Plotin O LEPEM (1.6.1-3) Uvod1 i. Lépo je predvsem v pogledu, pa tudi v tistem, kar slišimo, glede na povezovanje besed,2 in v glasbi nasploh, saj so melodije in ritmi lepi.3 Če se povzpnemo 1 Besedilo je prevedeno po t. i. editio minor, ki sta jo pripravila Paul Henry in Hans-Rudolf Schwyzer: Plotini opera. i. del: Porphyrii Vita Plotini. Enneades I-III. Oxford: Clarendon Press, 1964. Vmesne številke v oklepajih se, kolikor je bilo to mogoče, ujemajo z začetki vrstic v tej izdaji. Upoštevala sem tudi t. i. editio maior istih dveh avtorjev: Plotini opera. 1. del: Porphyrii Vita Plotini. Enneades I-III. Paris-Bruxelles: Museum Lessianum (Series Philosophica XXXIII), 1956. Razpravo je na poglavja razdelil Marsilio Ficino; slovenski prevod ne sledi njegovi izdaji, ampak vključuje le osnovno členitev na uvod in tri dele, ki sem jih naslovila sama. Tukajšnji izbor vsebuje le uvod in prvi del. Podlaga za opombe so bili predvsem Anne-Lise Darras-Worms (uvod, prevod, komentar in opombe), Plotin. Traité 1 (I, 6). Paris: Cerf, 2007, Davide Susa-netti (uvod, prevod in komentar), Plotino. SulBello. Enneade I,6. Padova: Universita degli Studi di Padova, Dipartimento di Scienze dell'Antichità, 1995, in Richard Harder, Plotins Schriften. Neubearbeitung mit griechischem Lesetext und Anmerkungen. 1. del: Die Schriften 1-21 der chronologischen Reihenfolge. (b) Anmerkungen. Hamburg: Meiner, 1961. V komentarju omenjam tudi naslednje izdaje: Adolf Kirchhoff, Plotini Opera, 1. del, Leipzig: Teubner, 1856; Richard E. Volkmann, Plotini Enneades, 1. del, Leipzig: Teubner, 1883; Emile Bréhier, Plotin. Enneades, 1. del, Paris: Les Belles Lettres, 1924; A. Hilary Armstrong, Plotinus. Enneads, 1. del, London-Cambridge (Mass.): Harvard University Press, 1966; Jesus Igal, Plotino. Enéadas, i.del, Madrid: Gredos, 1982; Giuseppe Faggin, Plotino. Enneadi, Milano: Rusconi, 1992. Zahvaljujem se profesorju Valentinu Kalanu za vztrajno vzpodbudo in Sonji Weiss za dragocene nasvete. 2 loyMV (Xuv0é(Xeiç. Plotin uporabi izraz iz retorike. Prim. Dionizij Halikarnaški, nep! aw0é(XeMç ovo^Atmv; Ps.-Longin, pogl. 39-40. 3 Prim. Plat., Hp. ma. 297e-298b. 3 4 nad zaznavanje, obstajajo tudi lepa opravila,4 (5) dejanja, stanja5 in znanosti6 ter lepota vrlin. Pokazalo se bo, ali je še kaj pred temi. Kaj je to, kar povzroča, da se nam zdijo telesa lepa in da sluh pritrjuje glasovom, češ da so lepi? In kako je lepo vse, kar je povezano z dušo? Ali (10) so vse stvari lepe zaradi ene in iste lepote ali je v telesu ena lepota, v drugih stvareh pa druga? In kaj so ali kaj je ta lepota? Nekatere stvari, na primer telesa, niso lepe zaradi svoje podstati,7 ampak zaradi udeleženosti,8 druge, na primer narava vrline, pa so same lepota. Ista telesa se namreč enkrat zdijo lepa, drugič pa ne, (15) tako da je eno to, da so telesa, drugo pa to, da so lepa. Kaj je torej to, kar je prisotno9 v telesih? To je treba najprej raziskati. Prvi del Čutno lepo: lepota teles Kaj torej pritegne poglede gledajočih, jih obrača in vleče nase ter povzroča, da se veselijo gledanja? Če bi to našli, bi ga morda lahko uporabili (20) kot stopnico k opazovanju drugih lepih stvari.10 Skoraj vsi pravijo, da sorazmerje enega dela z 4 eraTnSeupaT«. Prim. Plat., Smp. 2ioc, 2iic. Plotin se v svoji razpravi zelo pogosto opira na govor Diotime v Platonovem Simpoziju (20id—2i2a). 5 l|ei;. Pojem je pogost zlasti pri Aristotelu in označuje stalno držo, ki jo dosežemo z rednim ponavljanjem krepostnih dejanj. Prim. drugo knjigo Nikomahove etike. 6 eraoT^pai. 7 tmv unoKeipevMV. Izraz je značilen za Aristotela in v Metaph. i028b36 ga opredeli takole: »Podlaga (to unoKeipevov) pa je tisto, o čemer se izrekajo druge stvari, medtem ko se ona sama nič več ne izreka o drugem.« (Prevedel Valentin Kalan.) Prim. tudi Ph. i90b-i9ia, i92a, i93a. Plotin poudarja, da lepo telo ni lepo zato, ker je telo, tako kot kamen, preoblikovan v kip, ni lep zato, ker je kamen, »temveč zaradi oblike (napa tou eiSou;), ki jo je vanj vtisnila veščina« (5.8.i.i2—i4). Lepota pride v snov od drugod (prim. 5.9.2.ii—i2), telesa pa so podstati lepote, ki se manifestira v njih (6.7.22.3—5). Telesa so lahko lepa ali brez lepote: »Podstat se spreminja in iz lepe nastane grda« (5.9.2.i4—i5). Plotin tu misli na snov, ki nima lepote, beseda unoKeipevov v ednini pa se lahko nanaša tudi na noetično materijo (prim. 2.4.i.i ss.), ki ni telesna. 8 peGe^ei. Prim. Plat., Smp. 2iib2: »vse druge lepe stvari pa so udeležene (peTe^ovT«) v Njem (sc. v Lepem).« (Prevedel Gorazd Kocijančič.) Prim. tudi Grg. 467e7; Phd. i02b2; R. 476di—2. Plotin loči pravo lepoto od tistega, čemur pravimo lepo zaradi nejasne udeleženosti (peTo^) (6.7.33.3). Tisto, kar je deležno (to peTe^ov) lepote, ima obliko, lepota sama pa je nima (6.7.32.38). Prim. še 2.9.i7.20-2i; 4.8.6.27; 5.5.4.3; 5.8.i0.24; 6.5.i0.4-5; 6.9.9.48. 9 Prim. Plat., Phd. i00d: » (se) držim razlage, da je edina reč, ki povzroča, da je to lepo, le v tem, da ga takšnega dela prisotnost (napourna) ali priobčenost (KoiVMVia) onega Lepega.« (Prevedel Gorazd Kocijančič.) Prim. tudi Grg. 506di; Euthd. 280b2, 30ia4; Hp. Ma. 294ai; Ly. 2i7d; Soph. 247a5-8. 10 erapAGpa ... ^p^pevoi. Prim. Plat., Smp. 2iic: Manep ercavapaapoi? ^p^pevov, kjer je opisana pravilna pot ljubezni, ki pelje »od enega (lepega telesa) do dveh, od dveh do vseh lepih teles, dalje od lepih teles do lepih opravil in od opravil do lepih naukov, dokler končno ne pride do onega Nauka, ki ni nauk o ničemer drugem razen o onem Lepem, in na koncu ne spozna Tega samega, kar je Lepo.« (Prevedel Gorazd Kocijančič.) drugimi in s celoto ter poleg tega lepe barve ustvarjajo vidno lepoto;11 za vidne in nasploh za vse druge stvari velja, da so lepe, če so sorazmerne in če (25) imajo mero. Za te ljudi ne bo lepa nobena enostavna stvar, ampak samo tista, ki bo sestavljena: celota bo zanje lepa, deli pa vsak zase ne bodo mogli biti lepi, ampak bodo prispevali k temu, da bo lepa celota. Toda če je lepa celota, morajo biti lepi tudi deli: lepo ne more biti iz (30) grdih delov, ampak mora vse prevevati lepo-ta.12 Lepih barv, kot tudi sončne svetlobe ne bodo šteli med lepe stvari, ker so enostavne in ker njihova lepota ne izhaja iz sorazmerja. Kako je lahko lepo zlatoi3 in sij zvezd ponoči?i4 Pri zvokih bo (35) enostavno ravno tako odpadlo, čeprav je od zvokov v lepi celoti pogosto tudi vsak posamezen lep. Ker pa se isti obraz, četudi sorazmerje ostaja enako, enkrat zdi lep, drugič pa ne, kako ne bi bilo treba reči, da je lepo nekaj drugega, kar je dodano sorazmernemu,^ in (40) da je sorazmerno lepo po nečem drugem? Če tudi pri premiku k lepim opravilom in lepim besedam navajajo sorazmerno kot njihov vzrok, kaj naj bi razumeli pod sorazmerjem pri lepih opravilih, zakonih, spoznanjih ali znanostih?i6 Kako bi bile lahko izjavei7 med seboj sorazmerne? (45) Če zato, ker so soglasne, potem bo složnost in soglasje tudi med slabimi trditvami. Izjavi »Preudarnosti® je neumnost.« in »Pravičnost je plemenita Prim. tudi R. 511b, kjer je govor o dialektični metodi, ki vodi do počela vseh stvari. V 6.7.36.8—9 sta pojma erapioei? in avapaopoi povezana s potjo, ki vodi dušo k dobremu. 11 Galen, Deplac. Hipp. et PL 5.3.17, pravi, da je po mnenju vseh zdravnikov in filozofov »lepota telesa v simetriji delov.« Podobno meni Poliklejt v svojem Kanonu 40A3 DK. Da je simetrija bistvena za lepoto, sta se strinjala tudi Platon (Phlb. 64e-65a) in Aristotel (Metaph. I078a36-bi), a Plotin tu verjetno napada predvsem stoike, ki opustijo zgolj matematični kriterij in uvedejo bolj splošno rabo pojma. Hrizip pove, da »o duši pravimo, da je lepa ali grda, glede na simetrijo ali asimetrijo njenih delov« (SVF 3.471a). Prim. tudi SVF 3.472 in 3.287. Ciceronovo sklicevanje na telesno lepoto, ki je »quaedam apta figura udov z nekakšno sladkostjo barve,« v Tusc. 4.31.1—3 je zelo blizu Plotinovi formulaciji. Prim. John P. Anton, »Plotinus' Refutation of Beauty as Symmetry,« Jour. ofAesth. and Art Criticism 23 (1964—65) 233—237. Barve in njihovo zaznavanje s simetrijo poveže Platon v Timaju 67c in v Menonu 76d. Prim. še Plat., Phlb. 5id, in Plinij, Hist. nat. 30, 35. 12 V razpravi O previdnosti (3.2.11 in 16—17) Plotin v povezavi s kozmosom zagovarja drugačno stališče, ki je blizu stoiškemu. 13 Prim. Plat. Hp. Ma. 289e—29ob, kjer Hipija meni, da »lepo ni nič drugega kot zlato« in »da je to, v čemer postane navzoče zlato, videti lepo.« (Prevedel Gorazd Kocijančič.) Zlato srečamo tudi v 1.6.5.51 ss.; 2.1.6.50; 5.5.1.47; 6.6.10.5. 14 Mesto ni povsem jasno. Plotin najbrž ne govori o bliskanju, kot je mogoče sklepati iz teksta: vukto? r] aorpanr] ^ aorpa opaoSai tm O zvezdah, njihovem siju in harmoničnem premikanju je govor tudi v 2.9.5.9-14; 2.9.8.30-32; 2.9.16.52-53; 3.2.14.25 ss.; 3.8.11.34-35. 15 Prim. 5.9.2.12-14 in 6.2.7.16. 16 Prim. Plat., Smp. 210c in 211c. 17 0eMpy|p«Ta. 'Izjave', kot so splošni principi, izreki, teorije. 18 r]v OM^poouv^v; lahko tudi 'samoobvladanost', 'zmernost'. Gre bolj za praktično kot za razumsko vrlino. 5 preproščina.«19 sta soglasni, med seboj se ujemata in skladata. Nadalje, vsaka vrlina je lepota duše, in sicer (50) resničnejša lepota kot prej navedene. Toda kako naj bi bila sorazmerna? Ne kot velikosti in ne kot število^0 tudi če je delov duše več2i - v kakšnem razmerju naj bi bila sestava ali mešanica delov ali izjav? Kaj naj bi bila lepota uma samega v sebi?22 2. Začnimo znova na začetku in najprej povejmo, kaj je lepota v telesih. Je namreč nekaj, kar zaznamo že na prvi pogled, in duša to lepoto nagovori^3 kot da bi jo poznala;24 ko jo prepoznaj jo sprejme in se ji tako rekoč prilagodi. (5) Če pa naleti na nekaj grdega, se duša skrči vase2 to odkloni in zavrne, saj z njim ni v soglasju,27 pač pa ji je tuje. Pravimo, da se duša, ker je po naravi to, kar je, in ker ima med bivajočimi stvarmi odličnejšo bitnost,2® ko zagleda nekaj sorodne- 6 19 Gre za besede, ki jih pri Platonu izrečeta sofista. Da so preudarni ljudje neumneži, v Grg. 49ie2 trdi Ka-likles, druga izjava pa pride iz Trazimahovih ust v R 348C12. 20 Platonovo stališče je drugačno (prim. R. 442C, 443d; Phlb. 64e; Ti. 35b-37b). V 4.7.8 in 5.8.2.35-38 Plo-tin izrecno zavrne povezovanje vrline in lepote duše z velikostjo, a njegova pozicija ni vedno enaka (prim. 6.9.1.15-16 in 1.2.2.10-22). 21 Plotin pravi, da duša ni velikost (4.7.5), da je hkrati nedeljiva in deljiva (4.2.1.55-67), da je v celoti prisotna v vseh delih telesa (4.9.1.1-5); pozna tudi platonistično delitev na tri dele (1.2.1.16-20; 3.6.2.8. ss.; 4.7.14.9; 6.1.12.6) in aristotelsko ločevanje treh sposobnosti (3.4.2.4; 4.3.23), zelo pomembna pa je razlika med delom duše, ki ostane ločen od čutnega sveta, in tistim, ki se spusti navzdol v telo (3.8.5.10-17; 4.8.8.12-15; 6.2.22.30-35). 22 povoupevou; lahko tudi: »samega po sebi.« Um je nekaj mnogoterega, a hkrati nedeljivega (4.11.5-7; 4.3.4.10-11; 4.3.12.30-32; 5.9.8.14-15; 6.7.13-14), vsaka posamezna stvar je v njem vse in v sebi vsebuje vse (1.8.2.15-20; 5.8.4.6-11; 6.6.7.1-4), um nikoli ne zapusti samega sebe (5.3.7.13-21; 6.7.13), druge stvari izhajajo iz njega, on pa ostaja sam in najlepši (3.8.11.26-27). 23 Lepo stvar duša 'nagovori' oz. jo imenuje, razglasi za lepo. Gre za notranjo govorico duše, ki vključuje prepoznanje, ozaveščenje. 24 ouveioa. Pojma oTivern? in ovvievai označujeta intuitivno dojemanje, takojšnje spoznanje. Prim. 1.6.3.30; 3.5.1.18; 5.5.12.16-17; 5.8.11.23. V 6.9.4.2 Plotin poudari, da do ouveoi? enega ne pride k«t' eraoTr|pnv ali k«t« vo^oiv, temveč po prisotnosti, ki prekaša eraory|pn. 25 era^vouoa. Prim. 3.5.1.17; 2.9.16.44-50; 5.3.2.11. Kot pri Platonu, Phdr. 249d in 250b-25ia, je tudi pri Plotinu prepoznanje lepote povezano s spominjanjem in konceptom avApvn