 77,3 51,4 119 16,6 8,2 10,0 vQvk 1349 1129 128 494 82,3 241 543 770 1276 235 269 594 216 666 139 134 161 Legenda: Explanations: Qn najmanjši dnevni pretok v mesecu Qn the smallest monthly discharge nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs srednji mesečni pretok Qs mean monthly discharge nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk največji pretok v mesecu (UTC+1) Qvk the highest monthly discharge nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednji dnevni (Qs) in srednji mesečni pretoki rek (sQs) v avgustu leta 2022 ter srednji (sQs 1991–2020) in srednji mali mesečni avgustovski pretoki rek (sQnp 1991–2020) v dolgoletnem obdobju na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom Figure 5. Daily (Qs), mean monthly flows (sQs) of the rivers Drava, Sava and Soča in August 2022 and mean flows (sQs 1991–2020) and mean low flows (sQnp 1991–2020) in the long term period SUMMARY The low-water situation on Slovenian rivers continued in August as well. The water content of the rivers was on average about 60 percent lower in August than in the long-term comparison period 1991–2020 (Figure 1). Similar to July, the low-water conditions on the rivers were also comparable to the driest conditions in recent decades. The dry water level of the rivers slowly increased in August, only in the last part of the month did the situation improve slightly. In the second half of the month, the hydrological conditions were the driest in Bovško and Goriško, where it was extremely dry, and at the end of the month in Goriško, Notranjsko and Obala and Karst, where the conditions on the rivers were still very dry (Figure 2). Low-water conditions on rivers in August are described in more detail in the ARSO Sušomer (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/bulletin/drought/sl/). 70 TEMPERATURE REK IN JEZER V AVGUSTU 2022 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in August 2022 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila avgusta 2022 v povprečju 2,0 °C višja od srednje avgustovske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 2,8 °C višjo, Blejsko jezero pa 0,7 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem avgustu 3,7 °C. T Temperature slovenskih rek so se v prvih dneh avgusta dvigovale in 5. oziroma 6. avgusta dosegle najvišje temperature. Sledila je sprva počasna ohladitev, nato pa izrazitejša 13. avgusta. Ob tej ohladitvi je dosegla večina rek najnižjo mesečno temperaturo. Ohladitev je bila kratkotrajna, saj so se mnoge reke ponovno segrele do temperature, ki so jo imele pred ohladitvijo. Do konca meseca je imela večina rek v zadnji tretjini meseca še eno ohladitev in takoj nato otoplitev. Avgust se je končal z obratom temperature navzdol. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v C, v avgustu 2022 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average August 2022 and long-term 1991–2020 temperature in C postaja / location Mura, Gornja Radgona Ledava, Polana Drava, Ptuj * Mislinja, Otiški Vrh Dravinja, Videm Pesnica, Zamušani Sava, Radovljica Sava, Šentjakob Sava, Čatež Sora, Suha Kamniška Bistrica, Kamnik Kolpa, Metlika Ljubljanica, Moste Unica, Hasberg Savinja, Laško Dreta, Kraše Paka, Rečica Krka, Podbočje Soča, Log Čezsoški Bača, Bača pri Modreju Vipava, Miren Nadiža, Potoki * Reka, Trnovo Rižana, Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero AVGUST 2022 20,6 22,5 21,8 18,5 21,6 20,2 16,0 19,1 24,1 19,9 13,9 23,4 19,9 9,9 22,0 16,8 21,4 24,3 12,5 17,7 24,3 20,4 18,3 15,8 22,7 23,7 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 71 obdobje / period 1991–2020 razlika / difference 17,7 20,3 19,2 17,1 21,0 18,5 13,8 16,1 22,0 16,8 11,3 22,3 17,2 10,7 19,1 16,1 19,8 21,1 10,5 15,9 20,9 18,7 15,8 13,9 19,9 23,0 2,9 2,2 2,6 1,4 0,6 1,7 2,2 3,0 2,1 3,1 2,6 1,1 2,7 −0,8 2,9 0,7 1,6 3,2 2,0 1,8 3,4 1,7 2,5 1,9 2,8 0,7 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 20 15 15 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Mura G. Radgona avgust Drava Ptuj 1. 3. Mislinja Otiški Vrh 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. Ledava Polana 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 20 15 10 1. 20 15 3. 5. 7. 5 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Čatež avgust Kamniška B. Kamnik Sora Suha Kolpa Metlika 25 30 25 20 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Dravinja Videm 10 5 20 15 15 10 10 5 5 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust avgust Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje 30 30 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) avgust Pesnica Zamušani 20 15 10 Dreta Kraše Paka Rečica 20 15 10 5 5 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki avgust Bača Bača pri Modreju 72 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 30 Temperatura (°C) 25 20 15 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. avgust Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1, Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v avgustu 2022, v C Figure 1, Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in August 2022 in C Temperatura Blejskega in Bohinjskega jezera se je do 5. avgusta dvigovala, nato pa sta se obe jezeri postopno ohlajali, do 23. oziroma 24. avgusta, ko je najprej Blejsko, nato pa Bohinjsko jezero doseglo najnižjo srednjo dnevno temperaturo v letošnjem avgustu. Do konca meseca sta se obe jezeri še enkrat nekoliko ogreli in ob koncu meseca ponovno skoraj ravno toliko tudi ohladili. Slika 2, Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v avgustu 2022, v C Figure 2, Average monthly temperature of rivers and lakes in August 2022 in C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in August 2022 was 3.7 C, The average observed river’s temperature was 2.0 C higher as a long-term average 1991–2020, The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 2.8 C higher and the Bled Lake was 0.7 C higher as a long-term average. 73 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V AVGUSTU 2022 Sea dynamics and temperature in August 2022 Igor Strojan vgusta je bila višina morja 11 cm višja kot v primerjalnem obdobju. Kot je običajno za avgust, morje tudi tokrat ni poplavljalo. Burja je predvsem v prvi polovici pogosto vzvalovala morje, najbolj do višine 2 m v začetku avgusta. Morje je bilo podobno kot julija zelo toplo, temperature morja so bile med najvišjimi v primerjalnem obdobju. Morje se je po 6. avgustu v dveh dneh iz ene najvišjih temperatur, ohladilo na eno najnižjih temperatur v obdobju. A Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra na mareografski postaji Koper ter odklon zračnega tlaka dP na meteorološki postaji Portorož avgusta 2022 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in August 2022 at coastal stations Koper and Portorož Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka na mareografski postaji Koper in sončno sevanje na meteorološki postaji Portorož v avgustu 2022 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in August 2022 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila avgusta 11 cm višja od dolgoletnega povprečja v primerjalnem obdobju 1961–1990. V prvi polovici avgusta je burja od 7. do 12. avgusta zniževala gladino morja. Od 15. avgusta do konca meseca se je zračni tlak 4 krat znižal za do okoli 10 mb, gladina morja se je ob tem zvišala za do 30 cm. V tem delu meseca, je residualna višina morja nihala z značilno dnevno periodo. Kot v celotnem primerjalnem avgustovskem obdobju, morje tudi tokrat ni poplavljalo. Najvišja višina morja 285 cm je bila 18. avgusta v času dnevne plime in residualne višine okoli 40 cm. V obdobju 5 dnevne burje je bila višina gladine morja 11. septembra najnižja v mesecu. Ob izostanku močnejšega vetra, so bila odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja v drugi polovici avgusta najbolj odvisna od odklonov zračnega tlaka. Obratna sorazmernost med odkloni višin morja in odkloni zračnega tlaka je v drugi polovici meseca dobro razvidna na sliki 4. Slika 3. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v avgustu 2022. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in August 2022 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja na mareografski postaji Koper in srednjih dnevnih zračnih tlakov na meteorološki postaji Portorož od dolgoletnih povprečij v avgustu 2022 Figure 4. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in August 2022 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja oktobra 2022. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2022 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/ vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in October 2022. More data are available on http://www.arso.gov.si/vode/ morje. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v avgustu 2022 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels in August 2022 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Avgust/August Avgust/August 1961–1990 2022 Min Sr Max cm cm cm cm SMV NVVV NNNV A 223 285 146 140 202 263 110 153 214 278 134 144 226 297 154 143 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Valovanje morja Srednja mesečna višina polurnega valovanja je bila avgusta 0,27 metra, Valovanje je bilo najvišje v času burje. Najvišji val je bil na boji Vida zabeležen 2. avgusta med 3. in 4. uro zjutraj visok nekaj manj kot 2 metra, povprečna polurna višina valov v tem času je bila skoraj pol nižja 1,1 m. Slika 6. Valovanje morja avgusta 2022 na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in August 2022. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Prvih 6 dni avgusta je bilo morje zelo toplo, imelo je okoli 28 °C. Najbolj toplo 29 °C je bilo morje 5. avgusta ob 17. uri. To je bila ena najvišjih temperatur v primerjalnem obdobju 1991–2020. V naslednjih dveh dneh se je morje ob burji ohladilo za več kot 7 °C, kar je bila ena najnižjih avgustovskih temperatur. Morje se je v naslednjih dneh ogrevalo in je imelo v drugi polovici meseca temperaturo med 24 in 26 °C. Tudi srednja mesečna temperatura 24,9 °C je bila med najvišjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Slika 7. Srednje dnevne temperature morja avgusta 2022. Podatki so rezultat meritev na merilnih mestih Kapitanija in Luka Koper v Kopru. Figure 7. Mean daily sea temperatures in August 2022 at Koper Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v avgustu 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) avgustovska temperatura morja v 30-letnem obdobju 1991–2020. Dolgoletni niz podatkov temperature morja je rezultat meritev na merilnih mestih Koper-Kapitanija (obdobje 1991, 2006–2010) ter Koper-Luka Koper (obdobje 1992–2005) in ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in August 2022 (Tvnk, Ts, Tvvk) and sea temperatures in 30-year period 1991–2020. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Avgust/August Avgust/August 1991–2020 2022 Min Sr Max C C C C Tvnk Tvs Tvvk 20,4 24,9 29,0 21,2 23,2 25,0 22,3 24,2 26,2 23,0 24,9 27,2 SUMMARY In August, the sea level was 11 cm higher than in the comparison period. As is usual for August, the sea did not flood this time either. Especially in the first half of the year east wind often churned up the sea, mostly up to a height of 2 m at the beginning of August. Similar to July, the sea was in August very warm, sea temperatures were among the highest in the comparison period. After August 6, the sea cooled from one of the highest temperatures to one of the lowest temperatures of the period in two days. 78 KOLIČINE PODZEMNE VODE V AVGUSTU 2022 Groundwater quantity in August 2022 Urška Pavlič vgusta so prevladovale zelo nizke do izjemno nizke količine podzemne vode. Na območju Gorenjske in na Goriškem so bile razglašene izjemno sušne razmere. Več merilnih objektov monitoringa gladin podzemne vode je presušilo. S problemi oskrbe s pitno vodo se je soočalo več upravljavcev vodovodov, med drugim tudi Rižanski vodovod Koper (slika 1) in Komunala Kranj. Izjemno nizke gladine podzemne vode smo avgusta spremljali v medzrnskih vodonosnikih celotne Ljubljanske in Savinjske kotline pa tudi v vodonosnikih Čateškega polja, območja Vipave in Ajdovščine in Vrtojbenskega polja, zelo nizke pa v vodonosniku Krškega polja in v delih Pomurja in Podravja. Običajne višine gladin podzemne vode smo ob koncu poletja spremljali le na severnem delu Dravskega polja in v delih vodonosnikov Dolinsko Ravensko in Apaško polje (slika 6). Tudi v kraških vodonosnikih smo avgusta beležili vodne količine izrazito nižje od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Izdatnosti kraških izvirov so bile ustaljene, mestoma pa so se le-te postopoma zmanjševale. Na večini hidroloških merilnih postaj kraških izvirov smo spremljali zviševanje temperature vode (slika 3). A Slika 1. Izvajanje meritve zelo nizkega pretoka Rižane v Kubedu 18. avgusta 2022 (Foto: arhiv ARSO) Figure 1. Very low discharge measurement of Rižana in Kubed on 18 of August 2022 (Photo: ARSO archive) Napajanje podzemne vode je bilo avgusta ponovno izrazito nižje od običajnih količin tega meseca. Podpovprečno količino napajanja smo tako na večini vodonosnikov po državi spremljali že vse od decembra 2021. Največji izpad padavin je bil zabeležen na območju medzrnskih vodonosnikov Ljubljanske kotline in na območju kraških vodonosnikov v prispevnem zaledju izvirov Krupe in Dobličice, kjer so izmerili približno dve tretjini padavin manj kot je značilno za avgust. Nekoliko več padavin, pa še vendar manj od ene polovice običajnih mesečnih količin, je v tem mesecu padlo na območju kraških vodonosnikov v prispevnem zaledju izvirov Veliki Obrh in Bilpa ter na območju medzrnskih vodonosnikov Savinjske in Krške kotline. Največjo količino napajanja z neposredno infiltracijo padavin so avgusta prejeli medzrnski vodonosniki Pomurja, kjer je padlo okrog štiri petine 79 Agencija Republike Slovenije za okolje običajnih mesečnih količin. V drugi polovici avgusta je bilo dni s padavinami več kot v prvi, vendar količinsko dnevne vsote niso bile velike in so le izjemoma presegale 25 l/m2. Slika 2. Suha struga vodotoka Močilnik v Podnanosu 11. avgusta 2022 (Foto: arhiv ARSO) Figure 2. Dry riverbed of Močilnik at Podnanos on 11 of August 2022 (Photo: ARSO archive) Količine podzemne vode v kraških vodonosnikih po državi so bile avgusta nižje od dolgoletnega povprečja (slika 3). Gladine podzemne vode so se tam tekom meseca mestoma postopoma zniževale, mestoma pa smo spremljali ustaljene nizko vodne razmere. Temperatura podzemne vode na območju kraških izvirov se je postopoma zviševala. Zviševanje temperature podzemne vode smo od druge polovice avgusta naprej spremljali tudi na območju vodonosnika Tržaško Komenskega Krasa, kjer je sicer v poletnem času značilno zniževanje temperature podzemne vode zaradi mešanja z vodo iz reke Soče. Mešanje podzemne vode in vode, ki doteka v vodonosnik z napajanjem vodotoka je avgusta potrjevalo zniževanje vrednosti specifične električne prevodnosti vode (SEP) na merilnem mestu v Klaričih (slika 3). V ostalih kraških vodonosnikih se je SEP podzemne vode avgusta zviševala, saj zaradi izpada padavin ni prihajalo do obnavljanja vodonosnikov z infiltrirano padavinsko vodo, za katero je značilna nižja vrednost SEP. Količine podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih so bile nizke. Dolgotrajen izpad padavin je povzročil postopno iztekanje podzemne vode, kar se je v avgustu odrazilo z izjemno nizkimi gladinami podzemne vode na območju medznrskih vodonosnikov Ljubljanske kotline, Vrtojbenskega polja in območja Vipave in Ajdovščine ter Savinjske kotline. Izjemnost nizko vodnih razmer je bilo alarmantno ne samo v primerjavi s celoletnim obdobjem primerljivih meritev ampak tudi v primerjavi z mesecem avgustom referenčnega obdobja meritev 1991–2020 (slika 4). Razmere količin podzemnih voda so bile tako letos avgusta povsod po državi neugodne glede na primerljive razmere istega meseca v obdobju 1991–2020. Najbolj izrazito so se gladine spustile pod običajne višine na območju vodonosnikov Savinjske in Ljubljanske kotline, najmanj pa na območju vodonosnikov Pomurja. SUMMARY Low and extremely low groundwater levels prevailed in alluvial aquifers in August. Extreme groundwater drought was measured in aquifers of Kranjsko polje, Sorško polje and Kamniška Bistrica gravel deposits. 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Groundwater quantities in karstic aquifers oscillated below long-term average and were decreasing in August due to lack of precipitation in year 2022. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih med junijem in avgustom 2022 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between June and August 2022 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 4. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1991–2020; avgust 2022 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1991–2020; August 2022 84 HIDROLOŠKE POSTAJE NA KOLPI Hydrological stations on the Kolpa River Igor Strojan RSO hrani več dolgoletnih nizov podatkov hidroloških meritev na reki Kolpi. Daljši nizi podatkov so nastali na podlagi meritev na hidroloških postajah Kolpa Petrina, Kolpa Sodevci, Kolpa Radenci in Kolpa Metlika. V tem članku so opisane prve tri postaje. Postajo Kolpa Metlika je Florjana Ulaga opisala v mesečnem biltenu ARSO Naše okolje, izdanem v oktobru 2011 in dostopnem na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%c5%benica/ mese%c4%8dni%20bilten/NASE%20OKOLJE_2011_10.pdf. A Hidrološka postaja Kolpa Petrina Vodomerna postaja Kolpa Petrina je bila ustanovljena pred dobrimi 126 leti. Med tremi delujočimi vodomernimi postajami je Kolpa Petrina postavljena najbližje izviru. Njeno prispevno območje je 467 km2.V začetku delovanja je bil vodomer postavljen na takratnem lesenem mostu, ki povezuje naselje Petrina v Sloveniji in Brod na Hrvaškem. Po letu 1955 so se meritve nadaljevale na vodomernem profilu nekoliko gorvodno od mostu. Vodomerni profil je postaje stabilen, izmere dna se izvajajo na letni ravni in po izredno visokih pretokih. Na postaji potekajo meritve vodostajev z izračuni pretokov in meritve temperature. Slika 1. Vodomerna postaja Kolpa Petrina je postavljena na levem bregu 60 metrov pred mostom čez reko Kolpo (vir: Atlas okolja, ARSO). Figure 1. Location of hydrologic gauging station Kolpa Petrina (From: Atlas okolja, ARSO) Slika 2. Hidrološka postaja Kolpa Petrina. Merilno mesto je opremljeno z vodomerno letvijo, avtomatskim tlačnotemperaturnim in radarskim senzorjem za izvajanje meritev pretoka in temperature vode. Merilno območje sega od 0 do 600 cm višine (foto: arhiv ARSO). Figure 2. Gauging station Kolpa Petrina (Photo: ARSO archive) Zgodovina vodomerne postaje Maja leta 1906 je takrat avstrijska hidrografska služba namestila na enega od stebrov cestnega mostu čez Kolpo, ki je povezoval vas Petrino in Dvor vodomerno letev z razdelbo od 0 do 600 cm (slika 3). 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Risba vodomerne postaje Kolpa Petrina iz leta 1906 (foto: arhiv ARSO) Figure 3. The picture of gauging station Kolpa Petrina from 1906 (Photo: ARSO archive) Niz dnevnih meritev je bil prekinjen od leta 1920 do 1934 ter v letih od 1943 do 1946. Po izgradnji novega mostu je bil leta 1955 vodomer prestavljen 60 metrov gorvodno od mostu, višinsko ničelno izhodišče meritev navezano na bližnjo geodetsko koto je bilo ohranjeno. Na vodomernem mestu je pričel delovati limnigraf, ki je omogočal neprekinjene meritve vodostajev. Spremembe višine vodne gladine so se ob gibanju plovca na vodni gladini s peresom zapisovale na papir pritrjen na vrteči boben. Slika 4. Risba vodomernega profila Kolpa Petrina iz leta 1988 (foto: arhiv ARSO) Figure 4. The picture of gauging profile Kolpa Petrina from 1988 (Photo: ARSO archive) Pretočni režim in značilni obdobni pretoki Kolpa pri Petrini ima dežno snežni pretočni režim. Najmanj vodnata je v mrzlem januarju in februarju, ob spomladanskih padavinah in taljenju snega se pretoki Kolpe najbolj povečajo aprila (slika 5). Poleti, julija in avgusta, je Kolpa najmanj vodnata, jeseni pa se ob jesenskem deževju vodnatost Kolpe zopet poveča. Julija in avgusta ima Kolpa pri Petrini srednji pretok okoli 8 m3/s, spomladi in jeseni pa skozi merilni profil preteče od 4 do 5 krat več vode. Najvišje visokovodne konice so od 500 do 700 m3/s. V 86 Agencija Republike Slovenije za okolje začetku zime, decembra, Kolpa največkrat ohranja veliko vodnatost iz novembra in tako zimska suša običajno nastopi šele januarja in februarja. Srednji pretok v obdobju 1952–2020 je 25,7 m3/s. Najvišja visokovodna konica pretoka 700 m3/s je bila izmerjena 3. decembra 1966, najmanjši srednji dnevni pretok 1,5 m3/s pa je imela Kolpa pri Petrini 29. julija februarja 1954. Najbolj vodnato je bilo leto 1960, ko je bil srednji letni pretok 36,9 m3/s, najmanj pa leto 2011, ko je bil srednji letni pretok 14,6 m3/s. Značilni letni pretoki v obdobju 1954–2020 so prikazani na sliki 5. Slika 5. Srednji mesečni pretoki na vodomerni postaji Kolpa Petrina v obdobju 1952–2020. Kolpa je pri Petrini najbolj vodnata pomladi in jeseni najmanj pa poleti. Figure 5. Mean monthly discharges at gauging station Kolpa Petrina in long-term period 1952–2020 Slika 6. Nizka dnevna povprečja (Qnp), srednji letni pretoki (Qs) in visoke konice (Qvk) na vodomerni postaji Kolpa Petrina v obdobju med letom 1952 in 2020 Figure 6. The lowest daily average (Qnp), mean (Qs) and the highest extreme (Qvk) discharge at the gauging station Kolpa Petrina in the long-term period 1952–2020 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperaturni režim in značilne obdobne temperature V obdobju meritev od 2016 do 2021 je bila srednja obdobna temperatura Kolpe pri Petrini 10,9 °C. Najnižja temperatura vode v tem obdobju je bila 0 °C, najvišja pa 25,6 °C. Kolpa je bila najbolj hladna 12. januarja 2017 in najbolj topla 5. avgusta 2017. Temperaturni režim za obdobje 2016–2021 je za najnižje mesečne (Tnk), srednje mesečne (Ts) in najvišje mesečne (Tvk) temperature vode prikazan na sliki 7. Slika 7. Temperaturni režim Kolpe pri Petrini v obdobju 2016–2021 Figure 7. Temperature regime of the Kolpa Petrina in the long-term period 2016–2021 Julija in avgusta ima Kolpa pri Petrini v povprečju okoli 18 °C, kar je eden od razlogov, da je predvsem nizvodno od postaje Kolpa Petrina več kopalnih območij, na katerih ARSO redno preverja kakovost vode (slika 8). Slika 8. Kopalno območje na Kolpi (Foto: spletni zajem) Figure 8. The bathing area on the Kolpa River (Photo: www) 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Hidrološka postaja Kolpa Sodevci Vodomerna postaja Kolpa Sodevci je pričela z delovanjem leta 2014 in je nadomestila takrat ukinjeno postajo Kolpa Radenci. Merilno mesto je postavljeno na levem bregu reke Kolpe na gorvodni strani mosta, ki povezuje naselji Sodevce in Blaževce in je okoli 3km gorvodno od ukinjenega merilnega mesta v Radencih. Hidrološka postaja je bila postavljena v sklopu projekta »Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Republiki Sloveniji«, ki ga je delno financirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Na merilnem mestu potekajo meritve vodostajev z izračuni pretokov ter meritve temperature vode. Dno struge je stabilno, prodnato, brez opaznega erodiranja dna in vidnih večjih prodnih nanosov. Slika 9. Vodomerna postaja Kolpa Sodevci je postavljena na levem bregu ob cestnem mostu med Sodevci v Sloveniji in Blaževci na Hrvaškem (vir: Atlas okolja, ARSO). Figure 9. Location of hydrologic station Kolpa Sodevci (From: Atlas okolja, ARSO) Slika 10. Hidrološka postaja Kolpa Sodevci. Merilno mesto je opremljeno z vodomerno letvijo, avtomatskim tlačnotemperaturnim in radarskim senzorjem za izvajanje meritev pretoka in temperature vode (foto: arhiv ARSO). Figure 10. Gauging station Kolpa Sodevci (Photo: ARSO archive) Značilni pretoki V prvih petih letih delovanja vodomerne postaje Kolpa Sodevci je bil pretočni režim najbolj podoben dežno snežnemu režimu. Od porazdelitve srednjih mesečnih pretokov v dežnem režimu rek odstopa januar, v katerem so srednji mesečni pretoki rek na vodomerni postaji pri Sodevcih januarja manjši kot pri standardnem dežnem pretočnem režimu. Srednji mesečni pretoki rek pri Sodevcih so bili večinoma enkrat večji od pretokov na vodomerni postaji Kolpa Petrina. Od tega najbolj odstopa junij, ko je bil srednji mesečni pretok pri Sodevcih okoli 60 odstotkov večji kot pri Petrinah. Povprečni najmanjši srednji dnevni pretok je bil na vodomerni postaji Kolpa Sodevci v petletnem obdobju 4,2 m3/s, srednji pretok 41,9 m3/s in največji pretok 718 m3/s. 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Srednji mesečni pretoki na vodomerni postaji Kolpa Sodevci v obdobju 2016–2020 Figure 11. Mean monthly discharges at gauging station Kolpa Sodevci in long-term period 2016–2020 Značilni letni pretoki v obdobju 2016–2020 so prikazani na sliki 12. Slika 12. Nizka dnevna povprečja (Qnp), srednji letni pretoki (Qs) in visoke konice (Qvk) na vodomerni postaji Soča Sodevci v obdobju med 2016 in 2020 Figure 12. The lowest daily average (Qnp), mean (Qs) and the highest extreme (Qvk) discharge at the gauging station Kolpa Sodevci in the long-term period 2016–2020 Temperaturni režim in značilne obdobne temperature V letih od 2016 do 2020 je bila srednja temperatura Kolpe pri Sodevcih 11,9 °C. Kolpa je bila pri Sodevcih najbolj hladna 0,2 °C 12. januarja 2017 po 8. uri zjutraj in najbolj topla 29,3 °C 4. avgusta 2017 nekaj po 14. uri. Kolpa pri Sodevcih je najhladnejša januarja in najtoplejša avgusta. Temperaturni režim je na podlagi celotnega niza opazovanj za najnižje mesečne (Tnk), srednje mesečne (Ts) in najvišje mesečne (Tvk) temperature vode prikazan na sliki 13. 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Temperaturni režim Kolpe pri Sodevcih Figure 13. Temperature regime of the Kolpa Sodevci Hidrološka postaja Kolpa Radenci Lokacija merilnega mesta Kolpa Radenci se nahaja 238 km nizvodno od izvira Kolpe. Prispevno območje obsega 1166 km2. Prva vodomerna letev v sklopu hidrološke postaje Radenci je bila postavljena na levem bregu na mlinu leta 1906. Leta 1947 je bil vodomer obnovljen, po opravljenih izmerah vodomernega profila so se pričele pretvorbe vodostajev v pretoke. Leta 1953 so se pričele izvajati meritve temperature vode. Leta 1956 je bila lokacija hidrološke postaje spremenjena, vodomerne letve so bile prestavljene 150 nizvodno, s čimer so se pogoji za meritve, ki so bili oteženi z nihanjem vodne gladine v bližini mlina, izboljšali. Postaja je bila preimenovana v Radence I. Slika 14. Opuščena vodomerna postaja Kolpa Radenci. Vodomerna letev je bila prvič nameščena leta 1906 na mlinu (foto: arhiv ARSO). Figure 14. Location of hydrological station Kolpa Radenci (Photo: ARSO archive) Slika 15. Opuščena hidrološka postaja Kolpa Radenci II. Postaja je delovala v obdobju 1979 do 2014. Merilno mesto je bilo opremljeno s 4 delno vodomerno letvijo in avtomatskim tlačnotemperaturnim senzorjem za izvajanje meritev pretoka in temperature vode (foto: arhiv ARSO). Figure 15. Gauging station Kolpa Radenci II (Photo: ARSO archive) Leta 1977 je bila je bila postavljena tridelna vodomerna letev, ki so ji kasneje dodali dodatno visokovodno merilno letev. Območje meritev je tako obsegalo višino od 50 do 650 cm. Istega leta so se pričele meritve z limnigrafom in kasneje z avtomatskim tlačno temperaturnim senzorjem. Postaja Radenci II je delovala do leta 2014, ko jo je nadomestila Kolpa Sodevci, ki je postavljena 3 km 91 Agencija Republike Slovenije za okolje gorvodno. Dno struge na vseh treh lokacijah hidrološke postaje Kolpa Radenci je bilo stabilno, brez večjega erodiranja dna in vidnih prodnih nanosov. Značilni pretoki Večji del leta je Kolpa pri Radencih nadpovprečno vodnata, pod letno povprečje 41 m3/s Kolpa upade le poleti (slika 16). Najvišja visokovodna konica 993 m3/s je bila zabeležena v začetku decembra leta 1966, najmanjši pretok 0,4 m3/s pa oktobra 1962. V dolgoletnem obdobju 1947–2014 pretoki rek ne kažejo večjih sprememb trenda (slika 17). Slika 16. Srednji mesečni pretoki na vodomerni postaji Kolpa Radenci v obdobju 1947–2014 Figure 16. Mean monthly discharges at gauging station Kolpa Sodevci in long-term period 1947–2014 Slika 17. Nizka dnevna povprečja (Qnp), srednji letni pretoki (Qs) in visoke konice (Qvk) na vodomerni postaji Kolpa Radenci v obdobju med 1947 in 2014 Figure 17. The lowest daily average (Qnp), mean (Qs) and the highest extreme (Qvk) discharge at the gauging station Kolpa Radenci in the long-term period 1947–2014 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperaturni režim in značilne obdobne temperature V letih od 1953 do 2001 je bila srednja temperatura Kolpe pri Radencih 10,2 °C. Kolpa je bila pri Radencih najbolj hladna okoli 0 °C 6. februarja 2006 in najbolj topla 24,1 °C 8. avgusta leta 1963. Temperaturni režim je na podlagi celotnega niza opazovanj za najnižje mesečne (Tnk), srednje mesečne (Ts) in najvišje mesečne (Tvk) temperature vode prikazan na sliki 18. Slika 18. Temperaturni režim Kolpe pri Radencih Figure 18. Temperature regime of the Kolpa Radenci SUMMARY The Kolpa Petrina water measuring station was established over 126 years ago. Among the three functioning water measuring stations, Kolpa Petrina is located closest to the source. At the beginning of operation, the water meter was placed on the then wooden bridge, then after 1955 the measurements continued on the water meter profile slightly upstream from the bridge. The hydrometer profile is stable, bottom measurements are carried out on an annual basis and after extremely high flows. At the measuring point, water levels are measured with flow calculations and temperature. In July and August, Kolpa near Petra has an average flow of around 8 m3/s, while in spring and autumn, 4 to 5 times more water flows through the measuring profile. The highest high water peaks are from 500 to 700 m3/s. The temperature of Kolpa by Petrina was between 0 and 25.6 C in the previous five years. The Kolpa Sodevci water measuring station started operating in 2014 and replaced the Kolpa Radenci station, which was discontinued at the time. The measuring point is located on the left bank of the Kolpa river on the upstream side of the bridge, which is about 3 km upstream from the discontinued measuring point in Radenci. The hydrological station was built as part of the project "Upgrading the system for monitoring and analyzing the state of the water environment in the Republic of Slovenia", which was partially financed by the European Union from the Cohesion Fund. Water level measurements with flow calculations and water temperature measurements take place at the measuring point. The first water gauge as part of the Kolpa Radenci hydrological station was placed on the left bank of the mill in 1906. In 1947, the water gauge was restored, after the measurements of the water gauge profile, the conversion of water levels into flows began. In 1953, water temperature measurements began. In 1956, the location of the hydrological station was changed, the water gauges were moved 150 downstream, thus improving the conditions for measurements, which were made difficult by the fluctuation of the water level near the mill. The starting point of the measurements has been changed. The station was renamed Radence I. In 1977, it was founded and a 3-part water measuring rail was installed, to which an additional high-water rail was later added. The measurement range was from 50 to 650 cm in height. Measurements began with a limnigraph and later with an automatic pressuretemperature sensor. Radenci II station operated until 2014, when it was replaced by Kolpa Sodevci. 93 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V AVGUSTU 2022 Air pollution in August 2022 Tanja Koleša nesnaženost zrakaje bila v avgustu nizka, izjema je le onesnaženost z ozonom. Ravni ozona so zaradi visokih temperatura povsod presegle 8-urno ciljno vrednost. Opozorilna urna vrednost 180 µg/m3 je bila presežena trikrat. 5.avgusta je bila v popoldanskih urah dvakrat presežena opozorilna urna vrednost na merilnem mestu Nova Gorica, namerili smo 182 μg/m3 in in isti dan tudi na Otlici, kjer smo namerili 186 μg/m3. O Ravni delcev PM10 in PM2.5 so bile avgusta nizke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za PM10 ni prišlo na nobenem merilnem mestu. Tudi onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom in benzenom je bila avgusta nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj EIS Anhovo Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V avgustu so bile ravni delcev PM10 nizke. Preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 nismo zabeležili na nobenem merilnem mestu. Najvišja dnevna raven PM10 (37 µg/m3) je bila v avgustu izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Od začetka leta do konca avgusta je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva (26). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Tudi ravni delcev PM2,5 so bile avgusta na vseh merilnih mestih nizke. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V avgustu so prevladovali ugodni pogoji za nastanek ozona. Na vseh merilnih mestih je prišlo do preseganja 8-urne ciljne vrednosti 120 µg/m3, največ dvanajstkrat na Krvavcu, v Novi Gorici in na Otlici. Do preseganja urne upozorilne vrednosti je prišlo 5. avgusta na dveh merilnih mestih: dvakrat v Novi Gorici in enkrat na Otlici. Takrat je bila Slovenija v območju visokega zračnega tlaka in je nad naše kraje pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo in zelo vroče, v Novi Gorici so se najvišje dnevne temperature povzpele do 38 °C. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile avgusta ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 (98 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (35 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Mejna urna vrednost za NO2 je 200 µg/m3. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v avgustu na vseh merilnih mestih nizka. Najvišja urna vrednost 15 µg/m3 je bila izmerjena v Pesju, ki je pod vplivom TEŠ ter v Celju na merilnem mestu AMP Gaji. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v avgustu na štirih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, nižja od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven 0,6 µg/m3 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Ljubljani Center. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 6. 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v avgustu 2022 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in August 2022 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Solkan Trbovlje Velenje Zagorje Žerjav LJ Center** Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrova Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr >MV ∑od 1.jan. 11 12 1 0 5 5 9 10 9 2 0 26 8 8 6 0 6 5 8 0 11 1 21 4 0 0 0 0 0 3 UB UT UB RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UT UT UB UB SI SB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB % pod 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 68* 100 100 100 100 100 100 100 73 100 100 100 100 99 98 97 Cp 16 13 14 12 12 12 15 14 14 17 12 16 14 12 16 13 16 13 12 12 14 16 18 14 12 10 7 10 21 15 Cmax 27 26 28 23 24 24 29 28 30 31 25 33 28 23 27 30 30 27 24 25 26 27 37 27 24 19 15 20 35 36 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TB 100 14 26 0 5 SB RB RB RB 100 100 97 100 15 14 10 13 29 36 18 24 0 0 0 0 15 0 0 2 *V bližini merilnega mesta so potekala gradbena dela, zato je bil vzorčevalnik nekaj časa izključen in zaradi premajhnega izplena podatkov, so le ti informativne narave. ** Okvara merilnika. Zaradi premajhnega izplena podatkov, so le ti informativne narave. 96 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v avgustu 2022 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in August 2022 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska MB Titova Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Vič LJ Celovška DKMZ MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Ptuj Solkan Zagorje Trbovlje OMS Ljubljana LJ Center* Pesje Škale EIS TEŠ Šoštanj Mobilna postaja Podr. UB UT UT RB UB UB UB UB UT UT UB UT RB UT UB UB SI UT SB UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 54 100 100 100 99 8 7 8 10 7 8 8 7 9 8 7 9 8 7 8 8 7 7 7 11 4 7 3 5 14 14 15 16 16 15 16 16 17 15 12 16 14 16 18 14 15 14 13 20 10 12 9 10 * Okvara merilnika. Zaradi premajhnega izplena podatkov, so le-ti informativne narave. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v avgustu 2022 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in August 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK Postaja/ Station Podr. Mesec/ month % pod DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor CE bolnica Iskrba Koper Krvavec MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica LJ Bežigrad Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno UB RB UB RB UB RB UT UB RB UB UT RI UB SB RB RB RB UB 100 100 100 100 100 100 98 100 100 100 100 100 100 97 100 97 91 90 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 68 54 94 111 71 61 84 62 107 70 60 96 71 63 83 59 93 81 144 136 162 163 146 139 182 135 186 161 131 154 142 131 138 147 133 166 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 138 128 144 150 137 135 175 125 173 145 123 148 135 126 131 131 129 154 7 3 11 12 6 6 12 2 12 4 3 8 5 3 6 1 5 12 22 25 65 69 14 24 62 9 72 28 12 35 22 9 37 10 25 39 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v avgustu 2022 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in August 2022 NO2 MERILNA MREŽAA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno Mesec / Month UB UB UB UT UT UB RB UT UB UT UT SI RI SB SB RB UB RB UB NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 99 100 100 100 100 100 99 100 100 100 100 99 99 96 87 14 12 12 21 20 4 5 17 7 13 35 6 4 4 8 3 11 11 13 70 74 50 60 70 21 30 69 33 39 98 27 41 15 38 10 36 46 88 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 18 13 13 32 34 5 6 22 7 22 59 8 3 5 10 3 18 15 16 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v avgustu 2022 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in August 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje Iskrba OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna p. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrova Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT RB UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB RB 100 100 96 100 100 100 99 98 100 100 99 100 100 100 100 100 2 1 1 0 1 4 2 2 4 4 6 2 6 2 2 5 11 3 5 1 7 10 11 4 10 7 15 6 11 6 15 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >AV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours Cmax 4 2 2 1 4 4 4 3 5 4 8 3 7 3 4 6 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v avgustu 2022 Table 6. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in August 2022 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor LJ Center Medvode UB UT UT SB 92 92 100 99 0,2 0,4 0,6 0,0 1,1 1,7 2,5 6,1 98 Etil-benzen 0,1 0,4 0,2 0,5 M,p-ksilen o-ksilen 0,1 1,1 1,0 0,1 0,2 0,5 — 0,1 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v avgustu 2022 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2022 Figure 1. Mean PM10 pollution level in August 2022 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2022 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v avgustu 2022 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in August 2022 99 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v avgustu 2022 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in August 2022 Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v avgustu 2022 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2022. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in August 2022 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2022. 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v avgustu 2022 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in August 2022 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v avgustu 2022 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in August 2022 101 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Ozone in August exceeded the target 8-hour value at all stations, while the 1-hour information threshold was exceeded on 5. August 2-times in Nova Gorica and 1-time on Otlica. The highest one hour concentration of ozone was measured on Otlica (186 µg/m3). Pollution levels of PM10, PM2.5, NO2, SO2, CO and benzene were below the limit values. 102 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V AVGUSTU 2022 Earthquakes in Slovenia in August 2022 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so avgusta 2022 zapisali 187 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 33 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti dve uri). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je avgusta 2022 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Lokacije potresov, ki so se v Sloveniji oziroma njeni bližnji okolici zgodili julija 2022. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2022 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, August 2022 103 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, avgust 2022 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, August 2022 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta N E km EMS-98 MLV 2022 8 1 5 27 46,00 14,83 13 2022 8 2 0 45 45,46 15,19 5 1,1 Javorje 1,4 2022 8 3 7 39 46,19 14,80 10 Drežnik 1,1 2022 8 3 18 45 46,02 14,26 12 Jelša IV 1,9 Vrzdenec 2022 8 4 3 13 46,25 14,05 19 2022 8 6 16 40 46,06 14,16 8 IV 2,5 Zgornje Danje 1,0 2022 8 7 11 20 46,06 14,76 Žirovski Vrh Sv. Urbana 9 1,0 2022 8 7 18 12 46,51 Mala Štanga 15,05 11 1,1 2022 8 7 19 16 Stari trg 46,16 16,08 5 1,0 2022 8 8 6 Lobor, Hrvaška 14 45,44 14,49 11 1,9 2022 8 10 Podkilavac, Hrvaška 14 47 46,51 15,05 10 čutili 1,4 2022 8 Stari trg 10 23 12 45,93 15,60 6 III–IV 1,4 2022 Cundrovec 8 11 20 35 45,67 14,85 3 IV 0,8 Gorenje 2022 8 12 13 33 46,39 13,69 9 čutili 1,3 Bavšica 2022 8 13 19 42 45,91 15,13 10 IV–V 2,0 Vrh pri Trebelnem 2022 2022 8 8 13 14 19 17 42 53 45,91 45,45 15,13 14,55 5 13 1,6 1,1 Vrh pri Trebelnem Soboli, Hrvaška 2022 8 16 23 45 45,84 14,85 14 IV–V 2,5 Drašča vas 2022 8 16 23 52 45,83 14,86 16 III 0,8 Drašča vas 2022 8 17 3 15 46,39 13,68 9 1,1 Bavšica 2022 8 20 6 8 45,68 14,19 9 1,0 Pivka 2022 2022 8 8 20 21 14 9 43 21 45,63 45,81 14,26 15,01 12 16 čutili III 1,4 1,3 Bač Sela pri Ajdovcu 2022 8 23 1 56 46,23 15,46 13 čutili 1,1 Šentvid pri Grobelnem 2022 8 25 6 18 45,53 14,56 15 1,1 Crni Lazi, Hrvaška 2022 8 26 6 36 45,35 16,28 0 2,0 Prnjavor Čuntićki, Hrvaška 2022 8 26 15 48 46,09 14,38 11 III 1,6 Osredek pri Dobrovi 2022 2022 8 8 27 28 0 14 39 27 45,88 45,63 16,05 15,32 11 1 III* 1,4 0,9 Zagreb, Hrvaška Bubnjarački Brod, Hrvaška 2022 8 28 21 53 46,49 14,31 9 1,0 Ferlach (Borovlje), Avstrija 2022 8 30 7 5 45,86 15,46 5 1,3 Podbočje 2022 8 31 4 38 46,15 16,57 23 1,5 2022 8 31 10 41 45,52 14,46 13 III* 2,9 2022 8 31 11 4 45,52 15,23 6 IV 2,0 2022 8 31 15 51 45,51 14,45 15 1,4 2022 8 31 18 24 45,51 14,45 16 1,2 Apatovec, Hrvaška meja Hrvaška – Slovenija, v bližini Gomanc Bojanci meja Hrvaška – Slovenija, v bližini Gomanc meja Hrvaška – Slovenija, v bližini Gomanc III III Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Avgusta 2022 so prebivalci Slovenije čutili 18 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici. Najmočnejša med njimi, z žariščem v Sloveniji, sta se zgodila 4. avgusta ob 3.13 po UTC (ob 5.13 po lokalnem času) v bližini Zgornjih Danj in 16. avgusta ob 23.45 po UTC (17. avgusta ob 1.45 po lokalnem času) v bližini Drašče vasi. Lokalna magnituda obeh je bila 2,5. Največja preliminarno ocenjena intenziteta prvega je bila IV EMS-98, drugega pa IV–V EMS-98. Opazovalci so nam v izpolnjenih vprašalnikih (69 smo jih na ARSO prejeli za prvi in 146 za drugi potres) sporočili, da jih je potres prebudil, slišali so rahlo škripanje pohištva in žvenketanje steklovine. Tisti, ki so čutili potres za žariščem pri Drašči vasi, so opazili tudi lahno nihanje visečih stvari, vrat in tresenje ploskih zaslonov. Ponekod se je prevrnil kakšen majhen predmet. 104 SVETOVNI POTRESI V AVGUSTU 2022 World earthquakes in August 2022 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2022 Table 1. The world strongest earthquakes, August 2022 Datum 14. 8. Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina ura.min širina ( ) dolžina ( ) Mw (km) 13.44 32,74 S 179,01 W 6,6 30 Št. žrtev Območje pod morskim Zelandije dnom, območje Nove Vir: USGS – U. S. Geological Survey Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2022) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v avgustu 2022. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, avgust 2022 Figure 1. The world strongest earthquakes, August 2022 105 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar, Anja Simčič1 V avgustu 2022 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ zrn cvetnega prahu smo našteli v Lendavi, in sicer 9.576 zrn; v Mariboru 3.922 zrn, v Ljubljani 2.660 zrn in najmanj v Izoli, le 1.871 zrn. Mesečni seštevek cvetnega prahu je bil nad povprečjem obdobja 2013–2021. Zapisali smo cvetni prah 24 skupin rastlin. Prevladovale so koprivovke in ambrozija, delež koprivovk se je gibal od 46 % do 58 % vsega zabeleženega cvetnega prahu, ambrozije od 6 % v Izoli do 42 % v Lendavi. Med pogostejšimi vrstami je bil še cvetni prah konopljevk, trav, trpotca, pelina, metlikovk in amarantovk. 700 Število zrn/m³ 600 Ljubljana 500 Lendava Izola Maribor 400 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, avgust 2022 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, August 2022 Avgust je bil v Sloveniji občutno toplejši kot običajno, padlo je opazno manj dežja kot v dolgoletnem povprečju, sončnega vremena pa je bilo nekoliko manj kot običajno. Raziskave s področja palinologije so usmerjene tudi v proučevanje odziva rastlin na visoke temperaturne razmere. Poskusi z gojitvijo ambrozije v kontroliranih pogojih so potrdili njeno veliko razvojno plastičnost, ki vodi do velike temperaturne tolerance. Rastlina se odziva na temperaturne spremembe predvsem s spreminjanjem arhitekture poganjkov in s prilagoditvijo stopnje rasti, števila moških socvetij ter sintezo alergenih proteinov in flavonoidov v cvetnem prahu. Alergenost cvetnega prahu se je povečevala s temperaturo, razlike pa so bile povezane s sintezo alergena in vezavo alergena Amb a 1 z IgE protitelesi. Avgust se je začel z delno jasnim vremenom s spremenljivo oblačnostjo, v labilnem ozračju so nastajale krajevne plohe in nevihte, na Primorskem je 2. avgusta zapihala šibka burja. Beležili smo nizke obremenitve zraka s cvetnim prahom. V zraku so bila alergena zrna ambrozije, koprivovk, konopljevk, pelina, metlikovk, trpotca in trav. Zadnje štiri naštete vrste so bile prisotne v zraku v manjših količinah ves mesec. Beležili smo visoke obremenitve z ambrozijo in koprivovkami na vseh postajah ter dodatno s konopljevkami v Lendavi. V Primorju na začetku avgusta skorajda ni bilo cvetnega prahu v zraku, v Lendavi pa je obremenitev z ambrozijo že presegla mejo, ki lahko vpliva na zdravje posameznikov. Od 3. do 5. dne je bilo sončno in zelo vroče. V Lendavi so bile obremenitve z ambrozijo in koprivovkami visoke, drugod je bila sezona cvetnega prahu ambrozije šele na začetku, vse več pa je bilo v zraku cvetnega prahu koprivovk. Sledil je dan, ko je bilo spremenljivo oblačno, s krajevnimi plohami in nevihtami, pihal je severovzhodni veter. Na Obali in na severovzhodu države je bil 7. avgusta sončen, v 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 106 Agencija Republike Slovenije za okolje osrednjem delu države je prevladovalo oblačno vreme. Tudi naslednji dan je bilo na Obali sončno, drugod je bilo oblačno, na severovzhodu Slovenije so bile zvečer nevihte. 25 Ljubljana Lendava Izola Trave Maribor Število zrn/m³ 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, avgust 2022 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, August 2022 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi, avgust 2022 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana, and Maribor, August 2022 Izola Ljubljana Maribor L e n d a va ambrozija pelin metlikovke amarantovke 10,3 38,9 12,6 12,5 2,4 1,5 3,2 4,8 2,3 1,7 2,2 2,7 konopljevke 7,6 8,3 7,6 9,4 trpotec trave koprivovke 1,9 1,1 1,8 2,5 4,1 2,0 3,3 4,9 65,1 44,1 64,8 58,9 Od 9. do 11. avgusta je bilo sončno, pihal je vzhodni veter, na Primorskem burja. V obdobju od 6. do10. avgusta se je obremenitev zraka po malem vztrajno povečevala predvsem na račun zrn koprivovk in konopljevk, v Lendavi tudi zaradi ambrozije. Sledil je 12. avgust v znamenju labilnega ozračja s krajevnimi padavinami. Obremenitev se je zniževala na vseh merilnih postajah in 13. v mesecu smo beležili nizko obremenitev zraka na vseh merilnih postajah. Že naslednji dan smo v Lendavi opazili visoke obremenitve zraka, ki so trajale do 18. v mesecu. Sledila sta dva sončna dneva, drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Sredi noči na 16. avgust so krajevne padavine zajele Primorsko, dopoldne pa tudi celinsko Slovenijo. Popoldne se je ozračje umirilo in vreme je bilo povsod suho. Ob južnem vetru je bilo 17. avgusta sončno. V Lendavi je v teh dneh potekalo obdobje visokih obremenitev s konopljevkami, najvišjo obremenitev meseca smo izmerili 18. avgusta drugod je bilo v zraku manj tega cvetnega prahu. Preglednica 2. Avgustovski mesečni seštevek cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 2. Monthly pollen integral in August in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2013 2014 2015 2016 923 1209 2008 — 1731 3588 5239 — 218 189 443 — 338 370 421 — 2017 155 398 727 8235 2018 1083 498 805 7036 2019 864 1120 1084 6779 2020 3139 3408 5803 17127 2021 2022 1321 2077 3292 7222 1871 2660 3922 9576 Od 18. do 21. avgusta so v labilnem ozračju oblaki občasno prekinjali sončna obdobja, nastajale so krajevne plohe in nevihte. Obremenitve so dosegale nizke vrednosti. Najmanj cvetnega prahu je bilo v zraku 22. avgusta na oblačen dan, ko je občasno rahlo deževalo, na Primorskem pa je pihala šibka burja. Sprva je bilo oblačno s krajevnimi padavinami tudi naslednji dan, popoldne je posijalo sonce, na Primorskem je še pihala šibka burja. V zraku je bilo na vseh merilnih mestih vse več ambrozije, obremenjenost s koprivovkami se je v naslednjih dneh le v manjši meri zvišala. Sončno je bilo 24. avgusta, na Primorskem je še vztrajala šibka burja. Napočilo je obdobje z višjimi obremenitvami z ambrozijo na vseh merilnih mestih, povprečna dnevna koncentracija je presegala 20 zrn na m3 zraka, ko 107 Agencija Republike Slovenije za okolje večina preobčutljivih posameznikov razvije simptome alergijske bolezni. V Lendavi so bile obremenitve z ambrozijo ves mesec višje od omenjene vrednosti. Naslednja dva dneva je sončna obdobja prekinjala spremenljiva oblačnost, še naprej pa je pihala šibka burja. Manj prijazno je bilo vreme 27. avgusta, ko je bilo precej oblačno s plohami in nevihtami ter lokalnimi neurji. 28. in 29. avgusta je bilo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, obremenitev z ambrozijo je bila nizka z izjemo Lendave, kjer je bila dosežena najvišja mesečna obremenitev. Predzadnji dan meseca je bilo večinoma sončno. Avgust se je iztekel z dokaj oblačnim vremenom, dež je najprej zajel zahodno Slovenijo in se nato razširil nad večji del države in znižal obremenjenost zraka. Našteli smo največ zrn ambrozije, ki bo nadaljevala sezono v septembru. Druge vrste rastlin so zaključevale sezono cvetnega prahu. 150 Ljubljana Lendava Izola Konopljevke Maribor Število zrn/m³ 120 90 60 30 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu konopljevk, avgust 2022 Figure 3. Average daily concentration of Hemp family (Cannabaceae) pollen, August 2022 V avgustu v zraku beležimo cvetni prah konopljevk, hmelja in konoplje. Oba rodova sta dvodomna, torej ločimo ženske rastline, ki tvorijo ženska socvetja in moške rastline z moškimi socvetji. V Sloveniji gojimo samo ženske rastline hmelja, pridelek pa je na trgu deklariran kot neosemenjeni hmelj. Semena znižujejo uporabno vrednost hmeljevih storžkov in njihovo kakovost. Edini vir hmeljnega cvetnega prahu je samorasli, divje rastoči hmelj, razširjen v vseh nižinskih predelih, kjer je dovolj toplo. Obsežen vir konopljinega cvetnega prahu pa so zasejana polja s to cenjeno kulturno rastlino. 600 Število zrn/m³ 500 Ambrozija 400 Ljubljana Lendava Izola Maribor 300 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije, avgust 2022 Figure 4. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen, August 2022 Preglednica 3. Avgustovski mesečni seštevek cvetnega prahu ambrozije v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 3. Monthly pollen integral of Ragweed in August in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2015 2016 2017 2018 218 189 443 — 338 370 421 — 155 398 727 8235 1083 498 805 7036 108 2019 864 1120 1084 6779 2020 92 242 547 6174 2021 75 312 449 3032 2022 192 336 492 3723 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Število dni z vsaj 20 zrn cvetnega prahu ambrozije/m3 v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi Table 4. Number of days with at least 20 grains of Ragweed/m3 in August in Izola, Ljubljana, Maribor and Lendava Leto Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2015 2016 4 0 8 — 5 5 8 — 2017 2 5 13 31 2018 10 10 15 31 2019 9 10 15 27 2020 2021 2022 1 2 9 22 0 7 10 — 3 4 6 29 350 Število zrn/m³ 300 Koprivovke 250 Ljubljana Lendava Izola Maribor 200 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, avgust 2022 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, August 2022 25 Pelin Število zrn/m³ 20 Ljubljana Lendava Izola Maribor 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina, avgust 2022 Figure 6. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, August 2022 Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v oktobru 2022 Sezona cvetnega prahu vseh alergenih vrst rastlin bo po celi Sloveniji zaključena v septembru z izjemo ambrozije v panonskem svetu. Tu se lahko cvetni prah v ugodnih vremenskih razmerah pojavlja še v oktobru, do sredine meseca so lahko obremenitve občasno dovolj visoke, da vplivajo na zdravje preobčutljivih oseb. V neposredni bližini rastlin smo lahko izpostavljeni večji obremenitvi s cvetnim prahom kot so izmerjene vrednosti, saj zrna ostajajo zaradi jesenske vlage dalj časa na rastlini in bližnjih površinah. Z gibanjem med rastlinami se zrna oprimejo obleke in čevljev in jih tako prenesemo v notranje prostore. Po parkih bodo cvetele cedre, velike količine sproščenega cvetnega prahu se posedejo na tla v bližini dreves in okolico obarvajo rumeno. V zraku bo nekaj malega bršljanovih zrn. Cvetni prah obeh vrst ni inhalatorni alergen. SUMMARY The pollen measurement in August 2022 was performed in Izola, Ljubljana, Lendava, and Maribor. 109 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Nekaterih sadnih vrst vročina ni ovirala. Ljubljana, 2. avgust 2022