Zgolj samoupravno spora-zumevanje in dogovarjanje
Ni slučajno, da sta tako 8. slovenski kot 11. jugoslovanski kongres Zveze komunistov izredno pozornost posvetila tudi vprašanjem v zvezi s samoupravljanjem, neposredno ure-janje medsebojnih vprašanj v obliki sporazumevanja, vsklajevanja; nedavno jabolko spora med Petrolom \o Ja-tom je znova potrdilo, da skrb, posvečena tem vprašanjem, nikakor ni bila pretirana.
Spor med omenjenima organizacijama združenega dela je torej odraz miselnosti v marsikateri sredini, kjer se, v načelu, kaj hitro identificiramo z naprednim razmišljanjem o podružbljanju postopkov v novem družbenoekonomskem sistemu - v praksi, v izvajanju teh načel, pa doslednost (še) peša. In ob tem ni odveč, če pripomnimo, da sta obe OZD celo posebnega družbenega pomena, torej organizaciji, v katerih bi moral biti najširši družbeni interes obvezno nad internim, golim in kratkoročnim ter zgolj ekonomskim.
In kaj lahko ob tem še zapišemo - posledica takih, nesa-moupravnih ravnanj pa ni zgolj rušenje ugleda tako Petrola kot Jata (in - mimogrede povedano, ne samo teh dveh) kajti vsak tak negativen pojav ima - žal - mnogo širše ekonom-ske in, dolgoročno gledano, tudi družbene posledice.
Kaj naj še rečemo. Razvoj samoupravljanja je že do sedaj dokazal, da vse probleme lahko rešujemo in rešimo na osnovi samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja. Če smo to načelo kršili, smo vedno zašli v težave in v poti, ki vodijo proč od naše samoupravne poti. Tudi tokrat smo na to pozabili. Če bi se tako dogovarjali, bi probleme in težave po samoupravni poti dobro in uspešno rešili. Nihče ne more sprejeti tak način konfrontacije, ki temelji na ulti-matih, ne pa na samoupravnem sporazumevanju in dogo-varjanju.
Razvoj našega samoupravnega pluralizma pa terja od nas še večjo odgovornost pri reševanju vseh vprašanj s katerimi se srečujemo v naši družbi. Samoupravno spora-zumevanje in dogovarjanje je edina pot za reševanje vseh problemov v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
M. Javornik