NOVOLETNI POGOVOR Z JOŽETOM SMOLETOM
Perspektiva ni v padcu standarda in ne v praznih trgovskih policah
Uredništvo Dogovorov je zaprosllo za pogovor Jožeta Smoleta, krajana KS Gradišče in predsednika mestne konference ZKS v Ljubljani. Pogovor je stekel o najbolj perečih vprašanjih našega časa in o obetfh, ki se kaže/o ob prehodu iz starega v novo leto.
Na vprašanje, kako ocenjuje polo-žaj v Ljubljani in še posebej v obči-ni Center ob stabilizacijskih ukre-pih zveznega izvršnega sveta, je Jo-že Smole dejal, da lahko delimo ukrepe v tri skupine in glede tega se tudi ravna razpoloženje občanov.
»V prvo skupino sodijo ukrepi, ki urejajo tisto, kar bi moralo biti že zdavnaj urejeno. Tu mislim na me-njavo valut. Ta ukrep so Ljubljanča-ni ugodno sprejeli, saj so vsi pošteni občani vedeli, da gre za anomalije, da se devize menjavajo in pretakajo pod roko. Nobena država na svetu ne do-voli kaj takega.«
Druga vrsta ukrepov spodbuja več-ji izvoz. Ugodno so jo sprejeli zlasti delavci v združenem delu, ob tem pa so jasno izrazili željo, naj ne bi ostalo le pri devalvaciji dinarja, ampak naj bi sprejeli sistemske rešitve, ki bi do-hodkovno spodbujale delovne orga-nizacije za izvoz.
V tretjo vrsto sodijo restriktivni ukrepi. Tiste, ki spodbujajo k varče-vanjurso Ljubljančani sprejeli z razu-mevanjem. Določen dvom izrašjajo ob omejitvah, kot so na primer ben-cinski boni. Zelo velika kritika pa je na polog za prehod čez mejo. »Velika večina Ljubljančanov ocenjuje, da je to v nasprotju z načelom o odprtosti meje. Takšen ukrep je lahko le zača-sno, potrebne pa so sistemske reši-tve,« je dejal Jože Smole.
Boljše delo in manj uvoženih surovin
Kakšna je pripravljenost delov-nih ljudi in občanov, da bi prispeva-li k razreševanju sedanjega polo-žaja?
»V Ljubljani in zlasti še v občini Center je malo zgubarjev. Bistveno se je povečal izvoz na konvertibilni trg. V delovnih kolektivih si prizade-vajo, da bi bolje delali, da bi uporab-ljali čimveč domačih surovin, da bi zmanjšali uvoz. To je odgovor na vprašanje. Delovni ljudje in občani so pripravljeni tvorno sodelovati in se tudi odpovedati marsičemu, s po-gojem, da imajo pred seboj jasno per-spektivo.«
»Perspektiva pa ni v padcu stan-darda in v praznih policah. To je le kratkotrajna, nujna faza na poti do večjih ugodnosti. Občani so strpni in ne zahtevajo luksuza. Ogorčeni pa so, če manjka osnovnih dobrin, kot so olje, meso, pralni praški in podobno. Normalno preskrbo moramo zagoto-viti kljub vsem težavam.«
Pomen obrti za zaposlovanje mladih
Osnutek občinske resolucije za pri-hodnje leto predvideva samo 0,1-od-stotno stopnjo porasta zaposlenosti.
»Nezaposlenost ima lahko za mla-dega človeka zelo težke posledice. Zaposlovanje mladih lahko rešimo predvsem z razvojem obrti in drugih terciarnih dejavnosti. Občina Center ima prav v tem veliko možnosti, saj moramo prav tu razviti terciarne de-javnosti tako v družbenem kot v za-sebnem sektorju. Razen tega so tukaj tudi najugodnejši pogoji za dejavno-sti, ki so predvsem organizacijske -kot so na primer inženiringi in po-
dobno. V razvitih državah je večina ljudi zaposlenih v terciarnih dejavno stih. Pri nas imamo celo spalna riase-lja, kjer ni nobenega servisa. Prositi in moledovati moramo, če se nam kaj pokvari.«
Kaj bi dosegli z večjim razmahom terciarnih dejavnosti?
»Ne bi bilo več monopola. Prepre-čili bi neupravičeno bogatenje. Odpr-li bi nova delovna mesta in skrajno omejili možnost šušmarjenja. Zade-va pa se ne premakne z mrtve točke. Veliko prošenj leži v občinah. O tem vprašanju bomo spregovorili tudi na tematski konferenci ZK v Ljubljani. Pozabljamo, da so v obrti tudi velike izvozne možnosti, saj je vrsta izdel-kov, denimo suha roba, ki jih v dnir gih državah ne izdelujejo, pri nas pa je tradicija v tem pogledu še zelo živa.«
Kaj lahko v tem smislu prispeva davčni sistem?
»Pri nas je davčna politika še ve-dno premalo izdelana. Nismo se še navadili, da bi občana, ki se začne ukvarjati z neko dejavnostjo, pustili pri miru leto ali dve. V tem času naj bi vpeljal obrt, potem pa naj bi začel plačevati obveznosti.«
Ali ne kaže tega urediti v vsej re-publiki?
»Ljubljana naj da primer. Nekje je treba začeti.«
Izvoz zahteva nove programe
Jože Smole je posebej opozoril, da je v Centru vsaka gospodarska orga-nizacija pod utripom izvozne usmeri-tve. Zaradi tega in pa pod vplivom splošnih nalog bo treba napraviti do-ločene preusmeritve. Izvozna usme-ritev je že pripeljala do novih progra-mov v delovnih organizacijah. Tako se je na primer začela z novim pro-gramom uveljavljati kot izvoznik Kartonažna tovarna, ki je doslej dela-la samo za domači trg. Po drugi stra-ni pa naša proizvodna sredstva še zdaleč niso izkoriščena. Doseči mo-ramo, da bodo naše tovarne in draga oprema v njih izkoriščeni 100-odstot-no. »Vsakdo lahko prispeva svoj de-lež na področju izvoza, pa čeprav ni neposredni izvoznik,« je poudaril Jo-že Smole.
Omejitve v občinski resoluciji
Osnutek občinske resolucije v Centru ne predvideva za prihodnje leto nobenih investicij. Ali je to v skladu z izvoznimi potrebami?
»V Ljubljani smo že dosegli mini-malno točko investiranja in vsako nadaljnje zniževanje bi že lahko ogrozilo normalno delo. Ločiti mora-mo, kaj je zares nujno in kaj lahko še počaka. Omejevanje investicij je brez dvoma nujno, ne smemo pa dopusti-ti, da bi s tem zavrli normalen ra-zvoj.«
Osnutek občinske resolucije pre-dvideva realni padec sredstev za družbene dejavnosti v prihodnjem letu.
»Nujno bo krčenje programov, vendar ne linearno, ampak selektiv-no. Tako na primer ne kaže krčiti
Jože Smole, družbenopolitični dela-vec, novinar in politik, je zdaj predse-dnik mestne konterence zveze komuni-stov v Ljubljani. Med številnimi zadolži-tvatni v preteklosti naj omenimo, da je sprva delai kot novinar, urednik zuna-nje politike pri listu Omladina, leta 1947 pa kot dopisnik Tanjuga v Atenah in Solunu. Od tod je odšel v Nevv York za dopisnika v Združene narode. Vrnilseje v Beograd na visoko partijsko šolo, od tod pa spet nazaj v New York za dopisni-ka Tanjuga, Borbe in Radia Beograd. Leta 1953 je postal glavni urednik Bor-be, leta 1962 pa glavni urednik ljubljan-skega Dela. Leta 1966 je postal osebni sekretar predsednika Tita, nekaj kasae-je pa je odšel za veleposlanika na Japon-sko. Od leta 1975 je bil veleposlanik v Sovjetski zvezi. Zdaj je, kot rečeno, spet v Ljubljani, kamor se je kot Ljubljančan tudi sicer vedno rad vračal. Zivi v naši občini, v kra/evni skupnosti Gradišče.
raziskovalne dejavnosti, ki je bistve-na za naš razvoj, skrajna previdnost je potrebna tudi na področju zdrav-stva. Prav tako ne sme biti prizadeto otroško varstvo. Prepričan sem, da so marsikje še zelo velike notranje rezerve, ki jih bo treba dodobra izko-ristiti. Najbrž pa bomo morali razmi-sliti tudi o večji osebni udeležbi pri stroških za zdravstvene storitve, tako imenovani participaciji. Položaj je zaostren, ni pa brezizhoden,« je pou-daril Smole.
Na vprašanje, kakšna je pri tem vloga samoupravnih interesnih skupnosti, je dejal, da bi vsekakor morali okrepiti vlogo delegatov in zmanjšati vlogo administrativnega aparata. Tega ni smo preveč, ampak ima tudi premočno vlogo pri odloča-nju. To povzroča pasivnost delegatov in zato imamo tudi vrsto nesklepčnih sej. Aparat v sisih pa je prav zaradi vsega tega večkrat manj učinkovit kot državni aparat.
Komuniste zadolžiti za delo v krajevnih skupnostih
Podobno kot v sisih je treba utrditi vlogo delegatskega sistema tudi na ravni krajevne samouprave. Tu mora biti zlasti dejavna zveza komunistov. »Pri tem pa ne mislim le na komuni-ste, ki so organizacijsko povezani v krajevnih skupnostih, ampak pred-vsem na tiste, ki so povezani v svoji delovni organizaciji. Običajno se ti komunisti ne čutijo dolžne, da bi de-lovali tudi v svoji krajevni skupnosti. To je šibka točka naše dejavnosti in o tem bomo spregovorili tudi na ja-nuarski seji naše konference. Osnov-na organizacija ZK v delovni organi-zaciji bo morala zavezati komuniste, da tvorno delujejo tudi na ravni kra-
jevne skupnosti. Zdaj pa se dogaja, da gre mimo ZK vrsta življenjsko po-membnih vprašanj, kot so na primer varstvo okolja, medčloveški odnosi in podobno. ZK se ne more ukvarjati izključno z ekonomskimi vprašanji.«
Ljubljana naj zaživi kot veliko središče
Ali spada med ta vprašanja tudi izraba prostega časa?
»Prosti čas je posebno vprašanje, ki postaja s spremenjenim delovnim časom in z zmanjšanimi možnostmi za daljše izlete čedalje bolj aktualno. Odpirajo se nam velike možnosti, da Ljubljana spet zaživi kot veliko sre-dišče. To pa zahteva od vrste organi-zacij, zlasti s področja kulture, da se približajo delovnemu človeku in nje-govim možnostim. Ljubljana je zdaj ob sobotah in nedeljah prazna, zaprta so gledališča in druge kulturne usta-nove, zaprti so gostinski lokali, prire-ditev ni. Za gledališča je bila nekoč nedelja glavni delovni dan, saj so imela na ta dan kar po tri predstave; danes nimajo niti ene. Kulturo mora-mo prilagoditi prostemu času delov-nega človeka.«
Občinska glasila so opravila veliko delo
Ob koncu pogovora smo Jožeta Smoleta vprašali, kaj meni o vlogi in pomenu informiranja v sedanjih zaostrenih razmerah.
»Brez vsestranske in objektivne in-formacije od ravni krajevne skupno-sti do federacije delegatski sistem ne more delovati. Pomanjkljivo obve-ščanje je še vedno naša šibka točka.
Večkrat se sprašujemo, kdo je kriv za današnji položaj? Lahko trdimo, da je zelo velik del krivde na tistih, ki so prikrivali velike zadolžitve doma in v tujini. Ce bi delovni ljudje in občani pravočasno vedeli za to zadol-ževanje in za posledice, ki jih prina-ša, bi se brez dvoma znali pravočasno organizirati in preprečiti, da bi prišlo do stanja, kakršno imamo danes.«
Ali se je danes kaj premaknilo?
»Se vedno ne moremo biti zado-voljni. V nekaterih delovnih organi-zacijah se na primer še vedno dogaja, da dajejo delavcem informacije po žličkah. Poslovodne strukture odlo-čajo o tem, kaj delavec sme in kaj ne sme izvedeti. Podobno je tudi v posa-meznih krajevnih skupnostih.«
Kakšna je pri tem vloga občin-skih glasil?
»Občinska glasila so opravila veli-ko delo. Še bolj kot doslej naj bi ob-javljala vse podatke, ki zanimajo de-lovne ljudi in občane. Bistvena je in-formacija o aktualnih dogodkih, nuj-na pa je tudi širša in kritična izmenja-va mnenj.
Normalno je, da prihaja čimveč po-bud iz baze in tudi v tem pogledu lahko odigrajo občinska glasila po-membno vlogo. Predlagatelji raznih zadev za obravnavo v občinskih skupščinah naj ne bi bili samo občin-ski izvršni sveti; med predlagatelji naj se najdejo tudi občani, skratka baza. Delegatska vprašanja so samo ena od oblik povezave delegatske ba-ze z občinskimi skupščinami. Doseči moramo, da bodo skupščine posveti-le posebne točke razpravi o pobudah občanov,« je dejal Jože Smole.
POGOVOH PRIPRAVIL Niko Isajevič