štev. 32
PTUJ, 12. avgusta 1966     Cena: 0.4 ND, 40 SD
»Tediuk« izhaja pod tem imenom
od 24. novembra 1961 dalje po
sklepu oboEibkih odborov SZDL
Ptuj m Ormož. — Izdaja zavod
»Ptujski tednik«. Ptuj. Odgovor-
ni urednik: Anton Bauman —
Uredništvo in uprava: Ptuj. He-
roja Lacka 2. — Tel. 156. Stev.
tekočega računa: NB 524-3-72. —
Tiska tiskarna Mariborskega ti-
ska. Maribor. — Rokopisov ne
vračamo. — Celoletna naročnina
20 ND. za inozemstvo 40 ND.
Letnik XIX
Osmi praznik občine Ptuj
ODKRIT SPOMENIK PADLIM
BORCEM NOB V 60RIŠNICI
Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Ptuj je ob-
segalo več prireditev. Predsednica občinske skupščine Lojzka
Stropnik je sprejela športnike s ptujskega območja, v soboto,
ti. avgusta, pa v grajski restavraciji povabljene svojce ustreljenih
talcev.
Predsednica se je po nagovoru in razdelitvi izvodov knjige
j'osIovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski
Štajerski zadržala s povabljenimi v prijateljskem pomenku.
Istega dne popoldne ob 16. uri je odprl pokrajinski muzej
v Ptuju v L nadstropju bivše dominikanske cerkve stalno arheo-
loška razstavo. (Poročilo o tem prinašamo na drugem mestu.)
Težišče praznovanja pa je bilo letos v Gorišnici. Tam je bila
v nedeljo, 7. avgusta, v zadružnem domu svečana seja skupščine
občine, ki ji je prisostvovalo tudi lepo število gostov ter donta-
činov iz Gorišnice in njenega območja.
Predsednica skupščine je na tej seji med drugim dejala:
IMcdscdnica Lojzka Stropnik in tajnik Ivo Rau med slavnostno
sejo.
Foto: Stanko Kosi
«Osmi praznik občine Ptuj
*avimo hkrati s 23-letnico vsta-
ji'naših narodov. Četrt stoletja
^ od takrat, ko smo v zasuž-
njeni in razkosani Jugoslaviji
sprožili plamen upora, sicer
kratek čas, vendar je prav teh
25 let od tedaj dalje za nas vse
tlosežcno tako bogato obdobje,
tla lahko trdimo, da smo ustva-
»■ili zgodovino za več generacij.
Prva štiri leta smo se morali
z orožjem v roki boriti za naj-
osnovnejše človečanske pravice.
l*odivjani tašizem je ob pomoči
Deščice domačih izdajalcev upri-
zarjal najokrutnejšc zločine pro-
ti človeštvu. Odrekal je našim
»larodom svobodo, hotel jih je
^brisati s površja zemlje, pobi-
jal jc in moril, polnil konccn-
tfarijska taborišča, >,kratka —
'laičiti jc hotel naše kulturne iu
materialne vrednote, ki smo jih
v preteklosti ustvarjali s toliki-
mi napori in žrtvami.
V najusodnejših dneh smo se
dvignili na klic Komunistične
partije, večali smo borbene sku-
pine in prerasli v monolitno
silo delovnih množic. Te so se
! odločile, da se bodo borile poleg
. osnovnih nacionalnih pravic tu-
di   za   socialno  svobodo   proti
materialnemu   izkoriščanju,   za
socializem.
Velike so bile žrtve, ki so s
krvjo prepojile sleherni kotiček
; naše dežele. Zmagali smo, ven-
dar tudi odslej nismo mirovali.
■ Takoj smo se lotili graditve so-
i cializma, ustvarjali smo novo
[ družbo, skupnost svobodnih pro-
1 izvajalcev in upravljavcev,
j Prešli smo čas obnove porušc-
i nega, sprejeli in izpolnili smo
prvi petletni gospodarski načrt,
ob tem pa smo oblikovali člove-
ka, ki je po letu 1950 prevzel
v upravljanje najprej proizvod-j
njo, nato pa še vse druge oblike
našega javnega in družbenega
življenja. Tudi ta druga mirno-
dobska razvojna pot ni bila brez
ovir. Zunanjemu pritisku, ki so
ga izvajale proti nam po letu
1948 socialistične države in im-
perialistični tabor, ki se je zbal,
da bodo sledili našemu zgledu
tudi drugi narodi še neosvobo-
.ienih in kolonialnih področij,
so se pridružile tudi notranje
ovire naše hitre razvojne poti.
Treba je bilo predvsem skrbeti,
da bi se kar najhitreje materi-
alno dvignili, treba je bilo uspo-
sobiti množico proizvajalcev, ki
so spremenili našo socialno
strukturo, treba je bilo pre-
usmeriti dosedanjega mezdnega
delavca v svobodnega proizva-
jalca in upravljavca. Rešiti je
bilo treba še vrsto vprašanj, da
bi ustvarili resnično socialistič-
no demokracijo.
O nekaterih odklonih, ki so
se pojavili v našem razvoju, je
razpravljal in sprejel določena
načela IV. plcnum pred mese-
cem dni. Naša hitra gospodarska
rast je z vzporednimi dejavniki
povzročila, da se naša produk-
tivnost dela ni dvignila v to-
liki meri, kot je rastel naš in-
dustrijski potencial. To je po-
vzročilo določene motnje v na-
šem gospodarstvu, oteževalo je
našo vključitev v svetovno de-
litev dela. Nujno je bilo, da
smo z ustreznimi ukrepi omejili
oziroma zmanjšali le pojave.
Gospodarska reforma, katere iz-
vajanje traja eno leto in ki bo
v doglednem času stabilizirala
naše gospodarstvo, je porok, da
bomo dosegli naš končni cilj, to
je, da bomo z bogato materialno
osnovo omogočili našemu delov-
nemu človeku zaželeno družbeno
in individualno blaginjo.
Tudi v naši občini smo do-
slej dosegli velike uspehe. Iz-
boljšalo se je gospodarsko sta-
nje s povečanjem in utrditvijo
gospodarskih zmogljivosti, okre-
pilo in moderniziralo se je kme-
tijstvo, naša krajevna material-
na osnova jc veliko večja kot
kdajkoli prej. Nismo še vsega
storili, pred nami je še veliko
dela in naporov, vendar je naj-
težje obdobje graditve že za na-
mi. Spomin na heroja Lacka in
na dan. ko je njegova četa 8. av-
gusta vodila v Mostju neenak
boj, spomin na padle borce iz
Gorišnice, ki jim bomo danes
odkrili spomenik, spomin na
stotisoče žrtev sirom po naši
ožji in širši domovini naj nam
vliva moč in pogum, da bomo
tudi v bodoče kot doslej zavest-
no sodelovali pri našem raz-
voju.«
Po seji je bilo ob 10. uri od-
kritje spomenika padlim borcem
NOV. Spomenik je postavljen
pred šolo v Gorišnici. Je iz po-
horskega granita, vanj pa je
vklesanih 27 imen padlih bor-
cev in žrtev fašističnega nasilja
z gorišniškega območja. Na čel-
ni strani spomenika je napis:
V svetel spomin vam, ki ste v
smrti zajeli spoznanje, da je svet
za vse enak.
Foto: Stanko Kosi
Pred odkritjem spomenika je
sprejela predsednica skupščine
raport patrulje, ki je hodila po
poteh kurirske TV 14 S postaje,
ki je v spremstvu ptujske godbe
in uniformiranih gorišniških ga-
silcev ter članov drugih organi-
zacij prikorakala pred slavnost-
no tribuno. Na njej so bili zbra-
ni nekateri člani zadnjega (še
ilegalnega) okrajnega odbora OF
za Ptujsko polje, družinski čla-
ni padlih borcev ter predstav-
niki občinske skupščine Ptuj.
Zbrani množici pred tribuno
in okrog spomenika je govoril
o začetku in poteku osvobodil-
nega gibanja in boja na ptuj-
skem območju predsednik kra-
.ievnega odbora ZB NOV Goriš-
nica Janez Fric-Vitez. Zlasti ob-
širno je orisal nastanek in boj
ter konec slovenjegoriške Lac-
kove čete ter delo in razbitje
kurirske TV 14 S postaje, ki je
imela svojo postojanko na go-
rišniškem območju in ki je po
izdaji 4. februarja 1945 podlegla
v neenakem boju s premočnim
sovražnikom.
Spomenik jc odkril zadnji se-
kretar ilegalnega odbora OF za
Ptujsko polje Franc Belšak-Si-
mon, v varstvo občinske skup-
ščine pa ga je sprejela pred-
sednica Lojzka Stropnik.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Spomenik padlim borcem in žrtvam lašističnega nasilja
v Gorišnici
Foto: Stanko Kosi
Franc Bclšak-Simon jc odkril spomenik
PO SVETU
PREDSEDNIK JOHNSON POSiLJA NOVE ENOTE V VIETNAM
TEORIJA O NENAPOVEDAN! VOJNI
Do konca letošnjega leta bo v
Južnem Vietnamu 400.000 ameri-
ških vojakov. O tem pričajo prav
to dni novi kontingenti, ki jih iz-
krcujejo na južnovietnamska tla.
To pomeni, da se položaj v tem
delu sveta v resnici zaostruje, j
Ameriški bombniki napadajo se-i
daj brez vsakršnega prikrivanja!
povsem nevojaške naprave. Na-
pad na obmejno ozemlje med
Severnim in Južnim Vietnamom!
pa dokazuje, da se ZDA prav nič
ne ozirajo na ženevske sporazu-
me, po katerih je ta del sveta
nevtralni pas.
Prav v dneh, ko se položaj v
Vietnamu zaostruje, pa se v ZDA
krepi gibanje proti južnoviet-
namski vojni. Ali je vojna, ki jo
Johnson bije v tem delu sveta,
sploh v skladu z ameriško usta-
vo, se sprašujejo nasprotniki po-
litične sile. ZDA namreč formal-
no niso napovedale vojne Sever-
nemu Vietnamu, pravico napove-
dati vojno pa ima v bistvu kon-
gres.
Seveda v vprašanju vojne in
miru ni pomembno, kaj o tem'
kdo govori ali misli, temveč, kaj'
kdo dela. Nekateri »manj boje-i
viti« pristaši ameriške napadalne
politike v Vietnamu pravijo, da
je bolje, ker ZDA niso napove-
dale vojne. Ce bi se namreč od-
ločili za to, bi se utegnila vojna
v Vietnamu razširiti. Sedaj pa
dejanja, ki pomenijo v bistvu
odi\rito vojno, prikrivajo za po-
sebnimi polnomočji predsednika
Johnsona, ki jih je dobil od kon-
gresa, in z '►represi\ninu ukre-
pi«, ker vietnamski Sever pod-
pira Jug.
Te dni smo lahko prebrali za-
nimivo številko. Pravijo, da so
ameriški predsedniki doslej uka-
zali 125-krat ameriškim oborože-
nim silam, da posredujejo, četudi
kongres tega ni posebej dovolil.
Zakaj bi torej predsednik John-
son bil izjema?- Seveda pri tem
ne omenjajo, da dosedanja po-
sredovanja niso bila niti tako ob-
sežna niti tako uničevalna, ka-
kor primer s Severnim Vietna-
mom. Različna posredovanja bo-
disi iz »ameriških varnostnih
razlogov« bodisi zaradi »odpora
proti komunistični nevarnosti«
(to je naprednim gibanjem v
Ameriki nasploh) doslej niso ta-
ko razburila širše svetovne ja\'-
nosti kakor vietnamski primer.
Nihče namreč ameriškega počet-
ja več ne smatra za posredova-
nje, temveč za odprto, četudi ne-
napovedano vojno.
Ameriški predsednik se, kot
vse kaže, boji razprave o tem,
ali gre v Vietnamu za pravo voj-
no ali ne, pred kongresom, če-
tudi so to vprašanje mnogi že
zastavili. Ker bodo v jeseni voli-
tve v predstavniški dom in delno
v senat, bo to vprašanje verjetno
zelo pomembno v predvolilni ih-
ti. Sklicevati se na to, da nekaj,
kar jc v bistvu prava agresija,
še ni napovedana vojna, je nam-
reč sila tvegano celo med doma-
čo javnostjo.
Drugi jdogodki
v Jugoslavji se te dni mudi vi-
soki gost iz Indije, predsednik in-
dijskega narodnega kongresa Ku-
marašvani Kamaradž, eden vodil-
nih politikov in ožji sodelavec
umrlega premiera Nehruja. Nje-
gova zasluga je, da je indijska
kongresna stranka ohranila enot-
nost in da je bila sedanja pred-
sednica indijske vlade Indira
Gandi izvoljena brez kakršnih-
koli težav za naslednika v Ta-
škentu tako tragično preminule-
ga premiera Sastrija. _
Razgovori, ki jih bo imel indij-
ski premier s predsednikom zvez-
ne konference SZDL Jugoslavije
Lazarjem KoUševskim, bodo ob-
segali poleg vprašanj o medseboj-
nem sodelovanju obeh političnih
gibanj tudi tekoča medarodn?.
vprašanja.
OKREPLJENA AMERIŠK..\
LETALSKA OFENZIVA
Američani so pričeli pravo le-
talsko ofenzivo na Severni Viet-
nam. Prav zaradi tega poročajo
te dni tudi o največjih ameriških
letalskih izgubah, k: jih povzro-
čajo ameriškim napadalcem na
nezavarovane vasi in mesta viet-
namske rakete kopno-zrak-kopno.
Na drugi strani spet kaže, da je
kitajska vlada zaradi okrepljene
kampanje proti SZ spet pričela
uporabljati staro metodo: zavira
prevoz sovjetske vojaške pomoči
Severnemu Vietnamu čez svoje
ozemlje. Kot je znano, si SZ ne
upa prevažati te pomoči v tolik-
šnem obsegu po morju, saj se je
že zgodilo, da so ameriški bom-
bniki bolj hote kot nehote napadli
sovjetske ladje v tonkinškem za-
livu. Kaj lahko se zgodi, da bi ka-
ko sovjetsko ladjo zadeli in s lem
povzročili še resen spor s Sovjel-
.sko zvezo, kot. si tako želijo v P
kingu.
Seveda se odpira vprašanje, ka-
ko dolgo bo ameriška agresija ne-
moteno trajala naprej. Severni
Vietnam lahko prejema še tako
veliko vojaško pomoč, toda uniče-
nje je iz dneva v dan vse večje.
Ali bo letošnje zasedanje Gene-
ramo skupščine OZN lahko poles
razmeroma ležavne naloge — iz-
volitve novega glavnega tajnika
— doseglo :udi kakšen napredek
v vietnamskem problemu?
Američani so skušali v torek
izstrelili na Mesec leteči fotoia-
boratorij, vendar so morali ta na-
črt preložiti zaradi vremena in
nekaterih tehničnih pomanjklji-
v^osti, ki so nastale tik pred na-
meravanim poletom.
AFRIKA Z.\ V TANTA
Žc zadnjič smu poročali, da bo
dosedanji glavni tajnik OZN U
Tant kandidiral za ta položaj za
l>rihodnja štiri leta, če ga bo pod-
prla \cčina dežcl-članic. Pod-
pora socialističnega sveta in ne-
vezanih mu jc zagotovljena, pri-
čaku.jejo pa tudi. da se bo zanj
zavzelo tudi več evropskih in la-
thiskoameriških dežel. Zares bi
težko našli osebnost, ki bi zuala
lak« .spretno prebroditi težave, ki
se v na.jvišji mednarodni organi-
zaciji pojavljajo zaradi blokov-
skih nasprotij in ideoloških razlik.
Znano je, da se L Tant prav v
duhu ustanovne listine zavzema
za nevezano politiko.
V pokrajino Alto .\rtige (Južna
Tirolska) so »neznancih spet pri-
čeU nasilna dejanja. Iz zasede so
najprej ubili dva finančna usluž-
benca, medtem ko poročajo o
atentatih ali poizkusih atcutati^. /
\ eč stiaui. Vendar je tokrat zna-
čilno, da domače nemško govore-
če prebi\alstvo ne sodeluje z na-
silne.';!, »a tudi avstrijska vlada
je nasilje ostro obsodila.
Pravijo, da vodijo vse niU \
Miinchen, kjer je sedež panger-
manske organizacije \itkobund z
lastnimi knjigarnami in celo eno
tiskarno. Seveda je ta skupina
selavljcna iz nekdanjih nacistov
in nemških beguncev posebno vs
čeških Sudctov. Svojo podružnico
ima v Innsbrueku. Značilno jc, da
so se pred nasilneži ogradile vse
avstrijske tirolske stranke, vendar
vse kaže, da proti njim ničcsai
nc ukrenejo. Omenimo naj. da la
pangermanska organizacija zahte-
va priključitev CSSK. Avstrije in
vseh obmejnih pokrajin, kjer živi
nemška manjšina, k Nemčiji.
ODPRTA ARHEOLOŠKA ZBIRKA
V POKRAJINSKEM MUZEJU
V počastitev občinskega pra-
znika občine Ptuj so odprli v
Pokrajinskem muzeju v Ptuju
stahio arheološko zbirko, ki jc
sodobno urejena v nekdanjih
prostorih dominikanske ccrk\'c.
S\cčanost jc začela ravnate-
ljica Pokrajinskega muzeja v
Ptuju Vida Rojic, ki jc med
drugim dejala: »Ko odpiramo
arheološko zbirko v novih pro-
storih, se izpolnjuje dolgoletna
želja muzeja, a žal nc v celoti,
saj zajema sedanji prostor le
polo\ico razstavne dvorane, ker
jc v drugi polo\ici arheološki
depo, za katerega pa nima mu-
zej drugje prostora. Muzejska
delovna skupnost ima v načrtu,
da bo za 1900-lctnico Ptuja, to
jc čez tri leta, razširila zbirko
na vso dvorano. Takrat bo imel
muzej več razstavnih prosto-
rov.
Ob odpiranju arheološke zbi
ke, ki nam prikazuje btarejso
zgodovino ptujskega okoliša,«
jc poudarila Vida Rojčcva,
»imajo veliko zaslug arheologi,
ki so zbrali gradivo bogate
vrednosti iz prazgodovine, rim-
skega in zgodnjcsrcdnjc\eškc-
ga obdobja, kar posta\ I ja ptuj-
sko arheološko zbirko med naj-
pomembnejše v Jugoslaviji.
Ustanovitelj arheološke zbir-
ke jc bil pred 7,^ leti prolcsor
Franc Fcrk, ki jc neumorno bo-
gatil arheološko zbirko \se do
prve svetovne vojne. Nekaj let
pred pr\o svetovno vojno jc
dobil vnetega naslednika, notar-
ja in arheologa Viktorja Skra-
barja.
Veliko s\ojcga življenjskega
dela je pos\ctil raziskovanju
rimskega POETOVIA arheolog
dr. Miho\il Ambramič iz Spli-
ta. Mnogo zaslug pri raziskova-
nju ptujskih tal ima tudi dr.
Josip Klemene, sedaj univerzi-
(Nadaljevanje na 4, strani)
Sfran 2
TEDNIK — pefek, 12. nvgusta 1966
i
Kreditna banka Ptuj
pred svojim zborom
v Kreditni banki Ptuj se pri-
pravljajo na prvi redni zbor, ki
bo 6. septembra 1966. V smislu
novega zakona o bankah so Kre-
ditno banko Ptuj reorganizirali
meseca februarja letos in je bil
takrat ustanovni zbor banke.
Banko je ustanovilo 46 delovnih
in drugih organizacij in občin-
ska skupščina Ptuj. Ustanovitelji
banke so vpisali nekaj manj kot
milijardo SD članskih deležev.
Naknadno je pridobila banka še
nove člane iz Maribora, Lenarta
v Slov. goricah in od drugod.
Obseg dela v banki se je zelo
povečal in popestril, ker se po-
slovanje banke odvija na novih,
to je poslovnih principih. Banka
opravlja svoje posle samostojno
kot gospodarska organizacija in
je odgovorna za rassvoj gospodar-
stva in za pravilno usmerjanje
kreditov po ekonomskih načelih.
Banka je prevzela tudi kreditira-
nje stanovanjske gradnje ter de-
vizno valutne posle, v bodočnosti
pa predvideva tudi posle deviz-
nega kreditiranja. Močno je raz-
širila svoje poslovanje in vzpo-
stavila dobre in solidne poslov-
ne stike s svojimi ustanovitelji
in drugimi poslovnimi partnerji
v gospodarskih središčih izven
občine in z mnogimi drugimi po-
slovnimi bankami.
Izvršilni odbor banke je imel
od meseca februarja do sedaj
šest sej, na katerih so bili spre-
jeti važni sklepi, kreditni odbor
pa je imel 13 sej, na katerih je
odobraval kredite odnosno pri-
pravljal predloge za seje izvršil-
nega odbora za nekatere vrste
kreditov.
Banka je v tem času odobrila
72 kreditov za obratna sredstva
v znesku 7 milijard 645 milijo-
nov din ter okoli 300 milijonov
din za občasna in trajna obratna
sredstva iz bančnih sredstev. (Vsi
podatki so v starih dinarjih).
Za osnovna sredstva in komu-
nalne potrebe je odobrila banka
skupno 710 milijonov din inve-
sticijskih kreditov. Kredit je bil
odobren za dograditev pošte v
Ptuju 50 milijonov, za dogradi-
tev osnovne šole »Franca Osoj-
nika« v Ptuju 46 milijonov, za
gradnjo nove šole in obnovitev
stare šole v Majšperku 94 mili-
jonov, za rekonstrukcijo ceste v
Majšperku 10 milijonov, za re-
konstrukcijo ceste Franca Osoj-
nika (cesta na postajo) 30 mili-
jonov, za modernizacijo žage v
Rogoznici, ki jo upravlja TPP
"»-Les«, Ptuj, 43 milijonov, za
gradnjo vodovoda na Hajdini
30 milijonov din. Kmetijskemu
kombinatu Ptuj je banka odobri-
la za zaključna dela na farmi be-
konov 53 milijonov SD, za ude-
ležbo pri modernizaciji strojnega
parka v tovarni volnenih izdel-
kov Majšperk pa je banka rezer-
virala 30 milijonov din. Za grad-
njo hidroelektrarne srednja Dra-
va I prispeva banka letos 324 mi-
lijonov din, skupno pa banka so-
deluje pri tej investiciji s 540
milijoni din, kredit 220 milijonov
din je banka izplačala že v zad-
njih dveh letih.
Tovarni avtoopreme v Ptuju in
Kmetijskemu kombinatu Ptuj je
banka letos odobrila za v prejš-
njih letih koriščene investicijske
kredite v znesku 494 milijonov
S din ugodnejše pogoje odplačila,
s tem da je podaljšala odplačil-
no dobo.
Banka je odobrila za razvoj
privatnega gostinstva v občini
kredite v višini dveh milijonov
S din. Zaradi urejenih finančnih
odnosov v banki odobrava ban-
ka tudi še nadalje potrošniške
kredite, dasi so jih nekatere ban-
ke že odpovedale.
V stanov, gradnji ne bo nobe-
ne prekinitve in vse pričete
gradnje nadaljujejo. S tovarno
glinice in aluminija •Boris Ki-
drič* v Kidričevem je banka
sklenila ugoden poslovni aranž-
ma, po katerem bo en 32-stano-
vanjski blok dogradila tovarna.
S tem si ]e banka sprostila no-
vih 200 milijonov stanovanjskih
kreditnih sredstev. Letos bodo
dograjeni po planu vsi ostali sta-
novanjski in drugi objekti, to je
zgradba pri železniškem prelazu,
en stanovanjski blok in dva uči-
teljska bloka v Polenšaku in Cir-
kulanah. Po razpisu bo banka le-
tos dodelila 65 milijonov kredi-
tov za individualno stanovanj-
sko gradnjo. Sodelovanje banke
z ustanovitelji se tudi na
stanovanjskogradbenem področ-
ju ugodno razvija. Banka je že
naročila načrte za nove stano-
vanjske bloke s cenejšimi stano-
vanji, od katerih bodo enega pri-
čeli že letos graditi. Banka pred-
videva dograditev bančne zgrad-
be v Lackovi ulici, kjer bi bilo
v pritličju na razpolago okoli
330 m- površine za poslovne pro-
store, v treh nadstropjih pa bodo
stanovanja. Do drugega leta bi
naj bilo urbanistično obdelano
tudi Volkmerjevo naselje v Ptii-
ju, kjer bi se v drugem letu pri-
čela gradnja stanovanj.
Banka se močno angažira v
devizno valutnih poslih m je od-
kup valut zelo visok, zelo obsež-
na pa so tudi devizna nakazila.
Za trgovska podjetja v Ptuju,
Lenartu v Slov. goricah, za Ope-
karno Ormož in Ptuj je banka
izposlovala dovoljenje za proda-
jo blaga in opečnih izdelkov za
tuje valute.
V zbiranju hranilnih vlog je
banka dosegla dobre uspehe zla-
sti v zadnjih letih. Leta 1961 je
bilo v banki okoli 150 milijonov
hranilnih vlog, sedaj pa jih je
prek 800 milijonov. Število vla-
gateljev je 10.640, mesečno pa
pristopa med vlagatelje banke
do 150 novih varčevalcev. Meseč-
ni promet hranilne službe znaša
150 do 200 milijonov din. Banka
predvideva razširitev poslovnosti
v hranilni službi z organizira-
njem njenih predstavništev v
večjih podeželskih središčih.
To bi bil kratek povzetek dela
Kreditne banke v Ptuju. Za zbor
banke pripravljajo vso potrebno
dokumentacijo, tako da bodo
upravljavci banke, to so gospo-
darske in druge organizacije,
imeli na zboru čim boljši vpo-
gled v delo in uspehe banke.
C. V.
PRED LEKVIDACUO PRIMANJKLJAJEV
ELEKTRIČNE ENERGIJE V TGA?
Kaj pomeni elektroenergija
za tovarno gjinice in aluminija
menda res ni treba posebej po-
udarjati, prav tako pa tudi ne,
koliko se v zadnjem času govo-
ri predvsem o gradnji novih
elektroenergetskih objektov v
Sloveniji oziroma v Jugoslaviji.
Našim bralcem zato najbrž ni
neznano, da ima elektrarna Šo-
štanj od strani JIB odobreno
investicijo za gradnjo agregata
moči 200 MW. Kapaciteta tega
agregata je tolikšna, da bo po-
krivala primanjkljaj elektro-
energije v naši republiki leta
1970, kolikor bi seveda gradnja
ostalih elektroenergetskih ob-
jektov potekala v predvidenih
rokih. Z gradnjo novega agre-
gata te moči v Šoštanju pa
brez dvoma ne bi bila rešena
situacija v preskrbi z električ-
no energijo tovarne v Kidriče-
vem. Elektrarna Šoštanj nam-
reč ne želi nabaviti agregata
moči 200 MW, temveč agregat
275 MW, ker je takšen v eksplo-
ataciji mnogo ekonomičnejši,
kar se odraža v tem, da je za
večji agregat v enakem številu
obratovalnih urJbotrcbna sko-
raj enaka količina premoga kot
za manjši agregat, proizvodnja
elektroenergi je pa se zviša za
ca. 450—500 GWh. Za take vrste
agregat pa se navdušuje tudi
TGA, kateremu je elektrarna
Šoštanj tudi pripravljena pri-
znati lastništvo na delu večje-
ga agregata in sicer za moč
75 MW, za kar bi tovarna v Ki-
dričevem financirala razliko
med vrednostjo agregata 275
in agregata 200 MW. Ta razlika
bi znašala okrog 10 milijard S
dinarjev. Kot lastnik na delu
agregata moči 75 MW bi tovar-
na gtinice m aluminija Kidriče-
vo razpolagala z vsemi količi-
nami elektroenergijc, ki izhaja-
jo iz tega dela agregata in to
po lastni proizvodni ceni. Po
obstoječih kalkulacijah bi zna-
šala proizvodna cena za 1 kWh
največ 8,40 S din, kar jc manj
od cene elektroenergijc, s kate-
ro je prešla tovarna TGA v re-
formo (8,51 S dinarjev). Ta
elektroenergija bi poleg ugod-
nejše cene s svojo količino —
najmanj 450 GWh letno, omo-
gočala poleg polnega izkorišča-
nja obstoječih kapacitet tudi
nadaljnjo gradnjo tovarne alu-
minija v Kidričevem. O pismu,
ki ga je direktor podjetja dal
delavskemu svetu v razpravo,
so na zadnji 2. redni seji orga-
ni delavskega samoupravljanja
precej razpravljali, kajti direk-
tor jc predlagal organom
upravljanja, da sprejmejo na-
čelen sklep, da se preide v fi-
nanciranje elektroenergijc iz-
ven sedanjega sistema oskrbe z
elektroenergi jo, in to s financi-
ranjem in pridobitvijo solastni-
štva na agregatu 275 MW v Šo-
štanju. Seveda bi poprej mo-
rali ugotoviti, ali je tozadevna
ponudba elektrarne Šoštanj
sprejemljiva in odnos možno
urediti s čvrsto pogodbo.
Problem je sprožil živo raz-
pravo, v kateri so nekateri celo
predlagali, da bi naj za ta de-
nar postavili v sedanji kotlarni
še en parni kotel in agregat ozi-
roma turbine ter bi proizvajali
elektriko v tovarni. Verjetno so
predlagatelji premalo pomislili
na potrebne dovoze premoga,
kar verjetno ne bi bilo za pod-
jetje rentabilno oziroma bi bi-
la taka energija precej draga.
Večina članov delavskega sveta
je glasovala za načelen sklep,
kakršnega je predlagal direktor
in ki je tudi najbolj sprejem-
ljiv, mf.
V operi
— Ti ne ugaja? vprašuje žena,
ko je opazila, da se mož dolgo-
časi.
— Tenor je strašen.
— Greva raje domov!
— Nikakor ne! V tretjem de-
janju ga bodo ubili. Nikakor se
ne morem odreči zadovoljstvu, ko
bom gledal ta prizor.
ČEŠKI TRAKTORJI »ZETOR« USTREZAJO
NAŠEMU TERENU - UGODNI POGOJI ZA
NAKUP
V soboto, 30. julija 1966, je bilo v Štukih pri Ptuju prikazovanje
praktičnosti traktorjev ZETOR češke proizvodnje, ki jih uvaža
Agrotehnika Ljubljana za naše kmetovalce in jih prodaja za
2,800.000 starih dinarjev. Glede na njihove izredne tehnične spo-
sobnosti in ugodne plačilne pogoje je Agrotehnika teh traktorjev
prodala že precej. Demonstracijo dela teh traktorjev je v Ptuju
organiziral obrat za zadružno kooperacijo Jože Lacko skupno z
ljubljansko Agrotehniko. Demonstracije v Stukih se je udeležilo
precej ljudi.
Zetor — traktor za naše kmetovalce
Prikazovanja praktičnosti trak-
torjev .>ZETOR« v Stukih se
je udeležilo pOieg predstavnika
"Agrotehnike« Ivana Gamberger-
ja tudii nekaj strokovnjakov to-
varne »ZKIz-ZavodiT na valiva lo-
žiska o traktory, Brno«, da bi ugo-
tavljali ob demonstracijah dela teh
traktorjev (oranje, košnja) po Slo-
veniji razne terenske pogoje in
potrebe ter možnositi, za nadaljnje
tehnično izpopolnjevanje traktor-
jev te firme, ki proizvaja trak-
torje »Zetor 2011« kot najmaaajže
traktorje s 25 KS za kmetijska de-
la in prevoze, potem traktorje
»Zetor 3011« z motorjem 35 do 40
konjskih sil, ki predstavljajo glav-
ni tip traktorjev te firme, in i^e
»Zetor 4011« kot najmočnejše trak-
torje s 50 KS za težja dela.
Predsitavnik »Agrotehnike« Ljub-
ljana Ivan Gamberger je tolma-
čil na njivi po nekaj vrezanih
brazdah in po košnji delovanje
motorja in posebnosti kanstrukei-
je, upravljanja in oskrbovanja te-
ga sitroja. Navzoči so se prepričali,
da imajo traktorji »Zetor« več
tehničnih in praktičnih prednosti
pred traiktorji drugih firm in ti-
pov, ker je firma ZKL v Brnu
upoštevala, da morajo imeti trak-
torji za kmetovalce vse sposobno-
sti za kmetijsiko proizvodnjo tudi
na različnih terenih in na manj-
ših obdelovalnih površinah, pa tu-
di sposnbnositi za gibanje na raz-
nih cestah ob prevozih materiaila
na prikolicah.
Obrat za zadružno kooperacijo
»Jože Lacko« Ptuj ima v svojem
skladi.šču na razpolago take trak-
torje in jih je več tudi že razpro-
dal, ker so se interesenti prepri-
čali, da je traktor »Zetor« kot nn-
la.šč za njihove potrebe, da pa
zaihteva vestnost v ravnanju z
njim kot vsak stroi. ki pride v ro-
ke dobrega gos.podarja.
Problematika
na področju šolstva
Idejni problemi pouka, materialni položaj šolstva, prosvetni
kadri, šolska mreža in organizacija izobraževanja v občini — na
vsa ta vprašanja je treba dati odgovore v poglobljeni razčlenitvi
problemov, ki se prepletajo v vseh navedenih vprašanjih.
Občinski komite ZKS Ptuj
želi aktivirati komuniste, ki de-
lajo na področju šolstva, da bi
se bolj vključili v reševanje
problemov tega — družbeno
najpomembnejšega področja de-
javnosti. Zato komisija članov
komiteja za dejavnost družbenih
služb, v sodelovanju s skupino
pedagoških delavcev v občini,
pripravlja gradivo za razširjeno
sejo občinskega komiteja, ki bo
verjetno še pred začetkom no-
vega šolskega leta. Na tej seji
bi naj sodelovali tudi člani vod-
stev osnovnih organizacij ZKS
na šolah in drugi vodilni pro-
svetno-pedagoški delavci v ob-
čini. Namen je, da bi komunisti,
ki delajo na področju šolstva,
prišli do enotnih — najnapred-
nejših konceptov pri reševanju
problemov šolstva in izobraže-
vanja nasploh.
Komisija pripravlja gradivo v
treh skupinah, in sicer:
Vprašanje kadrov v šolstvu in
organizacija šolske mreže v ob-
čini.
Ta kadrovska razčlenitev bi
naj predvsem pokazala, kakšne
kadre imamo v šolstvu, kakšna
je kvaliteta teh kadrov in kaj ta
kvaliteta lahko doseže. Vsa le-
ta po osvoboditvi smo govorili,
dejansko je tudi tako bilo, o
pomanjkanju prosvetnih delav-
cev; letos pa smo že pred pro-
blemom, kam z vsemi absolven-
ti, ki so prišli z učiteljišča.
Občutno pa nam še primanjku-
je predmetnih učiteljev z višjo
strokovno izobrazbo. Ta mesta
trenutno zasedajo učitelji s
srednjo strokovno izobrazbo. Tu
se pojavljajo globlji konflikti, ki
nujno zahtevajo, da vzporedno
z izvajanjem organizacijske in
vsebinske reforme šolstva izva-
jamo tudi kadrovsko reformo.
Kadri  s  pegadoških   akademij
bodo ob razpisih zasedali prosta i
delovna mesta predmetnih uči-
teljev. To bo zelo boleče za ka-,
dre, ki že po 15 in več let po-'
učujejo  na  predmetni stopnji,,
nimajo pa za to potrebne for-
malne izobrazbe. Na teh kadrih
je dejansko slonelo vzgojno iz-
obraževalno  delo  vsa  leta po»
osvoboditvi  in  vsi  niso  imeli
možnosti  z  izrednim  študijem
pridobiti   višje   strokovne   iz-
obrazbe.  Tu  se postavlja zelo'
aktualno vprašanje, zakaj prav
prosvetni delavci nimajo možno-
sti pridobitve višje kvalifikacije j
na delovnem mestu. Gre nam-
reč za družbeno priznanje kva-
litetnim  izkušnjam,  ki  so  jih
pridobili v vsakodnevni praksi.
Glede organiziranosti šolske
mreže po okoliših v občini je še
prav tako mnogo različnih sta-
lišč in mnenj. Ni razčiščeno
vprašanje, ali naj imamo samo
nižje 4-razredne in popolne
8-razredne osnovne šole, ali naj i
dopuščamo še šole s 5, 6 in 7
razredi. Tu je več dejavnikov, ki
jih je treba razčleniti, kot na
primer možnosti prevoza učen-
cev, ekonomičnost prevoza itd.
Materialni položaj šolstva
Prevladuje mnenje, da šolstvo j
in izobraževanje nasploh ne sme
in ne more biti samo stvar ko-,
mune, ampak je to v interesu'
celotne družbe, zato je tudi šir-
ša   družbena  skupnost  dolžna
zagotavljati enakopraven mate-
rialni položaj. Ta vprašanja je
(NADALJEVANJE NA i. STRANI)
Svečanost trenutka so po-
udarile salve partizanske patru-
lje ter preleti letal aerokluba
Ptuj. Na slavnosti so sodelovali
moški pevski zbor iz Gorišnice
pod vodstvom Staneta Staniča
ter učitelji in učenci gorišniške
osemletke z recitacijami in pev-
skimi točkami.
Izredno lep dan letošnjega
7. avgusta je pripomogel, da je
bilo slavje ob občinskem praz-
niku v Gorišnici res prijetno.
Gorišniški organizatorji so po-
kazali svoje sposobnosti ter pri-
pravili tudi prijetno razpolože-
nje za vse, ki so ostali po obeh
svečanostih skupaj, da bi obu-
dili spomin na težak, vendar ne-
pozaben čas našega narodno-
osvobodilnega boja in zmage.
Partizanska patrulja po pohodu po poteh slovenjegoriške Lacko-
ve čete in kurirske postaje T V 14 S
Foto: Stanko Kosi
Borci, katerih Imena so r
spomeniku v Gorišnici
Franc  Belšak  iz  Muretinec,
rojen 11. novembra 1923, dijak
klasične gimnazije v Mariboru,
po okupaciji zaposlen v Ptuju,
1. marca 1943 prisilno mobili-
ziran v okupatorjevo vojsko, 15.
junija istega leta pa že pobegnil
na Pohorje, kjer je postal borec
2. pohorskega bataljona. 27. ok-
tobra istega leta prišel kot akti-
vist na Ptujsko polje. Padel
4. februarja 1945 ob okupator-
jevem napadu na kurirsko po-
stajo TV 15 S.
Ruda Sever iz Moškanjc, ro-
jen 3. novembra 1920. Končal
štiri razrede ptujske gimnazije,
nato se vpisal v srednjo tehni-
ško šolo v Ljubljani. Ob okupa-
ciji se vrnil na dom, kjer so ga
kmalu aretirali in zvekli na
Bori. Ko so ga pozneje izpustili,
so ga prisilno mobilizirali v svo-
jo vojsko, rendar je že po štiri-
najstih dnevih pobegnil. Postal
je kurir in komandir 14. S po-
staje in padel ob okupatorjevem
napadu na to postajo 4. febru-
arja 1945.
Franc Vojsk iz Zagajič, rojen
oktobra 1909, krojaški mojster
v Mariboru. Ob okupaciji je
moral zapustiti Maribor, vendar
so ga kmalu zvabili nazaj, a so
ga izselili z družiijo v Srbijo.
V bližini Cačka, kjer je živel,
se je povezal z osvolDodilnim
gibanjem. Nekoč je izginil in ni
bilo moč ugotoviti, ali je padel
kot partizan ali pa so ga ubili
četniki.
Franc Tobias iz Moškanjc, ro-
jen septembra 1919, delavec. Bil
je kurir postaje TV 14 S in je
padel ob napadu okupatorjeve
policije na kurirsko postajo dne
4. februarja 1945.
Janez Plohi iz Zagajič, rojen
4. marca 1927, se je šestnajst-
leten vključil v osvobodilno gi-
banje. 19. novembra 1944 je od-
šel na Dolenjsko, kjer je postal
borec Tomšičeve brigade. Padel
je marca 1945.
Oto Lipa iz Gorišnice, rojen
leta 1921, gojenec pilotske šole
v Divoli, ki je ni končal, ker
je prišla okupacija. Po vrnitvi
v Gorišnico je bil priložnostni
delavec do junija 1944, ko je
odšel v Zagorsko brigado, od
tam pa v pilotsko šolo. Padel
je v zasedo ter bil hudo ranjen
v obe nogi. Umrl je v partizan-
ski bolnišnici konec decembra
1944.
Alojz Muhič iz Gorišnice, rojen
v 1917. letu, gojenec vojne aka-
demije v Beogradu. Po okupa-
ciji se je vrnil v Gorišnico in
odšel jeseni 1944 med pohorske
partizane, kjer je padel leta
1945.
Martin Vajda iz Male vasi,
rojen leta 1920, kmečki sin. Pri-
silno je bil mobiliziran v oku-
patorjevo vojsko, vendar se je
dal ujeti Angležem. V Angliji
je vstopil v prekmorsko brigado
ter padel v Dalmaciji blizu Za-
dra leta 1945.
Anton Frlež iz Rogaške Sla-
tine, rojen leta 1920, je bil ko-
mandant 5. relejne linije, ki je
povezovala kurirske postaje na
levem bregu Drave. Največ se
je zadrževal na TV 14 S. Padel
je 4. februarja 1945 v Gorišnici.
Franc Roškar iz Moškanjc, ro-
jen 18. oktobra 1924, kmečki sin,
prisilno zaposlen v Gradcu, pri-
silno mobiliziran v okupatorjevo
vojsko, leta 1943 ujet in stopil
v Angliji v prekmorsko briga-
do, prišel na Dolenjsko, se boril
v Carkarjevi brigadi. Padel v
Meniškl vasi 22. aprila 1945.
Božo  Znidarič  iz   Zamušan,
rojen 29. marca 1924, dijak ptuj-
ske gimnazije, po okupaciji pri-
silno zaposlen na Madžarskem,
v Kidričevem in v Ptuju. Ko;
moral junija 1944 na nabor j
okupatorjevo vojsko, je odšeJ|
partizanom. 5. marca 1944
padel v zasedo v Prvencih, M
je bil hudo ranjen in je 9. maJ
1944 umrl. 1
Ciril Kranjčič iz Zamušan, |
jen 2. aprila 1910, kmečki ^
prisilno mobiliziran v verm^
šaft, po pobegu zaprt in posl,
v Rače, kjer je ponovno pobe
nil v Kozjanski odred. Pozn(
je postal kurir. 5. marca 15
je padel v zasedo v Prvenc
kjer je bil hudo ranjen, tako
je pozneje umrl.
Stanko Klanenik iz Gorišnii
rojen 19. aprila 1923 na Ponil^
Bil je dijak ptujske gimnazi
lota 1942 prisilno mobiliziran
okupatorjevo vojsko, vendar
pobegnil in postal referent
kadre brigade Janka Premrl
Vojka. Padel je v sestavu
brigade na Primorskem.
Venceslav Šprajc iz Zamuš«
rojen 27. junija 1923, kmeJi
sin. Leta 1942 prisilno mobi
ziran v okupatorjevo vojsko, o
koder je pobegnil k partizano
Boril se je v gorenjskem odr
du in padel pod Storžičem d
cembra 1944.
Martin Trunk iz Formina, 15
jen 30. oktobra 1881. Svoje 1
nove je poslal k partizano
njega pa so obtožili gospodars
sabotaže. Odpeljali so ga v m
riborsko kaznilnico, kjer so g
usmrtili 15. januarja 1944.
Julka Cvetko iz Zamušan, ro
jena 4. maja 1912. Bila je uči.
teljica v Strojni, po okupaciji
pa se je vrnila v Moškanjce in
delala na finančnem uradu v
Ptuju. Povezala se je z osvobo-
dilnim gibanjem ter delala, do-
kler je niso junija 1943 areti-
rali in odpeljali v Auschwitz,
kjer je umrla januarja 1944.
Ivan  Ambrož   iz  Muretine«
rojen 23. aprila 1927, se je kol
petnajstleten fant povezal 2
osvobodilnim gibanjem in od«
šel leto dni pozneje k partiza-
nom (novembra 1944). Padel je
pri Belih vodah pri Šoštanju.
Janez   Prelog  iz  Muretinec,
rojen 12. aprila 1919. Ob vdon
okupatorja je bil vojak v Nišu
Tam je bil ujet in v vojnec.
ujetništvu zbolel na pljučii
Umrl je 6. junija 1942 v Ber
gradu. /
jen 27. novembra 1898, eehela
je ob napadu sovražnika letj
1941 branil severno mejo. Pri
Dravogradu ga je zadela sovraž-
na krogla 9. aprila 1941.
Vinko Ambrož iz Muretinec
rojen 8. aprila 1899. Aprila 1941
je branil severno mejo, kjer je
padel na braniku domovine.
Jože Grešnik iz Moškanjc, ro-
jen 15. januarja 1918, čevljar,
Bil je kurir TV 14 S postaje in
je padel 10. oktobra 1944 v za-
sedo v Mezgovcih, kjer ga je
ubila gestapovska krogla.
Peter Kurež iz Moškanjc, ro-
jen 18. novembra 1918, je zaradi
revolucionarnega delovanja mo-
ral opustiti šolanje na ptujski
gimnaziji. Pozneje je živel v
Zavrču, kjer je kmalu po oku-
paciji organiziral osvobodilno
gibanje. Gestapo ga je kmalu
izsledil ter ga 8. januarja 1942
odpeljal v Dachau, odkoder se
ni več vrnil.
Franc Pivko iz Borovec, rojen
21. januarja 1914, železničar.
Marca 1943 prisilno mobiliziran
v okupatorjevo vojsko, je de-
cembra 1944 pobegnil na Hrva-
ško, kjer je postal partizanski
kurir. Ranjen se je marca 1945
ustavil na kmetiji v Pacinju,
kjer je bil izdan. Nemški žan-
darji so ga ubili, preden se je
mogel braniti.
Franc Kolenko iz Gajevec,
rojen 28. novembra 1926, je od-
šel avgusta 1944 k partizanom
in postal kurir postaje TV 15 S.
24. januarja 1945 je padel v bli-
žini Miklavža pri Ormožu.
Anton Pukšič iz Gajevec, ro-
jen 14. januarja 1910. Bil je šef
policije v Mariboru do začetka
okupacije. Aprila 1941 je bil kot
oficir ujet in odveden v vojno
ujetništvo. Pozneje se je zapo-
slil pri mizarju Iršiču v Maribo-
ru. Decembra 1944 so ga osumili,
da je skupaj s svojima bratoma
pobil dva okupatorjeva orožni-
ka. Ker mu niso mogli izsiliti
priznanja, so ga gestapovci ubili
v Ptuju decembra 1944.
Franc Murkovič iz Male vasi.
rojen 6. septembra 1923. zidar-
Odšel je k partizanom na Do-
lenjsko, kjer je padel 7. maja
1945 pri Velikih Laščah.
Stanko Murkovič iz Male vasi,
rojen 7. avgusta 1904. Bil je tr-
govec v Dornavi. Po okupaciji
se je zatekel v rojstno vas. So-
deloval je z narodnoo.<;vobodil-
nim gibanjem in bil član OO
OF za spodnje Ptujsko polje.
27. avgusta so ga aretirali, ven-
dar je na postaji Moškamci po-
begnil. Na hfs\i ga je zadel ge-
stapovski rafal.
stran ^
TEDNIK — peick, 12. avgusta 1966
Stran 3
Kdaj bo dobila šola Miklavž
pri Omožu nove učilnice?
ijfcdno pcmanjkanje učilnic. Učni prostori v štirih
leprimernih st^^ivbah. Mačrti za dozidavo šole
pripravljeni
osnovna šola Miklavž pri Or-
možu je po številu otrok druga
,8jvečja šola v ormo&ki občini,
golo obiskuje 531 otrok. Naj-
j^ecji problem nastaja v zad-
pjcm času zaradi pomanjkanja
prostorov, kajti pouk poteka
jar v štirih neprimernih stav-
j,ah, ki so raztresene po vasi.
jjujna je zgraditev novih učil-
pjc, za kar so že pripravljeni
načrti.
Skupna površina vseh prosto-
rov, v katerih je pouk, je 637,5
kvadratnega metra oziroma pri-
bližno 1,2 kvadratnega metra
na učenca. Stavbe, v katerih je
pouk, so slabe ter neprimerne
za redno šolsko delo.
Učiteljski kolektiv šole je uvi-
del, da v takih razmerah ni več
mogoče delati, zato je iz svojih
sredstev namensko izločil dolo-
čeno vsoto za gradnjo nove šole
v Miklavžu. Tudi občmska skup-
ščina je prispevala svoje.
Projekt, ki je izdelan za do-
zidavo šole, predvideva štiri
učilnice, dva kabineta, delavni-
co za tehnični pouk, šolsko
mlečno kuhinjo z jedilnico, ki
bo hkrati služila za pionirsko
sobo. Načrti so zelo skromni.
Ob 17 oddelkih bi imela šola
še vedno dvoizmenski pouk.
Projekt, ki je zelo skromen, bi
zahteval znesek 119 milijonov
starih dinarjev, in to za adap-
tacijo stare ter za dozidavo nove
šole. Poleg tega bo potrebno v
stari šoli izolirati zidove proti
vlagi, ker stoji šola na pilotih,
urediti pa bo treba tudi stra-
nišča.
Občinska skupščina zelo
zainteresirana za rešitev
problema šolskih
prostorov
Ob škodi, ki je nastala po
katastrofi s točo na tem ob-
močju, je najbolj prizadet prav
Miklavž pri Ormožu. Komisija,
v kateri so bili Člani izvršnega
sveta SRS in občinskih organov,
je dala predloge za ublažitev
posledic, nastalih po tej kata-
strofi. Velik poudarek je bil
prav na tem, da se v Miklavžu
gradi nova šola. S tem bi bil
delno rešen tudi problem zapo-
slitve tamkajšnjega prebival-
stva.
Občinska skupščina Ormož s
predsednikom Francem Nova-
kom na čelu se zelo tnadi, da
bi ta problem rešili čimprej.
Vlado Ožbolt, predsednik ob-
činskega odbora SZDL Ormož,
in Jože Tramšek, republiški po-
slanec za to območje, sta storila
prav vse, da bi Miklavž pri Or-
možu dobil novo šolo.
Tudi prebivalci
pripravljeni pomagati
Prebivalci Miklavža pri Or-
I možu so pokazali pripravljenost
j za pomoč pri dograditvi šole.
j Sestavljen je bil gradbeni odbor,
j ki ga vodi predsednik sveta
I krajevne skupnosti Alojz Fill-
i pič. Ljudje Ipodo prispevali les
\ ter prostovoljno delali.
Kljub pomanfkanju
prostorov delo na šoli
uspešno
Sola Miklavž pri Ormožu pa
kljub slabim razmeram zelo
uspešno deluje kot v učnem, ta-
ko tudi v izvenšolskem delu.
Glede na ostale šole v občini
ima šola pri Miklavžu največje
število predmetnih učitelje^^^f
kar nedvomno vpliva na uspeh.
Omeniti moramo, da je pionir-
ski odred te šole bil lani prvi
v okviru jugoslovanskih pionir-
skih iger. Za prvo mesto je od-
red prejel zlato plaketo Borisa
Kidriča.
Delo pionirjev poteka v svo-
bodnih aktivnostih. Deluje KUD
s tremi sekcijami. Izdajajo svoj
časopis Klopotec. Zelo aktiv-
no je tudi šolsko športno dru-
štvo, saj je doseglo več prvih
mest. Prav lepe uspehe sta do-
segla tudi klub mladih tehnikov
in šolska zadruga. Učenci se v
okviru tega seznanjajo z moder-
nim obdelovanjem vinogradov.
Ekskurzije, ki jih prirejajo, vo-
dijo izkušeni inženirji in teh-
niki.
Upajmo, da bo problem šole
v Miklavžu pri Ormožu rešen
čimprej in zadovoljivo, ker bo
le na tak način delo v bodoče
na tem zavodu lahko uspešno.
B. Oberčkal
Zgoraj in spodaj: zgradbi, v katerih je pouk poleg šolskega po-
slopja
Vesti iz Kidričevega
Nadaljevalni tečaj
francoščine
Lani je nekaj članov delov-
nega kolektiva TGA iz Kidriče-
vega obiskovalo tečaj francoske-
ga jezika v Mariboru in ga tudi
z uspehom končalo. Pred krat-
kim pa je izobraževalni center
podjetja preložil upravnemu od-
ijoru, naj odobri sredstva za
obiskovanje II. stopnje tečaja
francoskega jezika z obrazložit-
vijo, da slušatelji, ki so obisko-
vali I. stopnjo tega tečaja, že-
lijo nadaljevati z učenjem fran-
coščine do zadnje stopnje. Pri-
ložen je bil tudi seznam intere-
sentov za II. stopnjo z obvezo,
da bodo tečaj redno obiskovali
in opravili izpit oziroma povr-
nili vse stroške, ter seznam slu-
šateljev I. stopnje z navedbo
uspeha, doseženega pri izpitih.
Predvideni stroški šolanja bodo
znašali za 18 udeležencev
skupno 7770 novih dinarjev.
Upravni odbor je o tej vlogi
razpravljal in sklenil, da se
omogoči obiskovanje II. stopnje
tečaja ter predložil delavskemu
svetu, da odobri vsem udeležen-
cem tečaja potne stroške rednih
prevoznih sredstev za prevoz v
Maribor in nazaj v breme sred-
stev osebnih dohodkov, name-
njenih za skupne potrebe pod-
jetja. Delavski svet je po krajši
razpravi ta sredstva tudi odobril.
Naselje postaja vedno
lepše
v zadnjem času se delavsko
naselje v Kidričevem vedno
bolj spreminja, kar lahko vsak-
do opazi že takoj pri vhodu. Z
nekaterimi objekti, kot so otro-
ški vrtec, lepa dvorana ter ne
nazadnje prelep kopalni bazen
s toplo vodo se je to naselje v
zadnjih nekaj letih zelo izpo-
polnilo, vendar pa bo še v na-
slednjih letih potrebnih še nekaj
objektov, da bo Kidričevo do-
bilo zares tisto, kar za svoje
vsakdanje življenje nujno po-
trebuje. V zadnjem času je bila
asfaltirana tudi cesta proti ko-
pališču, prav tako pa tudi vse
ceste med četverčki, kar je bi-
stveno spremenilo dosedanji vi-
dez kraja. Posebno pa bodo vi-
dez spremenili vitki kovinski
stolpi oziroma stebri, na katerih
bo visela nova javna razsvet-
ljava. Pri vsem tem pa niso po-
zabili tudi na najmlajše prebi-
valce, ki jim bo v kratkem tudi
odmerjen njihov življenjski pro-
stor s postavitvijo raznih na-
prav, urejeno pa bo tudi otro-
ško igrišče in prepotrebno ko-
talkališče. Krajevna skupnost
namerava s pomočjo lastnikov
avtomobilov postaviti po naselju
lepe hišice med bloki oziroma za
njimi (od številke ena do devet)
ter prav tako med četverčki, kar
bo predstavljalo poseben okras.
Tako se torej to lepo industrij-
sko naselje spreminja iz dneva
v dan, želja vseh pa je tudi,
da bi enkrat končno dobili tudi
potrebno avtobusno čakalnico,
ki bo vse dosedanje uspehe še
povečala, naselje pa še bolj
olepšala.
Stanovanjski fond
prevzelo stanovanjsko
podjetje
Organi delavskega samouprav-
ljanja v tovarni glinice in alu-
minija so pred kratkim obrav-
navali sklep prejšnjega delav-
skega sveta iz decembra lanske-
ga leta, ki se nanaša na vložitev
stanovanjskega fonda v Kidri-
čevem v stanovanjsko podjetje
' Ptuj. Do te razprave je prišlo,
ker stanovanjsko podjetje ni
osvojilo pogoja, ki ga je posta-
vil delavski svet, in sicer, da
' se za stanovanjski fond, ki ga
j vlaga TGA v stanovanjsko pod-
■ jetje Ptuj, formira samostojna
delovna enota. Stanovanjsko
podjetje je obvestilo naše podje-
tje, da ne more osvojiti sklepa
delavskega sveta tudi zaradi
tega, ker bi se s tem preveč
podražilo poslovanje. Ce bi se
namreč formirala samostojna
i delovna enota s samostojnim
obračunom, bi bilo potrebno
imenovati upravnika oziroma
vodjo delovne enote in računo-
vodjo. Take delovne enote s
samostojnim obračunom ne gle-
de na ugovore s strani stano-
vanjskega podjetja do sedaj ni
bilo mogoče formirati, ker je
bil stanovanjski fond Kidriče-
vega prenesen v stanovanjsko
podjetje s primanjkljajem. Vse
to je bila ovira, da niso mogli
sprejeti oziroma osvojiti določil
sklepa delavskega sveta TGA o
formiranju delovne enote s sa-
mostojnim obračunom, pred-
stavniki podjetja pa so se mo-
rali držati sklepa DS in zato
niso mogli drugače ukrepati.
Delavski svet je razveljavil
sklep prejšnjega delavskega sve-
ta in sklenil, da se prenese sta-
novanjski fond TGA v uprav-
ljanje stanovanjskemu podjetju
v Ptuju. -mf.-
Komanda tabora PVV nagradila
najboljše
Ob zaključku taborjenja če-
trte izmene mladincev — obvez-
nikov predvojaške vzgoje je ko-
kov predvojaške vzgoje je ko-
manda tabora podelila nagrade
in pohvalila najboljše mladince
v četrti izmeni. Tej slovesnosti
je prisostvoval tudi politični
sekretar občinskega komiteja
ZKS Ptuj Branko Bračko.
Nagrade so prejeli: Ljubo Ko-
melj in Marjan Kostanjevec iz
Ptuja, Zvonko Campa iz Maj-
šperka, Jože Kirbiš in Marjan
Cernezel iz Hajdine. Drago Ko-
ren iz Cirkovec, Jože Zajšek iz
Hajdoš, Vinko Smigoc iz Kicarja
in Stanko Arnuga iz Levanjc.
Javno so bili pohvaljeni: Slav-
ko Ceh iz Ptuja, Frido Karneža
iz Njiverc, Franc Visenjak z
Janežovskega vrha, Ludvik Si-
tar iz Kungote, Janko Friež iz
Narapelj, Mihael Kralj z Belj-
skega vrha, Janez Mohorko iz
Koritnega, Janez Sijanec iz
Skorbe, Mirko Sluga s Pobrež-
ja, Jože Urbančič iz Vidma pri
Ptuju, Stanko Golob iz Dornave
in Mirko Pišek iz Sestrž.
Ob podelitvi nagrad in pohval
je bilo poudarjeno, da so se
imenovani mladinci najbolj
marljivo trudili, da bi čim bolje
obvladali program vojaškega
usposabljanja in moralno poli-
tične vzgoje, še posebno pa so
se zavzemali za utrjevanje za-
vestne discipline in razvijanje
iskrenega tovarištva, spoštova-
nja in zaupanja med mladinci
ter tako pokazali lik socialistič-
nega mladinca.
Komanda tabora je nato po-
hvalila in izrekla priznanje
vsem mladincem četrte izmene,
ki so kljub težkim razmeram
zaradi deževnega vremena zelo
dobro in dosledno izvršili vse
naloge, ki so bile predvidene po
programu. Posebno priznanje je
bilo izrečeno tudi sekretariatu
Zveze mladine četrte izmene, ki
je s posebno vnemo in požrtvo-
valnostjo opravil zelo pomemb-
no vlogo v organizaciji notra-
njega življenja v taboru ter pri
reševanju dnevnih problemov.
Večina komandnega kadra pa
je bila enotnega mnenja, da je
iDila četrta izmena ena izmed
najboljših izmen na taborjenju
predvojaške vzgoje v letu 1966.
FB
Foto: Stanko Kosi
Četrta izmena mladincev PVV pred razpustom
Končano taborenje
PVV v Moškajncih
TABORENJE PREDVOJAŠKE VZGOJE -
ŠOLA TOVARIŠTVA
V sredo, 3. avgusta, je bilo v Moškanjcih končano taborjenje
obveznikov predvojaške vzgoje občine Ptuj, ki se je pričelo 2. ju-
nija 1966. Skozi petnajstdnevna taborjenja je šlo v štirih izmenah
nad osemsto mladincev, rojenih v letih 1948 in 1949. Doseženi
rezultati bodo analizirani na konferenci poveljniškega kadra, ki
ho 10. avgusta 1966 v Ptuju.
Preden smo se v Moškanjcih
Poslovili od mladincev četrte
izmene, ki so se vračali na svoje
domove v krajevne skupnosti
Desternik, Dornava, Grajena,
Hajdina. Majšperk, Ptujska go-
ra in Trnovska vas, smo izko-
ristili priložnost za razgovor s
^lani sekretariata Zveze mladine
četrte izmene, ki so v imenu
rnladincev povedali svoja mne-
•^ja in vtise o taborjenju obvez-
nikov predvojaške vzgoje.
JOŽE URBANCIC iz Vidma
pri Ptuju, predsednik Zveze
rnladine četrte izmene, je med
^rugim dejal: »V začetku tabor-
jenja v taboru PVV v Moškanj-
cih sem si predstavljal, da ga
•le bo nikoli konec. Ko se pri-
vadiš, gre vse bolje, saj sem ta-
ko,
našel svoje prijatelje in tudi
s komandirji sem v zelo dobrih
Odnosih.
Kar se tiče dela v taboru, je
Pa kolikor mogoče dobro orga-
rijzirano Tudi moralno politična
Vzgoja je zelo zanimiva, saj je
'Marsikateri mladinec slišal in si
^Spomnil mnogo koristnega.
Jiiiam pa občutek, da bi bilo de-
.ie bolj uspelo, če bi ne bilo
Posameznm   mladincev,   ki  so
delali nered in bili nediscipli-
nirani.«
ZVONKO   CAMPA   iz   Maj-
šperka: »Preden sem prišel na
taborjenje PVV, sem pričakoval,
da bo teh 14 dni trajalo celo
večnost. Toda sedaj sem si
ustvaril čisto drugačno mnenje.
Vidim namreč, da sem tu prido-
bil precej znanja. Sicer nekateri
mladinci ne kažejo dovolj zani-
manja za predavanja o politiki,
zato pa so toliko bolj navdušeni
za predavanja o narodnoosvobo-
dilni borbi. Predvsem so bila
zanimiva   predavanja   KARLA
2MAUCA in MILANA LACKA.
Spoznal sem precej mladin-
cev, ki jih morda drugače sploh
ne bi videl. Opazil sem, da je
precej mladincev zainteresiranih
za medsebojno iskreno tovari-
štvo. Skoda je le, da se še naj-
dejo nekateri, ki se ne zanimajo
za drugo kot za povzročanje ,
nemira v taboru, toda veseli me,
da je tak.Snih zelo mslo.c
MARJAN KOSTANJEVEC iz
Ptuja: »Taborjenje obveznikov
PVV je po mojem mnenju zelo
koristno. Mladinci gojijo tova-
rištvo in zaupanje drug do dru-
gega.
j Predvojaška vzgoja je korist-
na tudi zato, ker se tukaj uči-
mo važnih vojaških veščin za
obrambo domovine. Jaz želim,
da bi tabor PVV še vnaprej ob-
stajal in vzgajal mladince v do-
bre branitelje naše domovine.
Po mojem mnenju bi morali ta-
bor bolje urediti, da v deževnih
dneh ne bi bilo blata.«
MIHAEL KRALJ z Belskega
vrha: »Moji vtisi s taborjenja
PVV so precej različni. Pred
nastopom predvojaške vzgoje
sem imel popolnoma drugačno
mnenje kot sedaj. Predstavljal
sem si, da se tukaj samo mnogo
vadi in pripravlja na vojaško
službo, toda spoznal sem, da je
tukaj tudi zelo pomembna
družbeno politična vzgoja.
Na PVV sem spoznal, kakšno
je življenje v JLA in kaj vse je
mladinec dolžan narediti. Spo-
znal sem, da se mora človek pri-
lagajati različnim stvarem. Tu-
kaj je marsikateri mladinec
spoznal novega dobrega tovariša.
Upam, da je največ mladincev
odneslo lepe vtise s taborjenja.«
SLAVKO KOMEL iz Ptuja:
»S taborjenja PVV sem odnesel
dobre vtise.«
J02E ZAJSEK iz Hajdoš:
»Taborjenje PVV je zelo ko-
ristno. Predstavljam si ga kot
šolo. V šoli se učiš, da bi se ne-
česa naučil. Prav tako je s PVV.!
Nabral sem si mnogo vtisov.
Prepričan sem. da se večina
mladincev z zadovoljstvom vra-l
ča na svoje domove. Ko sem se
sprehajal po taboru, sem mimo-
grede slišal razgovor dveh mla-
dincev. Eden izmed njiju je de-
jal: ,Jaz bi vedno ostal tu. Mar-
sičesa so nas naučili.'«
DRAGO KOREN iz Cirkovec:
»Predvojaška vzgoja se mi zdi
kot nekakšna šola za življenje
v JLA. Tukaj se pač moraš na-
vaditi reda in discipline, kajti
če tega ni, se ne da delati. Glede
moralno politične vzgoje lahko
rečem, da je večina mladincev
to vzgojo vzela za zelo resno in
koristno za bodoče življenje, so
pa tudi posamezniki, ki se za
tako koristne stvari ne zanima-
jo. Zadovoljen sem bil tudi s
politično vzgojo.«
Taka in podobna so mnenja
in vtisi mladincev o taborjenju
PVV v Moškanjcih. Fantje so se
vrnili na svoje domove in na
svoja delovna mesta, kjer so z
novim elanom prijeli za delo.
Tudi starejši, ki smo skupaj z
njimi preživeli dneve taborje-
nja, smo se vrnili z bogatimi iz-
kušnjami in vtisi. Spoznavali
smo mladega človeka, njegov
značaj in hotenje ter probleme,
s katerimi se bojuje. Spoznali
smo, da je večina mladincev
zelo dobrih, delovnih in pošte-
nih, da so zavedni, in verujemo
v naše mlade fante, da bodo ko-
ristno služili svoji domovini.
Feliks Bagar
OSOJNIKOVA
CESTA V PTUJU
ASFALTIRANA
Komunalno podjetje Ptuj je s
svojo tehnično službo pod vod-
stvom Konrada Vela končalo z
asfaltiranjem Osojnikove ceste v
Ptuju. Cesta je dolga 550 m in
široka 6 m. Predračunska vred-
nost je znašala 30 milijonov S
din.
Cestna razsvetljava še ni ure-
jena, pač pa je pripravljen načrt
zanjo. Stala bo, kot je predvide-
no, ca. 7,250.000 S din.
Tako smo dobili v Ptuju zopet
eno sodobno cesto več. Doseda-
nje cestišče Osojnikove ulice je
bilo slabo makadamsko cestišče,
ki je bilo glede na namero, da se
v bližnji bodočnosti asfaltira, tu-
di slabo vzdrževano. Na cesti je
bilo mnogo luž. Sedanja cesta s
sodobnim cestiščem pa mnogo
prispeva k lepši urejenosti mesta
tam, kjer je to zelo važno: v bli-
žini kolodvora, kjer si mesto
vsak prispeli potnik najprej
ogleda.
Najdba
Učitelj najde ob vstopu v raz-
red na tleh cfgaretni ogorek.
— Čigavo je to? je vprašal.
— Vaše! je odgovoril najpo-
gumnejši učenec. Vi ste ga prvi
videli!
Nesreča
ne počiva
27. julija 1.1. se je ob 16.55 na
Dravskem mostu v Ptuju zgo-
dila lažja prometna nesreča, ki
jo je zakrivil voznik Franc Hor-
vat iz Nove vasi pri Markovcih
s konjsko vprego, ker je zaprl
pot mopedistu. Mopedist je do-
bil manjše poškodbe, na riltope-
du je majhna materialna škoda.
Na cesti Budina—Bori je pri-
šlo 30. julija 1966 ob 17'.35 do
nesreče, ko je voznik osebnega
avtomobila, grški državljan (Ta-
rapa Pas poškodoval otroka
Marijo Muhič iz Zabovc 87. Ne-
srečo je zakrivil otrok, ki je
stekel izza zapreženega voza in
tako zaprl pot vozniku. Otrok
je dobil hujše poškodbe in bil
prepeljan v bolnišnico.
Na železniškem prelazu v
Ptuju je prišlo 30. julija t. 1. ob
8. uri zjutraj do lažje promet-
ne nesreče med voznikoma
osebnih avtomobilov Aleksan-
drom Sankovič iz Ptuja, Slo-
venski trg 1 in Francem Kau-
čič, iz Maribora, Gosposvetska
24. Kaučič je izsiljevad pred-
nost, vendar pri trčenju ni bi-
lo hujše škode. Tudi poškodo-
van ni bil nikdo. Materialne
škode je za 50 N dinarjev.
(Nadaljevanje na 4, strani)
Stran 4
ILUMk  - prlek, 12. a>gU5l.i  1%'>

OIPRTA ARHEOLOŠKA ZBIRKA
V POKRAJINSKEM MOZEJU
(Nadaljevanje s 1. strani)
tetni profesor v Ljubljani, ki
je prihajal v obdobju mod obe-
ma vojnama in po vojni ob-
c<tSTK> v Ptuj. Tudi drugi arheo-
logi so izkopavali bogate pred-
mete na obmocjvt naše občine.
Omenimo naj tudi dr. Josipa
Korošca, ki je s svx)jo soprogo
Paok) služboval v ptujskem mu-
in raziskoval pr\a povojna
ieta na ptujskem grajskem hri-
bu, na Panorami ter na Turni-
šcu in je tako pridobil za mu-
zej veliko prazgodovinskih
predmetov ter i/redno bogate
najdbe staroslovanskc mate-
rialne kulture.
V muzeju je delal po osvo-
boditvi v arheološkem oddelku
dr. Bratanič, za njim pa mladi
arheologi. Perčeva je raziskova-
la ormoško ilirsko naselbino,
dr. Mikiova pa rimski POETO-
VIO. Njena naslednica je od la-
ni tov. Šubičcva-kustos. ki jo
imedila novo arheološko zbirko,
ki si jo lahko sedaj ogledate v
nekdanjih prostorih dominikan-
ske cerkve.
Velike zasluge za stalno ar-
heološko zbirko ima neumoren
arheolo.ški preparator tov. Go']-
kovjč. Veliko se je trudil^ tudi
inž. Matija Suhodolc, ki je iz-
delal načrt za opremo, ter tov.
Franc Anžel, akademski slikar,
i ki je nupra\ il za zbirko ilustra-
cije.
Denarna sredstva za ureditev
prostora za stalno zbirko so
prejemali od 1962. leta od repu-
bliškega sklada za pospeševa-
; nje kulturnih dejavnosti, bivše
j okrajne skupščine Maribor in
od skupščine občine Ptuj.
j   Tako jc sedaj odprta stalna
, arheološka zbirka v Pokrajin-
skem muzeju v Ptuju, kjer lah-
ko vidijo obiskovalci razstav-
ljene predmete, ki so jih upo-
rabljali naši predniki pred dva
tisoč leti pred našim  štetjem
pa do 12. stoletja.
Pričakovati jc, da bo odslej
obiskovalo Pokrajinski inuzcj v
Ptuju še več domačih in tujih
turisto\'.
Ko jc Vida ROJIC, ravnate-
ljica Pokrajinskega muzeja, od-
prla stalno arheološko zbli'ko,
jc Zorka ŠUBICEVA, kustos
muzeja, ra/.kazala vsem udele-
žencem razstavljene predmete.
Ob koncu naj omenimo šc to,
da jc no\a stalna arheološka
zbirka velikega pomena za naše
zgodovinsko mesto in bi bilo
prav, da bi v prihodnje omogo-
čala skupnost več sredstev za
to področje.
Franci GOLOB
S svečane otvoritve stalne arheološke zbirke Pokrajinskega muzeja
Nesreča ne počiva
3. avgusta t. 1. ob 13.35 je pri-
šlo na Rogozniški cesti pri od-
cepu na železniško postajo do
lažje prometne nesreče med
voznikoma osebnih avtomobi-
lov Jakobom Majcen, Cesta dr.
.Tožeta Potrča, Ptuj in Francem
Rakuš, Na tratah 8. Nesrečo je
zakrivil Majcen, ker je vozi! z
\eliko hitrostjo in je pri trče-
nju povzročil škodo za 3000 N
dinarjev-. Drugih poškodb ni
bilo. '
Mopedist Franc Belšak iz
Majskega vrha 64 je 4. avgusta
t. 1. ob 16. uri na Zagrebški ce-
sti podrl pešca Nežo Rogina iz
Ptuja, Spolenjakova 14, in jo
lažje poškodoval. Nesi"ečo je
zakrivila Roginova, ker je ne-
pra^ilno prečkala cesto. Mate-
rialne škode ni bilo.
V Rajčevi ulici pred hišno
št. 3 je 5. avgusta t. 1. ob 11.45
traktorist Franc Potočnik, iz
Budine 7/c poškodoval pešca
Majdo Belšak, iz Ptuja. Do ne-
sreče jc prišlo, ko je Potočnik
obračal traktor in pri tem za-
del pešca. Malerialne škode ni
bilo.
8. avgusta t. 1. ob 9.30 je pri-
šlo do prometne nesreče v No-
vi vasi pri Markovcili. Nesrečo
je povzročil neznan avtomobi-
list, ko jc prehiteval avtobus in
mopedista. Medtem jc mopedi-
sta stisnil med sebe in avto-
bus. Mopedist Ivan Štum-
bcrger iz Razvanj 48 pri Mari-
boru je dobil lažje telesne po-
škodbe.
Uspela mladinska prireditev
»P0KA21 KAJ ZNAŠ!« V GORIŠNICI
V soboto, 6. avgusta 1966, ob
20. ui"i je pripravil mladinski
aktiv v Gorišnici priljubljeno
mladinsko prireditev POKAŽI,
KAJ ZNAS v počastitev občin-
skega praznika in 25-letnice
vstaje jugoslovanskih narodov.
V zadružnem domu v Gorišnici,
kjer je bila prireditev, so gle-
dalci in poslušalci napolnili dvo-
rano do zadnjega kotička.
Prireditev je začel trlo Cdija
Klasinca iz Ptuja, ki je razve-
seljeval poslušalce s prijetnimi
melodijami.
Tudi tokrat sta ocenjevali
nastopajoče dve komisiji, in si-
cer strokovna komisija in ko-
misija iz občinstva. Strokovno
komisijo so sestavljali; Ivanka
2nidarie, učiteljica osnovne šole
Miklavž pri Ormožu, Franci Go-
lob, urednik mladinske oddaje
radiu Ptuj, Marija Kline, usluž-
benka iz Gorišnice, in Janez
Rupnik, študent iz Osluševcc.
Iz občinstva so ocenjevali:
Branko Krajnčič, profesor gim-
nazije Ptuj, Marta Horvat, uči-
teljica iz Zavrča, Slavko Brod-
njak, uslužbenec iz Stojnc, in
Mojca Stanič, dijakinja eko-
nomske srednje šole v Ptuju.
Obe komisiji sla ocenjevali re-
alno in sla dodelili prvo mesto
Jožetu Kojku, učencu osnovne
šole Gorišnica, doma iz Mure-
tinec. Poslušalci so bili prese-
nečeni nad njegovim petjem,
zlasti jih je navdušil z ribniško
pesmijo. Ko smo povprašali
mladega pevca, kako dolgo že
poje, nam je povedal, da redno
sodeluje v šolskem pevskem
zboru, da ima zato veliko za-
slug tudi njegova učiteljica, ki
vodi pevski zbor. 2. mesto pa si
je priboril mladi pesnik Vlado
Viher, dijak učiteljišča iz Za-
gojič. Iz razgovora z njim po-
vzerhamo, da ima veliko veselje
do pesništva in je doslej napisal
več pesmi, ki jih je objavil v
raznih mladinskih listih, naj-
več v glasilu Mlada pota. Tretje
mesto pu je osvojila mladinka
Stanka Fric iz Budine, ki je na-
stopila z dvema recitacijama.
Dobro so se izkazali tudi dru-
gi nastopajoči, med njimi naj
omenimo ansambel iz Dornave,
ki ga sestavljajo oče in trije
sinovi.
Skratka, ta prireditev je lepo
uspela in so poslušalci zado-
voljni zapuščali dvorano. Z mla-
dinsko prireditvijo POKAZi,
KAJ ZNAŠ, ki jo jc vodil mla-
dinec Franc Feguš, je mladinski
aktiv Gorišnica ponovno doka-
zal, da uspešno kulturne deluje.
Prireditev so omogočili neka-
teri ptujski kolektivi, in sicer:
trgovski podjetji Panonija in Iz-
bira, živilska industrija Petovia
in Delta Ptuj. I. B.
V PTUJSKI BOLNIŠNICI
se zdravijo naslednij lioncsre-
čcnci
Stclan Voda, Nova vas pri
Ptuju, si je 2. avgusta 1966 po-
škodoval hrbet in desno nogo;
Ivan Zlobnik, Frankovei 8, Or-
mož, si je o. avgusta 1966 ^ ža-
go poškodoval levo roko; Jože
Gorišek. Breg 38. Majšperk. si je
3. avgusta 196(i poškodoval desno
roko; Boris Vajsbaher. Podvinci
99, Ptuj. si je 30. julija 1966 po-
škodoval glavo: Ivan Turiševič,
Apače 33, Lovrenc, je 4. avgusta
1966 nerodno stopil ter si poško-
doval desno nogo; Janez Kanc-
ler. Apače 39, Lovrenc, si  je
4. avgusta 1966 s krožno žago po-
škodoval desno roko; Franc Gra-
bar, Mostje 2, Juršinci, je 4. av-
gusta nerodno stopil in si poško-
doval desno roko; Anton Drafio-
ner. Veliki Brebrovaik 7 a. Mi-
klavž, je 2. avgusta 1966 padel in
si poškodoval desno nogo; Ivan
Šilec, Drbetlnci 67, Vitomarci,
je padel s podstrešja in se
poškodoval; Antoniji Žmavc, Ki-
car 33, je krava poškodovala hr-
bet in prsi; Oto Gerečnik, Gereč-
ja vas 2, Hajdina, si je pri delu
poškodoval desno roko; Milena
Ozmec, Placarovci 4, Gorišnica,
je padla s kolesa in si poškodo-
vala desno nogo; Martin Sirec,
Spuhlja 89, Ptuj, je 7. avgusta
1966 padel in si poškodoval levo
nogo: Angela Jerič, Crmožiše 9,
Stoperce, je 7. avgusta 1966 pad-
la z drevesa in si poškodovala
hrbtenico; Julijano Zotlar, Stojn-
ci 52. Markovci, je podrl avto in
jo poškodoval; Janez Kovačič,
Slomi 3. Polenšal^. je 7. avgusta
1966 padel z drevesa in si poško-
doval levo roko; Stanka Janeži-
ča, Vel. Brebrovnik 24, Miklavž,
je 7. avgusta 1966 podrl avto ter
mu poškodoval obe nogi; Franc
Hržič, Vel. Nedelja, Ormož, je
5. avgusta 1966 padel in si po-
škodoval obe nogi; Otilija Zavec,
Kicar 24, Ptuj, je 7. avgusta 1966
padla in si poškodovala levo ro-
ko: Marica Lesjak, Pobrežje 24,
Videm, je 8. junija 1966 padla in
si zlomila obe nogi; Terezija Šic,
Dom upokojencev in okrevališče
Muretinci, je 6. avgusta 1966 pa-
dla in si poškodovala desno no-
go; Miha Pukšič, Formin 95, Go-
rišnica, je 8. avgusta 1966 padel
s kolesa in si zlomil levo nogo;
Anton Žula, Paradiž 22, Cirkula-
ne, je 7. avgusta 1966 padel in si
zlomil prst na levi roki; Ana
Zunko, Sp. Hajdina 23, si je
o. avgusta 1966 poškodovala levo
nogo.
Vsem želimo skorajšnje okre-
vanje.
Imel je srečo
— Ko sem bil toliko star kot
si sedaj ti, jc govoril oče svojemu
sinčku, je bila naša družina siro-
mašna in nikdar nismo imeli tako
dobrih jedi na mizi, kakor jih
imamo sedaj.
— No glej, očka, kakšno srečo
imaš, je odgovoril sinček, sedaj
živiš pri nas in imamo vedno kaj
dobrega.
Dostojen odgovor
Ošaben posestn;k se je hotel po-
šaliti z veterinarjem, zato ga je
vprašal:
— Vi ste doktor za živino kajne?
— Da, — je mirno odgovor:'! ve-
terinar. — Kaj pa vas boli?
USPEH CIRKOVČANOV V ZAGREBU
touilorna .tKupina  Prosvetn,.ga
24. do 27. julija l.i. v Zagrtbu r.a
vevi}i jUsus-lovaniKe loik.i>rc. 'iu
je bila najmnožicnejša tolklwna
manifestacija pi\ iiaa, ker ju ao-
deiovaio iO skupm z 2500 č.am.
Zastopani !?o bilj vsi jugosiovan-
ski narodi m maniauie. Te diu ao
bile zagrebške uhec polne ljudi v
izvirnili narodnih nošah. Zagix^b-
čaui fco polvazaJi veliiio gostoljub-
nosti in zanimanja -za nastope, saj
&o vsak večer v vel:kan*kcm šte-
vilu prisostvovali nastopom raz-
nih skupin.
Cirkovčani &o bili edina sloven-
ska skupina in go častno zastopali
bvojo ožjo domovino. S svojimi
nastopi so navdušili g.edalce. Pri-
kazali so plese, s katerimi so želi
veliko priznanje. Poleg šestih
drugih skupin so prejeli vabilo na
gostovanje v Beogradu v letoš-
njem septembru. Zal so morali za-
vrniti vabilo na folklorno priredi-
tev v Svrlj:gu. Zagret.jani
izrszili željo, da b. p.Mii^j
to zopet s-€de.oval;  na z^-
reviji toUUore.
To je vsekakor \eliK u-
razmeroma mlade tol^.t.h
pine, ki se je doklej bov \ j
štetimi težavami, saj jf b;
štirimi  leti, po Kcržeiov;
^■K)\ sem   razbita.   bri-.z  ga
itd. Danes pa je do^eula -
dolcOeno k\aliteto. \rednob'
garderobe pa cenijo na nad 1 ,^
lijon S din. Zal skupina n m^i ^
več možnosti za nastop;, da bi,
kalila. Zato bi naj v Ptuju ne t
lo več kulturne ali turi.-t ene p,
reditve brez te skupine. Sodeluj,
čim bi morala podjetja, kjer (j
lajo, omogcieili prosti čas oh p,
reditvah, ker se bo le v tem p.
meru skupina lahko  raz\':
takšne kvalitete, da bo lali   ■
častneie zastopala folkloro i....sej
okoliša.
MM
IZ DLLA KO.\llSJJi; rUl Obli ZK PTtJ
Problematika
na področju šolstva
(Nadaljevanj
nujno treba povezati z razpravo
o tezah republiškega zakona o
financiranju izobraževanja in
vzgoje. Teze zakona pi'edvideva-
jo stalne in obvezne vire sred-
stev za izobraževanje, po potrebi
pa tudi dodatne vire. To pred-
stavlja lepo zamišljen sistem
financiranja izobraževanja in
vzgoje. Ce se pa poglobimo v
to, kakšna bi bila konkretizacija
teh določil — ni razloga za opti-
mizem. Mnenja so, da bi moral
biti zakon konkretnejši glede
stalnih in obveznih virov, sicer
se lahko zgodi, da bo zakon ostal
le visokodoneča deklaracija, ki
je v praksi ne bo moč uresničiti.
Z novim sistemom financira-
nja bo šolstvo sčasoma dobilo
tudi večjo materialno osnovo,
kar bo vplivalo tudi na kvalitet-
nejši razvoj samoupravljanja in
na notranjo delitev v kolektivu
po dejansko vloženem delu in
po kvaliteti tega dela.
Napak bi bilo si delali utvare,
da jc samoupravljanje v šolstvu
že steklo v polnem smislu, am-
pak je to šele v začetni fazi.
Močno ga še obremenjuje admi-
nistrativna miselnost, družbeni
in politični dejavniki v šolstvu
pa se premalo spoprijemajo s to
miselnostjo. Potrebno je tudi
objektivno oceniti, v kakšnem
materialnem položaju so ti sa-
moupravni organi. Ali marsi-
kdaj, prav po zaslugi admini-
strativnih predpisov, samo-
upravni organi v šolstvu ne re-
šujejo manj pomembnih stvari,
medtem ko nekateri vsebinsko
pomeinbni družbeni, politični in
idejni problemi gredo mimo.
Idejni   problemi   pouka   in
družbena vzgoja.
Ta vprašanja smo zadnja leta
v šolstvu močno zanemarjali. Ne
e z 2. S'trani)
gre samo za svetovnonazors
usmerjenost prosvetnih  dela
cev, temveč bolj za znanje
sposobnost prežeti pouk z id«
nostjo, vcepljati jo v srca itUi
dih. Gre za večjo humanizac]
družbenih odnosov  na socia
stičnih   osnovah,   zato   nob
mlad človek ne more biti in
proti tej naši idejnosti. Prosve
ni delavci, med njimi tudi k
munisti, cesto vztrajajo na od
nosih, ki so si jih izoblikoval
prva leta po vojni. Toda ustvar
jajo se novi odnosi v družbi
dorašča nov rod, ki jc globoh
zainteresiran za socializem, 1
pa tudi za stare oblike dela. ^
to moramo spremeniti način de
la in ga prilagoditi novim po.
trebam.
Naš družbeni razvoj gre skoz
nasprotja in spopade, ki ji:
predvsem komunisti moramo ib.
zumeti. Človeško je, da smo
včasih nestrpni in želimo, da si
problemi hitreje rešujejo; todi
znati moramo biti tudi realni i
stvarnostjo, v kateri živimo.
Zveza komunistov mora bit
vedno sredi dogajanja in življe
nja. Prav iz tega razloga jc olj
činski komite dal pobudo zj
pripravo gradiva, ki naj bi
predmet širših razprav nied de-
lavci na področju šolstva in iz.
obraževanja. Predvsem komuni,
sti morajo videli pojave in pa
bleme na tem področju takšB
kot dejansko so; i-^časuo v^^M
niorajo boriti za take odnose ■
tako vrednotenje šolstva, kot j
želeli, da naj bi bilo. To pa 13^
rao dosegli, če bomo vse probl6
me, kot je rekel tovariš Tito m
IV. plenumu CK ZKJ: »reše-
vali tako, kakor smo nekoč zna-
li — enotno, komunistično.«
F. F.j
Vabilo na večerjo
— Vi ne bi imeli nič proti, če
bi mi jutri skupaj večerjali?
— Nikakor ne.
— Tedaj jutri ob osmifi pri vas!
Kdo koga?
— Moja žena hoče shujšati t«|
sedaj vsak dati jaha konja.
— In kakšen je rezultat?
— Po enem tednu je konj shuj'
šal za deset kilogramov.
Odlomki iz življenja heroja
XX.
Rojstvo brigade
Dušan je na Krenicnjaku na-
daljeval marca 1942 življenje,
kakršno jc bilo v taborišču na
Pugledu, le da ga je tu pozdra-
vila pomlad. Prebivalci v oko-
liških vaseh so bili tudi tu tesno
povezani z II. štajerskim bata-
ljonom. Obveščevalci so Duša-
na-Tomaža obveščali o sovraž-
niku in o ljudeh, ki so se so-
vražniku vdinjali. Partizanom
so pridno prinašali hrano.
V štabu bataljona je Dušan v
zadnjih marčnih dnevih obilo
delal. Morali so preurediti bata-
ljon, saj je število partizanov j
preraslo pomen bataljona. To-
.maž in Stane sta se sklanjala
nad seznami borcev in oprede-
ljevala nove enote. Dne 29. mar-
(;a 1942 so načrti dozoreli — na
Kremenjaku so ustanovili prvo
slovensko brigado. Dušan Kve-
der-Tornaž piše o njej v članku
Kaj pomeni ustanovitev prve
slovenske brigade (Borec 1966 3),
Franc Mekinda pa opisuje v
knjigi Pohod II. grupe odredov,
kako so bataljon preimenovali
v brigado. V njegovi knjigi či- ■
tamo, da je govoril ob ustano- i
vitvi prve slovenske brigade na
zboru II. štajerskega bataljona
Du.šan Kveder. njen komisar.
Stopil je pred borce, jih preme-
ril z nasmejanimi očmi in v pri-
jetnem tonu pozdravil vse par-
tiz,ane. Za njim sta stala ko- j
mandant Stane in njegov na- j
mestnik Skala. Tomaž je govo-
ril tako preprosto in s takim
navdušenjem, da so borci kar ^
strm-eli. Omenil je uspehe, ki i
jih je imel bataljon v boju s
fašisti, nove naloge, posebno je
poudaril, da je II. štajei\ski ba-
taljon potrebno preurediti, ker
je število borcev doseglo že 250.
Bataljon se mora zato razdeliti
v dva bataljona. Pojasnil jc, da
ima štab nalogo čimprej odriniti
z vsemi enotami na Stajersl\o,
kjer je že I. štajerski bataljon.
Vsi trije bataljoni bodo sestav-
ljali prvo slovensko brigado.
Za Tomaževim govorom je
stopil pred bataljon namestnik
komandanta Skala in prebral
dnevno povelje o ustanovitvi
I. štajerske brigade. Štab bri-
gade bodo sestavljali koman-
dant brigade Stane, njen komi-
sar Tomaž, komandantov na-
mestnik Skala, brigadni zdrav-
nik Vlado in začasni brigadni
kurir Bob.
K brigadi spadajo I. štajerski
bataljon, sestavljen iz Trbovelj-
ske, Savinjske in Pohorske čete,
ter drugi in tretji bataljon, ki
sta bila ustanovljena na Dolenj-
skem.
Stab je nato izdal svoje prvo
povelje o imenovanju koman-
dirjev in komisarjev bataljona
in čet, ki sta ga podpisala To-
maž in Stane.
Na večer tega dne so kmetje
vozili v partizansko taborišče
potico in meso, ker so prišli ve-
likonočni prazniki. Pozno v noč j
so partizani rajali. Naslednjega
dne se je štab I. štajerske bri-
gade razgovarjal o bodočih na-
logah. Dušan Kveder je pisal o
ustanovitvi prve slovenske bri-
gade v že prej omenjenem član-
ku, da so brigado ustanovili
zJiradi naloge, ki jo je določil
glavni štab Slovenije — pre-
koračiti italijansko-nemško za-
sedbeno mejo, priti na Štajersko
in tam skupaj s krajevnimi eno-
tami začeti vstajo in ustvariti
osvobojeno ozemlje. On in Franc
Piozman-Stane sta prevzela pot
; veljevanje v tej enoti, ki bi naj
opravila to veliko nalogo. Med
preučevanjem nalog in okoliščin
je bila potrebna odločitev usta-
noviti več enot z obeležjem od-
redov ali pa ustanoviti močnej-
šo, redno, udarno enoto. Stane
in Tomaž sta se odločila za
drugo možnost. Brigada se je
oblikovala na Dolenjskem, kjer
se je laže razvijala v okolju
italijanske okupacije, kakor bi
se na Štajerskem, ker italijanski
okupator ni obvladal položaja.
Množična Osvobodilna fronta je
ohromila vse sovražne povračil-
ne ukrepe.
Dušan nadaljuje v svojem
članku, da je bilo mogoče usta-
noviti zaradi ugodnega položaja
v ljubljanski pokrajini že 15.-
decembra 1941 poseben bataljon,
ki bi moral na Štajersko. To je
bil II. štajerski bataljon. Zaradi
prihoda novih prostovoljcev je
kmalu imel toliko ljudi, da je
bil 29. marca 1942 razdeljen v
dva bataljona — v drugi in
tretji. Pokrajinski štab parti-
zanskih čet je postal tega dne
štab I. štajerske brigade. Dan
pozneje, 30. marca, je štab prve
štajerske brigade izdal ukaz pr-
vemu štajerskemu bataljonu o
njegovi koncentraciji, i^eorgani-
zaciji in nalogah. Toda 4. aprila
1942 je glavni Stab v Ljubljani
izdal ukaz, da se iz štajerskih
enot oblikuje druga grupa od-
redov. Zaradi pi-etrganih zvez
med brigado in štabom je ta
ukaz prišel v štab brigade šele
nekaj dni pred prvim majem, i
Proslavo prvega maja je štab
brigade povezal s preimenova-
njem brigade v grupo odredov.
Iz novih čet v že oblikovanih
' bataljonih je tedaj sestavil še
četrti bataljon. Okoli 13. maja
so ustanovili še peti in okoli
1. junija šesti bataljon.
Tomaž in Stane sta ukrepala
zaradi pretrganih zvez z bloki-
rano Ljubljano po svoje in o
tem po prvi možni zvezi obve-
stila glavni štab. Glavni štab
Slovenije še ni vedel, da so
ustanovili izven Slovenije prvo
in drugo proletarsko brigado,
zato ni bil zadovoljen z ustano-
vitvijo I. štajerske brigade. Pre-
imenovati so jo morali čez ne-
kaj tednov v il. grupo odredov,
ki pa je ohranila vso lastnosti
brigade, njeno udarno moč,
gibčnost, iznajdljivost in svojo
notranjo organizacijo in disci-
plino.
Dušan piše o odlikah prve
slovenske brigade in poudarja,
da je bilo poveljevanje v njej
centralizirano. V njej ni bilo
samoiniciativnega, neskladnega
nastopanja posameznikov, kar
je značilno za odrede. Enovito
nastopanje se je pokazalo na
Libergi, Turjaku, Pugledu, Jan-
čah, Muljavi in pozneje na Go-
renjskem. Zaradi manevrskih
nalog brigade so prihajali vanjo
le izbrani ljudje. Do konca nje-
nega obstoja so sprejemali v
brigado le prostovoljce, večino-
ma delavce iz Ljubljane in nje-
ne okolice, z Dolenjske in Šta-
jerske, nekaj tudi dijakov, le
majhen odstotek je bilo kme-
tov. Večino brigade so sestav-
ljali člani Komunistične partije
ui SKOJ. I
Dušan piše dalje, da je bila
ustanovitev brigade napredno
dejanje. V prvi polovici leta
1942 ie bila edina udarna ma-
nevrska enota NOV Slovenije
in sodi tudi med prve redne
enote NOV Jugoslavije. Pred
njo so ustanovili prvo proletar-
sko brigado v Piudnem 22. de-
cembra 1941 in drugo proletar-
sko brigado v Cajniču 1. marca
1942.
Tako jc podal sodbo o brigadi
Dušan Kveder, ker je hotel po-
trditi, da se s komandantom
Stanetom nista zinotila, ko sta
ustanovila brigado. Potreba je
to narekovala.
Kmalu po rojstvu I. štajerske
brigade je praznoval Dušan svoj
rojstni dan. Deveti april! Tega
dne je izteklo sredi njegovih
partizanskih tovarišev sedem-
indvajset let njegovega življe-
nja, izteklo pa je tudi devet let
revolucionarnega dela, let boja
za višje kulturne vrednote člo-
veške družbe. Pred devetimi leti
so ga aprila sprejeli v Ptuju
v Komunistično partijo! Tedaj
se je posvetil veliki nalogi. Na
revolucionarni poti je doživel
veliko lepega in pretresljivega.
Srečal se je s človeškim pogu-
mom, velikim tovarištvom, ne-
izmernim odrekanjem, s stra-
hotami vojne, krutostjo nasilja.
Na tej poti je našel velike pri-
jatelje in dobre tovariše. Od
innogih se jc moral posloviti za
vedno. Žalovanje za njimi se
zbuja s spomini nanje. Te spo-
mine pa gazi vsakdanjost, do-
godki, ki te prevzemajo s svojo
pomembnostjo.
Dušanov rojstni dan je minil
in z njim misel na njegov po-
men. Drugi dan je vstal v sve-
žem jutru zgodnje pomladi čvr-
sto zasidran v dnevno delo bri-
sadnega štaba. Dnevi so hiteli
v pripravah na odhod na Šta-
jei\sko, pa tudi drugače niso
partizani držali rok križcin.
Opravka so imeli s sovražni-
kom. Veliko slabega jim je pri-
nesel izdajalec, ki se jc vrinil
mednje,
Bilo je 16. aprila. Iz brigade
jc pobegnil Jože Fatur iz Vira
pri Stični, ki se je priditižil par-
tizanom pred petirni dnevi. No-
beden ni vedel, da je ovaduh,
ki so ga k partizanom poslali
Italijani. Njegov beg pa ga je
izdal. Dušan in vsi v štabu so
bili prepričani, da je Fatur na
poti v Stično, kjer bo prijavil
karabinjerjem, kje je partizan-
sko taborišče. Povedal pa bo
seveda šc vse. kar je videl in
slišal v brigadi. Štab je odredil
vse za sovražnikov napad. Ce^
dva dni po Faturjevem begu so
se pomikale proti taborišču ko-
lone Italijanov. Prodirale so H
raznih smeri. Pri MedvednjakU
so jih partizani napadli iz za-
sede. Vnela se je huda bitka,
v kateri je sovražnik do smrti
zadel tri partizane.
Komisar Tomaž in komandant
Stane sta s štabom brigade po-
stavila manjše zasede ob robo-
vih bližnjega gozda. Okoli ene
popoldan je italijanska pred-
hodnica iz Ivančne gorice kre-
nila po cesti proti Muljavi, za
njo pa okoli dvesto mož. Zase-
da pri Kobičevem hribu jim j6
zagodla z zbrojevko na sto me-
trov. Italijani so začeli obstre-
ljevati hrib s težkimi minometi.
V. n.
(Dalje prihodnjič)
Sfrnn ?
TLDMK — petek. 12. a>jsusla 19(.6
Strnn '
i\aše zdravie
MELONE, DINJE, PARADIŽNIK,
r    MALANCANI
Melone, dinje, paradižnik ter
jpalan'^^"' niso samo zelo okusni
jaJeži. temveč vsebujejo zelo
j^nogo konstnili snovi. V njih je
jjijiugo lahko usvojljivih ogljiko-
vodikov, vitamina C in karotina.
Vsebujejo ludi alkalne snovi, kar
je zelo važno. Stvar je v tem, da
vsebujejo osnovni proizvodi pre-
jjrHnc: meso, jajca, rit>e, kruh itd.
„ijnera.ne, kislo reagirajoče snovi,
j^cr te v prehrani prevladujejo
pastaja v arganiz.mu višek kisli;;
pziioma nrenasičcnost s kislmaml.
Ijar negativno vpliva na vrsto
pracosov in tudi na izmenjavo,
paradi tega morajo vsebovati
cbroki proizvode, ki vsebujejo
mineralne alkalne snovi —povrt-
pjiio in sadje.
Ce.uloza kot sestavni del me-
]on. d'nj. paradižnika in malan-
caii blagodejno voMva na dejav-
po.-^l črevesne mikroflore. Pospe-
šuje izločanje tiolesterina iz or-
ganizma in izboljšuje proces pre-
V melonali, dinjah in paradiž-
niku je tudi folijeva kislina, ki
ima antisklerotične lastnosti. Ta-
ko je npr. v 100 gr melon ali
dinj ca. 150 gam lolijevo kisline
(1 gama je 1/1000 miligrama). Ne-
]{aj manj folijevo kisline je v
paradižniicu, vsekakor pa so ti
sadeži bolj bogati s to kislino, kot
drugi proizvodi.
V dinjah in paradižniku je
mnogo železa. V dinjah ga je 17
krat več kakor v mleku, dvakrat
več kakor v kokošjem mesu in
trikrat več kakor v ribi. Melone
m malancani vsebujejo trikrat
manj železa kakor paradižnik
ali dinje. Kakor je znano, igra
železo važno vlogo pri tvorbi krvi.
pa tudi pri oksidacijskih procesih
in v pogledu rasti. Proizvode, ki
vsebujejo železo, posebno potre-
bujejo otroci in stari ljudje.
So ljudje, ki mdslijo, da para-
dižniki škodujejo zdravju ter jih
zato uporabljajo le v o^mejenih
količinah ali pa jih sploh ne
uživajo. Strah takšne vrste ni z
ničimer utemeljen. Paradižnik
koristi vsem. Predvsem se odliku-
je zaradi velikih količin organ-
skih kislin. Včasih so mislili, da
vsebuje paradižnik le ščavno
kislino, ki omogoča izmenjavo so-
li. To je bil tudi razlog, da so
omejevali uporabo paradižnika ali
ga celo izključevali iz prehrane
pi-iletnih ljudi. Sodobne raziskave
pa so dognale, da vsebuje para-
dižnik jabolčno in limonino kisli-
no, ki ju organizem vsekakor po-
trebuje. Glede ščavne kisline pa
j(> bilo ugotovljeno, da so pre-
cenjevali količine, ki jih vsebuje.
Dokazala so celo, da je v paradi-
žniku tako neznatna količina
ščavne. kisline, da to ne more
vnlivati na izmenjavo soli. Para-
dižnik vsebuje tudi soli organskih
kislin.
Da bi rehabilitirali paradižnik,
navajamo šo nekaj podatkov o
purinih, ki jih vsebuje. Purini so
proizvodi   izmenjave   beljakovin.
Kakor je znano, je treba v pre-
hrani ljudi v zreli in priletni do-
bi nekoliko omejiti količino pu-
rinov. Popolnoma jih je treba iz-
ključiti pn protinu in drugih
obolenjih, ki so povezana s kr-
šenjem izmenjave purinov. Mno-
go purinov vsebujejo proizvodi ži-
valskega vira (meso, jajca, ribe),
pa tudi nekateri rastlinski proiz-
vodi, kot so fižol, grah, špinača
solata, cvetača in dr. Paradižnik
je izjema, ker vsebuje zelo malo
purinov. Zaradi tega lahko uživa-
jo paradižnik vsi, torej tudi tisti,
ki SQ zboleli zaradi izmenjave pu-
rinov. V njem je tudi mnogo
karotina, ki mu pripisujejo velik
fiziološki pomen. Karotin je, kot
je znano, provitamin A, snov, iz
katere organizem ustvarja vita-
min  A.
Ce upoštevamo, da se ohrani v
organizmu ca. 6—8 mesecev ali
celo več, je važno, da se oskrbi
organizem z njim v poletnem
času. Pozimi nadomesti svež pa-
radižnik njegov sok, v katerem
se ohranijo mineralne snovi, or-
ganske kisline in deloma karotin.
Zelo dragoceni so v prehrani
malancani. Imamo podatke o
tem, da malancani pospešujejo
zniževanje holesterina.
Izvedli so poskuse na živalih z
višji nivojem holesterina. Hranili
so jih z malancani; ugotovljeno
je bilo, da se je količina holeste-
rina občutno zmanjšala. Tako de-
lujejo malancani tudi na člove-
ški organizem.
Malancani so dober vir kalija.
100 gramov sadežev vsebuje 226
•miligramov kalija. Kakor je zna-
no, pospešuje kalij izločanje te-
kočin in soli iz organizma. Razen
tega regulira delovanje srca. S
tega razloga je treba s kalijem
bogate proizvode priporočiti za
uporabo v prehrani.
M. P.
Vrnimo se h kme^lici Alojziji
Rundell. Njenega moža je pred
nekaj meseci doletela nesreča in
mu je poginilo voč telic, krava pa
je zmanisala vsa.kdanjo količino
mleka. Mož je ►>ugotowl", da ]^
tega kriv sam hudič in pozval za-
klinjalca Hennana Drejerja. Drc-
jer ni delal nič drugega razen te-
ga, da je hodil »izganjat hudiča^'
in zelo dobro živel: imel je bogato
hišo in drag avto. Vzroki pogina
niso vzbujaii pri njem nobenih
dvomov: goispodarstvo je začara-
no. Treba je izgnati hudiča, ■ jč
rekel, in ga ►»izgnal«. Minilo je
nekaj tednov, vendar izganjanj«^
ni nič pomagalo. Krava je dajala
še manj mleka. '
Drcjer , izganjanj
ni pomagajo. pomciu,.da,je.čiarpv-
niča v hiši. Od tega. trenutlva dalj(|
je postalo življenje Alojzije Run-j
deli pravi pekel. Spravili so jo v!
tesno izbico in ji dajali vi;ak dan
neko brozgo. Ženska ni mogla
v^zdržati in je zbolela ter so JQ
morali napotiti v bolnišnico. Kma-i-
lu potem" jc pobegnila k s\(>y;'.n
staršem.
Zakllnjalci, izganjavci hudiča in
lovci na čarovnice ter drugi lo-
povi se počutijo v Nemčiji precej
vame. Oškodovani se navadno ne
obračajo na .sodišča. Poglejmo, kaj
pravi, o lej zadevi po pričevanju
lista Stern znani nemški etnograf
Johann Krause: prihajajo žene in
jokajo in pripovedujejo, kako jiii
preganjajo. Na sodišča se ne obra-
čajo, ker ne pričakujejo od tet!-
nič dobrega.
MP
MlliMUlfdSTI
Srednji vek v XX. stoletju
v srednjem veku bi. kmetico
Alojzijo Rundcli iz vvurtenborške
^'asicc Berg dohitela ^strašna uso-
da. Njo bi. kot mnogo drugih »ča-
]-o\-niC". podvrgli! orožnemu mu-
čenju, da bi bila smrt na grmadi
zanjo rešiitev nečloveških muk. Se-
daj v Nemčiji ne plamtijo grmade
ink\izicijc, »-lov na čaroamice«'pa
se nadaljuj'e. pri čemer jo treba
upaštevati pomen besed v direkt-
nem smislu. Na mesto inkvizitor-
jev so stoipili sedaj zastopniki
mnogoištevi.lne sekte zaklinjaleov.
Težko jo verjeti, vendar dejstva
ostagajo dejstva: v zahodni Nem-
čiji parazitsko živi blizu 10.000 ča-
rovnikov na račun ncizobraženosli
in praznoverja ljudskih ninožic.
»Ribnjčan Urban, p« celem svetu znan...« .ic obiskal oh zadnjem
pcjniii Ormož in jc poskrbel poleg dobre prodaje suhe jiobc ludi za
rabavo ljudi, ki so prišli do njegovega prodajnega mesia. Zapel je
pesem o Kibničanii Urbanu, ki se mu jc dobro podala, zraven pa
jc šc povedal kakšno smešno.
ZA AKlIVVUŠli Mm KLIBOV 0Z\
V PTIJIJ
Občinski center klubov orga-
nizacije Združenih narodov v
Ptuju je na svoji seji dne 28. ju-
lija izvolil nove člane sekreta-
riata, novega predsednika in se-
kretarja in se dogovoril za na-
daljnje delo. V letošnjem letu so
namreč člani sekretariata precej
popustili pri organizaciji posa-
meznih akcij in ustanavljanju
novih klubov v Ptuju. Vzrokov
za to pa ne moremo iskati samo
pri njih samih, ampak tudi v
objektivnih težavah, ki so jih
spremljale skozi vse leto. Člani
občinskega centra so stari pov-
prečno sedemnajst let in zato je
težko zahtevati od njih nekih
posebnih organizacijskih spo-
sobnosti, iznajdljivosti in rutine.
Ob vsem tem je še problem do-
tacije, za katero so zaprosili ob-
činsko skupščino in je niso do-
bili. Preslabo so se povezali z
ostalimi organizacijami, ki bi
jim lahko s svojimi kadri in z
moralno podporo veliko po-
mogle. Vsekakor bi moralo priti
do večjega sodelovanja z občin-
skim komitejem ZMS, ZK in
SZDL. V samem sekretariatu
občinskega centra klubov OZN
bi morali imeti tudi kakšnega
mentorja, ki bi mladim kdaj pa
kdaj priskočil na pomoč. Člani
občinskega centra pravijo, da so
cesto naleteli tudi na nerazume-
vanje in na podcenjevalno tre-
tiranje svoje organizacije. Zato
so sklenili, da bodo z delom v
klubih in s koordinacijo tega
dela letos skušali napredovati
in doseči večje uspehe. Ustano-
vili bodo več novih klubov na
osnovnih šolah, na gimnaziji
(kjer je klub^ OZN zelo dobro
delal, sedaj pa nikakor ne more
zaživeti) in tudi v kakšni de-
lovni organizaciji.
Člani občinskega centrd klu-
bov OZN v Ptuju Sonja Valen-
tin, Drago Vlah, Majda Bratec,
Branko Veršič, Vida Kelner in
Zinka Praš so sklenili, da bodo
že kar naslednji teden začeli, z
delom in tako pripravili vse za
start v septembru. Veliko dela
jih čaka in zato — mnogo uspe-
hov!
je vodila Sonja Valentinova,
svetovala pa prof. Šuligojeva.
Ta klub je dal tudi nekaj aktiv-
nih članov, ki bodo odslej delali
pri občinskem centru.
Najbolj.ši klub OZN v Ptuju
v lanskem šolskem letu je bil na
Ekonomski srednji šoli. kjer ga
Veličastna esperontsko manifestacija
v Budimpešti je bil od 30. ju-
lija do 6. avgusta enainpetdeseti
svetovni esperantski kongres pod
pokroviteljstvom podpredsedni-
ka madžarske republike. Zbranih
je bilo okoli 4000 esperantistov iz
40 držav. V impozantnem domu
sindikatov je potekal program
kongresa. Ob svečani otvoritvi
v ogromni športni palači, okra-
šeni z esperantskimi zastavami
in zastavicami dežel udeležen-
cev kongresa, so kakor vedno
pozdravili zborovalce zastopniki
vlad raznih držav. Predavanja,
sestanki,  kohference   učiteljev,
Pf-avnikov, medicincev, športni-
kov, železničarjev, turistov,
znanstvenikov, žena idr. so bila
dobro obiskana. Tako tudi gle-
dališke predstave, banket, med-
narodni bal, enodnevni izlet v
več krajev kakor ogled zani-
mivosti tega prelepega veleme-
sta bodo ostala vsem udeležen-
cem v najlepšem spominu.
Ob svečanem zaključku dne
6. avgusta so bila podana poro-
čila in sklepi komisij, sprejete
so bile tudi resolucije, ki po-
udarjajo pomen esperanta za
mednarodne odnose in svetovni
mir ter izražajo prepričanje, da
bodo tudi v bodoče esperantisti
po vsem svetu delovali za zma-
go plemenite esperantske ideje.
Esperantsko zastavo je prevzel
predstavnik Izraela, kjer bo pri-
hodnje leto 52. svetovni espe-
rantski kongres. JD
Dedukcija
— Mama, ti imaš že nekaj sivih
las, pravi mali Tijek.
— Starši vedno osi vi jo, če jih
otroci ne ubogajo.
Tijek razmišlja-
— Sedaj razumem, zakaj jc ba-
bica popolnoma osivela.
Grozi svetu lakota?
strokovnjaki specializirane
organizacije za kmetijstvo in
prehrano Združenih narodov
FAO so zelo skeptični glede
prehrane svetovnega prebival-
stva v prihodnjih desetletjih.
Lakota, ki vlada v Indiji in v
drugih nerazvitih predelih sve-
ta, je pa mnenju teh strokovnja-
kov naravnost nedolžna v pri-
merjavi s tistim, kar lahko pri-
čakujemo v prihodnjih 30 letih,
če se bo število svetovnega pre-
bivalstva povečalo od treh na
šest milijard.
Ravnatelj FAO dr. Sen je na
'nedavnem kongresu ugotovil, da
bodo usodo dveh tretjin člove-
štva oblikovali lakota in kot po-
sledica krvavi neredi, če ne bo
kmalu uspelo, da bi kmetijstvo
nerazvitih dežel temeljito revo-
lucionirali. V prejšnjem deset-
letju je kmetijska proizvodnja
naraščala še enako kot število
prebivalstva, toda od leta 1962
se proizvodnja v kmetijstvu
dvigne na leto le še za en odsto-
tek, medtem ko se število sve-
tovnega prebivalstva vsako leto
poveča za tri odstotke.
. Ce pa bi samo del denarja, ki
se porabi v svetu za oboroževa-
nje,.-porabili za pomoč nerazvi-
tim deželam, bi bilo lahko kma-
lu rešeno tudi vprašanje zado-
stne, prehrane vsega svetovnega
prebivalstva.
Mojster Drago Pernck, urar v Ptuju, je prišel v naše mesto pred
25 leti. Odprl je urarsko delavnico, in mesta daucs, po tolikih le-
tih, ne namerava zapustiti, ne samo zaradi lega, ker se mu je
tako priljubilo, temveč tudi zaradi ljudi, s katerimi se jc spopri-
jateljil.
V njegovi mali delavnici je vedno veselo. Veliko število prija-
teljev ga redno obiskuje. Njegova vedra narava privlačuje vedno
nove stranke, ki mu nalagajo toliko dela, da ga sam nc zmore.
Med njimi je mnogo vojakov, ki prinašajo k njemu svoje ure v po-
pravilo. Mojster Drago je uvideven glede finančnih možnosti svo-
jih strank
Kot mojster zasluži Drago samo pohvalo. Svoje delo kvalitetno
opravlja in zanj jamči. Ne pripeti se ravno redko, da sprejme po-
pravilo, ki ga drugje odklonijo zaradi zahtevnosti dela ali zaradi
potrebne izdelave nadomestnih delov, ki jih m mogoče nabaviti
drugje.
Mojstru Drago ob obletnici bivanja v Ptuju želimo mnogo no-
vih uspehov v njegovem delu!
■ .        .______________
Jamei G. Cozzens:
NAPAČEN NASLOV
Od vhoda v trgovino so vodile
tri stopnice navzdol v ozko, hod-
niku podobno prodajalno s pol-
nim; policami knjig. Na drugem
koncu trgovine je bila majhna
Pi.^arna. v kateri je deial pri lu-
či namizne svetilke debel bled
člo\ek. Ko je zazvonil zvonec na
Vraiih trgovine, je skozi debela
stekid nyočniikov pogledal proti
Vh :)dU.
M a/, \-i5uke rasti s ki^atkimi be-
'inii brki je neodločno obsital ob
li:/.i.
l-U;LeJuii ^a pisakio mizo so jc
Zopet posvetil verskemu tedniku,
ki sa .je razprostrl pred seboj, še
^■'ikrat pregledal osmrtnice, vzel
beitžnico m si nekaj zapisal. Na-
to je pogledal proti tr;;o'vini in
opazil, da se je tujec medtem pri-
'^ližal pisarni.
>'S č:m vam lahko postrežem,
sir?.< je vprašal in odrgnil ča^o-
P;.s.
Tu:ec ga jc  pozorno motril.
*A:i bi lahko govoril z iastnikcm
Jorethom?« je vprašal.
To j,em iaz.'<
■Ime mi je Ingalls — polkov-
•^ik Ingalls.«
-Me vC'Seli.'gos.pod polkovnik.
S č:m bi vom .. .«
-Ali vam moje ime ničesar ne
Pove?
•L>re11-, si }Q -nel naočnike in .-o
P'»'-.rnn 7o?jGd;d v polkovnik-
mi JC, todd ne i-poinainjaui
se. Ingalls? Tega imena ne po-
znam.«
Polkovnik je stisnil svojo pa-
lico pod pazduho, potegnil iz že-
pa neki ovitek, vzel iz njega poio
papirja, jo razgrnil in vrgel na
mizo. > Morda vam bom s tem
osvežil spomin,« je rekel.
Mr. Joreth se je praskal po no^
su, motril polkovnika z ocenju-
jočim pogledom pa si zopet na-
taknil naočnike. »A tako, ra-
čun,« je dejal. »Veste..., več-
krat dobivam pisme<ia naročila
strank, ki jih ne poznami. .Go-
spodu pastorju dr. Godfreyu In-
gallsu, cerkvena občina St. John',
o, da. da ...«
»Pokojni dr. Ingalls je bil moj
brat. Riičun ste poslali verjetno
po pomoti. Moj brat prav gotovo
ni nikoli naročal ali bral knjig s
tako vsebino. Samoumevno je,
da takih knjig tudi nismo našli v
njegovi zapuščini.<-
»Hm, da, razumem ...« je de-
jal mr. Joreth. Pozorno je bral
naslove knjig v računu in v za-
dregi pokašljeval. »Do neke me-
re je razumlijvo, da. Toda, do-
volite, da pregledam svojo kn.:igo
naročil...«
Privlekel je velik, razcefran
sjnopič iz predala pisalne mize.
>H ... H .. . I.;c je mrmral. »In-
galls. da. pji vendarle...«
■ Pn h r,-sinite s; trud ■< je dejal
r-izumljivo, da je to
pomota. Zelo čudna pomota, se
mi dozdeva. Priporočam vam, da
v bodoče bolj pazite. Ce se že'
sami toliko ponižujete, da proda-
jate take knjige, je to popolno-
ma vaša stvar, toda ...«
Mr. Joreth se je naslonil nazaj
in polkovniku večkrat pritrdilno
prikimal. »Da, gospod polkovnik.
S polno pravico smete imeti svo-
je mnenje. Nikakor nočem soditi
o okusu svojih strank. V tem
primeru pa ni nobenega dvoma.
Naročilo sem odposlal 15. maja
in je vsekakor moralo priti v ro-
ke narooniiku. Kaj se je zgodilo
pozneje, me ne briga. Na vaše
obdolžitve bi si dovolil pripom-
bo, da to vrsto literature moški
berejo m hranijo v kaki tihi
l-camrici.. ., če hočete dournet,
kaj hočem s tem povedat. V na-
.^lednjih štirih mesecih sem po-
šiljal računske izvlečke, toda la-
čnna ni nihče poravnal. Nisem
vedel — kot pravite — da je na-
rv^čnik medtem umfl. V tem pri-
meru seveda ne bi bil grozil s
sodno izterjavo. Zal mi je, če ...«
»Prekleti lopov!« je kričal pol-
kovnik Ingalls. »Ali res vztraja-
te pri trditvi, da je dr. Ingalls
kupoval take knj.'ge? Potem vam
moram poa^edati, da .. .«
»Samo trenutek, sir, dovolite.«
ga jo prekinil mr. Joreth. >;ali
ste tako zanesljivo prepričani q,
svoji stvari? Nobene besede ne
rečem o kupcu, ničesar ne tr-
dim — samo pravim, da sem
take in take knjige res dobavil
in imam pravico, da zanje prej-
mem tudi plačilo. Nisem bogat
čiovek in če moji odjemalci
i"ačunov nočejo poravnati, mi
nič drugega no preostane, kot
da...«
»Kaj mi tu pripovedujete, vi
nesramni...«
Mr. Joreth je pomirjevalno
dvignil roke. »No, oprostite,« je
ugovarjal, »zdi se mi, da zavze-
mate zelo neupravičeno in ne-
prepričljivo stališče, gospod pol-
kovnik! Konto pod tem imenom
že dolgo vodim v svojih knji-
gah. Popolnoma razumem, kake
neprijetnosti bi s tem povzročil
svojim strankam, če bi račun o
takih knjigah prišel v javnost.
Seznam mojih zaupnih strank
bi vas vsekakor presenetil.«
»Pokažite mi originalno na-
ročilo mojega brata,« je mirno
rekel polkovnik.
»Ne, to ni fair od vas,« je
ostro odvrnil mr. Joreth. »Lah-
ko si mislite, da sem ga uničil.
Preudarite sami, kako neprevi-
den bi bil, če bi hranil dokaze,
ki bi utegnili povzročiti nepri-
jetnosti. Hranim pn kopijo ra-
čuna, S tem sem zadostil zako- ,
nitim obveznostim. Ali morete
razumeti moje stališče?«
Popolnoma.« je dejal polkov-
nik Ingalls. »To je stališče lopo-
va in tatu časti. V takih okoli-
ščinah mi bo v veliko zadošče-
nje, če vas lahko svojeročno
pretepom.«
V hipu, ko je polkovnik vzel
palico v roko, je mr. Joreth
skočil s stola in prijel za telefon
na pisalni mizi. Naglo je pokli-
cal policijo in zavpil v telefon-
sko slušalko: »Prosim, pošljite
takoj letečo policijsko patruljo!«
Nato je odprl miznico in vzel
iz nje samokres. .->Tako, gospod,«
je dejal. »Zdaj se bova pogo-
varjala naprej. Dovolj dolgo ste
me obkladali s svojimi nesram-
nostmi. Zdaj je mera polna. Do
neke mere morem razumeti va-
šo jezo, čeprav ne opravičuje
vašega vedenja. Ce pa se takoj
odstranite in mi obljubite, da
boste poslali ček za poravnavo
računa, bom sodil, da je zadeva
urejena. Ce pa vam je ljubše
počakati na policijo ...«
Polkovnik je krepko prijel
palico. »Mislim, da bom raje
počakal na policijo,« jc izjavil
presenetljivo mirno. »Poprej
sem se nekoliko prenaglil. Ce
pomislim na seznam vaših t.^ik'
imenovanih strank, ki bi me pu
vašem mnenju presenetil, jc
morda bolje, da se oziram tudi
na druge vaše žrtve.« V nasled-
njem hipu je zažvižgala palica
po zraku in kot blisk zadela
zapestje mr. Joretha. Samokres
je padel na tla. Polkovnik In-
galls ga je z nogo brcnil daleč
proč. »Račun take vrste bi pa-
storjevi sorodniki pač zelo ne-
radi prepustili javnosti, kajne?
Kadar berete v časopisu, da jc
kdo umrl — kaj vas ovira, da
pošljete sorodnikom račun? V
večini primerov ga plačajo in
molčijo. To je vsekakor zelo
bistroumen domislek, gospod!«
Mr. Joreth si je drgnil zapestje
in se zvijal od bolečine. »Ne ra-
zumem niti besedice vašega čve-
kanja,« je stokal. »Kako si dr-
znete!«
»Ali zares ne razumete?« ga
je prekinil polkovnik. »V obi-
čajnih okoliščinah bi morda tudi
sam ne razumel, toda tokrat ste
se ujeli. Po naključju sem nam-
reč povsem prepričan, da moj
pokojni brat ni naročal pri vas
nobenih knjig, da bi jih bral v
.tihi kamrici'. V osmrtnici tega
nismo omenili, toda pokojni dr.
Ingalls jc bil tako nesrečen, do
je bil že petnajst let popolnomu
slep. Tako, gospod ... Kakor
vidiin, tudi že prihaja vozilo /
letečo policijsko patruljo, ki sle
JO malo prej poklicali!«
Stran %
TEDNIK — petek, 12. avgusta 1966
Strnil 6
SPREJEM ŠPORTNIKOV IZ PTUJSKE
OBČINE
V počastitev občinskega praz-
nika občine Ptuj in proslave
25. obletnice vstaje jugoslovan-
skih narodov je predsednica
občinske skupščine Ptuj Lojzka
Stropnik priredila sprejem
športnikov ptujskega področja,
ki so dosegli v letu 1966 repub-
liške in zvezne naslove. Spre-
jemu je prisostvoval predsednik
sveta za telesno vzgojo Maks
Jabločnik, predstavniki občin-
ske zveze za telesno kulturo in
drugi zastopniki družbeno poli-
tičnih organizacij.
Od športnikov so bili navzoči
nogometaši Aluminija, ki so se
uvrstili v II. nogometno ligo,
rokometaši Drave, ki jim je
uspelo, da so se uvrstili v enot-
no slovensko ligo, mladinci in
mladinke Partizana Kidričevo,
ki so v partizanskem mnogo-
boju III. razreda osvojili re-
publiški naslov. Med posamez-
niki pa je postal Srdan Carli
republiški prvak. Dalje so pri-
sostvovale sprejemu članice iz
Markovec, ki so osvojile prvo
mesto v SRS IV. razreda, ter
letalci ptujskega aerokluba
Korpar, Cestnik, Verbančič in
modelar Volunšek. Vsi ti so
osvojili dobra mesta v republi-
škem in zveznem merilu.
V slavnostnem nagovoru je
tovarišica predsednica pouda-
rila, da je telesna kultura se-
stavni del naše družbe in jo
moramo gledati z vseh zornih
kotov in ne samo z enega. Če-
stitala je športnikom k njiho-
vim uspehom ter jih pozvala k
nadaljnjemu prizadevanju, da bi
tako prispevali k temu, da bodo
čimprej do konca uresničene
vse tiste ideje in smernice, za
katere je padla Lackova Četa
in vsi drugi borci NOV. To je —
lepše in boljše življenje vse
naše družbene skupnosti.
Ob kbncu je razdelil pred-
sednik občinske zveze za telesno
kulturo Jože Strafela v poča-
stitev 25. obletnice začetka re-
volucije jugoslovanskih narodov
priznanja zaslužnim športnim in
telesnovzgojnim delavcem. Pri-
znanja so prejeli: Anton Kurilič,
Adolf Šarman. Alojz Koželj,
Mišo Drobina, Rajko Pavalec,
Janez Horvat, Anton Cuš, Lovro
Mesaric, Ivan Voda, Gvido Ce-
pin, Oto in Ida Mesaric, Martin
Mikša, Alojz Ljubeč, Stanko
Cernezel, Niko Strašek, Stanka
Kovačič, Štefan Skok in Janez
Podkrajšek. OP
Plavalci, vabi vas čakovec!
Odbor za medobčinsko sode-
lovanje pri občinskem sindikal-
nem svetu Cakovec organizira
srečanje v plavanju v Čakov-
cu v nedeljo, 28. avgusta 1966,
ob 10. uri v kopališču Cakovec.
Medobčinsko tekmovanje v pla-
vanju bo med ekipami občin
Cakovec, Ormož, Varaždin in
Ptuj.
Vsaka občinska plavalna eki-
pa ima pravico na vsaki progi
postaviti štiri tekmovalce, pri
štafeti pa dve ekipi.
Discipline tekmovanja so za
moške: 100 m prosto, 200 m prs-
no, 400 m prosto, 100 m hrbtno
in štafeta 4 X 100 m prosto. Za
ženske: 100 m prosto, 100 m prs-
no, 200 m prosto, 100 m hrbtno
in štafeta 4 X 100 m prosto.
Plasma posameznika se dolo-
ča z doseženim uspehom, uvr-
stitev ekip pa se bo določila po
točkovanju prve četverke na
vsaki progi, s tem da dobi prvi
16 točk, drugi 12 točk, tretji 8
in četrti 4 točke. Seštevek točk
določa zmagovalca srečanja.
Štafete se ocenjujejo oziroma
točkujejo dvakratno.
Vsi plavalci, ki bi želeli so-
delovati v ekipi občine Ptuj in
občine Ormož, naj se takoj pri-
javijo na občinskih sindikalnih
svetih v Ptuju in Ormožu, a
najkasneje do 19. avgusta 1966,
kjer bodo prejeli tudi vse po-
trebne informacije in navodila.
Dokončni izbor tekmovalcev bo
določila komisija za delavske
športne igre pri občinskem sin-
dikalnem svetu, ki bo tudi or-
ganizirala ustrezen trening za
tekmovalce. FB
Pokcil skupščine občine Ptuj
tekmovalcu iz Markove
v počastitev praznika občine
Ptuj je Avto-moto društvo Ptuj
priredilo v nedeljo, dne 7. av-
gusta 1966, zelo uspelo ocensko-
spretnostno tekmovanje mope-
distov. Tekmovanja se je ude-
ležilo 22 tekmovalcev iz Kidri-
čevega, Ptuja, Markove, Goriš-
nice in drugih krajev.
Tekmovalci so startali pred
skupščino občine Ptuj in so vo-
zili na progi Ptuj—Mostje—Dor-
nava—Moškanjci v Gorišnico,
kjer je bil cilj ocenskega dela
tekmovanja. Ta del tekmova-
nja so malodane vsi tekmovalci
opravili uspešno in prispeli na
cilj v Gorišnico brez kazenskih
točk. Zato pa je spretnostna
preizkušnja na športnem sta-
dionu v Gorišnici od tekmoval-
cev zahtevala mnogo znanja
in spretnosti, saj ni bilo tek-
movalca, ki bi ta del tekmova-
nja opravil brez napake in ka-
zenskih točk. Gledalci, ki so se
zbrali na športnem stadionu,
so z zanimanjem spremljali na-
pore tekmovalcev, ki so med
vožnjo skušali vreči žogo v ko-
šaro, vozili skozi ozka vrata in
med postavljenimi keglji. Naj-
več težav pa je tekmovalcem
povzročalo prenašanje pladnja
in kozarca z mize na mizo. To
»natakarsko« delo, kot so v ša-
li govorili gledalci, se je posre-
čilo le malokateremu tekmoval-
cu, saj sta kozarec in pladenj i
največkrat  »pristala«  na tleh,
ne pa na mizi. Največ smeha ;
pri  gledalcih in tihe jeze  pri j
tekmovalcih pa je bilo pri obe- j
šalu s hrenovko, ki jo je moral
tekmovalec odgrizniti. Ker je
hrenovka bila pomočena v gor-
čico in zato spolzka, ni in. ni
' hotela v tekmovalčeva usta, ta-
! ko da je skoraj vsak tekmova- ;
i lec privozil v cilj le z gorčico '
j na obrazu in brez hrenovke v
! ustih.
Na   tem    ocensko-spretnost-
j nem tekmovanju je imel naj- '
j več tekmovalne sreče Konrad
! MUNDA iz Markove, ki je za- j
sedel prvo mesto in sprejel iz
rok predsednice  skupščine ob-
■ čine Ptuj pokal in praktično da- '
rilo, na II. mestu je Jakob ŠIC
iz Apač, III. mesto pa je pri-
padlo Antonu PODPLATNIKU
iz Gorišnice. V. K.
Kolesarske dirke
v nedeljo, 7. avgusta t. L, je
priredila občinska zveza za te-
lesno kulturo Ptuj v počastitev
občinskega praznika občine Ptuj
kolesarske dirke. Udeležili so se
jih pripadniki partizanskih dru-
štev iz Ptuja, Vidma, Dornave,
Markovec in Ljutomera. Tekmo-
vali so v dveh skupinah, pose-
bej s specialnimi kolesi in po-
sebej s turističnimi. Proga je
potekala iz Spuhlje od spome-
nika padlih dravskih prevozni-
kov do Gorišnice. Pred startom
so tekmovalci položili venec na
spomenik padlih, od katerih so
trije pripadali predvojnim te-
lesnovzgojnim organizacijam v
Markovcih.
Takoj po startu so kolesarji
potegnili. V skupini specialnih
koles je zmagal Stanko Janežič
pred Stankom Zverom — oba
sta Ljutomerčana. Med turisti
je dosegel prvo mesto Martin
Zajšek z Vidma, drugi je bil
Polde Jančar iz Dornave, tretji
pa Franc Steblih iz Ptuja. V
ekipnem tekmovanju so dosegli
prvo mesto tekmovalci iz Lju-
tomera, drugi so bili Markovča-
ni, tretji pa Ptujčani. Povpreč-
pa hitrost tekmovalcev je bila
i/ ptvi skupini 40, v drugi pa 36
kilo\-netrov na uro. Organizacija
tekmovanja je bila dobra. Po-
kazalo se jc, da bi ta športna
dejavnost lahko zaživela v ne-
koliko širšem razmahu tudi v
Ptuju, predvsem s turističnimi
kolesi — če bi našli za to po-
trebne organizatorje. OP
Čigava so kolesa
in mopedi?
Moško kolo rog št. okv. 230320;
žensko kolo rog št. okv. 264959;
moško kolo rog št. okv. 403639;
žensko kolo rog št. okv. 473417;
moško kolo rog št. okv. 371675;
moško kolo rog St. okv. 275699;
okvir žen. kolesa rog št. 291800.
Navedena kolesa so na oddel-
ku za notranje zadeve Ptuj.
Žensko otroško kolo siauliai
št. K-7007-64; dvosedežni mo-
ped colibri T-12 št. 312027; dvo-
sedežni moped colibri št. 274916.
Kolo in mopeda so na postaji
milice Ptuj.
Moško kolo rog št. okv. 400363;
moško kolo rog št. okv. 576123 in
žensko kolo rog št. okv. 532950.
Kolesa so na postaji milice
Ormož.
Šport v taboru PVV
Tudi v četrti izmeni obvezni-
kov predvojaške vzgoje je bilo
kljub slabemu vremenu med
mladinci izredno veliko zani-
manje za športne igre. Razvese-
ljiva je ugotovitev, da je med
mladinci iz vasi enako zanima-
nje za šport kot med mladinci
iz Ptuja. Ta ugotovitev je zelo
spodbudna in bi bilo prav, če
bi se športna društva in TVD
Partizan še močneje približala
mladini na vasi in v industrij-
skih središčih.
Sekretariat Zveze mladine ta-
bora PVV občine Ptuj je v Mo-
škanjcih organiziral športne igre
med prvo in drugo nastavno
četo četrte izmene. Doseženi so
bili naslednji rezultati:
Naslov najboljšega strelca z
vojaško puško v četrti izmeni
je v tekmovanju osvojil mladi-
nec Stanko Arnuga iz Levanjc,
ki je dosegel 42 krogov od 50
možnih, kar je izredno lep
uspeh. Naslov najboljše čete v
četrti izmeni v streljanju z vo-
jaško puško so osvojili mladinci
druge čete. Prvo mesto pa je
osvojil prvi vod druge čete, ki
je dosegel v streljanju z vojaško
puško 95,4% uspeh.
V streljanju z zračno puško
je zmagala prva četa s 170 kro-
gi proti 147 krogom. Največ
krogov pa je zadel mladinec
Srečko Urlep, ki je dosegel od
50 možnih 37 krogov.
V teku na 100 metrov je do-
segla najboljši rezultat prva če-
ta, ki je dosegla povprečen re-
zultat 14,37 sekunde proti 14,50
sekundo, ki jih je dosegla druga
četa. Najboljši čas v teku na
100 metrov je dosegel mladinec
Avguštin Gabrijel z rezultatom
13 sekund.
V metu ročne bombe je zma-
gala prva četa s povprečnim re-
zultatom 31 metrov proti 30 me-
trom, ki jih je dosegla druga
četa. Naslov najboljšega metal-
ca ročne bombe je osvojil mla-
dinec Avguštin Gabrijel iz Sikol,
ki je vrgel ročno bombo 54 me-
trov daleč.
V suvanju krogle je zmagala
druga četa, ki je dosegla pov--
prečen uspeh 9,55 metra proti
8,6 metra, kar je dosegla prva
četa. Naslov najboljšega suval-
ca krogle je osvojil Drago Ko-
ren iz Cirkovec, ki je vrgel kro-
glo 10,70 metra daleč.
V šahu je osvojila prvo mesto
prva četa s 5:3 točkam. Najbolj-
ši šahist v četrti izmeni je bil
mladinec Feliks Ilešič iz Hvale-
tinec.
Športne igre pa so bile še v
odbojki, boksu in v vleki vrvi.
Skoda je, da je vreme tako na-
gajalo, da je bilo vse premalo
časa za trening, da bi lahko bili
rezultati v posameznih športnih
disciplinah še mnogo boljši.
Važna je predvsem ugotovi-
tev, da je mladina velik ljubi-
telj športnih iger, zato bi se naj
mladinska organizacija vidneje
zavzela za bolj množično šport-
no življenje naše mladine v
vsaki vasi, v mestu in v indu-
strijskih središčih. FB
MOJI VTISI S TABORJENJA
V MOŠKANJCIH
Lep sončen dan je bil. Dvaj-
setega julija je na postajo Mo-
škanjci pripeljal vlak, poln
mladih ljudi — obveznikov
predvojaške vzgoje. Skozi okna
vagonov so gledali veseli in na-
smejani obrazi. Vmes je bilo
slišati tudi petje in prisrčen
smeh. Fant, ki je zbijal šale, je
stal ob oknu kupeja, sredi to-
varišev.
Po ozki travniški poti smo se
prek letališča napotili proti ta-
boru predvojaške vzgoje. 2e od
daleč smo zagledali, kako se
med drevesi beli šotorsko plat-
no. Prispeli smo do gozdička, v
katerem je stal tabor, in zagle-
dali stražarje. Vtem smo pose-
dli po brunih, ki so ležala ob
Pesnici. Sonce nam je sijalo v
obraz in nam slepilo oči. Mnogo
nas je bilo. Nismo se poznali,
vendar smo čutili, da smo pri-
jatelji, da imamo tovariše v bli-
žini. Čutil sem, da bom potre-
ben njihovega tovarištva, nji-
hovega zaupanja. Z njimi bom
prebil petnajst dni in delil ve«-
sele in težke ure. Kmalu so pri-
šli komandirji in nas razdelili
po vodih.
Pričelo se je, kar smo pri-
čakovali. Začeli smo z vajami,
poslušali smo politična preda-
vanja. Hitro sem se vživel v
taborniško življenje. Dobil sem
svojo puško in obleko in sem
se počutil kot pravi vojak.
Najneprijetnejši je bil zame
glas piščalke, ki me je zjutra]
zbudil iz sladkega spanja. Zaj-
trk je bil obilen. V torbico smo
spravili južino in bili tako pre-
skrbljeni za vse dopoldne. To-
plo in okusno kosilo nam je v
mrzlem in deževnem vremenu
zelo teknilo. Najprijetnejši pa
so bili večeri. Še dolgo mi bo
ostal v spominu partizanski ve-
čer ob tabornem ognju. Bilo je
lepo, skoraj prelepo, da bi znal
opisati.
Za nami so bile že številne
vaje, ki smo jih s pozornostjo in
zanimanjem izvrševali po na-
vodilih komandirjev. Izvajali
smo jih ponoči in podnevi. V
deževnih dnevih smo ležali v
šotorih in čitali časopise ter
kramljali.
Dnevi so minevali. Vsak je
bil skoraj enak drugemu. Naj-
bolj nas je moril slab teren,
ker je bilo povsod blatno. Slabo
vreme smo izkoristili za preda-
vanja. Ko pa je zopet posijalo
toplo julijsko sonce, je bilo ko-,
nec mnogih težav.
Tako življenje bi videl povr-
šen opazovalec. Pod šotori pa je
utripalo drugačno. Prijateljstvo
in disciplina sta bila geslo vsa-
kega voda. Ne morem reči. da
so bili odnosi med mladinci
vedno in povsod prijateljski.
Marsikaj smo videli in slišali,
česar ne bi smelo biti med po-
štenimi in discipliniranimi mla-
dinci. Vendar je bilo lepega in
tovariškega mnogo več. Koman-
dirji so postali naši prijatelji
in učitelji.
Torej za zaključek: bilo je
lepo, vendar bi bilo lahko še
lepše, če bi bilo med nami več
prijateljstva, tovariških odnosov
in discipline.
Veseli, kot smo prišli, smo
3. avgusta zapustili tabor pred-
vojaške vzgoje v Moškanjcih.
Odhajali smo bogatejši, z več
znanja, z novimi vtisi in spo-
znanji.
Zmagoslav GašpariS
iz Krčevine
Neprestane vojne
Od 1496, leta pa do danes so ci-
vilizirane države živele v miru
vsega skupaj le 230 let, ves ostali
čas pa so bile vojne na tem ah
onem koncu sveta.
Zapor hjrli po smrti
Decembra 1964. leta so sodnki
obsodili 16-letnega Kanadčana Ro-
berta Davisa. ki je oropal vrsto
liudi in jih pobil, na 381 let zapo-
ra.
Danes in jutri
Kino Gorfšnico
14. avgusta — ameritki barvni film DVA JEZDECA.
Kfno Ormož
13 in 14. avgusta — francosko-italijanski fihn CAR-
TOUCHE.
17. avgusta — zahodnonemški kinemaskooski film
SKRIVNOSTNA GROFICA.
Kino Ptuj
12., 13. in 14. avgusta — jugoslovansko-italijgnski kine-
maskopski film V SENCI ORLOV.
16. in 17. avgusta — jugoslovansko-italijanski kinema-
skopgki film SOLDAŠKE DEKLINE.
17. (samo ob 18. uri) in 18. avgusta — italijanski film
MOŽJE NA KONGRESU.
Kino Središče
13. in 14. avgusta — ameriški barvni kinemaskcpski
film ENOOKI JACK.
'\\r\o Tomaž pri Ormožu
14. avgust?; — nemški film NE POŠILJAJ 2ENE V ITA-
LIJO.
LUNINE   SPREMEMBE   IN   VREMENSKA   NAPOVED
od sobote, 13. avgusta, do sobote, 20. avgusta 1966
Mlaj bo v torek, 16. avgusta, ob 12.48. NAPOVED VRE-
MENA — V soboto, 13. avgusta, bo nestalno vreme. Od ne-
delje, 14. avgusta, do četrtka, 18. avgusta, bo sončno in top-
lo (do 28 stopinj C). V četrtek proti večeru se bo vreme
za dva dni poslabšalo. Dnevna tem.peratura se bo v petek
in soboto spet znižala na 18 stopinj C.
Alojz Cestnik
STROJNE DELAVNICE
V PTUJU, RAJŠPOVA 13,
razglašajo prosto delovno
mesto
KVALIFICIRANEGA
ZIDARJA
Pogoj: kvalificiran zidar z
nekajletno prakso v tej stro-
ki.
Osebni dohodki po pravilniku
o delitvi osebnih dohodkov
podjetja.
Prošnje z dokazili o kvalifi-
kaciji dostavite najpozneje
do 18. avgusta 1966 na gornji
naslov.
Zaželeno je, da so kandidati
odslužili  vojaško obveznost.
KRAJEVNA SKUPNOST
KIDRIČEVO
RAZPISUJE
pro.sto delovno mesto
CESTARJA - ČISTILCA
CEST
Pogoj: zdravstvena sposob-
nost in odslužen vojaški rok.
Kandidati naj vložijo pisme-
ne prošnje v osmih dneh.
Razpis velja do zasedbe de-
lovnega mesta.
Cenjene goste vabim v
nedeljo, 14. avgusta 1966,
k OTVORITVI NOVE GO-
STILNE V PODLEHNIKU.
Postreženi boste z doma-
čimi specialitetami in prist-
no podlehniško kapljico. Za
razvedrilo bodo poskrbeli
podlehniški fantje.
Albert Hernec,
gostilničar, Podlehnik
Največji davki
Največje davke na svetu plaču-
jejo v Holand-ji. Neozenjen Ho-
Jandec, ki zasluži na primer 2OO0
fs na leto, mora 39,9 ndst. svoie
plače odšteti državi. Davkov p3
ne plačujejo samo tist Holandci.
ki ži\"oo v domovini, temveč tudi
tisti, ki so v tujin;.