Acrocephalus 32 (148/149): 85−111, 2011 107 the dog the author himself was also later doubtful about the identification, and did not completely exclude the possibility of Little Crake P. parva (Reiser & Führer 1896). Only recent dedicated research revealed significant numbers on the eastern Adriatic coast; for instance, 9–10 calling males in 2001 on Lake Kuti in the Neretva-Delta (Sackl et al. 2003), and at least 51 calling males in 2003 in the Bojana- Buna Delta south of Lake Skadar (Schneider-Jacoby et al. 2006). Our discovery on Lake Skadar is therefore not very surprising. Baillon’s Crake probably occurs here as an uncommon but regular breeding bird in inaccessible (except by boat) bays with low vegetation on mud flats. A research by boat at Lake Kuti and at the right time could possibly confirm this assumption. Stephan Ernst, Aschbergstraße 24, D−08248 Klingenthal, Germany, e−mail: ernst-klingenthal@t-online.de Figure 29 / Slika 29: Calling site of Baillon’s Crake Porzana pusilla in a small bay on the Lake Skadar tributary / Mesto ogla{anja pritlikave tukalice Porzana pusilla v majhnem zalivu na pritoku Skadrskega jezera, Rijeka Crnojevi}a, 7.5.2011 (foto: S. Ernst) Sr�enar Pernis apivorus Honey Buzzard – a total of 216 individuals (flocks of 39, 33, 138, 3 and 3 ind.) observed between 16.00 and 17.03 hrs on 1 May 2011 from the Igoumenitsa– Venice ferry off the coast of Montenegro, Southern Adriatic (no coasts visible), flying few tens of metres above the water surface in SW–NE direction; further evidence of the existence of migration route that crosses the Adriatic Sea during the spring period as well Dne 1.5.2011 sem se z družino peljal s trajektom iz Igoumenitse (Grčija) proti Benetkam (Italija). Ob 16.00 h smo bili, gledano pravokotno na smer vožnje trajekta, nekje na sredini obale Črne gore (lokacija razbrana z zaslona za prikaz vožnje trajekta). Takrat sem za ladjo zagledal ujedo, ki sem jo prav hitro določil za drugoleten osebek rjavega lunja Circus aeruginosus. Letel je nekaj deset metrov nad morjem, le malenkost višje od zgornjega krova trajekta. Nekaj sto metrov za njim so v razpršeni jati leteli sršenarji. Naštel sem jih 39. Slabih 15 min za njimi je priletela naslednja jata teh ujed, ki je štela 33 osebkov. V njihovi bližini je letel še drugoleten črnoglavi galeb Larus melanocephalus. Še kakih 15 min kasneje je priletela naslednja jata sršenarjev, ki je bila nekoliko bolj razpotegnjena in je štela 138 osebkov. Nato sem ob 16.45 h opazil še tri sršenarje, ob 17.03 pa še zadnje tri osebke. Za tem je pričel pihati močan zahodni veter in tudi ujed ni bilo več videti. Zadnje sršenarje sem opazil, gledano pravokotno na smer vožnje, že v zgornji polovici črnogorske obale. Vse opazovane ptice so letele na podobni višini, največ le kakih deset metrov nad ladjo, nekateri tudi nižje. Letele so približno v smeri JZ–SV. Skupaj sem tega dne v eni uri opazoval 216 sršenarjev. S tem dopolnjujem ugotovitve o obstoju jesenske selitvene poti sršenarja prek južnega Jadrana (Schneider-Jacoby 2001) še s podatkom iz spomladanskega obdobja. V Italiji je bilo sicer vzdolž zahodne jadranske obale v zadnjih letih evidentiranih več izhodiščnih lokacij za domnevno prečkanje ujed v smeri Balkana (Premuda et al. 2008). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Rdečegrla cipa Anthus cervinus Red-throated Pipit – one individual observed on 1 May 2011, flying parallel to the Igoumenitsa–Venice ferry off the coast of Montenegro, Southern Adriatic (no coasts visible); other registered migrants resting on or flying by close to the vessel include 1 Yellow Wagtail Motacilla flava thunbergi, 2 Turtle Doves Streptopelia turtur, 1 Savi’s Warbler Locustella luscinioides and 3 Swifts Apus apus Na potovanju z ladjo sredi morja bi pričakovali predvsem morske ptice. Sam jih dne 1.5.2011, na poti s trajektom iz Igoumenitse (Grčija) proti Benetkam (Italija), nisem opazil. Sem pa okoli 13. ure, ko smo že zapustili območje Otrantskih vrat, na zgornji palubi trajekta zaslišal oglašanje pastirice. Zagledal sem rumeno pastirico Motacilla flava thunbergi, ki se je tam sprehajala ter po slabih dveh minutah odletela z ladje. Nedolgo za tem sem za ladjo opazil še dve divji grlici Streptopelia turtur, ki sta druga za drugo leteli proti severu. Ko se še nisem dobro obrnil, sem ob ladji zaslišal rdečegrlo cipo. Letela je nekaj deset metrov stran od ladje v smeri plovbe. Da bi s pogledom pokril čim večji vidni prostor okoli ladje, sem tekal z ene strani palube na drugo. Med eno takih menjav strani sem z vitla za spuščanje Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook 108 rešilnega čolna splašil trstnega cvrčalca Locustella luscinioides, ki se je nemudoma dvignil in odletel z ladje. Od selitvenih vrst sem nazadnje opazil še tri hudournike Apus apus, ki so se spreletavali za ladjo. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@gmail.com Zitting Cisticola Cisticola juncidis Brškinka – dva osebka opazovana dne 2.8.2011 v močvirju blizu Igala, 300 m od ustja reke Sutorine (UTM BN90, Z Črna gora); prvo opazovanje v SZ delu črnogorske obale. Vrsta je v Črni gori sicer zelo redka gnezdilka, z večino populacije v okolici Ade Bojane pri Ulcinju. Slika 30 / Figure 30: Br{kinka / Zitting Cisticola Cisticola juncidis, Igalo, 2.8.2011 (foto: B. Ra{ovi}) On 2 Aug 2011, I was on a regular visit to a marsh situated not far from Igalo on the Montenegrin coast with the purpose to take some photos of birds and to have a look if there was something new at this interesting locality. At 12.00 hrs, I noticed two birds I had not seen before, some 300 m from the mouth of the Sutorina River (42°27’4.05”N, 18°29’58.64”E) and took a photo of one individual (Figure 30). After the determination, which followed later, I found out that it was a Zitting Cisticola. For several minutes, I was closely observing the two birds during their distinctive song-flight and alarm calls in a typical marsh habitat, where common reed Phragmites australis dominates. After eventual literature research I discovered that the size of the breeding population in Montenegro was estimated at 5–10 pairs and that it was mostly concentrated on the locality of Ada Bojana (Puzović et al. 2003, Schneider-Jacoby et al. 2006). This is the first observation of this bird for NW region of the Montenegrin coast. Budimir Rašović, Bulevar Ivana Crnojevića 50, ME−81000 Podgorica, Montenegro, e−mail: sabu@t-com.me Literatura Bauer, H.-G., Bezzel, E. & Fiedler, W. (eds.) (2005): Das Kompendium der Vögel Mitteleuropas. − AULA Verlag, Wiebelsheim. Bordjan, D. (2009a): Jezerski martinec Tringa stagnatilis. – Acrocephalus 30 (141/142/143): 218. Bordjan, D. (2009b): Kaspijska čigra Hydroprogne caspia. – Acrocephalus 30 (141/142/143): 219. Bordjan, D. (2010): Rdečegrli slapnik Gavia stellata. – Acrocephalus 32 (144): 57. Bordjan, D., Božič, L. (2009): Pojavljanje vodnih ptic in ujed na območju vodnega zadrževalnika Medvedce (Dravsko polje, SV Slovenija) v obdobju 2002–2008. – Acrocephalus 30 (141/142/143): 55−163. Bordjan, D., Kerček, M. & Božič, L. (2009): Seznam ptic, ugotovljenih na območju zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija). – Acrocephalus 30 (141/142/143): 195−198. Božič, I.A. (2000): Bobnarica Botaurus stellaris. – Acrocephalus 21 (102/103): 275. Božič, L. (1992): Srednji žagar Mergus serrator. – Acrocephalus 13 (55): 168−169. Božič, L. (1994): Bodičasta govnačka Stercorarius parasiticus. – Acrocephalus 15 (65/66): 152−153. Božič, L. (2001): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. – Acrocephalus 22 (106/107): 115−120. Božič, L. (2003): Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica. – Acrocephalus 24 (116): 37−38. Božič, L. (2004): Rjavi škarnik Milvus milvus. – Acrocephalus 25 (123): 224−225. Božič, L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. – Acrocephalus 26 (126): 123−137. Božič, L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. – Acrocephalus 27 (130/131): 159−169. Božič, L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. – Acrocephalus 28 (132): 23−31. Božič, L. (2008a): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. – Acrocephalus 29 (136): 39−49. Božič, L. (2008b): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji. – Acrocephalus 29 (138/139): 169−179. Božič, L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji. – Acrocephalus 32 (145/146): 131−141. Božič, L., Kerček, M. & Bordjan, D. (2009): Naravovarstveno vrednotenje avifavne območja zadrževalnika Medvedce (SV Slovenija) in dejavniki ogrožanja. – Acrocephalus 30 (141/142/143): 181−193. Bračko, F. (1987): Svilnica Cettia cetti. – Acrocephalus 8 (33): 47. Ciglič, H. & Geister, I. (1995): Spolna sestava in gnezditvena uspešnost velikega žagarja Mergus merganser na Trbojskem jezeru. – Acrocephalus 16 (73): 181–186. Cramp, S. (ed.) (1985): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the western Palearctic. Vol. 4. Terns to Woodpeckers. – Oxford University Press, Oxford. Cramp, S. & Brooks, D.J. (eds.) (1992): Handbook of