ENAKOPRAVNOST EQUALITY TV 72752 Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega deiavsfcy^w^Vv THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ■■■--■■ __;________ "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL". Published and distributed un^ei permit No. 728 author, by the Act of October 5. 1917, and file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. VOLUME VI. — LETO VI. Single Copy 3c. —------------.--_____—K —- - -------5T fNO 1 1 ________CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY) JANUARY 2, 1923. \\ Jr.'________ s y ' ' - Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congressrof March 3rd, 187-9. Posamezna številka 3c. KONFERENCA V PARIZU. AKO KONFERENCA MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV, KI SE SNIDE DANES. NE REŠI REPARA-CUSKEGA VPRAŠANJA, JE KRIZA NEIZOGIBNA. Pariz, 1. jan. — Jutri se snide v Parizu konferenca zavezniških držav, na kateri bodo Francija, Anglija in Belgija zastopane po svojih ministrskih predsednikih, medtem kc bo italijanskega premierja Mussolinija zastopal Marquis della Torretta. Smoter te konference bo doseči sporazum med zavezniki glede odškodninskega vprašanja. Zatrjuje se, da bo to poslednji poskus, da se sporazumejo otem važnem vprašanju, in da ako tega ne bo mogoče, tedaj da bo skoro neizogibno sledila medzavezniška kriza in cla bo Francija poskusila uveljaviti svojo grožnjo ter nastopiti proti Nemčiji s silo na svojo lastno roko. Pariška konferenca je podallj-šeik londonske konfereince, ki se je vršila pretekli mesec kot predpriprava na bruseljsko konferenco. Glavno vprašanje, ki se ima rešiti je, dalije Nemčiji mogoče dovoliti odškodninski moratorij ali odlog, in če se ga dovoli, pod kakšn;mi pogoji. Francija in Anglija imata v tem pogledu popolnoma različne mnenja. Francija zahteva zaplembo nemških produktivnih virov in še posebno industrijalni okraj Ruh.r kot garancijo, da Nemčija po pretečenem moratoriju obnovila plačevanje na odškodninski račun. Amerika posreduje v imenu Nemčije. ■ . i ■ i Pariz, 1. jnn. — Ameriški državni department je zavzel vlogo posredovalca med Nemčijo in Francijo. Kot se je danes izjavil (nemški premier Cuno v govoru, ki ga je imel v Hamburgu, je Nemčija potom Amerike sporočila Franciji željo, da naj bi obe deželi za eno generacijo ustavili Vse oboroževanje. Tozadelvna pogodba naj bi določala, da naj bi se oboroževanje pričelo šele tedaj, ako bi se na podlagi ljudskega glasovanja izkazalo, da narod želi drugače. Ko je ameriški driavtni department sprejel predlog. ga je izročil francoskemu poslaniku Jusserandu, ki ga je/ poslal v Pariz. Pariška vlada je predlog Nemčije zavrnila z izgovorom, da je Francija mirovne garancije s tem ,ko je podpisala versailleko mirovno pogodbo, v kateri je bil vključen tudi pakt Lige narodov, katerega enajsti j °len določa, da se imajo ob vsaki ■ v°jni nevarnosti vse države za-V;/ptii da se 'ist0 prepreči. Ameriško stališče. Washington, I. jan. —America vlada zavzema z ozirom na Pariško konferenco to stališče, da ako se konferenca ponesreči, te-ne bo zaveznikom druzega P^eostajalo, kot da odškodninsko vr>iašanje izroče v roke gospodarskim in finančnim izvežban- «om?§yoLTi v oljnem okrožju, ga zahtevajo an-gi.eži, so se dvignili. London, 1 .jan. — Brzojavka, J io prejel "Daily Mail" javlja, » a lev okraju Mosul, kraljevina a|š nad katero si lasti mandat izbruhnil« revolts. Kot *e javlja, no uporniki zažgali han-v katerih se nahajajo zrako-) s l/' baloni angleške armade, ftterimj »e je nadziralo Meso- P0,anuj„. VELIK HOP NA SCR ANTON ROAD. PET BANDITOV JE V SOBOTO OROPALO TOVARNO N^l SCRANTON RD. ZA $15.000. V gdboto je petorica banditov orqpala Ferry Cap and Set Screw Co., katere tovarna se nahaja na 2151 Scranton Rid. za $15,000 vprioc. 15 deiklet, ki so u službene v uradu družbe. Ukradena sjvota se je imela izplavati delavcem za dvotedensko delo, o je iayS&l rop. Banditi so prišli v urad tovarne takoj nato, ko je bil denar pri-pel jan z banka. Eden je ostal v avtomiclbilu, (štirje pa &a šli v drugo nadstropje družbinega nos lopja ter vseih petnajst deiklet, ki so delale taimlkaj s polov od jem vred z revolverji v rokah prisilili v stranlslko šoto. Eden je Ostal tamkaj ter jih straži!, medtem ko so 0stali trije odšli v privatne urade družbenih uradnikov. V u-rad ka&irja sta stopilla le dva, pu'steč enelga na st.roži zuma j. Ko sta ustrahovala kaširja In druge uraldnike, sita pdbasalla. $15.000 v koMček ter hitro odhitela, kličoč Ostalima tovarišema, da naj jo "pobrišeta". Vsi so hiteli nia: cesto k čakajočemu aivtomobilu. Bandit, ki je bil v avtomobilu, je ves. prestrašen pognal še prodno sta dva iamed njih skočila na avtomobil. Iz tovarne je tedaj stopil nelki uradnik in pričel streljati. Streljanje je privabilo kofeinom delaivce v tov., ki so pričeli metati na bandite vijake in kose železa. Bandita sta bežala^ 'vzhodna ter preko Erie in Big Four železniških prog. Lovu za njiima se je pridružil tudi mestni detektiv Herry Brown, ki je ustrelil za njima štirikrat, Eder. j izmed njiju se je pričel opoteka-I ti toda je nadaljevala begom. Ob ' progi se je eden izmed njiju j spodtalknil. Potegnil je revolver | ter se obrnil preiti zasledovalcem, ' dokler ni bil zapet na nc|galh. Tu sta se bežeča bandita ločila. E-den izmed njiju je izginil med nekimi poslopji. Pol ure kasneje sta diva detektiva zajala enega izmed banditov v neki kolibi na 1707 Domain Ave. Pozneje je policija zajela še dva. Prijet je bandit, ki je vo-7'il 'aivtnrndbil, in policija drži tudi ena diva, ki sta v uradu opravljala pOse) stražnikov. Kot poreča policija danes zjutraj, imia v rokah že štiri bandite ter $9,245 od ukradenega denarja. Ostala bandita je policija prijeli na domeh. Vsi so poznani kriminalni značaji. Njih imena -so Fred O'Sika, Sam Meidlovitz KARA JE UBILA NA JUTRO NOVEGA LETA ROJAKA JOS. SAMSA. Včeraj zgodaj zjutraj je cleve-landski promet zopet zahteval e-no slovensko žrtsv. Ubit ;e bil na mestu 36-letni rojak J os. Samsa, i 4926 Sylvia Ave., ko je z ženo čakal na St. Clai,- ave. in E. 68 St. na karo. On in žena sta se vračala od družine Andreja Babic, 6701 St. Clair Ave . kjer sta prebila večer in sta hotela stopiti na karo, da se popeljeta domov, ko ju je zadel avtomobil, katerega je vozil Geotge Dane, 565 E. 102 St. Samsa ie bil na mestu ubit, njegova žeiiu^pa je dobila hude notranje poškodbe Odpeljana je bila v Glenville bolnišnico, kjer zdravniki izjavljajo, da bo naj-hrže okrevala. Avtomohilist Dane je takoj po nesreči odhitel naprej, toda za | njim je pričela teči takoj množica očividcev nesreče in njim se je pridružilo več eiviomobilistov. Dane je bil končno priet na E. 72. St. ter izročen policiji. Proti Gompersova izjava ob Novem letu. KAMPANIJSKE "UNIJE" SO NAJVEČJA NEVARNOST ZA DELAVCE, SVARI GOM-PERS. Washington, 1. jan. — Samuel Gompens je za Novo leto, podal izjavo, v kateri svari ameriško delavstvo predvsem pred kom-panijskimi unijami, s katerimi poskušajo kapitalisti uničiti prave delavske strokovne organiza-cje. V delu za kompanijlske unije s0 prav pcisebno aktivne razne železniške družbe. "Delavska organizacija zamo-rejo pomita ga ti delavstvu le, ye so pod popolno kontrolo delavcev," pravi Gompens. ''Edini namen delavskih organizacij je služiti delavcem. One morajo biti odgovorne delavstvu in v trenotku, ko prenehajo biti odgovorne, izgube na svoji učinkovitosti." Mike Patrick in John Koliba, stari od 22 do 28 leti. Policijo je vzelo ravno 29 ur. da je zajela štiri izmed banditov. DOsti ji je pomagal prvi bandit ki je po zajetju v kolilbi vse izpovedal, ker se je hotel očijvidno maščevati nad tovariši, ki »o zbežali v aivtomolbilu, piedno je mogel on skočiti vanj. Okrajni pro-sefcuitor Stanton je naznanil, da • bo gledal, da ise proti prijetim banditam čim preje prične z o-bravnavo. Od nazaj dobljene »vote je bilo $6210 najdenih zakopanih v kleti Mike Patricka, med tem ko so pri Sam Mendlovitzu, ki je bil zajelt v neki kolibi eno uro po ropu, našli $150. -■■..... ■............*—^^^ Nova slovenska žrtev i prometa. josepw SAMSA / "V ; JC^r.Qw V .s ___- •-—~ ■------- njemu je policija naperila tehnično obtožbo ubojs^va. nakar je bil sptušcen na prosio '.pod $3,000 varščine. Ubiti rojak, ki js bil uslužbenec cestne železnice, zapušča 5 otrok, od katerih 3 so bili žnjim in ženo, toda so ostali pri Babičevih preko noči. Pokojni zapušča poleg žene in otrok 2 brata, 1 sestro ter Itiularske razmere v Pa. strahovito ožigosane. PREISKOVALCI IZ NEW YOR-KA IZJAVLJAJO, DA VLADAJO PRI BERWIND WHITE COAL CO. PRAVE S0-ŽENJSKE RAZMERE. New York, 1. jan. — Posebni preiskovalni odbor, ki ga je poslal v Somerset in Camibria Okraje v Pennlsylvaniji new-yorški župan, da preišče delovne razmere v tamlkajšnih rudnikih, je izdal danes v javnost svoje poročilo, katerem se olbsoja metode, katerih ge poslužuje Berwind White Cci. v svojih rudnikih. Po-1 ročilo odlbiora pravi dobesedno: ''Razmere v rudnikih družbe so islalbše kot pa so bile razmere med črnimi sužnji pred civilno vojno. Odbor je bil tekom preiskovanj neprestano pod senco špi-jonOv kompanije, ki so storili vse kar je bilo mogoče, da ibi oteško-čili njegov položaj. Kompanijski uradniki pcistopajo z delavci kot z živino in žrtvujejo življenja in zdrave ude tilsočev mož in srečo in bodočnolst žensk m otrek, samo da zlaimorejo zgraditi svojo indulstrijalno avtokracijo. Noben egilptovlski faraon, gradeč spomenike sebi v čast. ni nikdar tako gonil is'voje scemje kot so gnani ti rudarji." V poročilu se nadalje Obtožuje, da družiba rudarje goljufa s tem, da jiim ne plača za ves premog, ki ga izkopljejo. Opozarja se nadalje, da kompanija lastuje vse -------■—%— f mnogo sorodnikov. Bil je Star 36 let ter član dr. Lunder-Adamič ter Woodmen of the World. Po- ] greb se vrši v četrtek ob 2. uri popoldne. ^ Na isti večer se je zgodila še ^ ena prometna smrtna nesreča in c sicer na St. Clair in E. 109. St,, £ katere žrtev je bila 74-letna star- t lea Mrs. Ellen Herbert, 667 E. i 131 St. Avtomobil, ki jo je za- j del, jo je vlekel še sedem blokov, , ker se je njena obleka zapletla pod avtomobil. Ko je policija našla njeno truplo na E. 123 St., je ' imela na sebi samo čevlje in no- 5 gavice. Avtomobilist, 20-letni Wilfred May, se je sam javil po- " liciji. Pravi, da je ženska ravno sto ] pila iz kare ter postala vsa zme- , šana, ko je videla prihajajoči av- j \ tomc/bil. Ker avtomobila ni rno- < gel naglo ustaviti, ko je zadel, cla pa še sam ni vedel, da vleče truplo za seboj, in da se je takoj nameraval nesrečo sporočiti poli- ' ciji. Zgornja slika, ki nam jo je iz prijaznosti posodil "Cleveland Plain Dealer" predstavlja ponesrečenega rojaka John Samsa in njegovo ženo in pa avtomobil, ki je ubil Mrs. Herbert. 81. W. W. izpuščenih na prosto. __i TODA HARDING JE ODREDIL, DA MORAJO VSI ZAPUSTITI ZEDINJENE DR ŽAVE V TEKU 60 DNI. Washington, 30. dec. — Predsednik Harding je za Novo L?-to odredil pomiloščenje osem i članom I. W. W., ki so bili v C!:i-caigi spoznani krivim špijonažne. ga zakona, nakar so bili poslani v razne zvezne jetnišniee, d,a ci-služfjc naložen;- kazen. Pomitošče niso; A. V. Azura, ki je bil obsojen na 20 let, G. L. Bourg, na deset j let; Peter Green, na deset let; Chals L. Lambert, na dvajset let; Harry Lloyd, pet let; Burt Lor--ton, deset let; 9am Scarlett:, dvaj set let; Arche Sindair, deset let; Tajnik Dauigiherty je ob naz-nitvi pomilcistive naznanil, da morajo vsi v teku 60 zapu'stiti Zedinjene države, ker drugje se jih bo departinalo Ako. bi se ka- trigovine v rudniških naselbinah, in da .se predvsem gleda na to, da so rudarji vedno dolžni ter popolnoma 0dviisni na njeno milost. Ker kompanija lastuje vse prodajalne, je tudi umevno, da nastavlja za vise življenske potrebščine take cene kot sama hoče Župan Hylan je poslal preiskovalni Odbor v Pennsylvanio, ker se kupuje premog, ki ise rabi pri Interbonmgh Rapid Transit Co., cd Berwind družtbe in je bil promet Vsled štrajka rudarjev precej prizadet. Porota obtožuje vseh sedem ~ obtožencev, da 30 na nezakonit način pomagali pri JrazdaJanlju vojnih kontraktov, ki jih je oddajala vlada za časa vojne in še po sklepu premirja. Gre se za 1 ?tn milijonov dolarjev. Obtožuje j-se vse, da se je oddajalo vladna j narot iia takirr. k-r.noanijam, pri' ksterih so bili člani vojnega de-partmenta smi finančno zaintere- , sirani. ( Poleg Ciowf lla je velika poro- J ta ivioerila obtožbe še napram < sledečim: l Starret iz New 1 Yorka. enžinir in arhitekr On je , bil predsednik departmentovega odseka za nuj lostno konstrukcijo j ter je bil član Geo. A. Fuller I;on- J Vrjitorske Ivrrike. ] Morton C. Tuttle, Boston, j Mass., je bil član istega odseka, ^ akoravno je bil vrhovni poslovod- ; j a Aberthaw Construktion Co. : Clemens E. Lundoff, Cleveland O., je bil član istega odseka, • akoravno je bil vrhovni pošlo- j vodja Crowell-Lundorff-Little , Co. ier poslovodja Cleveland K Construktion C.o. < Clair Foster, iz Canade, član istega odseka, akoravno jo bil zainteresiran pri večih konstrukcij-skih podjetjih. James A. Mears, Boston, Mass., je bil tajnik navedenega odseka, akoravno je bil vrhovni poslovodja Fred T. Ley and Co., katera družba je dobila prvi kon-trakt za zgradbo vojašnic. Te obtožbe so prve, ki jih je prinesla na dan velika zvezna porota, odkar je justični tajnik Daugherty obljubil prosekucijo vojnih sleparij. V obtožnicah, ki jih je objavila porota, se izjavlja, ■ da so bili vsi oddani konstrukcij -; ski kontrakti tako prirejeni, da so J bili nadvse ugodni za kontraktor-je, to se pravi, da so napravili pri : njih velikanske profite, medtem I ko so bili kontrakti v istem obse-I gu neugodni za vlado. Dalje se obtožuje, da so obtoženci skupno I in še s pomočjo drugih oseb de 1 lovali na to, da se oslepari Zedinjene države potom neza'koni-' tega in kuruptnega odlašanja, za-1 viranja, laganja in ustvarjanja predsodkov ter da so v plošnem zavirali administracijo justice. Obtožence se dolži vsega skupaj i 47 raziličnih 'kršitev zakonov. teri kdaj pozneje vrnil v Zedi-. njene države, postane pamilosti-. tev neveljavna in bo moral odlu-. žiti dstali del svoje kazni. --o-- — Na Novega leta dan ob . Q:30 dop se je zgltsila štorklja i pri družini loe Rebolj, 14232 Sylvia Ave. tegr pustila krepkega . sinčka-prvorojenčka. Se že vidi, „ da bodo letos res fantje far.o nosili. Naše čestitke l Povest Novega leta. Ura je šla dalje; kazalec se je pomaknil na tri četrt,, na dvanajt; vse je bilo, tiho in zdelo vse nam je, da nekdo umira. ■Nevidno sta ise bližala kazalca na uri in skoro se bosta krila na vrhu in vdarilo bo dvanajstkrat'in dvana jstkrat se ,ba oglasila kukavica z svojim ljubljenim knfcu. Še par minut! Vse drhti in čaka! Zadnji vtripi in ura začne biti dvanajst' ia dvanajstkrat zapoje kukavica slovo Staremu letu in pozdrav in sprejem Novemu letu. O mlaj o leto, zlato leto, polno nad ir upov želji in hrepenenj, pofvi*y nam,-xaj a«m je »torti, da se spolnijo nam na§e želje! In mlado leto se je oglasilo in takole govorilo: "Narod moj slovenski, poln vzvišenih ciljev in dobrih namenov, do nedolgo nazaj si -bil teptan in pollaga tujčevi peti. V svoji gostoljubnosti si podpiral tujca, gojil in cenil njihove šege in navade in se klanjal tujčevimi ustanovam. Sel si v tujino in pretekla so leta, predno je prešlo v tvojo kri in meso, ono fundamentalno geslo, nia. katerem so se razvile Združene države, namreč: da smo vsi enako vstvarjeni. Naselili ste se v Clevelandu tisoč /a tisočem, delali drugim, se potili, podlpirali tujca, dokler niste začutili enakosti in tedaj so se a-čele slovenske trjgovine. Lasto-vati ste začeli svoje domove in vprašanje je nalstalo, kaj ukreniti, da bi kolikor mogoče na;-ve'e slovenskih družin imelo svoje hiše. In zibrali so se možje, ki so imeli pri srcu dobrobit stvojp-ga, naroda, ustanovili slovensko posojilnico, ki je od svojega po-četka pa do danes posodila tisočem, da so si kupili svoj dom. In kaj vam je v večje zadoščenje, kakor biti sam svoj gospodar? Delokrog in okolščine so nanesle, dia se ta slovenska posojilnica imenuje THE INTERNATIONAL BUILDING AND LOAN in ta je eden najlepših darov, ki so ga prejeli Slovenci za Novo leto, ki ga laistujejo Slo venci in ki stoji tam na vogalu 63. ceste in na St. Clair-u, tam nasproti kopališča. To je edina slovenska posojilnica, ki vam plačuje po pet procentov (5%) na viaBe vloge in na vaše prihranke. Mar ni lepa hiša? Ali ni to poslopje vaš ponos? In li,ni ta zavod dika našega naroda? Z u-pravičenim zadoščenjem sleherni Slovenec lahko reče, to je wš zavod, naša posojilnica, ki jo las tu jejo slovenski delavci delničarji. Nekaj vzvišenega je vzajem- . nost, ki jo vidim med vami. Če ne bi bilo te vzajemnosti, se SI )- ' (Dalja na 2. strani.) CLEVELANDČANA OBTOŽENA. VELIKA POROTA OBTOŽUJE BIVŠEGA POMOŽNEGA VOJNEGA TAJNIKA INVEC DRUGIH U-RAONIKOV ZAROTNIŠTVA, DA OGOLJUFAJO VLADO. r.:, Washngton, 30. doc. — Velika zvezna porota, ki vodi preiskave vojnih goljufij, je danes pofdala javnost obtožbe napram sedmim članom vojnega departments za časa Wilsonove administracije. Vsi so obtoženi zarotništva, da losleparijo vlado in z odlašanjem in zaviranjem administracije zakonov. Med temi obtoženci sta tudi dva Cleve-lainačana, ki sta služila v voljnem departments kateremu je tedaj načeljeval Newton D. Baker, nekdanji develand-ski župan. To sta Benedict Crcwell, M je bil pomožni vojni tajnik in pa Clemens W. Lundoff._ m Mft?. v&j ^j-MErj&eaT 3f| STRAN 2 ''ENAKOPRAVNOST'' JANUARY 2nd, 1923. "Enakopravnost5 , tSSTTF.n EVERY DAY RXCEPT SUNDAYS AND HOM3PAY3 | iSSHAJA VSAK PAN IZfrZSMŠi NEDELJ IN VRAZNIKOV. ] Own«« aid i'nouahed br; i THK AMf-RiCAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. a«*ti-,«ui Pl*e» of the Coroototioa -- «41S ST. CLAIB AVH. SUBSCRIPTION UATRS; * »y Carmr -.. ....................1 ?e«j SS.EO. 6. no S3.00. S wo. «2.00 1 Cleveland. Cailixwood. Newfcureh by rasi!.......X vest 56.00. 6 mo. £3.50 X mo. $2.00, 1 Ukited Htntcn ......................1 >b»r $4.50. 3 intx 2.75. S mo. $2.00 ga« ae* aid Castda .......................... 1 vear 6 mo- W.0 PO AME3NA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 8c. _ 1 Lastuie in izdiis u*a ! Amerisko-JugoaJovansk« Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. .. j Ah Msbmo it?»J odeovnrati f oretinižtvo. a« tmravaiitTo. j CLEVELAND, 0., TOREK (TUESDAY) JANUARY 2, 1923. j Princeton 551 Randolph 5811 RUSIJA IN CARIGRAJSKE OŽINE. Rusija je po Čičerinu izpregovcrila svojo preizno besedo o vprašanju posesti Carigrada in Dardanel. Izjavila , je, da smatra, da so ožine last turškega naroda, ki da ima , edino pravico do njih posesti. Da si jih zavaruje zoper s eventualne napade, ima pravico jih tudi utrditi z vsemi 1 pripomočki nloderne tehnike. ! Nekdanja Rusija je o Carigradu in ožinah govorila drugače. Ona se je borila za svobodo ožin in za prost pre- . hod z bojnimi ladjami; zapreti pa jih je takrat hotela An- n gJija, Odkod današnje statšče ruske delegacije v d ar da- , nelskem problemu, ni težko razumeti, ako se zarr.: .'mo v < sedanjo rusko politike. 1 Današnje rusko stališče je izrazito defenzivne nara- ; ve. Danes Rusija nima skoro nikakega broclovja v Črnem morju Ako se naključi spopad z Evropo, morejo evropske , mornarice skozi Dardanele in mimo Carigrada nemoteno \ napasti čmomorska ruska pristanišča. Ako imajo mo- i skevski komisar ji opraviti s kako sovražno akcijo na južni periferiji svoje države, je gotovo, da jim more biti mož- : nest zveze upornikov z an t: ni m i državami prav zelo nelju-^ i ba. Vsa južna ruska meja je prav za prav manj trdna, ; ako bi jo megla ogrožati intervencije z morske strani. V ukrajinski južni Rusiji, v ozemlju ob Donu in Doncu ter ; v severni Kavkaziji se-morda sovjetski gospodje še vedno boje nastopa belih generalov. V Transkavkaziji bi bilo mogoče s črnomoj-ske »l?ar»i ogrožati današnji položaj v Gruziji ali Ceorgiji ier v Armeniji: obe ti dve sovjetski republiki imata namreč svoji stari vladi v emigraciji v Ev-?.'opi, ki še nista resignirali na samostojnost. Nasledek je tu še Romunija, ki je izrazita nasprotnica sovjetske Rusije; tudi Rumunija bi mogla dobiti preko Črnega morja pomoč iz zapadne Evrope, kadar bi se borila zoper Moskvo. Vse te možnosti hoče imeti Rusija odstranjene. Imeti hoče ključ do svojih južnih mej v svojih rokah, in ta ključ so ravno čari grajske ožine. Ako so Dardanele sovražniku z onstran morja zaprte, tedaj ni nikjer ob Črnem morju soseda, ki bi se mogel meriti z Rusijo ali vsaj, ki bi mogel napasti Rusijo z upanjem na uspeh. Zvezo s Turčijo smatrajo očividno v Moskvi kot zelo trdino in zanesljivo, kc ji s tako odločnostjo prisojajo prevažna vrata v čuvanje Vsekakor pa smatrajo za svojo poglavitno nalogo, da odstranijo angleške vojne ladje izpred Carigrada. Nekdaj se je smatrala Rusija za defenzivo na Črnem morju dovolj močno; takrat so smatrali v Petrcgradu Dardanele kot vrata v svet iz Rusije, ne iz sveta v Rusijo, kakor danes. Zato je bila ruska politika v earigrajskem vprašanju ofenzivna. Ti momenti nam tudi razjasnijo, zakaj se Rumunija tako irdno sklepa v dardanelskem vprašanju Anglije. Ru-munski interesi so ravno nasprotni ruskim; Rumunija se noče dati zakleniti v rusko interno morje. Boji za svobodo morskih ožin v raznem pojmovanju te besede bodo torej bržčas še dolgotrajni. Tudi lausann-ska konferenca jih ne bo zaključila elefinitivno, pa naj zmag.i potem ^že to ali ono stališče, zlasti pa, če se obisti-nijo najnovejše vesti, ki vedo povedati, da je angleški diplomaciji uspelo zrahljati rusko-turško zvezo in sprijazniti Turke z angleškimi predlogi. Oboroženi zmagovalci. Francesco Niti, bivši italijanski ministrski predsednik, stoji stalno v ospredju presojanja evrop-skh zadev. Reparacije bi rad u-redil tako, da bi v resrtici mogle skižiti uspešni obnovi vseh po vojni tako hudo prizadetih dežel', orožje pa, katerega so polne zmagovite in nasledstvene države, bi rad spravil v kot. Najbolj ga straši Francija, ki koraka na čelu oboroževanja. Dolgov ima približno 300 milijard, pa vzdržuje največjo moderno armado in ima navečjo zračno floto, kakor tudi največje števtlo ,'pod-morskih čolnov, kakor jih je kdaj imela kalka evropska kontinentalna država. Društvo 'narodov je nabralo mnogo interesantnih podatkov o proračunih za dež. obrambo po-samnih držav. Nemčija je zgubila svojo moč na kopnem, na morju in v zraku in uničila je tudi svoj 6 orožne tovarne. Po vers, pogodbi ima 96,000 mož vojaštva in 4.000 častnikov. Njene trdnja-we »o poražene in prepovedano ji je vsako izdelovanje o-rožja. Avstrija ob svoji mizeriji ima komaj okoli 20,000 vojaštva, Bolgarija, ki bi jih lahko imela po pogodbi 20,000, jih nima niti 12,000, pa tudi Madžarska ne dosega po trianonski pogodbi pripoznanega ji števila 25,000 , mož. Vsi premagani narodi nimajo pod orožjem niti 180,000 mož, po brez artilerije, brez letal in brez vojnih vozov. Na pram premaganim sovražnikom se oborožujejo zmagovalci in države, ki so nastaile na tleh Rusije, Avstro-Ogrske, Nemčije in Turčije. Proti komu Ise oborožujejo? Nittiju se zdi najgrozo-vitejša država Poljska. Ustvarjena je, da loči Rusijo od Nemčije in da se Nemčija potom nje tlači in ponižuje. Poljska je dobila Gornjo Slezijo samo na željo francoske težke industrije, ki hoče izkoristiti njeno rudhisko bogastvo. Poljska vzdržuje armado, ki porabi vse njene pomožne vire. Društvu narodov je letos sporočila, da ima se 275,367 vojakov in 18,377 častnikov. Nitti pa ne verjame prav tem številkam in misli, da znaša poljska armada nad 400,000 mož. Po njegovem mnetnju ima Poljska armado, ki je dvakrat tako močna kakor italijanska. Litavska je pisala Društvu narodov, da sploh ne more objaviti višine isvoje armade, ker se nahaja še takore-koč v vojni. Romunija, kateri preti finančni polom, ima tako številno armado kakor Italija. S pismom 10. junija 1922 je sporočila Francija DrustVu narodov, da ima 38,700 častnikov in 690,-000 vojakov pod orožjem. Od tega števila služi 150,000 za vzdrževanje mirovnih pogodb. Italija ima pod orožjem 12,711 častnikov in 175,000 moštva. Iz tega sledi, da ima Francija več vojaštva kakor Italija, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Bolgarska, Holand'ska, Švica, Švedska, Danska, Norveška in Španska skupaj. Nitti pravi, da spadata k francoskemu kontinentalnemu bis t emu tudi mala antanta in Belgija. Češkoslovaška ima pod orožjem 11,123 častnfkov in 1 38,08.6 vojakov, Jugoslavija 8123 častnikov in 144.243 vpjakov, Belgija A 5346 častnikov in 115,500 Rojakov. Grška je imela pred svojim vojaškim polomom tudi naravnost ogromno armado. Nitti vpraša ponovno: "Katere cilje zasleduje kontinentalni evropski vojaški sistem? Proti i komu je naperjen?" Ali je končno samo plad skrbi, da se ne bo moglo vzdržati s t arije, katero smatra vsakdo za nesmiselno in nestalno? Nitti pravi nato, da ve- je po Evropi duh norosti in da se vrtinci sovraštva srečujejo z viharji jeze, bojazni in strahu. Nato pa se Nitti obrne do A-merike in pravi: Napram sedanjemu evropskemu stainju ima Amerika samo jedno doilžnost: naj ne dovoli nikakega posojila ne državam, ne občinam in ne p/rivatnikom v Evropi, dolkler ne nastopi gibanje za pravi mir, dokler obstoje zasedaj oče armade, dokler zmagovalci, ki ne plačujejo svojih lastnih dolgov Angliji in Ameriki, zahtevajo od premagancev absurdne in nomoralne odškodnine, katerih norost cesto-krat še p resega absurdnost. Amerika naj ne opusti nikake svoje denarng. zahteve, to je edino o-rožje ,da bi se Evropi vsilil imir. Ako hoče Amerika preprečiti svetovno krizo, torej tudi svojo lastno, potem mora vsiliti mir in to se zgodi, ako ne odpusti svojim dolžnikom nikakega kredita, če se ne odrečejo s svoje strani takozvanim reparacijam, okupacijskim armadam in nesmiselnosti mirovnih pogodb. Vsak danes izposojeni dolar bo imel samo ta učinek, da podaljša evropski nered in poveča težkoče. Ta blaznost ne more trajati večno in A-merika mora biti ona moč, ki v višjem interesu civilizacije in v interesu žvljenja prinese svetu končni mir. Nitti ropota nad Evropo zelo energično. Prav pa bi storil, ako bi tudi italijanske državnike prijel za ušesa, ker delajo na primer okoli naše države vedno nemir in nered in jo ogrožajo neprestano pa če se v svojih izjavah sicer | še tako ustijo s prijateljskimi in j korektnimi odnošaji Sredi takega hujskanja je italijanski zastopnik na washingtonski konferenci zahteval celo razoroženje Jugoslavije! Je več krivcev na sedanjem stanju Srednje Evrope in Italijani niso zadnji med njimi. Nittijevi klici po pameti in razsodnosti pa so seveda vpoštova-nja vredni. Toda potrebno i« neobhodno, da se Francijo zadovolji. V to smer treba smotre-nega dela, katero pa ne sme vsebovati prevelike sentimentalnosti napram Nemčiji. Zadovoljna Ftrancija pomeni pravi pričetek evropske obnove, kateremu mora slediti takoj razoroženje. _ .., . o--- f' — Dekle izginilo. Včeraj je i je bilo naznanjeni policiji, da je izginila 141etna Eleanor Morden. 'iz 11723 Franklin Ave., Lake-wood Deklica je prišla šele pred kratkim iz Buffale in je stanovala pri prijateljih. Nazadnje so jo videli še v sredo zvečer. POVEST NOVEGA LETA.] (Dalje iz 1. strani) j venci gotovo ne bi mogli ponašati z lastno posojilnico, tam nasproti kopališča, na vogalu 63. ceste ali ste že bili tam in ni o-gledali prostore in videli napis, da je to edina slovenska posojilnica, ki vam plačuje Obresti ,:o 5 %? Reci in piši po pet procen- " tciv? Če niste bili se tja, pojdite ( in se prepričajte na lastne oči! Vloige lahko začnete z enim s?.- ' mim dolarjem, ki vam nese lepši ; dobiček, kakor na vlsiaki drugi banki. Tam se lahko zmenite v domačem jeziku. Tam lahko ,pc- ^ veste, da bi rabili nekaj denar- ^ ja, da si kupite hišo in razložili ( vam bodo« da s» plačilni obroki ; zelo lahki. 'Pa še nekaj! Največji zloči- x nec je tisti, ki goljufa samega £ sebe, iz čisto narodnega vzroka, J da je vfsak sam sebi najbližnji.. ] Mar vi ne goljufajte samega sebe, ali vi, ne trgate samemu sebi, ; če imate .svoj denar naložen na i J drugih bankah, ki vam plačuje-. jo samo b^ire štiri procente na j j vaš trdo prislu&eni denar, dočim j, vam slovenska posojilnica, The International Building and Loan I < plačuje po pet procentov? Zato ne varajte same sebe, ne varajte vaših .otrok in vaših žsr.a, temVeč dvignite denar iz tujih j blank, izpraznite vaše skrite pro- | store in vložite /aše .prihranke v { slovenski posojilnico, tam nas- J proti kopališča na 63. cesti in do- j bili ibotate celih pet procentov o-brefeti dvakrat v letu v juliju in decembru. — Največji guljuf je oni, ki goljufa samega sebe in | ! moja želj'5, želja novega leta j-j. j 'da narod ne vara samega sebe, | temveč si koristti in to bo gcifovo ' narodil v obilni meri, če vloži vse j svoje prihranke na slovenski po- ■ sojilnki, v International Buil- j dimg ainid Loan. Nad to pdsojinico stanuje Dr. Kern, ki si je gotovo spletaj m nego zaslug za naš narod. In tam zigoraj tudi itejdete našega novega zobozdravnika Lovsko-vega Viketa. V prvem nadstrop- ! ju je urad Slovenske Dobrodelne zveze itd. Sama domača in pri ljuibljeraa! imena. In da ne pozabim, slovenska posojilnica vam sedai nudi izvaredr.o priliko, da prenesete svoje vloge i® drugih barok. To je, da se bodo vsakomur računale obresti od prvega ■ jlsnuarja najprej kdor začne- ali 5 prinese svojo vklgo vsaj do 15. ■ januarja. Take prilike vam ne • nudi nobena posojilnica in jav I dvomim, da se bo našel še kak-« šen, tlako malo zaveden Slove > nec, ki ne bi porabil te zlate prilike, dvi(gniil denar iz tujih bank, 1 kijmu plačujejo samo 4% obres-{ti 'in ga ne bi'prinesel v novo slovensko posojilnico, kjer bo dobival skozi celo ieta lepe obresti po 5% na vsak dolar. In zato še einkmt, International Building and Loan je edina slovenska posojilnica, ki ram plačuje o'/o na vaše vloge. Varnost in sigurnost je, kako: vam jo daje vsaka druga banka. Če začnete vlc|go pred 15. januarjem, se vam štejejo obresti od prvega naprej in kot vložnik i-Imate prednost, v slučaju da rabite pomoč. I tem, da shranite denar v tej posojilnici, si gicitovo koristite najbolj samim sebi, ker dobite en cel procent več obresti, kakor kje drugje. Vaša.1 do,ž-nast je, da pomagate sebi in svojim potomcem in ta najbolje storite, če vložite ves vaš denar na slovenski posojilnici, ki je odpri.a tudi vlsaki večer od šeste do cyme ure!" In, ko je končalo novel leto isvoje povest je umi vdarila pol- : noči in minul je prvi dan. Sledil •J je drugi, tretji in ljudje so hite- | li na tuje banke in dvigali, da i vlože tam kjer si gotova sebi j največ koristijo, k jej- jim nosi jdeniar pet prccentne o'breteti. -:-o- Iz stare demo dne. . i - j Bratje Hrvati za Slovence. . j Prva hrvatska štedionica v Za-. | grebu je naklonila po pokrajin-. 1 skem namestniku g. Hribarju ! 500,000 kron fondu za zgradbo , poslopja galerije lepih umetno-; sti v Ljubljani. Ker je tudi od : drugod prispelo že dokaj pri-! spevkov v ta veliki namen, so se > ' začeli pred našimi očmi r.fcilikova-% J ti že obrisi ne samo zgradbe ga-. .lerije, temveč v daljši wjsni po-. I sledici tudi že zgradba bodoče ' Akademije lepih umetnosti v Ljubljani. Veseli nas. da so ra\-I no bratje Hrvati z gornjim darom, za katerega "gre hvala vsemu upravnemu odboru tega našega največjega denarnega zavo-jda, zlasti pa njega predsedniku Miroslavu grofu Kulmerju in ge-ndvalnemu ravnatelju Milivoju Crnadku, tako lepe posvedočili umevanje za naša stremljenja tudi na tem polju kulturnih\ stremljenj, Jugoslcvenslri poslanik v Pragi dr. Bogumil Vošnjak se je vrnil 2 dopusti na svoje mesto in zopet prevzel poslaniške posle. Poročila in kombinacije, ki so bile nastale v zvezi z njegovim odpustom, sc s tem zavračajo. Tako poreč?. "Ccskoslovenska Republiki-.." . -i Ivan Zoreč: ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. Pavla se je smejala srditi Brigiti in, je za/čela ceniti in (spoštovati pristno žemtekdslt svojih tovarišic. Saj reve samo iščejo veselja in sreče po svoji lepi in globoki veri! j"1 i v ' , ** V * III. Ko je Pavla prišla neko ipozn0 (popoldne domov,' je Groznioa. stala na pragu in se je igrala s Iključi, nabranimi v svetal obroček na zmečkanem pasu .širokega predipaliTiika, ki se je naipeto bočil ob njenem obilnem telesu. Z zalito, a razpieroma majhno nego je na lahko potrkovala ob izhojeni pra(?; ves obraz, vesele oči so ji šle v zadovoljnem razpoloženju na okrogel smahljaj. "O -gospodična, dober dan! Kje ste bili vendar?" ji je (prikimala in si je v široki kretnji z obema rekama segla v bujni oplet svojih raizkodranih las, da so ji vi-ecko zakipele isilne in široke prsi. . "I7ipreh?jala sem se*" "Nadučitelj, moj mož pa dva gospoda, ki sta se (pripeljala h mesta, vas že kemaj čakajo! V .senčnici na vrtu stikajo glave in snujejo načrte za neko veselico ali nek; j (podobnega." "Tafcč? Veselica too? Kje?" Začudila 'se je, pa še isama ni vedela, ali bi se razveselila velike novice ali kaj bi; (fcajlti plaha in sama sebe negotova je bila postala. Le nerada je Šla z Groz-nico na vrt. * "O v hrepenenju in v boleči sladkosti pričakovana in 'zaželjena — pozdravljeni!" je vroče kraisincibesedil Groznik in je napravil nazorno kretnjo, ki bi bila skoraj lepa in iprijetna, če ne bi njegove oči tak0 paleče gerele. "Odvetnik dr. Jernejčič — visokošolec Slabe ." jo je isernanil in iposadil med oba gospoda. "Križ bežji in sveta (pomagarvka —Slabe, zaspane, kaj ne vidiš? To je ona, ona!" je ivizkliknil dcWtor in z obema rokama segel v iPavlino mehko roko. "'Še zmerom taka in še milijenkrat lepša! — O igosipodiičina, kako bi ....!" "Prosim . . . kdo . . . kako . . . ?" je rdela Pavla in zastonj poskušala izviti svojo roko iz njegovih na lahko drhtečih rok. "O blaga useda, ki si mi naklonila ta srečni treno-■tdk . . . !" je blaženo zavijal oči in jih zasaja 1 v njeno kipečo postave. "Lansko leto, bilo je dne desetega dk-tobra ob štirih polpoldne, sva vas s (prijateljem Stefbe-tom videla na iželeanislki postaji v Martinji vasi . . .!" ''Takrat isem (prišla sem. — Ali . . .?" "Da, in takrat sc išle za vami vse moje iskrene misli in s0 vas iskale . . .!" "Oprostite, kaj . . •!" je 'zasopla presenečena učiteljica in mu je skoraj nejevoljno in silama izfvila svojo vročo roko. , Sladkdbesedni me&čan je vjel in j eno nejevoljno in je umerjal: "Prosim, prerlražestna gospodična! Za mili naš narod, ubclgi in teptani, od inikogar priznani, cd Vseh zaničevani smo se navdušenih src odiločili, da priredimo v tem slikovitem kraju veliko vdselico, ki naj vzjgoj no vpliva na dobro in pošteno, a še zmerom pomoči 4ni vzpodbude potrebno naše ljudatv0 .. '.!" "Tako ;e..! 2ivi0 »alod...!' Bog in a»rod..!" j* ki: o1. Groznik ;r, hitel Mom1, i i! vina v pyp' /izre kozarce. "Zivio na veke je J tostel iza n;z.> učitelj, ki je do zdaj -,volčal in tvdo ,?'tdal slarl:oi;rsednigi doktorja. "Naj ga Ibla,sokovi In živi veliki B-.g slovanski!" .ie poskočil odve;&:k in vzdignil prekipevajoči kovnic. L'> je z njim trkai, j? izT'/nil mezinec kak razločni kaži-p:t v bolj "o in i*pv- >«?oČno»t. Pavla se je v zidi egi smehljala in ni vedela, kaj bi rekla o teh sladkobnih izlivih za mili narod tako plam-čih src. "In vas, gospodična, lepo prosimo, da bi odlikovali spored naše rodoljubne veselice s svojo priznano pevsko umetnostjo!" se ji je spoštljivo priklonil gospod doktor. "O, prosim! kako: priznano? Od kdaj ?" se je branila. "Od vlselej! Vse vemo, gospodična!" "Ne; nebi mpgla. Predolgože nisem pela." "Prrsiim, prosim! Bodite plemeniti, blaga gospedična, in ne zavrzite nas, temveč rešite in nam pomagajte!" "Brez mene bote lahko opravili?" "Ne moremo in ne smemo! Prosim, kdo je bolj poklican sodelovati kakor vi, mlada, požrtvovalna ljudska u-čiteljica in .pijonirka narodne prosvete.....?" "O pr:isim....?" "Da celo vaša dolžnost je to! Le pomislite!" Po daljšem prigovarjanju in krpanju primernega v-sporeda so določili, da bo gospodična Pavla /apela nekaj in krasnobesedila Gregorčičevo pesem 'Naš čolnič otmi-■mo!" Vsi skupaj so se izvolili v pripravljalni odbor,čestitali so si in s0 ibili vesele in dobre volje. Same Pavla se ni mogla raztopiti v 'navdušenem veselju. Mirno je sedela in si je (želela v svojo samoto. Med samimi moškimi, ki so ji venomer nazdravljali, ji je postalo zelo neprijetno. Zgovorni odvetnik je tiščal vanjo z naučenimi rečeni- . carni, polnimi lainjivosti in praznote, plitvosti in vsakdanjosti. Njqgovi pokloni so bili prazni in narejeni kakor nekateri modroslovni pojmi. Ko Pavla že skoraj ni mogla več strpeti pred njegovimi neslanostmi, ki s se množili', čim hitreje jc Gornik točil, in je že hotela oditi, je kar naenkrat Grožnica privedla 'biedikastega, aistasitelga mladega gospoda in ga je ljubeznivo izročila veselim gdstom. "O pobratime, na zdravje !"se je Slabe veselo začudil visokošolskemu prijatelju Ivanu Jerihu. "Odkod pa. po- potnik božji?" "Iz Pariza, Monakotvega, Dunaja." "O da bi te — ! Kar m: j hen jc zdim v primeri s teboj !" "Pa dolgo vaisi ni bilo!" je nadušitelj pokroviteljsko roko mladeniču na ramo. "Da, d've leti." '"Kgij pa zdaj?" "Končal sem." "Prav je tako in prav je, da si prišel v domovino! Saj je še poznal ne boš več, tako klijo-, vstaja in raste!" mu je mežikal Slabe. "Da, po zaslugi rodoljubnih mel in učiteljev narodne prosvelte!" je priteknil nadučitelj, ki je bil močno pon> -sen na (svojega nekdanjega učenca, isina bogatega kmeta iz Malega Studenca. "Res je!" je potrdil Slabe. "Tudi mi,' vidiš, ljuba duša,temo se zbrali tu v Gospodu, da s tremo klete ,spone rase narodne aužnostti!" Iz njegovih porednih oči je silil Eki'it zasmeh. "Slišal sem že. Blagor. narodu!" se je na'smdmil Je-rin. Pavla je opazila, da v njegovih svetlih in mirnih očeh ni vdselcisiti. Zaradi njegovih rc.-nosti se jeizačela sramovati, da tudi isama šteje mo i dri Ščino, ki ji je veljal njegov zasmeh. Tudi dr. Jernejčič je začutil Jcrinoivo ost in se je razburil. Bu?il je pokonci in je go,veil dolgo propoved o po žrtvovalncisti za narod in o nesebičnosti javnega delovanja. Jervnu, ki je mirno poslušal in gledal pod mizo, jc legala ob stna kota trpka potez s notranjega pclsmeha. Nad učit olj se je začutil v svojem poklicu in je nabiral v okorne, nedokončane stavke svoje zmedene in nedog-nane misli o ljudski prosveti, o narodovih voditeljih in učiteljih. Jecljajo in skoraj šepetajo je podčt1ba|val velike besede svcjiHi velikih misli. ''Vsi na delo za mili narod! V«e, kri in življenje za domovino svelto!" je bofbneče Hunčsl in prijel za kozarec. JANUARY 2nd, 1923. "ENAKOPRAVNOST' STRAN 3 ■ ifm1 ^zj—i-......'1'JII lil i , .rmrnatm^^amamaMosr-^r^T • ....--am vat" Josip Kostanjevec: KOTANJSKA ELITA. Kakor yam je menda znano, sem bil na gimnaziji vedno odlični ak in posebno izvrsten lingvist. Noj 10 mi je pripomoglo, da sem dobil takoj prvo leto na Dunaja i-menitno instrukcijo. Poučsval sem pri grofici R. njenega sinq v predmetih šesite šole, vsak d&.r po tri ure. Mladi grof ni bil za bita butica, narobe, prav duševno razvit je bil, a njegovi neus-pehi so tičali povse drugod. Pral je imel! Hotel je uživs.ti in uži val je tudi, a mene to ni nič bri; galo. Opravil sem svoje ure spra vil vsak mesec petdesetak v žep pa dobro! Navzlic vlsemu temi) sem ga pripravil tako daleč, dj je imel konec leta samo ponavj liati izpit iz grščine. No, gr> jf i nja me je povabila, naj grem i njo v M. na Nižjem Aivstrijfsken, kjer naj žrtvujem še dva počitniška meseca njenemu sinu, da Vsaj prestane ta sitni iftpit. Zs-to bodem pa imel pri njej bono, .stanovanje, — petdest-tak! Bil sem zadovoljen. Prvega avgusta — bil je zelo vroč dan — smio oddrdrali z zj ke omare,., in pred name se. po- , ievi — grofic!3:-mati! — Brr, le zdaj me izpreleti po vsem živo-j' tu, ko se spomnim tega tre no,t-!r ka! Toda motite se, ako m;islite, da nisem vedel kje mi stoji g'a-va! Ne! Skpil sem ponosno pred- ' njo in zagotovil »sem- staro grofi ■11 co, da je moje nagnjenje -r- res- 1 no, in naj se nikar ne Iboji, da 1 M ji pustil hčer na cedilu!" .> r r Grozen krohot je nastal okoli ' mize pri tej izjavi Andrejevi, in 1 culi so se posamezni glasovi: "Ta pa zna, ta!" Poslanec Bratovič plai je vzdihr i nil: i., "Alh, to s0 ptiči!" 1 Andrej se ni dal motiti, ampak je nadaljeval resna: ■ j " "Vi menite sicer, da se šalim . toda to je gola, žalostna istina! r!,No,; ko sem. mater tako obdela- • val, se je .hči izmuznila iz .sebe, • d.a nisem vedel kdaj. Toda fak- ■ tum je bil, da je ni bilo več zraL , ven! Grofica-ma,ti pa me je^o-i gledala kakor hudouren ciblak, ki i se iz njega zabliska v'sak hip,-in • ki hrani v sebi strelo in točo. Že sem miislil, zdajpazdaj plane nad- • me. Toda, kakor bi se bila pre- ■ nr'slila, me je samo st-rupeno-za-ničljiivo pogledala. Stopila je k steni pa pritisnila na žico. Nami" h je stal pri naju sluga Robert. "Ukaži napreči k večernemu vlaku in spravi v voz reči tega ??spoda!" je siknila. >■ Slnga se je poklonil in odšel. Takoj za njim pa je izginila iz sobe tudi ena in me pustila, .samega — kakor sv. Lavrenciju na "ažniu. — Kaj naj vam še po-'Tem? Predno sem odšel, sem do. ^d igrofee zavitek. V njem je ti^al za štiriniBiist dni cel petd'?-^etsk. Toda zraven prvega zavitka mi je pedal Robert še drugega manišega, rekoč da je od gro-Zrsiven se je tako skrivnostno' namuzal, da se^a menda zardel črez ' ušesa. S tresočo '•cko sem zgrabil drobni zavitek na ga naglo vteknil v žep. Kdo ie bil veselejši in srečnejši od mene? Bil sem; gotov, da mi je ona posMa naslov, kam naj ji pišem. Ah, ti preljuba in zvesta moja mačka! Komaj sem čakal, da bi bdi sf.ni v kuipeju, da bi videl, kaj mi piše dušica: mojaN... Ko sem sedel v vozu, potegnem ;'z žer>a zavitek, pa ga nesem naj. prei k ncisu. Ah, kako je sladko duhtel — po Vseh sladkih dišavah sladkošeče Arabije! Takoj tl«tga pritisnem k .usticam, in 7delo se mi je, da je mehek kako1' nvo^ne niene ustnice! Tedaj pa se hipoma, odločim in ga pre-os i*olbu.: Iz niega p ids drofeen _ listič,, in m'en so stale -r- sam n'>°m vcrjel svojim o-čem — te-le besede: 'Teh dapike, das sich in der We'lt 'Afles ba'Id wied6r in'is Gleiche s teli t." i T^dWi" se pa hipoma iz-tre-mil in spomnil sem se, da se xfifa'im v — tretjem razredu, do-P;m sem še pte'd štirinajistimi id^fM ko^to se iztezal po moh-blazinah prvega razreda,'., j Tako je — vse so enake!" Tovarši so ploskali, ko je končal Andrej, a on je v dušiku izpraznil kozarec, za. kar ga je Peter -pohvali) prav velikodušno:, relkoč: ''Tak0 je, to je naš princu)! Zatorej nr-mo tudi tebi na. zdra-vie, nreljubi moj sociu's dolo-rum"! In pili so, da sa skoro že Vsi ■nanol mežali. Poslanec Truden ipa; je de'al Bratoviču: "Nocoj je pa prijetno— kaj? (Dalje prihodnjič.) j Dnevnik | Enakopravnost JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRI-I CELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBINE V CLEVELANDU IN DRUGOD. JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, i ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kateri je njih lastnina. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako j bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je j en sam oglas pripomogel, da so bile društvene pri- ! reditve polnoštevilno posetene. TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarni. Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni. DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj povedo, da so videli oglas v | "Enakopravnosti* \ ^ "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno de- i loval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kul- I turnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naro- j ceni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim | sebi v»s veže, da podpirate ono, kar je v vašo I korist. -'ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka- i pitalbm, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo pri- ; vatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je po- j trebno, da podpiramo eden drugega. Ameriško --Jug. | Tiskovna Družba | Princeton 551. 6418 St. Clair Ave. j y.iiiiiiiiiiiiiJii.....lini' 4i[iTiiiii!iiLjiHirilllitLjlulllIlllllUlllilli:in!E]UII!l[lllilC]UIIIMlU!K3IIIHllll!llClllMIIliItUC3)IB>lHh:;ntllII!UIII!C31ll J Frank 1 F^i^fh^ slovenski odvetnik | Uradnle no dnevt v svoji odvetniški pisarni n 1039 GUARDIAN BLD G. Zvečor oil €:30 do 8 ure pa na domu. = Cent. 710. 0121 RT n.ATR AVE. Main 232T I •35» i:iic3!(Miiuu!FC3iu!iiiiu^!i:;iiiJ'ftiMiic2:nii MirMi tUM:»i3Mii;x j; :;iiiii:::;i:2TTi^!rnEnE3 Iitif iii:iF*»« 1Di-11 tiir* 1 r ^.<.1 ^^ k«^ mu A. F. SVETEK Ce. ~ PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V C0LLIW00DU. Se priporočam cenjenemu občin- . stvu v slučaju nesreče ali smrti, ; da me pokličete ker bom gleda), da bom vsakomur dobro postregel. Ambulanca in avtomobili za vse slučajc. m^MW^A^ Podpirajte domače podjetje. r^Š&m ' 15220-26 Saranac Road. 10- o. S. Wood 44 Ed(y 4031 • j^ keipSKLL mms AMmmmFim i i QMmmi j 1 Mnogo bolezni se lahko prišteva katanhičnemu stanju. Kašelj® 8 prehladi, nosni katarh, želodčne in črevesne nadloge, je le 1 ■ par izmed številnih navadnih bolezni, katere povzroča katarh S ■ Borite se proti njemu! Bbrite se z zdravilom, ki je poznano S H vsled vporabljivosti že preko pol stoletja I Tablets or Liquid Bold Every where Jf STRAN 4. -ENAKOPRAVNOST" _JANUARY 2nd, 1923. I MALI OGLASI i .ZimZŠšS Clevelandske novice. ( — Danes zv ečer se vrši redna \ direktorska seja Amerišlko-Ju^o-slovanske Tiskovne družbe. Vsi ' direktorji so vabljeni ,da bodo ' gotovo navzoči. — V soboto sta se poročila dobro poznana gdč Emilija Kuhar, I 181 E. 60. St.. in AlLin Fi- 1 lipič, 1 177 E. 60. Stri Milka je 1 članica pevskega zbora "Zarja" in dramatičnega društv:» "Ivan Cankar." Novoporočencema prav ; iskreno čestitamo. — Za nvt:s;kakega mestnega uslužbenca se je pričelo Novo leto jako žalostno. Zadnjo soboto ; ob zaključku leta je dobilo 94 I uslužbencev iz oddelka parkov in 1 iz oddelka za javno postrežbo ob- * vestllo, da se jih v tem letu ne ! bo potrefcovalo. To pa še ni konec. Na vrsto pridejo še drugi, mestni oddelki. Vse osebe, kate-rih se absolutno ne potrebuje, 1 bodo v kratkem odslovljene in na one, ki ostanejo bo prišlo to-liko več dela. — Joseph Reuth, potovalni prodajalec, 10901 Wade Park Ave., katerega se je imelo na sumu. da je oropal zadnji torek Arthui Taylorja, komija pri Louis Reach groceriji na 4502 Superior ave. za $25 je bil aretiran. Držalo se ga je 48 ur v preiskovalnem zaporu, nakar je dokazala njegova gospodinja, da se je za časa ropa nahajal Reith bolan v postelji. — Ko se je sinoči igralo na I domu Edwin B.ennetta, 2308 Trowbridge ave. karte, je on nenadoma vstal od igre in odšel iz sob.-. Kmalu nato je poklical i svoje prijatelje, jim pokazal neko steklenico in rekel: "Zbogom, j£«z sem gotov. Izpil sem malo tegale." V steiklenici je bil strun. Vzrok samomora ni znan. — Mr, Ludvik Ogrinc je daroval na nedeljslki zabavi "Jadrana svoto S5.00 v društveno blagajno. Hvala! — Velik gradbeni načrt. Tukajšnji gradbeni interesi imajo za leto -!92J velik gradbeni načrt. Samo eno podjetje namerava zgraditi v tem letu 500 stanovanjskih hiš Ze sedaj jih ima v delu okrog 3U0. Ker se je delovni položaj proti koncu lanskega leta precej zboljšaj, postajajo zahte- ! ve po doineh čimdalje večje in vsak, ki irna le količkaj prihranjenega denarja, si želi ustanoviti svoj lasten dom . — Poročno dovoljenje so dc- ; bili, Joe Sedaj, 39, 663 E. 160 1 St. in Filomena Kompara, 34,71 3 ! E. 160 St. in John Svray, 2 7, i 30 34 E. 80 St. in Mary Skufea, ! 19, 3714 E. 78. St. Novoporo-čcncem V3<* najboljše! — Kot :zgleda, bo letpšnio Ictc v Clevehsndu fantovsko. Takoj ob začetka je pričela nositi teta štorklja fantke. Od polnoči pa do jutra je prinesla na Novega leta dan tri fantke. V splošnem je no3i!n lansko leto rajši kofeti-r'ce kot tobarkarje in si je najbrž® za letos svoj program mnlcj , predrugačila. Zadnji otrok rojen v lanskem letu je bila deklica. — Jutri zvečer se vrši redna j seja pevskega društva ''Jadran" v Kunčičevi dvorani. Vsi člani in članice naj se seje gotovo vdele-že. — V prepiru z očetom »voje žene je bila na Silvestrov večer S'im Mrin-loeju. 42, 2543 E. 28. Si. odsekana roka ob zapestju. , t j l Mringleo pravi, da je živel s svojo družino pri ženinem očetu in i da jo ta v nedeljo zvečer zapretil, I da jih vrže vse skupaj na cesto, j Vnel se je prepir, tekom katere- i ga je pograbil oče, Samuel Restal- s do, ki je 64 let star, sekiro in od- • sekal Mringloetu roko ravne ob j zapestju. —Nocoj se vrši v S. N. Do- t mu igralna skušnja dram. dr. I- T van Cankar. I T -------o- v - Z?!pan Kohler si poje * i * slavo Clevelandski župan Kohler je I za Novo leto ipodal poročilo, v ka- i i tereni poroča, kaj vse je napra-jl vila njegova administracija za i Cleveland, v teku zadnjih 12 me- 1 seceV.'Tu je nekaj izvlečkov nje- . ;; r,T./a poročila: "Nič več nimamo drago plačanih inšpektorjev in formamov za ] delavce, ki popravljajo ceste, ki < niso delali drugega kot sedeli pod . senco dreves in gledali delavce. , "Štrajk garbičmanov, ki je bil vsiljen mestu sredi zadnjega poletja, je bil navadna politična zarota. i fsa "PrejSne mestne vlade so u-posljale v mestni bolniqnici več- , je število takozvanih socijalnih delavcev, katerih dolžnost je bila vohuniti okrog domov bolnikov, kadar so bili ozdravljeni, spraševati neisramna osebna vprašanja in povzročati trulbel. "Takoziviani proti-moralni policijski oddelek je bil najboljša protekcija za nemoralnost. ''Mestni oddelek za paHke in javno lastni m j je preje služil z>a odpočivališče velike množice o-' seb, ki niso imele nič dela. "Zverinjak v Broekside parku ki je v veselje otrokom in ki i-ma tudi veliko izobraževalno vrednost, je bil začetkom 1922 v slabem stanju. Mi smo odstranili ne kaj starih in nevarnih živali ter I si prizadevamo zverinjak zopet! cživiti." ' j Ncvo let0 je Cleveland pflarr.o- i val nadvse živahno. Vršile so se , briijantne zabave po vseh down- j town hotelih, resravrantih in j klubih. Navzlic temu, da je žu- j pan Kohler prepovedal uživanj "i i opojnih ,pijač v javnih prostorih, pa se je po mnogih lokalih javno pilo rujne vince in šampanj- !ca na njegovo '"zdravje". ---o-— Iz stare domovine, i _ Rusija in Jugoslavija. Pogovor ruskega sovjetskega zastopnika Vorovskega z jugo ! slovensko delegacijo v Lausanni vzbuja občo pozornost. Vorov ski j je naglašal stike med Beo-iTii'lom in Rusijo v preteiklosti in ici-.el ,da bi bilo žai is'no, ako bi ' v .-edanjem za to ugodnem tre-aoiku ne obnovili leh stikov. [ Cas*ski režim je odpravljen za 'j vcJ'to in ruski na-c.J je prispel do -l/*mokracije, kat. ro je dose-. pel narod v Srbiji in Bolgariji že cla\no. Vorovskij sr nadeja, da napoči sedaj nova doba za zbli-I ' /aj:;e in sodelovanje med Rusi in I hankP.lskimi Slovani. Razpravlja : s« o tem živahno v jugosloven- II skih političnih krogih, oa tudi v Parizu, Londonu in Bedinu. Ju- 1 posloveni prav gotovo ene m'.'ii da pride do zvezč med nami in Rusi. V zbliževanju je pot ' za »zdravljenje razliter, pot za i . , v ■ spoznanje m končno zvezo. Oglašuite v "Enakopravnosti!" " Tu m • • i .epa Marija- Ruska pravljica. Prevel P. Golar. ' Živel je car s carico: imela sta ' sina in hčer. Sina so klicali: Cor- ^ Jevič Dmitrij: a hčer: JCaričina Marija! Carična. je imela dojilje in pestunje; a nobena je ni mogla ' uspavati. Samo brat je znal to 1 napraviti. Navadno je prišel k ' njeni postelji in začel peti: "Pančkaj, sančkaj srček moj, ko velika boš z menoj, s carjevi- ' čem Ivanom te omožirn takoj." 1 Tako je zaprla oči in zaspala. Mine nekoliko, let in carjevi*, Dmitrij se odpravi na pot in gre v goste k carjeviču Ivanu. Gostili so se tam tri mesece, mnogo se igrali, mnogo se veselili. Pri odhodu povabi carjoviča Ivana k sebi na obisk. "Dobro," reče, "pridem! Ko se vrne domov, vzame sliko sveje sestre in jo obesi nad svojo posteljo. A bila je carična t^.ko krasna, da bi jo samo gledal; očer-a ne moreš obrniti od nje. Nenadoma, nenapovedan pride carjevič Ivan k carjeviču Dmi-tru. gre v njegovo sobo, a on trdno spi. Carjevič Ivan zagleda sliko carične Marije in se takoj za- j gleda vanjo. Zgrabi svoj meč in | zamahne na njenega brata. Ali j Bog ni dopustil greha: Kot da je j nekaj zbodlo carjeviča Dmitra, takoj se zbudi iz sanj in vpraša: , ' Kaj pa misliš z menoj." "Ubil te bom." "A zakaj, carjevič Ivan? ' "A!i je to slika tvoje neveste?' "Ne, bratec, temveč moje sestre, carične Marije." "Ah, zakaj mi nisi o njej nikdar povedal? Zdaj ne morem živeti brez nje!" 'No, pa kaj zato? Vzemi jo ?a ženo, boš moj svak!" Carjevič Ivan začne objemati ; in poljubljati carjeviča Dmitra. i Vse se dogovorita in si dasta ro- j • ke. Carjevič Ivan gre domov, da [ sti pripravi za svatbo, a carjevič Dmitrij se začne s svojo sestrico odpravljati na pot k ženinu v go-' ste. Opremita dve ladji: v prvi i sc vr zi brat, v drugi sestra, a v. | njo pestunja s hčerko. In glej, ko dospeta ladji na sredo sinjega morja, reče pestunja carični Mariji: "Sleci dragoceno obleko in lezi na pernico, boš imela več miru " Carična sleče obleko, dragoceno, in komaj leže na pernico, in pestunja lahko udari po belem teletu, a carična Marija se izpre-meni v sivo račico, se vzdigne in zleti z ladje na sinje morje. Pestunja pa obleče svojo hčeir v carična obleko, fbe sedeta in se gledata, vse našopirjeni. Prideta v deželo carjeviča I-vana, on jima hiti takoj nasproti in vzame s seboj sliko carične Marije; pogleda, a nervesta ni niti od daleč podobna tej sliki. Razsrdi se na carjeviča Dmitrija in zapove. naj ga vržejo v temnico, vsak dan pa n&j mu dajo samo skorjico starega kruha in kozarec vode. \Okrog jn. Jolkrog postavi straže in ostro zapove da ne pu3te nikogar k jetniku. Bliža se polnoč, siva račica se začne dvigati z morja in prileti k uimisaimniNuiniii THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. OUUMMnBaBBUSnSRUUUUI »»sxswxs John J. Keiper PRAKTIČEN PLUMBER Napeljevaiec plinovnih cevij in gradilec p od cestnih kanalov. Točna postrežba. 5415 ST. CLAIR AVE. vogal E. 55. St. Bell telefon: Randolph 850 rodnemu bratu: Vse carstvo jej obsijala, s perotnicami maha, a z njih se, rekel bi, usiplje živ ogenj. Prileti k temnici in naravnost na okno, perotnice cbesi na klin, a sama gre k bratu: 'Rodni brat. carjevič Dmitrij! Tebi je neznosno sedeti v temnici, jesti na dan skorjico kruha in piti kozarček vode, a meni, bratec, je še bolj neznosno, plavati po sinjem morju. Ubila je naju zlebna pestunja, meni je vzela dragoceno obleko in nakitila 7 ' njo svojo hčerke." t Brat in sestra ise zajokata in j skupaj žallostita. Zgodaj zjutraj odleti siva račica na sinje morje, j Carevičn Ivanu pa naznanijo: "Tako in tako, k jetniku je pri- f letela siva račica, tako čudovito lepa, da je vse carstvo razsvet- j lila!" Carjevič zapove naj mu takoj naznanijo ,kadar zopet'prileti ra- i čica. Glejte, čas gre na polnoč. < nenadoma se morje vznemiri, z njega se vzdigne siva račica, zleti, vse carstvo je od nje razsvetljeno, s perotnicami maha, a z njih se, rekel bi, usiplje živi ogenj. Prileti k temnici, pusti svoje perotnice na oknu, a sama stopi j k bratu. Takoj zbude carjeviča | Ivana, on steče 'k temnici in vidi i ležati na oknu perotnice. Vzame j jih in ukaže, naj jih sežgo na ognju, a sam pritisne uho k durim i in posluša, o čem govori sestra z bratom. "Rodni moj brat!" reče carič- 1 na Marija. "Tebi je neznosno sedeti v temnici, piti na dan kozarček vode, jesti skorjico kruha, ali meni je še bolj neznosno plavati | po sinjem morju. Ubila je naju | zlobna pestunja, vzela je meni i dragoceno obleko, nakitila z njo svojo hčer. Ah, bratec, odkod | je ta duh, kaj neki sežigajo?" i | . "Sestrica! jaz ne duham niče-j • sar." i . v j Tedaj pa odpxe carjevič Ivan vrata in stopi, iCaijična Marija ; hipoma zleti k oknu in vidi svoje ' perotnice na pol sežgane. Bliskoma jo carjevič Ivan zgrabi za bele roke, ona pa se spremeni v ka- v ' ] CO. ; j Carjevič Ivan se ne prestraši in je ne izpusti iz rok. In glej, naposled se ona izpremeni v vrete-no. Carjevič prelomi vretetno na ! dvoje, en del vrže naprej, a dru-gi nazaj in reče: ! "Bodi pred menoj .krasna de-" klica, a za menoj bela breza!" 1 Zrasla je za njim bela breza, 1 a pred njim je vstala carična Ma-" Tija v vsej svoji krasoti. Carjevič 1 j Ivan prosi carjeviča Dmitrija, naj ' mu odpusti, in vsi trije gredo na ' | njegov dvorec. Drugi dan je bila svatba: Car-J jevič Ivan se je oženil s carično - ; Marijo, dolgo so se gostili in ve-' 1 selili in si napivaili, a pestunjo s - hčerjo so izgnali v puščavo, da ' ni o njih ne duha ne sluha. ; NAŠI ZASTOPNIKI. _ i ^ Potovalna zastopnika, Michael ^ Krainz in Tony Ogrich. , Krajevni zastopniki za državo J Ohio, k Za Cleveland, Euclid in Not-tinham. O.: John Renko. j, Za Collinwood in Noble .O.: _ Anton Jankovič. » Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Vincent Bubnič. Caspar Logar, Niles. O. Jos. Sankar, West Park, O. Laurich Silvester, Barberton, 0. Frank Cesnik, Warrensville, O. Tony Ogrin, Conneaut, 0. i Louis Koželj, Lansing, 0. Joe Hribernik, Glencoe, 0. i Košir Frank, Akron, 0. I Vincent Jereb, Kenmore, 0. i Math Leskovec, 35 Smithsonian | St., Girard, 0. ' Max Kragelj, 1819 E. 33rd St., Lorain, 0. Thos. Mrcina, Box 16, Power i Point, 0. 1 Paul ilovar, Box '275, Blaine. 0. Valentin Verhovec, R.F.D. 2., Box 45, Rayland, 0. Za Pennsylvanijo: Gnus Math., R. 1, Box 310, Mc-5 Clellanidtown, Pa. |! JOS. FISCHER k Prodajalec tolstih prašičev < krmljenih s koruzo za družine. Vzemite Corlett-Randall ) omnibus v North Solon, 0., ali pokličite po Ohio State telefonu: Suburban— Cha-' grin Fails 284-G. .man >■■ —wimi ■iiMiimhiii m ur i r-------1 ™ Joe Merše, Box 248, Meadow T acds, Pa. v Mike Pavšek, RFD, 3, Irvin, Pa. r Louis Hribar, Bessemer, Pa. s Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. c Rudolf Gor j up, Moon Run, Pa. 1 Anton Sinčič, Farrell, Pa, \ Georg Plesničar, Onnalinda, Pa. r Frank Hayny, Whitney, Pa. 1 Louis Tolar, Imperial, Paa c Anton Jerich* Lloydell, Pa. r John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa, •John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Johnstown, ! Pa. Vincent Jerševar, North Besse- ' mer, Pa, Mike Jerina, West Newton, Pa. ' Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Miišmaš Joe, Pleasant Unity, Pa. j Zupančič Tony, Martin, Pa. Kovačič Anton, Export, Pa, Thomas Oblak, Manor, Pa, Jos. Cvelbar, Sharon. Pa. Louis Lindich, G18 May St. Wau-,kegan, 111. Jakob Mihevec, Box 28, Vand- ling, Pa. Math Kos, Box 227, Cuddv, Pa. Martin Spollar, Box 111, Ches-! nut Ridge, Pa. I Jakob Skok, Box 63, James City, Pa. Anton Zornik, Herminie, Pa. Druge države: jSterk Frank, Ringo, Kan, iDebeljak John, Aurora, Minn, | Krall Joseph, Pueblo, Colo, John Virant, Sallda, Colo. Blatnik Frank, Walsenburg Colo. Otto Majerle, EveletE, Minn, Louis Vesel, Gilbert, Minn. Merman Perehlin, Little Falls, I N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W!Va. Thomas Reven, Volb> Grove, W. Va. ?rank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va, Frank Strmšek, Detroit, Mich. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va, Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming. Butala Joe, 607 North Water St., Shelboygan, Wis. Frank Zaniker, Box 336, Oregon City, Ore. ' David Šušteršič, Box 624, Palisades, Colo. / Matt Jamnik, 525 W. 2nd St.,, Leadville, Colo. * John Ponikvar, 3309 -- 4th Ave. 1 Great Falls, Mont. John Drzich, 2955 N. Robey St., 3 Chicago, 111. Petrich John, Box 238, Aurora, - j Minn. ) .John Jackson, Box 162, Mullan, Idaho. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimajo zastopnikov in bj kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke. 1 Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., - Upoštevajte trgovce, ki oglašajo v "Enakopravnosti.'' OPREMLJENE SOBE SE ODDAJO ZA POŠTENE FAN- t TE. VPRAŠAJTE NA 1038 E. i 76 STR. i NAZNANILO. | Vsem članom Slovenskega I.o , vske?a Podpornega društva s-e naznaja, da je glavna seja me- ; seca decembra sklenila, diai bod3 društvo za nadalje, 1 o je za lete . 1923~zboroval6 dopoldne, ob 9 liri v navadnih prostorih in ravno tako tretjo nedeljo v mesecu Torej bratje lovci, za naiprej pridite na sejo dopoldne ne več popoldne. Z bratskim pozdravom- Henry Krantz, tajnik 1 ■ - ' " « PRAŠIČI. Pri nas si lahko naročite žive ali zaklane prašiče, pregledane od nadzornika. Predno kupite drugje se zglasite pri nas. Naša klavnica se nahaja na 58 step, J. ROBICH & B. PRESLY 20898 E.'Goller St., Euclid, 0. Mentor, Ohio. j DOBSOIDOCA mesnica in grocer! j a se proda ali zamenja za posestvo. Za naslov se zglasite v uradu Enakopravnosti. [- - " --T Pre ž em te l^pi^l bolečino! Okorelo rame, J i otrpljena tniSiea, | nsteg:, :.• ukiep- t^^afS®?* vi sproraljs miMi&s, BOLEČINA. Toda vtlrgiiito ii-koliko PASM-EXPELLERJA na bolečo povrSino, in bok-čina bo hitro izgiuiJa. Pnin-E.vpellcr ia bolečina sta«! smrtna- bo rražni&a. Dobite 8a "danes šte- i kleiiiio pri svojem le- ( vy'ti^SS karnarju, 85«. ia 70o. Glejte, da bo na za- S/ dKa y| Tojčku tvomlikaznam- Sf|. k 15 ka SIDRO. Zavrnite j /05 vne pooaredbf. F. AD. RICIiTfat & CO. I'V- - '1"'! 104-114 South a 3t- 'Hv- ,"' '. .-'ti Drookiyn.. M.Y. Don't Fuss With Mustard Plasters Musterole, made of pure oil of mustard and other helpful ingredients, will do all the work of the old-fashioned mustard plaster — without the blister. Musterole usually gives prompt relief from bronchitis, sore throat, coughs, colds, croup, neuralgia, headache, con-! gestion, rheumatism, sprains, sore mus-I cles, bruises, and all aches and pains. It may prevent pneumonia. All druggists— 35c and 65c jars and tubes-hospital size $3. Better than a mustard plaster HIŠE — FARME LOTI! Hiša 9 sob, za 2 družini; gas, ! elektrika, kopališče, velik lot; ce-1113 $4,800.00. Gotovine $1.400. Hiša 7 sob za 2 družine;. Sas. ' elektrika, kopališče, velik lot; Cena $4,500.00, gotovine $1,200. Enakih posestev imamo na iz-bero. Oglasite se takoj pri Collinwood Realty Co 15813 WATERLOO UD. J. KRALL. & D. STAKICH. Imamo tudi več trgovin naprodaj. ' niaVč^ui^aai^URKsT-šcsaaBK POMAGA MNOGOTERIM. Na tisočo ljudi trpi vslcd želodčnih nadlog, in vsi ti so ozdraveli s pomočjo Evropskega Krvnega Cuja. Dostikrat drusre bolezni^ kakor napri-! mer Žolčni kamen, Rak, Zaprtje, Sla , bo prebavanje, Izguba sloati, Bres spečnost, izvirajo iz želodčnih nadlog 1 Ce se počutite oslabele, če imate slabo slast v svojih ustih, pokrit jezik, slabo slast in nobene posebne ener gije, vživajte Evropski Krvni Caj. Tc je naravno zdravilo ter izvaja svojt blagodejno delovanje na želodec, kri jetra in ledvice ter jih pripravi, do opravljajo svoj posel. Cena Evropskemu Krvnemu Caj je $1.00. Pošljemo Ra takoj po prejemu denarja. Naslov: Guenther Remedy Co Collinwood Sta., Cleveland, O. SLUŽKINJA se sprejme za pomagati v kuhinji; dobra plača Sprejme se tudi vdova z e-nin otrokom; imela bo svojo so-b(| in poseben uhod. 16305 Waterloo Rd. Collinwood. Frank Slrehovec. SIUŽBO dejbi dekle za opravljanje hiSnih tlel. Dobi lahko tudi stanovanje da bi pomagala pri opravljanji!' hišnih del. Plača po 'dogovoru. Katera želi dobre, islužbo naj se zglasi na 6317 St. Clair Ave. v gostilni. (2) DEBELI PRAŠIČI naravnost iz kmetov. Tseh velikosti, živi ali osna-žerj, .pregledani od mesta, pripeljani kamorkoli. Niizke cene. Pridite ob pondeljkih ali četrt-kii in si izberite vaše prašiče. H. F. HEINTZ, Stop 150 Shore Line, Willoughby kara. Telefon Wickliffe 106-L j •" anchor V Jugoslavijo v 9. dneh. Po'.ujte r.a enem izmed morskih velikanov, ki odpluje vsak torek: AQU:tANIA ........................45,647 ton MAURETANIA ....................30,704 ton BERBNGARIA ....................52,022 ton Raikošne kabine tretjega razreda z 2., 4. ali 6. posteljami. Izvrstna jedilnici, kadilnica in počivalnica. Zaprt krov za šetanje. Izvrstna hrana. Vse udobnosti kot doma. Nobenih skrbi. Za listke in druge informacije se zgladite jri, bližnjemu zastopniku v vasem mestu ali-v bttŽIHi. ipfc Domovanja naprodaj 7 90b in kopališče $4950.00. 8 sob in kopališče $6500.00. Za dve družine, 8 sob, 2 kopališča, $5500.00; takoj $1500. Za dve družine, 10 sob, 2 kopališča; $8000; takoj $2,000. Moses Realty Co. 15505 Waterloo Rd. EDDY 7841. WOOD 370-R • illlliliffiS'!!!! •j ^T^olphlsS^i. Central 2378-W.j i! GRAMOFONSKE j PLOŠČE j icahtevajte "A if' Slovenske 11 PLOSCE 1 PSK PreJe $100 \ feif'© sed«j 75c ) l| VELIKA H ZALOGA uri I«) ari ib h ... ij URIN _ '«■ ZLATNINE. « Wm. :' Ii Sitter ■j 5805 St. Clair t 0 j j Ilii' Avenee_______j ■i | -------- 1 Naročajte dnevnik •I ENAKOPRAVNOST