URN_NBN_SI_doc-ERSGXV64

53 IZBIRANJE LEPOSLOVJA V KNJIŽNIČNEM KATALOGU IN V KNJIŽNICI Fiction Selection in the Library Catalogue and in the Library Katarina Švab, Maja Žumer Oddano: 13. 4. 2015 – Sprejeto: 16. 6. 2015 1.01 Izvirni znanstveni članek 1.01 Original scientific paper UDK 025.4.036:82:027.022(497.4) Izvleček Namen, zasnova: Namen prispevka je predstaviti zadovoljstvo uporabnikov, ki iščejo leposlov- no gradivo s pomočjo knjižničnega kataloga, in ključne bibliografske elemente pri izboru med različnimi verzijami. Raziskava želi odgovoriti na vprašanje, ali obstoječi bibliografski zapisi za- dostujejo za identifikacijo in izbiro leposlovja v knjižničnem katalogu v primerjavi s pregledova- njem fizičnih enot. Metodologija/pristop: Kvalitativna raziskava, ki je bila izvedena med 108 odraslimi uporabniki treh splošnih knjižnic, je uporabila osebni intervju in opazovanje kot metodo zbiranja podatkov. Za enega od treh naslovov ( Boter (Mario Puzo), Varuh v rži (Jerome David Salinger) in Quo vadis? (Henryk Sienkiewicz)) je vsak udeleženec najprej uporabljal bibliografske zapise, nato pa je dobil v pregled vse fizične enote izbranega naslova. Analiza/rezultati: Prevladujoči način iskanja leposlovja v knjižnici je samostojno brskanje po po- licah in samostojno iskanje knjig s pomočjo knjižničarja. Avtor in kratka vsebina na naslovni stra- ni sta v splošnem odločujoča kriterija za izposojo leposlovja, kadar brskajo po policah knjižnice, predvsem na t. i. priporočenih policah, medtem ko so v katalogu udeleženci kot ključne biblio- grafske elemente prepoznali jezik, leto izida, obseg in založbo. Zadovoljstvo z izbrano publika- cijo na osnovi bibliografskega zapisa je 81-odstotno %, vendar bi jo 43 odstotkov uporabnikov zamenjalo z drugo, ko so videli vse verzije v fizični obliki. Najpogostejša razloga za zamenjavo sta bila ohranjenost knjige in lastnosti tiska v knjigi. Omejitve raziskave, uporabnost študije v praksi: Raziskava ima omejitve zaradi prostor- ske in časovne dimenzije, velikosti in sestave vzorca in metodološkega pristopa, vključe- nosti izbranih naslovov in njihovih verzij. Ugotavljalo se je predvsem uporabniški opravili identifikacija in izbira , v raziskavi pa ni bilo vključenega brskanja, iskanja in najdenja gra- diva. Ta opravila bi bilo treba preveriti tudi za strokovno gradivo, raznovrstno gradivo na