MacDONALD O EVROPSKEM POLOŽAJU
Novi angleški ministrski predsednik pripisuje sedanje evropske zadrege francoski politiki v Porurju. — Posledice te politike bodo brez dvoma usodepotoie. — Okupacija Ruhra je poglaviten vzrok ekonomskega mrtvila v Angliji. — Franciji ne bo pomagalo orožje.
nov škandal v administ racijskih KROGIH
Bivši notranji tajn'k Albert B. F;;1 1 jo <lal pr'vaini '!n;>l;i Sinci air O'] Company važno koncesije ter spri*j«»l v zameno na tisoče in ti-oT-c u<>l;irjev- T.» jo storil l»roz v^ako najmanjše vednosti vlade. Po mircnju nr- katerih radikalnih senatorjev je vedel edinolf mo-rnariški tajnik Denbv n tej "eedni" kup čiji ter zahtevajo. naj pre.lsednik Coolidge takoj odstavi. Slika nam kaže v sivdi .]. Zevelv-ja. ki je Sposodi!" All ci*tu B. Fallu $2.1.000. \'a levi je A. E. "Watts, elan Sinclair Oil Company, na desni p;t li. (I. Standford, pravni zastopnik Sinclair je v-
NAD POL MILJONA LJUDI PRI POGREBU
Pogreba pokojnega voditelja sovjetske Rusije se je udeležilo nad f>ol milijona ljudi. — Na grobu mu ni nihče govoril. — Zvonili so zvonovi po vseh cerkvah, vsem se pa čudno dozdeva, da se je izprožilo le troje topov. — Promet je bil za pet minut vstavljen.
-:	V .J
; Angleški suhači in zagovorniki prohibicije nimajo niti najmanjšega vzroka veseliti se zmage delavske stranke. — Delavci bodo imeli pivo.
i * *--
Poroča Warren G- Wells. ..
i Ministrski predsednik Ramsay MacDonald je prohibicijonist, — je rekel pred par dnevi Pussyfoot Johnson nekemu ameriškemu poročevalcu in to je resnica, v kolikor prrde v pošte v posebno nagnenje ministrskega predsednika. Ameriški suhaški apostol pa mora biti pripravljen na grde razočaranje, če misli s tem, da hr delavska vlada naenkrat osušila deželo.
Javnost v splošnem se prece; zanima za vprašanje, kaj bo storila nova vlada glede trgovine > opojnimi pijačami . To vprašanje vzbuja celo več zanimanja kot pa možnost, da ho delavska via da izbrisala vse liberalne sledov«* ter planila v najbolj rdeei radika-lizem. Tudi eficijelna izjava stran ke, predno je prevzela vlado, ne meče dosti luči na to vprašanje Delavska stranka kot taka jf stavila v svoj volilni program točko, ki se tiče nedoločenega "reformiranja " trgovine z opojnim1 pijačami ter je prepustila posameznim kandidatom razviti to po litiko soglasno z lastnimi nazori ali soglasno z željami volilcev Resnica je, da se je delavska stranka dosedaj komaj šele dotaknila vprašanja pijač. To je po sledica dejstva, da je več upliv-nih voditeljev stranke deoro pro-hibicijonističnega razpoloženja al' da so vsaj prepričani zagovorni k i zmernosti.	I
Na drugi strani pa ne razjari angleškega delavca nobena stvar bolj kot pretnja, da se ga hoe« oropati dnevne racije piva. Taj-n:k za notranje zadeve. Arthur Henderson in MacDonald sam sta bila vneta delavca na zmernost-nem polju in isto velja o kance-larju Snowdenu. Na drugi strani pa je poljedelski minister Buxton finančno interesiran v eni vo-, d'lnih pivo varen-
Moskva, Rusija, 28. januarja.—Vladimir Djič Uljanov katrega je poznal svet kot Nikolaja Lenina, je bil včeraj popoldne slovesno položen v grob. Pristaši vladarja o-gromne Rusije so mu izkazali časti, za katere bi ga lahko zavidal vsak kralj. Pol milijona ljudi je čakalo osem ur v mrazu 30 stopinj pod ničlo, da prisostvujejo pokopu trupla v pro vi zor i en em mavzoleju, majhne, na hitro postavljene zgradbe v azijskem stilu, direktno pod zidov-jem Kremija. Ta mavzolej je sličen grobišču kakega tatarskega Kana.
Mavzolej je bil zgrajen, (La obvaruje truplo razpada. Tisoči med žalujočo množico so dobili ozebline, in člani ambulaučnega zbora so morali neprestano odvažati vojake in civiliste v bolnice.
V nasprotju z drugimi sličnimi slo vestnostmi ni bilo nikakih govorov. Civilna maša" se je vršila v poslopju unij, a pred mavzolejem na Rdečem trgu se je prečita!o v bibličnem slogu sestavljeno izjavo ruskih sov jet ov, v kateri se slavi Lenina kot odresnika Človeštva.
Leon Troeki, vojni minister, je bil edini visoki dosto-janst reiiik sovjet. režima, ki ni bil navzoč pri pogrebu. Glasi se, da se nahaja v Kavkazu in da je preveč bolan, da bi mogel prisostovati pogrebu, a zaenkrat ni bilo nobenega oficijelnega ugotovila glede njegovega zdravstvenega stanja
"Rdeči rek vi jem" imenujemo ]ahko žalobne slovest-nosti, ki so se pričele zjutraj ob osmih v hiši unij. Truplo boljševiškega voditelja je ležalo na visokem odru. Po žalnih koračnicah so zapeli navzoči revolucijonarno pesem in konečno še intemacijonalo.
Po muzikalnem programu so odšli, in ostali so le še člani družine ter centralnega odseka komunistične stranke, da se poslove od mrtvega voditelja.
Nato so odnesli visoki uradniki in kmetje truplo iz dvorane. Sprevod se je počasi pomikal po ulicah Moskve na Rdeči trg, kjer so se vršile nadaljne slovestnosti.
Ob treh popoldne so spustili krsto s truplom Lenina v grob. Zvonili so zvonovi vseh cerkva, a iz nepoznenega vzfoka so počili le trije streli iz topov, čeprav bi moralo biti sto strelov. Pet minut so stali vsi vlaki po prostrani Rusiji in tišina je vladala po celi deželi. Radi skrajnega mra-za je bila prepovedana soudeležba otrok pri pogrebu.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, IT ALT JI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
■e potom DAic banke izvršujejo zmesi ji ro, hitro in po nizkih
cenah:
Danes bo naše cene Bledeče: JUGOSLAVIJA '
Razpc&lja na »adnje poŠte ln Izplačaj) "PoStnl črkovni zavod" ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, 'Beograda, Kranju, Celju, Marlboro. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač m hitro Izplačilo najugodneje.
1000 Din....... $12.50
2000 Din....... $24.80
5000 Din....... $61-50
Pri nakazilih, ki xnalajo manj kot en tiso« dinarjav raEunlmo poaobsj po IS can tov za poltnino In tfruo« atroSka.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Razpolilja na zadnje poŠte ln Izplačuje "Jadranska banka" t Trstu.
Opatiji in Zadru.
200 lir ........ $ 0.90
300 lir ........ $14-75
500 lir ........ $23.75
1000 lir ........ $46.50
Prt nakazilih, Iri znalajo manj kot BOS lir rafiunlma poaatoaj pa tS Metov za pattnlno In drug« stroška.	'
Za poiUjatve, Id prisegajo znesek pet tM dinarjev ali po dva tM lir deveUeJeaso po aaoge&iosti ie pesetal popust.
Vrednost dinarjem in liram oeduj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; ia tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po cent onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
Glede Izplačil v —čričkih dolarjih glejte poseben oglas v tem UstaT*
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New Tortt Bank Draft.
FRAHR BAKfflBK STATE BAVK « CkKtSeouU Street t«u camanet ma Hew York, H. Y, CHfivgs sastopniitTO Jadnsdn Bank.
ni jiiir— i urn wnniiaai—i—miisai—■ t'i-1-~i-
'Milijonarski puščavnik" je zmr- i
znil v koči, katero je imel na lotu, vrednem $200,000. — Skušal je prebiti 2).mo brez kurjave, j
Policija bo preiskala kot o, v { iiateri je živel štirideset letni I Stephen Senior, puščavnik iz Perth Ambov-a. ki je zmrznil dn i mirti ko je skušal prebiti zimo j :>rez kurjave, čeprav je bil vreden , najmanj pol miljona dolarjev, j Domneva se, da je imel v svoji toči skrit gotovi denar ter vrednostne listine. Njegova koča je itala na praznem lotu, vrednem dvesto tisoč dolarjev, v središču trgovskega okraja v Perth Am boy.
Senior se je rodil pred pet ir. šestdesetimi leti v Perth Amboy in dolgo vrsto let je bil znana po stava vsem prebivalcem. V zadnjih letih so ga imenovali "mili-jonarskega pušča vnika"- Pred ne kaj leti je pričel prodajati mleko, katero je vozil po mestu ln ker je imel vedno več odjemalcev, je moral kupiti nadaljne krave, dokler jih ni imel dvajset.
Do pred petimi leti je ime! svojo "farmo" na lotu, kjer je stala njegova koča, a nato je bil prisiljen preseliti svoje krave na farmo, katero je kupil v Wood-bridge občini. Pomagali sta mu dve starejši neporočeni sestri, dokler nista umrli pred par leti. Poleg dobičkanosne kupčije z mlekom se je pečal tudi s proizvajanjem polnokrvne goveje živine ter plemenitih konj, a živel je še vedno v svoji bajti ter šel redno vsaki dan ven na svojo farmo. .Zavrnil je vse ponudbe, da proda svoje zemljišče v mestu.
Tako je samota ril ter si kubal sam obede. Ničesar ni popravil in nikdo ne ve, da bi si kedaj kupil kako novo obleko. Do zadnja sobote je razvažal in raznašal svoje mleko, kot je delal to izza mladih dni. Imel je pomočnika, nekega Joseph Gallagher ja, a trgovina z mlekom je pričela pešati in konečpo je imel le še tri mlečne krave.
Ko je <prisel Gallagher v nedeljo v kočo samotarja, da ga spre-
Ravno pred od god en jem parlamenta je bilo par delavskih članov zaslišanih od podtajnika za zunanje zadeve glede cirkularjev Sii- Hartwella, v katerih se je vabilo na podpiranje njegovega sindikata za vtihotapljanje žganih pijač v Združene države.
Nova vlada bo morala najbrž pokazati svoje barve glede pivskega vprašanja, ko bo predlagal neki član iz Walesa takozva-no odredbo, po novem sestanku parlamenta. Ta odredba bi uveljavila krajevno opeijo.
fegeffsl GLAS NARODA	frEEčTl
l| Za New York celo leto * $7.00 f	^T^	^^	^^	^^	T^ ^^^	§	and legal Holiday*	jjj
^Zaino.em.troceloleto $7.00 J	List slovenskih delavcev v Ameriki. ~	75-°°°	Jj
TELEFON: CORTLANDT 2876. _Entered as Second Class Matter, September 21t 1903, at the Post Office at New"York^N-V." under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELCTOK- flQ"RTT.antit
________NEW Y0RK' TUESDAY, JANUARY 2.9. 1924. — TOREK, 29. JANUARJA, 1924.	VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL
ŽALOSTNA S^Rf BERAŠKEGA BOGATINA
GUARDIA NAPOVEDUJE j REPUBLIKANCEM PORAZ!
ANGLEŠKA VLADA JE PROTI PROHIBICIJI
nazadovanje števila
rojstev v franciji.
Pariz, Francija, 28. januarja. Statistični podatki francoske narodne zveze za ugotovljenje števila rojstev kažejo, da je zopet padlo število rojstev v Franciji. V Parizu je bilo soglasno z istim virom leta 1923 v celem 46.000 rojstev, v primeri z 48,000 leta 1922. Deset največjih mest Francije je v zadnjem letu nazadovalo v tem oziru za 1600 rojstev.
Se bolj pa je nazadovalo število novo sklenjenih, zakonov v istih krajih.
sto komunistov aretira-nih na estonskem.
Reval, Estonska, 28. januarja. Policija je nvedla proti komunistom pravo strahovlado. Zatrjuje, da so komunisti osnovali zaroto, koje namen je strmoglaviti estonsko vlado. Vsledtega je bilo aretiranih sto komunistov.
Med aretiranci je tudi pet dr-žavnozborskih poslancev.
ELEKTRIČNE ŽARNICE CENEJŠE.
General Electric Company je objavila nadaljno zmanjšanje cen žarnic in sicer za sedem odstot-
V
kov ln pol. Predsednik kompanije je rekel, da so sedaj žarnice za 30 odsotkov cenejše kot so "bile pred vojno in sicer radi boljših izdelovalnih metod s pomočjo novih strojev in kljnib večjim stroškom z& surovine in delo. Amerika je vsled tega najboljše in najcenejše razsvetljena dežela na sveto.
.uonaon, Anglija, zfc. januarja. — JNajhoij važne rrng-ljaje glede inozemske politike, kar jih je kedaj podal Jfanisay MacDonald, novi delavski angleški ministrski predsednik, so v nekem interview-u, katerega je dal uredniku listu Quotidien.
Dal je izraza svojim resnim skrbem glede sedanje francoske politike, o kateri je izjavil, da bo mogoee prisilila angleško vlado, da prične resno razmišljati o potrebi novih vojxskih priprav ter novih zvez.
Nadaljne glavne točke pogovora ministrskega predsednika so bila ugotovila, da bo podpiral predlog, ki bi dajal reparaeijskim izvedencem večjo prostost v preiskavah, če hi jo hoteli imeti; da je zaseden je Ruhra brez koristi z IVaiieijo in ostalo Evropo; da ne morejo oboroževanja za-.samčit i varnosti, da ni le vojna odškodnina, temveč eel evropsko vprašanje spojeno z uravnavo medzaverniških dolgov; da j<* Liga narodov najbolj varna obramba proti vojni in da je treba časnikarske truste v vseh deželah pobijati kot največjo nevarnost javnega mnenja.
Na vprašanje, kaj pravzaprav očita Franciji, je MacDonald odgovoril: —
" Y prvi vrsti zaseden jo Ruhra, ki je po mojem mnenju glavni vzrok ekonomskega mrtvila v Angliji v sedan jen-1 renutkil. Očita se vam, da niste imeli nobenega zadostnega obzira do višjih interesov Evrope in prav nobenega obzira do prav posebnih interesov Anglije. Raz ven tega pa ima tudi moralno in finančno podpiranje oboroževanja različnih malih narodov, soglasno z naziranjem v Angliji, za posledico, da bo postala nadaljna vojna neizogibna.
'-Odkrito rečeno, Francija vznemirja naš narod, ki se \-pra5uje odkrito, če ne bo kmalu prisiljen misliti na nova oboroževanja ter zveze. Za t reunite k nočem reči ničesar o povsem naravnem nemiru, ki se je polastil naših trgovcv in delavcev radi gotovih industrijalnih kombinacij, ki se direktno obračajo proti nam.
4 4 Mi nočemo govoriti o bojaznih glede naše varnosti spričo mogočnega zračnega oboroževanja Francije. Naše časo7>isie in javnost pa sta zelo vznemirjena."
Kljub temu pa je MacDonald prepričan, da sta francoski in angleški narod združena v medsebojnem prijatelj-} stvu in da so današnji nevarni oblaki posledica ponrmika-nja razumevanja medsebojnih potreb in želja. Skušal bo dovesti do trajnih pojasnil, ki bodo razpršila vse nesporazume.
O lede vprašanja varnosti Francije je rekel minister MacDonald: —
"Brez obotavljanja dajem izraza svojemu globokemu prepričanju, da ne bodo najbolj mogočna oboroževanja nikdar popolnoma zasigurala varnosti francoske<>a ozemlja. Upam, da bo Francija prenehala verovati izključno le v vojaško silo, in da bo spoznala, da se ji nudi dosti večje var-nostvo v Ligi narodov."
banke, se je usmrtila Miss Margaret Harding. Zapustila je pi-vino, v katerem pravi, dn je preveč pila in kadila, češ, da ne more tega več prestajati.
samomor miss harding.
Bcston, Mass., 25. januarja. — V stanovanju svojega očeta, bivšega governerja zvezne rezervne
Rekel je, da bodo izgubili republikanci pri prihodnjih narodnih volitvah, če bo sprejeta priseljeniška predloga Johnsona.
Kongresnik La Guard ia je izjavil v nedeljo ISO zastopnikom delavsih organizacij, da bo v poslanski zbornici izjavil, da bodo republikanci izgubili prihodnje narodne volitve, č<* bo sprejeta Johnsonova priseljeniška predloga. Med drugim je tudi rekel:
— Povedal jim bom. da bodo v slučaju sprejema predloge izgubili republikanci edinole v mestu New Yorku pol miljona glasov in ko se bo zgodilo to. bodo izgubili tudi državo New York in v takem slučaju tudi ne bodo mogli prodreti s svojim predsedniškim kandidatom- Predloga Johnsona ie povsem pristranska. Njen namen je odpomoči nezaposlenosti v Angliji. Pred par dnevi sem čital izjava, v kateri se je glasilo, da so angleški parniki že vnaprej vsi zasedeni. Ce bo sprejeta predloga, bo pa<llo priseljevanje z Italije na približno od 46.000 na približno tri tisoč, f Zborovanje, na katerem je po-jdal T.a Guardia to izjavo, se je vršilo v Brooklyn Central hotelu
ROJAIX NAROČAJTE R NA "GLAS NARODA" VA? TECH SLOVENSKI DNEV
-T	TVBtAVAK -v
mi kot ponavadi na farmo, ga je našel mrtvega- Nobenega znamenja ognja ni bilo v peči in samotar je bil oblečen v cunje in po-nešene čevlje in galoše. Preiskava telesa je pokazala, da je bil že trd od mraza, ko se je konečno odločil poklicati ljudi na pomoč. Mrzel veter je pijial z Raritan reke skozi razpoke v njegovi koči.
Njegov edini znani sorodnik je neki nečak, ki živi nekje v Con-neeticutu. Radi domnevanja, da je imel samotar v svoji ikoči skrit gotov denar, je bila postavljena v kočo policijska straža, dokler ne bo koča natnčno preiska-na.
AJ1.1IJ.U. VJOll^t; JC UUIJUUU, ua
bo podpiral predlogo in isto vetja glede ženskih članov parlamenta. Nasprotniki prohibicije pa izjavljajo, že sedaj, da po*ienja krajevna opcija prvi korak k uve-ljavljenju splošne prohibicije.
Nadaljna stvar, katero bo delavska vlada brez dvoma rešila, ie kaotični položaj glede časa, tekom katerega smejo biti odprti saloni v Londonu, v dragih mestih^ in po deželi. V splošnem je vrjetno, da bodo MacDonald in člani njegove vlade skrajno previdni glede vseh stvari, ki se tičejo trgovine z opojnimi pijačami in da ne bodo krenili v smer proti prohibiciji.
LEGUPONARJI SO RAZPRŠILI KOMUNISTE.
Wilkesbarre, Pa., 28. januarja. Člani American Legion so razbili zborovanje netkako dvestotih komunistov, ki so se zbrali v Concord^ dvorani da se vdeleže ža-lobnega zborovanja ob smrti Nikolaja Lenina- Legijonarjr so odtrgali komunistom rdeče in črne znake, ko so prišli iz dvorane in komunisti so bili prisiljeni defi-lirati odkrito mimo ameriške zastave.
r
GLAS NAKODA, 29. JAN. 1924
"GLAS NARODA"
(SLOVENK DAILY)
SLABA PRIMERA
Sedaj, ko je Leiiiii mrtev, je začelo'svetovno časopisje razpravljati o 11 j ego vili vrlinah in napakah.
Uredniki, člaiikarji in dinploinati soj povedali o njem marsikaj dobrega, marsikaj slabega, primerjali so ga temu in onemu, in nekateri ga celo primerjajo značilni o-aobnosti, ki se je pojavila v francoski revoluciji, — M. Kobespierru.
Ta primera pa šepa in je slaba.
Francoski revolueijonar je bil mož trplenja, toda brez idej.
Dočim je bil ruski revolueijonar mož idej, toda brez trpljenja.
Robespierre je vedel, kako je treba poslopje graditi.
Lenin je bil mož dela in je znal zidati ter graditi.
Gradil je vztrajno in neprestano ter se ni brigal, kaj misli svet o njegovih načrtih, o njegovem načinu gradnje in o trajnosti njegovega dela.
Robespierre je znal sovražiti.
Lenin se je pa cinično norčeval iz srda. Srd se mu je zdel nekaj, kar brez potrebe izčrpiuje Človeško energijo.
Smrti teh dveh mož sta bili tako različni kot so bili različni njuni vspehi.
Francoski revolueijonar ji so imeli žalosten konec. Izginili so revno in pohlevno, diskredirani, osovraženi. Drhal, ki jim je nekoč nazdravljala, je v poslednji uri pljuvala nanje.
Ko je pokleknil pred gilotino Vergniand, je bilo po-lega njega le malo prijateljev.
Danton jih je imel 5e manj.
Robespierre je bil zadnje trenutke usmiljenja in pomilovanja vreden.
Ko je pa umrl Lenin po šestih letili izrazite avtokrati-čne vlade, so zaplakali za njim milijoni ruskih delavcev in kmetov.
Robespierre je zapustil krvave spomine. Lenin je pa zapustil svojim pristašem program.
Robespierre ni bil vreden, da bi zavezal čevlje onemu, ki so ga te dni pokopali v Moskvi.
tudi ljudje- Tudi meni je ugajal
božajoči dežek, vsaj tisdčodstot-kov bolj, kot najbolj umetniško izrezljane snežinke. No, pa saj veste, da sem jaz še vedno volil
in glasoval za mokro 1 . .
Med mesti Seattle in. Ronton sem videl tudi prvi in neoporečni znak pomladi: bele, svilenodlaka-ste inačice na vrbju I Jej, ali sera jih bil vesel! Še nekaj tednov in ljubke znanilke pomladi se bodo razlezle na vse strani. Potovale bodo ob rekah in poto-klh, vedno dalje od morske obali, vedno bolj proti sredini dežele. In ko bo vse vrbje polno teh prednjih straž, prismejala se bo za njim sladka pomlad. In vsa dežela zadrhtela bo v nepopisni radosti. Pridi, Vesna, zlata, pridi . . .
Težko se mi je bilo ločiti od zelenega paeifičnega obrežja- Čudovito privlačno silo imajo zame kraji ob Pacifiku. V srcu mi je tlela želja in žarela iskrica upanja, da jih bom še videl. Resi-srnirano sem sedel na vlak in odri rdrali smo-. Nekaj časa smo dr-vili po planjavi, med lepimi farmami. Po travnikih so se tuintam pasle cele jate morskih galebov. Drugod so frfotale vrane. Tudi par fazanov sem videl, nekaj jerebic in divjih rac. Zavozimo v zelene smrekove gozdove. Višje in višje plezamo, smuknemo skozi par predorov, naenkrat opazimo sneg. Od začetka je le tanko potresen, a Čimdalje voznmo, tem več je snega. Sveže j^adel je, rahel, kot volna in neizrečeno bel. Morda je videti belejši radi kontrasta z zelenim smrečjem- Ne
ljubim snega, toda v smrekovem gozdu se mi zdi vseeno lep. Kot vitke, beloveneane neveste, zdijo se mi smreke in cedre. Očrneli drevesni štori imajo lepe bele kape. Potok je ves v srebrnem o-krasju.
Naselbina Cle Elum je bila zakopana v debel sneg ki se je naslednjega dne začel urno topiti, ker je zapihal "čanuk". ali kako že imenujejo tisti veter, ki je smrt ni sovražnik snega in ledu. Potem pa je bila !>o vseh cestah mešanica, ki ni zaslužila nikakega poštenega imena, ker se je porodila iz nekakega kompromisa med snegom in vodo. Po nekaterih neuspešnih skokih, sera se vdal v svoj kismet in dobil "cold feet". Dobrosrčnica gospodinja mi je prinesla copate enostraai. skih nagibov in suhe nogavice, kar vse je bilo, kljub plebejskih figuri, vredno več, kot en slab padar. Medicine, k jih je gospodar pritresel na mizo, sem tudi pozdravil z odličnim spoštovanjem. Prisedlo je še par mojih starih prijatelje«', katerih nisem videl že več let in jaz sem bil deležen take prijetne zabave, kot že en lep čas ne- Da sem imel moč, kot biblijski Jozoe, ustavil bi bil, ne solnca, ampak polnočne zveze na njih poti, in ukazal "zapik!" vsem uram v okolici. Deset banketov, z visokodonečimi, frazastimi govoiricami, in tako-zvanih zabavnih večerov, z njih mrzlo oficijelnostjo, bi človek dal za en tk prijateljski sestanek, pa še kaj doplačal bi rad zraven.
-1--n-n—
Peter Zgaga
»—i— -
Potne črtice.
A. J. Terbovec.
(Nadaljevanje.)
r Zapadni del države Oregon je obdarovan z vso milino pacifiČne-ga obrežja. Posebno velja to za mesti Portland t in Oregon City.
Čudo vito lepa vožnja je ob reki Columbia; kakšnih sto milj vzhodno od Portlanda se že začno oči pasti na prirodnih krasotah, mimo katerih drvi vlak, in to se nadaljuje, dokler na izstopiš na postaji prej omenjenega mesta. Veličastna je reka Columbia, obrobljena z drevjem in grmovjem; mnogokje jo oživljajo jate divjih. rac- Zelene trate beže mimo nas, tuintam cvete gorčica in neke male višnjeve cvetke, dasi smo sredi zime. Na drugi strani proge se vzdigujejo več ali manj strmi hribi, pokriti do vrha z bujnim zelenjem. Največ je smrečja in ceder. Tla pokriva mah. vedno zelena praprot, brslin in zimzelen. Tudi grmi vedno zelenega ore-konskega Jovorja se vidijo. Izmed tega bujnega zelenja se blišče, kot
srebrni curki, belopeneči se vodo-, padL -
Portland nosi poetično ime Rose City, in isto velja, v polni meri, tudi- za trinajst milj odddaijeno mestece Oregon City. Toliko in tako lepih vrtnic menda ni nikjer , v tej deželi kot ravno tu. Celo v Zimskem Času bilo je videti mnogo rožnih popkov. Malo bledi s<s %Ui in sicer in boječe stisnjeni, . ker je' padal dež, a nedvomna so ^ dikali toplih šapic in solncnih
žarkov, da se odpro in zasmejejo v beli svet. Pa se je zgodila nesreča. Prišel je mrzel val, poro jen gotovo v domovini Eskimov in severnih medvedov, in je objel vso deželo od Pacifika do Atlantika, od kanadskih step do mehiških kaktov- Rožni popki oregon-skili vrtnic so se žalostno pobesi-li. in zelene trate je pokrila tanka snežna odeja. Otroci so imel; nepopisno veselje s sankanjem, kar je v tem delu Oregona redek šport, mi pa smo se zbirali okoli peči, kritizirali nenavadno vreme in se tolažili z rujno kapljico. Mesto Oregon City je prijazno celo v nenavadnem zimskem plašču in ravno tako prijazni so tamltajšni rojaki.
"Karpatski" samostojneži so se pomaknili malo nižje, a kljub temu še navdušeno vihtijo zastavo počlarizma; bivši, zelo prominent-ni pečlar "Miha pod smreko", po pestuje malega pečlarčka . . .
Mesto Seattle z okolici, je o-stalo zvesto lepim tradicijam pa-cifičnega obrežja. Dež je rosil nu zelene trate in umival smrekove" gozdove, brslin in praprot. Kaj če je zima drugod! V teh kraj jih ne dobi domovinske pravice. Malo blatno je res včasih, opolzlo in mokro, pa to je dobrodošel "Ersatz'* za zimo. Ljudje so tako vajeni tega mehkega drobnega dež-ka, da skoro" nihče ne misli na mareJo. Naravnost idealno vreme je za žabe, race in morske galebe — in zdi se ti, da ga ljubijo
Novice iz Slovenije.
Nevaren vlomilec.
Janez Kalan, oevljai-ski pomočnik iz iiilj pri Medvodah, je bil 5. januarja izpuščen iz zaporov ljubljanskega sodišča, koder je prestale! 7mesečno kazen. Komaj pa je prišel na prosto, je že dobil od lie-cega svojega "dobrega " prijatelja kompletno vlomilsko orodje in hotel oditi ž njim na delo na Hrvatsko. Se pre j p pa ga je prijel itražnik in ga zbudil Lz sladkega panja v čakalnici glavnega kolodvora. Pri (preiskavi se je našlo >ri njem nevarno orodje in je Kalan čisto odkritosrčno priznal, da -i je na ta način najlažje zaslužiti -woj vsakdanji kos kruha.
Nove zvonove so dobili.
Iz ?.lalega M raševega pri Sv. Ivrižu Na prvo advent no nedeljo1 •mo imeti pri naši podružnici lur-; %ke M. B. lepo slovesnost, blago-i -lovljenje novega bronastega zvo-j .ia. Blagoslov je izvršil lestkovwkij jr. dekan. Največ zaslug za novi tvon, ki tehta 150 kg in stane 14 is^č 590 dinarjev, iana ključar Fr_ i*acek iz Mai. Mraševega. Tudi j vrlini .A meri kancem, ki so daro-i vali za zvon 8000 dinarjev, priznanje in zahvala!
Iz St. Jurija pod Kumom. Dne 28. okt. je g. župnik blagoslovil 310 kg težak jeklen zvon pri po-iružnici Radež. Posebno zaslugo •:a zvon imata Franc in Lojze Bo-/išek iz Šklendrovca. Kdaj bo pa 1 pri fari fari dobil majhen, brc-; .lajst zvonček večjega tovariša i
Na Bohinjski Beli se je vršila t :adnjo kvatrno nedeljo v adventu! zvanredna slovesnost. Ziupnija je! dobila tri nove bronaste zvomovef v skupni teži okrog 2500 kg; dva za župno cerkev, enega, za Kup-.jenik. Zvonove so sami domačini brez vsake tuje pomoči takoj po posvečenju potegnili v stolp in čez iiekaj ur proti večeru je že odmevalo iz stolpa nad vse lepo ubrano nabijanje". Tujci iz cele okolice. ki so se udeležili siovesnotsti, <o občudovali veliko požrtvovalnost Belaaiov, pa tudi njihov pogum in spretnost. Kupljemeaari pa so skrbeli, da se je za silo čez Savo vsled zadnje pov-odnji porušeni most popravil, tako da je bil zvon sv. Štefana prvi tovor, ki se je peljal čez novi most.
Ia Selške doline
Selška podružnica Slov. planinskega društva je v jeseni dogradila na -zimaj takozvano ''Krekovo kočo'7 na vrhu Batitovca, ki je ustavil požrešnega laškega, soseda, da se ni polastil lepe Selške <JpJi-ne. Ličen okrasek bo ta zgradba za mo(goun? Ratitovec, trajen spo-medik dr. Krekove ljubavi do domače zemlje, do prijaznih selških gričev. Tudi tujski promet in go-
jenje planinstva se bo s tem povečalo. Na -deželi navadno ni pravega umevqnja za planinstvo. Pri-vntočioio ljudem, ki skoro celo leto čepe in delajo v pisarni ali šoli, v zaprašenem stanovanju, da se u-dohno navžijejo akrepilnega planinskega zraka in najblažneja lazvediila. Od so bič nega svita o-žarjene gore nas nehote tudi spominjajo veličastne Stvarnikove ivetlobe in lepote. Ako torej kdo v ta uamc-n kak dar nakloni, ni to prazna žrtev, gojitev plemenite ljubtvni do domače grude se s tem pospešuje in domoljubje močno množi; to se v mora1 nem in gospodarskem oziru bogato obrestuje. Selška dolina hoče hvaležna ostati dr. Kreku za njegovo plodrjiiosno de-lovanje zanjo in je to že pokazala s spominsko ploščo na Selškem domu in spominsko kočo na mogočnem Ratitovcu
I z Čascv avstrijskega konfident-stva.
Posestnik Mihael iskra v Hleb-eah je pravil svoječasno posestniku Resmauu v Žapužah. tla poseduje sesznam bivših avstrijskih konfidentov ki <?l>sega 52 mož iz radovljiškega -ikraja in da so med njimi tudi posestnik Ivan Ažnuan v Hrašznh, takrat kandidat Sam. kmetijski stranke, in pa posestnika -iz Lese Alojzij I.angus in Ivan Cvar. Ugotovilo se je pri obravnavi. da je vodil takrat orežniški straž mojster \ Radovljici res kem-yignaeijo zaupnikov, ki so se zavezali, da bodo izvrševali v slučaju prediranja italijanske armade na slovensko ozemlje razna sabotažna dela. Te zaupnike so večinoma po-■leili o tej nalogi, glede političnega nadzorstva prebivalstva pa so bile druge konfidentske liste. Miha Iskra je bil obsojen radi očitanja zaraeljivih lastnosti na 14 dni zapora.
Pri vzk-Ucni razpravi je ugotav-ljal zastopnik Iskre, da prva sodba napačno pojmuje pojem konfi-dentstva in da je kcaifident tudi oni. ki daje oblastem tajno zaupna poročila, kakršno ulogo je igral tudi Ažman in tovariša. Senat pa se ni mogel uveriti, da bi vsebovala predložena lista imena res pravih konfidentov in je vzldic zavrnil ter potrdil sodbo prvega sodnika.
Sledil jt: še en poddben slučaj. Dne 11. marca 1923 je imel Ivan Az man kot kandidat Sara. kmet. stramke v Gosarjcvi gostilni v Stari Boki političen shod. Na tem shodu je za ki io al posestnikov sin Frane Hafner Ažmanu: "aivstrij-ski kcmjdent!', Hafner je bil obsojen na 1 teden zazpoa-a. Tudi to obmdbo je vzklicni senat potrdil.
Lenin je pokopan.
Stotisočeri žalujejo za njim in stotisoeerim je prav ker je pokopan.
Ninčič, Pašič in Mussolini so podpisali najnovejšo italijansko-jugoslovaiisko pogodil) ter s tem priklo-pi 1 i Reko Italiji.
Bog ve. kakšno jugoslovansko odlikovanje bo pa sedaj dobil Mussolini, ker se.je tako milostno ponižal, da je sedel z Ninčičem
in Pašieem k isti mizi 1 * * *
Red Karagjorgjevičev-* zvezde že ima. Še spomenik naj mu postavijo na Belgrajski Teraziji. poteon pa lahko rečejo Stori-li smo svojo dolžnost.
*
Na Slavčevi maškaradi ni bi-težko dognati, kdo je moški in kdo je ženska-
Ženske so v polni meri poskrbele, da jih ni nihče z moškimi zamenjaval.
* * *
Moj -eikaški prijatelj, ki me ima tako rad kot ima Hrvat čir ( na nekem gotovem mestu, pravi, da imam luknjo v glavi.
Imam jo hvala Bogu. a sem v^ sel in zadovoljen, da je malo do-
stojnejša kot je njegova. * * *
"Stari konj je praznoval svoj i 53. rojstni dan" — pravi poročilo.
To je za konja lepa starost.
Nekateri osli dosežejo še večjo.
* * * i
Pojavil se je zdravnik ter postal preko noči slaven, češ. da da daje izborne nauke, kako podaljšati življenje.
Njegov recept se glasi: Dela' in pij vodo zjutraj, opoldne in
zvečer, bo baš dolgo živel.	i
i •
* * *
' Velika večina Amerikancev. ki nimajo toliko denarja, da bi plačevali butlegai*jem pretirane cene. že itak pije vodo-
Edinole za kruh so v skrbeh, za kak košček mesa sempatam in za gorko stanovanje. - Zp.to so pa redki m*n\ n j vrni ti-
--ti. ki dosežejo lepo starost. * * *
Moški je zvest le tisti ženski.
pri kateri ni ničesar dosegel. * * *
rbnanj pobožna je ženska, tem-i j
bolj jo obožujejo.
* * *
Sedaj se je dan že toliko p" daljšal, za kolikor se petelin prestopi.
Marsikateri pondeljek hodi petelin po bergljah, ki so na milje dolge. Tako se že vsaj zdi nekaterim.
St. Petersburg — Petro grad — Leningrad!
Pa še pravijo ljudje, da je ime
stranskega pomena.
* * *
V	teh treh imenih so stoletja zgodovine, romantike, tragedije, bojev, po gromov in pokol j ev-
V	teh treh imenih je natančno izražena zgodovina Rus-ije.
* o. *
3. februarja v Scliwaben Hall!
Tisti, ki stanujete v Brooklvnu, poznate to dvorano. Skoraj sleherni se pelje vsak dan dvakrat mimo nje. Kdor pa ne ve, naj vpraša na Knickerbocker Ave. Vsak otrok vam bo povedal, kje je Sehwaben Hall, jaz vam pa povem, da bo imela tam v nedeljo popoldne Pershakova godba koncert s plesom, šaljivo pošito. srečolovom itd., ter da bo točno ob petih popoldne začetek.
2huj0slntmtt#ka
Ustanovljena 1. 1898
2Catm. SbŽhint;
Inkorponrana t 190-
GLAVNI URAD v ELY, MINN
Glavni odborniki: Prwednlk: RUDOLF FERDAN. 9SS E. 185 St.. Clevelanfl. a Podpredsednik: LOUTS BALANT, Boz 10« Pearl At*., Loraim. i> rajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box SGI, Ely, Minn.
KUg&jnik nelzplučanib smrtnim JOHN VIOVERN] <11 — Ittk A v«, lail Duluth. l-Ttnr.
Vrhovni zdravnik:
Or. JOB. V. CRAHEK, SOS American State Bank Bid*.. Ill Qraat II at Sixth Ave., Pittaburch. Pa.
Nadzorni odb=r;
vNTON ZBASNIR. Room 206 BakeweU Bid«.. *or DUaost tK Oraa-
Streets, Pittsburgh. Fa. MIOKOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago, UL PRANK 8K1U.BEC. 4823 Washington Street. Denv«.
Porotni odtor. /jEONARD SLABODN1K, Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. POREKTA, 310 Stevenson Bid«.. Puyallu». Wuk FRANK ZORICH. «217 fit. Clair Av(s.. Cleveland. O
Združevalni odbor:
VALENTIN FIRC, 780 London Rd.. N. E., Clevelaa«. O. PAULINE ERMENC, 383 Park Str., Milwaukee, TVle. JOSIP 8TERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEuARC, ESS Market Street. Waukegan. I1L
—--Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda".	——
Vte vtvart tikajoče se uradnih sadsT kakor tudi denarne poitUatr*
naj ee pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prltofbe naj se polll^a na predsednika porotnega odbora. ProSnJe sa sprejem novih člano* la balnlika ■pričevala naj ee poSilJa na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatollSka. Jednota ee prlporoa* vsem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglaa! tajnika bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druttev se pa obrni ta na gl. tajnika. Novo druStro se lahko vstanovl s I Mani aH Članicami.
Iz Jugoslavije.
Tragičen slučaj.
V	Žomboljn v Banatu se je do-irodit te dni tragičen slučaj. Vaje-j nec Ivan Herman jr zapreti! svojemu prijatelju 31etnemu vajencu Steinu. da jra ubije, ako mu ne da. ^i^arete. Ker mu je Stein ni hoteL: dati. je Herman potep-nil saano-j kres in ustrelil v glavo.
Ukradena Tizianova slika.
V	not'-i med Ro-žlCem in Štefa-njim pravnikom s.o doslej neznani xlikovei ukradli iz eerkve v Ka-štel Lukšitu pri Splitu m-ekrasno »riprinalno Tizianovo sliko '' Keee Iiomio '' (Kvo človek —V Ki-Lstus). Zlikov*ri sx> sliko izrezali, okvir pa pustili v oltarju. (Ne bi bilo čudno. ako so storil-ci Italijani.)
Enajst razbojnikov ubitih.
Kakor poročajo s Cetinja. je bila dne 27. de»-enihra v selu Rubež pri XikAii'a obkoljena glasovl-ta razbcjnlskt' četa Marka Kaz-oopoviča, l*i je bila dolgo časa -trail in tr»*p-;kt sel^ke*ra ])r^blva!-! <tva ''i-^ie 'rove. Razbojniška t'>lpa! ie pe-itojaila /. enajstero članov, j katerim št;i načelovala brata M;ii'-j :;o in Suva R:i^popovi.'. Borba na:
j življenje in smrt je trajala dve • uri. V?seh enajst razbojnikov je mrtvil: in tako je Črna gora rešena najnevarnejše razbojniške tolpe. Izmed urožndkov sta bila dva . težko ranjena. Kot nagrado za .•padle razbojnike dolu orožniška ■j patrulja 4S0.000 d'narjev.
Koliko žensk je v Jugoslaviji.
Skoraj v vseh pokrajinah Jugo-' slavijo je bik> preri vojno vtv ino-žkiii nev.o žensk. Dnjn*s imajo ž'*n-ske neznatno večino. V eeli državi ^ pride povprečno na 1000 nuiskih j 10t2 žensk. V poedinih pokraji-I na!* varira razmerje tako-le: V ' J Mecljimarju }Vi ide na 1000 mož j 10-21 žensk, v Banatu 1041, v Bač-i ki in H ara nji 1050, v Hrvatski in Slavoniji 1053. v severni Srbiji 1 1085; v i>lnvenij: 1097, r.a otaku Ivi bu ter v Kast vi 11^7. v Dalmaciji^ 111 J. v južni Srbiji 100S ttsr v Cm i gori 1006. Bi ».sna in Herce-sr: vina imata več moških, kajti na 1000 mož odpade približno !»75 •ensk. Zanimivo je. da te dve i>o-krajini beležita večje število moških. dasi so Bc*s:mci utrpeli v sve-t' vni vojni ogromne izgube.
Za vse bančne posle,
kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli ie najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi na j vestne jše in najbolje izvršeni.
Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po
4%
ako jih naložite pri nas na —
"Special Interest Account"
Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno.
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
KOVA ZAJfIMIVA KSJIQA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spinl'Ivan'MatiS? —■ —
HP KPLENJE in strahote s bojnih pohodov biviega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. 1» Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela. Pijave in o polkov em upora ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo rezana, vsebuje 370 strani in SB slflt ta vojn*
"GLAft KA20D&" 32 Cortlandt 9trwt We* York II T
ji ■' " - ' " .. ...i ..i ' , t _

Owned and Published by
Sovenio Publishing Company
(A Corporation)
FRANK SAKSEW, Pr^rtdwrt_.__LQUie BENEPIK, TfMiuw
Piac« of Builnm of th» Corporation «nd Addresaes of Abov« Off i cor«: Sg Cortlandt Str—t. Borough of Manhattan, Now York City, N. Y._
"GLAS NARODA" (Vole* of tho People)
lesuod Eve/y Day Except Sunday« and Holiday«._.
Ca Mlo Uto veija ll«t za Ameriko | Za New York xa lelo l«tft.......... r.J
In Canado ............ »«.00 Za pol leta .......................
Ea pol Icta ........................ 13.00 Z a Inozemstvo xa calo lata	»'-o
Ea aatrt lata...... <1.50 Za, pol leta ..............—........ >3.6
Subscription Yearly $6.00_____...
Advertisement on Agreement.____
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan j^vzamSi nedelj In praznikov._
Dopisi bres podplss. in oaberostl se ne prtobfujejo. Denar naj ae bla«ovoU po-■Uiatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnikov, prosimo, da aa nan tudi prejfinjo bllvaJlSCe nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika._
"G i- A 8 N A Ft O D A" d Cortlandt Strast, Borough of Manhatttan, Nag* York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876_
Nastop delavske stranke v Angliji.
Poroča. Upton Sinclair*
Ni še dosti mesecev tega, ko je prišel v našo deželo neobičajno prosvitljen Anglež, ki je imel svoj lastni način iznajti vse glede prostorov, katere je obiskal. Imel je "priporočilna pisma za vodilne bankirje in trgovce in pri teh je nastopal kot S. Emil Da vies, odličen londonski finančnik. Imel pa je tudi pisma za uradnike, so-cijalne delavce in ljudi take vrste in zate je bil Emil I>avies, član londonskega občinskega sveta. Konečno je imel pisma za delav-: ske voditelje in radikalce in za te ljudi je bil tovariš Davies, član angleške delavske stranke. Iz tega razvidite, da je bil Don | Kišot, governer in Saneho Pan z a v eni in isti osebi in da je bil dobro sprejet tako na -dvoru kot v kuhinji.
Mi bil lahko rabili dosti finančnikov take vrste v svoji lastni deželi. Tako mi je naprimer povdal, da se mu je posrečilo dobiti posojilo v malenkostnem znesku 65 milijonov dolarjev, da j zgradi uzorno mesto v predmest- ^ jih Londona.
To ni nikaka bajka, kajti to mesto je sedaj zgrajeno ter obljudeno- Celo mesto je bilo inteligentno zasnovano, mesto da zraste slučajno ali kot si žele špekulanti. Najbolj važna stvar pri tem pa je, da je ta občina na temelju pravil ohranila zase vse ob-činske vrednosti, katere ustvarja. Kaj pomen j a to, boste razumeli šele tedaj, ko boste razmišljali o vprašanju zemljiške vrednosti.
Naprimer: — Kjer živi dosti ljudi blizu skupaj, mora biti nekaj prodajalen in ljudje, ki so lastniki zemlje v tem delu mesta. bodo napravili dosti denarja. "Trgovski dlstrikt" se prične in vsi ljudje bodo hiteli tjakaj kupovat in hišni gospodarji bodo delali dobičke. Trgovci bodo trdo delali, a večina dobičkov bo šla v žepe hišnih lastnikov. Te dobičke bodo dobivali, ne da bi se trudili zanje, čeprav so mogoče otroci, cepci ali pijanci. Treba je le. da so lastniki zemljišč in občina bo storila ostalo.
V tem novem mestu pa so vsa taka zemljišča la«t občine in soci-jalne vrednosti, katere ustvarjajo ta zemljišča ostanejo mestu ter se jih uporabi za zmanjšanje davkov ter povečanje občinskih podjetij.
Mesto je postavilo fino tržnico, popolnoma pod streho in v tržnici so tudi prostori za oddih ter imajo udobnosti, katere lahko nudijo privatna podjetja le v največjih mestnih napravah- To je le ena podrobnost med številnimi, katere bi lahko omenil glede delavnosti tega finančnika nove vrste, ki dela, da napravi denar za vsakega, mesto le zase.
O tem finančniku pripovedujem raditega, ker mi je ravnokar poslal eno svojih knjig. Imenuje se: "Zadeva nacijonaLizacije" — ter vsebuje nad tristo strani dejstev in številk take vrste, ki ni posebno priljubljeni v tej deželi ravno sedaj, a bo preje ali pozneje.
Moramo pa se takoj seznaniti s temi podatki in številkami, če hočemo na inteligenten način zasledovati dnevne novice. Stranka, katero zastopa Mr. Davies. se je polastila vrhovne sile v Angliji in prišel je čas, ko morajo izvedeti celo naši stoodstotni reakci-jonarji, kaj pomenja to.
Anglija je majhna dežela, kot splošno merimo mL Celo manjša je kot potrebno in sicer raditega. ker se je preveč zemlje porabilo za lovišča ter reservacije za fazane. Anglija je dom zemljiških monopolistov. Par vojvod lastu-je večino mesta Londona. Vsled tega raste zemljiška vrednost neprestano, čeprav je mogoče njegovo lordstvo pijano ali prisumk-njeno, kar se le preveč pogosti zgodi-
Večina angleškega naroda to je delavskega naroda, je morala obstajati s pomočjo ladij. Narod je ali gradil ladje, ali jadral žnji-mi ali pa kopal premog za te la-die ter delal v tvornicah, kjer se ttdchijc Stvari, kstere precažajo
Sedaj pa je dobršen del lastnikov ladij in parnikov v škripcih kajti ladje počivajo, ker ni-majo ljudje v Evropi deuarja za nakup te ali one stvari. V Angliji je poldrugi miljon ljudi brez dela. Vsled tega glasujejo za delavski tiket in njih stranka je postala "opozicija njegovega veličanstva'*, a sedaj vlada dežele.
Mr. Davies je posjanil od prvega pričetka, da ne bo imela delavska vlada lahkih časov. Vlada njegovega veličanstva bo razbita preje kot si misli kdo. Vladni stroški so rasli neprestano, dokler ni bilo treba cele četrtine vseh narodnih dohodkov, da se zadosti narodnim obveznostim ter vodi vlado naprej. Večina onih inozemskih varnostnih listin, ka tere so lastovali Angleži ter žive* li žnjimi dama v polni udobnosti je bi^a prodana Amerikancem Vrhutega pa še delavske unije iz poslovale skrčenje delavnih ur Kaj je treba vsled <tega storiti?
Gotovo boste pričeli razumevati, če vam Mr. Davies pove, da dobavlja velikemu Londonu elektriko osem in šestdeset različnih kompanij. Nato pa vam pokaže Mr. Davies par trošenj različne vrste, ki so spojene s tem. Te kompanij e dobavljajo toke različne napetosti in nekatere proiz vajajo direkten in drugi alternativni tok in kadar se vsled "tega preselite krog vogala so vaše sve-tilke in vaše peči brez koristi ir neporabne. Delavska stranka predlaga vsled tega nekup vseli teh kompanij ter njih "nacijona-liziranje". da se izloči trošenje ter reši dobičke.
Ista stvar velja tudi glede že leznie. Te železnice obratujejo n& skrajno zmeden način prav kot v tej dežpli in z neizmerno raznolikostjo trošenja. Premogovna industrija je ena sama velikanska zmeda, kot naša lastna in razli ka obstaja le v tem, da je v Angliji javna komisija, imenovan? da preišče stvar, v resnici dognala stroške in dobičke ter izjavila da je nacionalizacija edina reši tev problema.
Premogovniki v Angliji ubije jo vsako leto 1400 ljudi in števi lo poškodovanih znaša 160.000. V tem oziru seveda lahko porazimr Anglte in edina razlika obstaja v tem. da izračunajo v Angliji finančniki. kako bi bilo mogoče pod javnim lastninstvom napraviti ko noc strašnemu trošenju ter pišejo knjige za delavce, v katerih jim pripovedujejo, kako naj po stopajo, da. napravijo konec pro fitiretvu s človeškimi življenji ir človeško srečo.
Če hočete spoznati različne štadije civilizacije, v katerih se nahajata danes Amerika in Anglija, vas poživljam, da si predstavljate predsednika Coolidge-a v kongresu, ko bi prečita! poslanico, v kateri bi ugotovil, da je dežela prihranila več kot dva tisoč milijonov dolarjev potom "dragega sistema" v milnicijskib tvornicah tekom vojne. Predstavljajte si Viktorja Lergerja ali Magnusa Johnsona, ki bi izrekla besedo "nacijonalizacijanakar bi predsednik odgovoril:
— To je točka, katero je moj častiti prijatelj povsem upravičen omeniti, a jaz mu hočem nuditi neko nadaljno točko. — Ko so bile narodne projektilske tvor-nice pozneje ustanovljene, smo dosegli nadaljno skrčenje desetih odstotkov. Vzemimo promet no ministrstvo. Potom organizacije ter skrčenja pristojbin je prometni kontrolor prihranil deželi tisoče milijonov.
V tem smislu je govoril Lloyd George, ko je rekel: — Na stotine milijonov funtov.
Vprašam vas, če si morete pred stavi jat i slično stvar v naši deželi. Če si morete, imate bujnejšo domišljijo kot pa jo imam jaz.
Mi mislimo, da smo podjeten narod ter smo v gotovih stvareh. Razvili smo najbolj koloisalni sistem privatnega izkoriščanja virov, kar jih je kedaj videt svet, virov, ki bi morali v glavnem pripadati narodu. Mogoče je, da smo lahko nato ponosni, a na dru-* i ' .
Slika nam predstavlja izvedenec reparacijske komisije, ki zborujejo v Parizu ter skušajo dogna r:. k.,liko zamore Nemčija plačati in kako naj plača. Z leve na desno so: italijanska iz\ edenea Flora in Pirelli. francoska izvedenca Alix in Parmemtier predsednik odbora Charles (J. Dawes, ameriški izvedenec .M. t). D. Young, Angleža Sir Robert Kinderslev in S"r Clrir-les At amp ter belgijski izvedenec Emile Franequi.
ZAVEZNIŠKI ZASTOPNIKI NA SEJI BEPABACIJSKEGA OD BOBA.
_____»___^_
gi strani je mogoče to nekaj, na kar moramo zreti s strahom.
Mislim. da bo proučevanje zgodovine opravičilo zadnje orne-njeno domnevo, kajti še nikdar ni bilo nobenega izkoriščevalnega sistema, ki bi v teku časa ne prinesel pogina tako privatnemu iz koričanju kot njega žrtvam.
Medtem pa smo prepustili sta •i in izmučeni državi onstran mor-:a nalogo, da iznajde. kako bi bilo mogoče urediti industrijalni stroj tako, da bo povzročal srečr mesto boja ter red mesto zmede Vsled tega moramo tudi smatrat pni nastop delavske stranke Angliji v ulogi vladajoče sile za zgodovinski dogodek največjegj pomena.
Pomlajenje ženske,
Angleški časopisi prinašajc vest. da je v Madridu neki zdrav nik dr. Ottego de Grion iznašel aač;n ozdravljenja mladih žena. ki imajo kakšen duševen defekt pa tudi način pomlajenja starejših žen- Baje liadkriljuje ts-zdravnik znanega v Parizu žive čega. ruskega zdravnika dr. Ve ronova. Dr- Grion je nedavno o-periral mlado lS-letno deklico Deklica je bila fizično zelo slabo razvita, njena inteligenca pa j< bila na najnižji stopnji. Gijon j' je vcepil žleze pet mesecev stan ovce in dosegel nepričakovan u *peh. Dr. Gijon namerava o tem problemu napisati in izdati knjigo. V tej knjig bo natančno opisal in obrazložil metodo, po kateri pridemo do tako sijajnih r» zultatov. Še ni dolgo tega. kar j« dunajski seksualni izsledovaler dr. Steinacli vbudil s svojimi po skusi pravo senzacijo. Toda nje gov i poiskiLsi so plod dolgoletne ga in vstrajnega študijskega dela. Vsi ti poskusi nam dokazuje io, da seksualno življenje zelo vpliva na vsakega človeku- Ta vpliv je mnogo večji kot si marsikdo misli. Takozvane pubertev ne žleze so osnovni regulator vsega organizma in tudi starost je posledica izsušenja teh žlez. ki več ne funkeijonirajo. Zato vsi ti učenjaki pomlajajo tako, da pa-cijentn vcep;jo nove žleze. So pa tudi drugi načini (n. pr. podve-aovanje) toda ne smeo misliti, d:-ie s tem dana možnost pomlajevanja en masse. Potrebni so še 4rugi najrazličnejši pogoji, ki jih pa pri ljudeh vedno ne najdemo Vsekakor pa je medicinska veda danes v stanu, da odstrani raznt-seksualne uedostatke in vrši tako svojo blagorcdno misijo.
Moža, ki pripoveduje samo lepe stvari o ženskah ne smatra nobena za poznavalca žensk. * * *
Tisti mož se poroči najbolje, ki toliko čast odlaša da je prepozno.
Zagonetno, toda resnično.
Iz sodnijskih zapiskov.
ii.
Preti par leti je prišel mlad bančni ropar, ki je napravi dosti plena v južnih drža vali. v New York ter se nastanil udobno v nekem razkošnem hotelu. S posredovanjem nekega gospoda, s katerim se je bil seznanil pri ba-■ ri hotela, je bil predstavljen dvema deklicama, kojih ena se je takoj zaljubila v mladeniča, ki se je izdajal za sina nekega bogatega lastnika bombažnih nasadov v južnih državah. Razvila se je ;cntimentalna afera. Mladi bandit •ii bil še popolnoma brez vesti. Zavedal se je svoje lastne ničvred-:iosti ter poštenosti in dobrega so sijal nega stališča deklice in skušal je prekiniti vse zveze ter izginiti, ]vredno bi postala stvar preveč resna. Deklica pa mu je sledila tudi na jug. Tam je našla. kdo da je in kaj je Ivi v res niči in po prvem strahu mu jc odpustila, ker je bila prepričana, da «ra bo lahko spravila na pravo poi s svojo ljubeznijo.
Poročila sta se in neka.ko enr leto je živel mladi bandit na do mu ženinih sta riše v ter delal vsaki »lan v tvorniei svojcera tasta Enoličnost življenja pa mu je po stala kmalu neznosna. Staro življenje ga je vabilo in mikalo ie kmalu so ga zopet zalotili tei procesirali radi oropan ja neke banke, rti I je oproščen, a se ni hotel vrniti domov, k star i.še m žene. Žena mu je konečno sledila v njegov lastni svet ter stala dve ali tri le4a na straži pri vseh roparskih pohodih tolpe njenega moža. Mož pa je bil ustreljen pri nekem vlomu. Njegova vdova je ostala pri tolpi ter se pozneje poročila z njenim voditeljem.
Ni se mogla več odtrgati . . . * * *
Ko je bila v državi New York sprejeta takozvana Sullivan postava, vsled katere je bilo zločin nositi na kri vnem orožje, je vpri-zorila policija v svoji vojni pro-ti tolpam bamlkov napad na ne ko plesišče na iztočni strani ter preiskala vsakega člana, ki je stopil v dvorano. V največje presenečenje policije pa ni našla niti enega revolverja in uradniki so odšli v prepričanu, da je navdala nova postava bandite 7 zdravim strahom.
Komaj pa so bili policisti na stražnici, ko se je pričelo streljanje v do+ični plesni dvorani. Dva člana neke druge tolpe sta se v pijanosti sprla radi neke druge deklic^ ter pričela streljati. Drugi člani nasprotujočih si tolp so posegli v boj. V naslednjem trenutku je bilo najmanj ducat
revolverjev v akciji hi ko se jc razkadil dim smodnika, so odnesli iz dvorane sedem ranjenih. Trije teh so kmalu nato umrli.
Zadeva ni bila. prav nič skrivnostna in nekaj sličnega se je pripetilo še dostikrat pozneje. Člani tolpe so dobili migljaj, da bo prišla policija v plesno dvorana ter preiskala obiskovalce. Ob istem •'•asu pa so domnevali, da. bo prišlo do sporov s člani drugih tolp. Noben pameten član trtlpe ni mogel na veselico neoborožen. Vsled tega so dali orožje deklicam, ki so ga prinesle v dvorano ter dale svojim fantom, ko se je vnela bitka-
Polieija je bila preveč galantna. da bi preiskala ženske, a se je pozneje <yivadila te galanterije.
* * *
Nobenega moškega ni. ki bi ne mogel najti ženske, da ga izpo-ki pol ni in nobene zločinske tolpe ni. ki bi ne Imela žensk v svoji -rodi kot članice ali pristašinje. Vlomilec, ki se potika po deželi, potuje s svojo ženo ali ljubico Ona se peča z žepno tatvino, <io-"im vlamlja on v blagajne. V navadnem življenju razločimo take ženske komaj od drugih. Stanujejo sredi dobre meščanske družbe ter nimajo nikakih posebnih -.na kov.
Sedanji dolenji svet ne predstavlja nobenega določenega kraja, n'kakega zemljepisnega pojma. Bandit i nimajo nobenega sre-lišČa. tudi ne na Broadwayu. kjer najdejo največ svojih irtev, katerih nikdar ne zmanjka. Dolenji svet je tam. kjer se muli band item dober dobiček in njih ženske so danes tukaj, jutri tam-
Odkar je leta 1914 svetovna vojna zaprla številne trgovskp noti. se je razvila v tej deželi velika kriminalna industrija, ki se peča s svilo, volno, plat.no in drugimi tkaninami. S svilo se je pričela. kajti celili pet let ni prišla :z Orijenta nobena pošiljatev in cene svile so neizmerno poskočile. Sledili so volneni in dru<ri tekstilni izdelki, ki so postali tako dragi, da so jim dajali banditi prednost pred zlatom in dragimi kameni, seveda z izjemo gotovega denarja.
Vlomilskp tolpe, ki hočejo oropati delavnice in skladišča prodajalcev svilpnih in volnenih izdelkov. se vedno poslužujejo pomoči svojih žensk. Te ženske dobe »
službo v tvormci ter delajo tam par dni ali par tednov, dokler si natančno ogledajo položaj prostorov ter iznajdejo, kateri čas je najbolj primeren za izvedenje
ropursKega pono.ta, kje je najlažje priti v tvornico in zopet iz nje, kje so alarmi, kako so speljane žiec in kako se da najlažje presenetiti in razorožiti stražnike. Nato izgine dotična ženska iz tvomiee in njeni tovariši izvrše vlom ter otlnesejo toliko blaga kolikor ga morejo odnesti.
Tudi roparji tovornih železniških vozov potrebujejo ženske po-| moči. Izvedeto morajo, kateri vagon? vsebujejo dragocene tovore, da jih lahko izropajo ponoči, ko se spravi te vozove na stranske tračnice. S pomočjo ponarejenih priporočil dobe te ženske službe kot stenografinje. kniigovodki-nje in strojepiske v železniških uradih in skoro v vsakem slučaju so dobre delavke. Ko so dobile potrebne informacije, obvestijo svoje tovariše in kmalu nato se pripeti rop. Pred nedavnim časom so odnesli roparji iz nekega kolodvora v New Jersey v eni noči svile v vrednosti $100.000-
Nadaljni banditi napadajo tovorne avtomobile. ki prevaža .io dragocene tovore svile iz tvornic v Pennsylvania! in New Jersey v New York in tudi v takih slučajih morajo deklice, vtihotapi jene v svilarne izvedeti za odhod posameznih pošiljatev. kam so namenjene in kateri avtomobili ima j i dragocene tovore. Taki ropi se primerjajo celo sredi mesta. Ko pride šofer iz poslopja, kjer je odal kak sveženj, zopet na cesto. je izginil avtomobil z vsebino vred in predno ga policija izsledi. je blago že prebarvano ter tako izpremenjeno, da ga ni mogoče identificirati.
Šofer nekega odličnega prodajalca svile v New Yorku, ki vozi vsaki dan z dragocenimi tovori po mestu, je vedno tako ostro pazil na bandite. da mu niso mogli do živega. Nekega mrzlega zimskega jutra se je pri j el j al iz llo-bokena ter zapazil blizu 32. ee<tc in desete Ave. dva elegantno oblečeni mladi ženski, ki sta se tra-pili z lepo karo. ki se jima je potrla. Šofer tovornega avtomobila se je ustavil, ko sta ga žen-žeski prosili pomoči ter skušal najti vzrok nezgode. Bilo je zelo mrzlo in pričel je sopsti v roki. da si jih nekoliko ogreje. Ko je ena žensk to videla, je potegnila izpod sedeža v avtomobilu steklenico z žganjem.
— Vzemite požirek, da se ogrejete- To je dobra roba, — je rekla ter sama nastavila steklenico na usta. kot da pije. Šofer, nič hudega sluteč, je napravil velik požiri k.
Več ur pozneje se je prebudil šofer v zadnji sobi neke beznice ob obali, ležeč na treh stolih. Gost ilnič?,r mu je mogel le povedati, da sta ga prinesla v gostilno dva moška ter ga prosila, če ga smeta položiti tja, da prespi svojo veliko pijanost. Ubogi šofer je imel strašen glavoboL
Žganju jc bil primešan opijal in ko je postal šofer nezavesten, sta ženski poklicali svojo tolpo, ki se je odpeljala s -tovornim avtomobilom v Brooklyn, razložila tam blago ter pustila nato avtomobil na. neki cesti v New Yorku. Dva člana tolpe sta pa pri-neslla šoferja v gostilno ter ga pustila tamkaj. Blago v vrednosti $28.000 je padlo v roke bandi-tov in niti enega ko^a ni bilo
mogoče dosed aj dobiti nazaj. * * *
Ženske sodelujejo pri vseh možnih zločinnih. Celo tolpe pristaniških piratov imajo svoje ženske člane. Pred kratkim so zasačili neko žensko, ko je neka piratska tolpa ropala vlačilni čoln, obložen z usnjem- Ta ženska je živela dolgo vrsto let na vodi, v kabini nekega velikega vlačilnega čolna, kojega kapitan je bil podnevi mornar," ponoči pa bandit. Bila je dini član tolpe, katerega ni bilo mogoče spoznati kriv ran in ona sama je imela nekaj pril hrankov n-:l milijonov vrednosti plena, katerega je napravila tolpa v teku petih let.
Najbolj pogosto pa najdemo sodelovanje žensk pri sleparskih igralcih, k ise vozijo v razkošnih vlakih ter postopajo po kopališčih. Ti igralci potujejo v parih jn vsak slepar ima svojo prilež-~ nico, ki nastopa kot vada za bogate kaline. Bogati potnik, ki Z se zaplete v mreže take ženske, izgubi v vsakem slučaju svoj de-
e
nar.
Kiko je Lya Mara postala filmska igralka.
O tem. kako je prišla k filmu, je priljubljena filmska diva Lya Mara pred kratkim poročala novinarju nekega uglednega lista. Zanimivo je. da velika umetnica ni Nemka, temveč Rusinja, rodom iz Rige- Že v svoji mladosti je imela strastno poželjenje do plesa. Sanjala je sama o baletu, vendar ker je bil njen oče strogo veren človek, ni nikdar smela omeniti svojih teženj, kaj šele zahte-jvati, da se jo pusti k gledališču. Lya Mara pripoveduje, da je bila pravi vzrok njene strasti do plesa plesalka, ki je bila naslikana na senčniku sobne luč L Noč In dan je sanjala samo o tej plesalki. Lya Mara pa je imela prijateljico enake starosti in s to sta jo popihale nekega dne na j skrivnem k gledališču v Rigi, kjer je ol>e baletni učitelj sprejel. Oče Lye Mare že takrat ni več živel, mati pa se je končno udala in je svoji hčeri dovolila, da se izuči [plesne umetnosti. Ze kmalu po 'svojem učenju je smela talentira-i na Elevia — tako je bilo ime Lvi iMari ime — nastopiti javno pred širšo publiko. Sedaj se je pričela njena karijera navzgor. Prišla je v Kiew, nato v Varšavo in postala jc kmalu slavna. Bilo je leta 1917, ko je bila Varšava od Nemcev okupirana in ob tej priliki je dobila plesalka dve ponudbi od filmskih družb v Berlinu, da-li j bi se hotela posvetiti f ilmski umet [nosti. Lya Mara je nato pristala in postala je kmalu ena najglaso-vitejših filmskih umetnic, ljubljenka vseh k moobiskovalcev. O njeni biografiji je znano, da je stara in ima več otrok.
i
Spoštovanje ali draženje-
Pred kratkim se je vrŠil$ pred nekim londouskim sodiščem zanimiva razprava Tadi razžaljenja časti Neka mladenka je tožila mladeniča, ki je stanoval v njenem sosedstvu, da jo vedno, ko jo sreča na ulici pozdravlja a vzklikom '"Hura!" — Sodnik: "S tem pozdravom se vam hoče mladenič gotovo prikupiti". —-Tožnica : "Smatram, da ima ta pozdrav edino ta namen, da me žali". Mladenič se je pričel iz deklice norčevati in ji je rekel, da bo pripeljal šest mladeničev, da jo bodo pozdravljali s klici: "hu-ra". Smehljaje je odgovoril sodnik: "To po pa prava svečanost".
Obtožba je bila končno zavrnjena, ker se sodnik ni mogel n-verRi, znači li ta pozdrav spoštovanje ali draženje. .	» -, f
GLAS NARODA, 29- JAN. 1924
Jugoslavia Irredenta.
Knjigarna "Glas Naroda"
Velik avantnrist.
Jeliko najrazličnejših avamturi-stov se potika po avetu. Eden takih je neki Viliem Hitner, ki se nahaja sedaj v beograjskih zaporih, ki pa je vzbudil nedavno kratko seaizaeijo tudi v Ljubljani, kjer se je javil policiji, češ, da je umoril v Švici svojo ljubico.
Iiitner je prišel 31- decembra v zenmnsko polit-'jo. Bil je lepo oblocen, na zimski suknji je imei ceio krzno, zunanji izgled prav dober. Pred policijo je i/javil, da se p;že Viljem Hitner, da je po poklicu trgovec, rodom iz Lvova, pristojen v Dover :n	a,-
žavljan. Ko je vse to povedal, je prosil policijo, <la bi ga aretirala. Povedal je, da je kriv po/siga, ki pa je izvršil v l.uxein burgu. Iz maščevanja je za žgal skladišče Hvojegra sorodnika Jakoba Hitlerja, drogeristfl, in mu napravil a tem. več tisoč fr;uikov .Škotie. Bil ie zaprt, ali pošlo mu je za redko, •da je ušel iz zapora in je zqpet preko Belgije, Nemčije in Madžar-ske prišel v Jugoslavijo. Bil je brez vsakih dokumentov, ker so mu vse dokumente pridržali pri sodišču.
Zeraunska policija je bila v za- * ilregi in ni vedela, kaj bi s človekom storila. Poslala ga je v Beograd oddelku splošne policije in pisar policijskega otddei'ka Vasa Keeie je dobil človeka v roko. K«'-eič pravi, da v svoji 241etni službi nikdar ni prišel v položaj, da bi nekdo zbežal iz zapora, potem se pa javil policiji, da bi ga zaprla. Začel jr takoj zasli-ševati Hitlerja in ko era je vprašal, koliko jezikov govori, mu je ta v smeliu otlgovo-ril: ''Skornj vse. In v resiiiei. Hitler govori poljsko, rusko, nemško, francosko, angleško in italijansko in razen tega se tudi v drugih jezikih za silo sporazume z ljudmi.
Policijski pisar mu je stavil nekaj prav spretnih vprašanj, ki so Hitlerja spravila v zadrego in zato je rekel: "Ne morem več lagati, povedal vam bom celo resnico. ''
In začel je pripovedovati. Ta r>ovest pa je veliko bolj čudna kot >na, ki jo je pripovedoval v Ze-munu.
Leta 1K9G. je odšel iz Lvova v Ajhgv'±o, kjer je krošnjaril skazi tri leta, ali razun krošujar je bil Ludi natakar, tovarniški delavec, trgovski pomočnik, snažilec ulie : itd. Potem je odšel iz Amerike v 1 Liverpool, kjer je 'bil tri do pevt mesecev, potem pa se je podal v Pari/, kjer se tudi ni dolgo držal, temveč je odšel v Nemčijo, Švico in celo v Avstrijo leta 1900 se je vrnil na Poljsko, kjer so ga prijeli radi nezadostitve vojaške službe (avstrijske) in je moral v vo-ia^iuco. Po devetih mesecih vojaške službe se mu 0e posrečilo -simuliranje božjasti in bil je proglašen za nesposobnega za vedno. In odšel je v Severno AmeriJko. Po preteku treh let se je vrnil v Evropo in preko Nemčije iai Švice odšel v Lvov, kjer je otvoril kavarno. Tu se je seznanil z znaine-ni lini vlomilcem We rt h ehnovih blagajn Višinskim, ki je bil strah VBeh posestnikov blagajn in največja skrli policistov vseh dežel. Hitlerjeva dolžnost je bila, <lotzna-,rati, kje se nahajajo Werthoimo-ve blagajne in v katerih je dosti denarja.
Ravno na dan pred Božičem L 1907. je vlomil Vaaisiski v Pragi v poštno blagajno, ali je bil zapa-žen in praška policija ga ie izne-nadila pri delu. On je pa z revolverjem nbil ene^a policista in ušel. Kmalu pa izve iz časopisov, da so Višinskega prijeli v JarosLavu in ga zaprli. Ker se je bal, da ga Višinski izda, je Hitler pustil svojo kavarno in zbežal v London. Višinski ga je res izdal in ko je Hitler v Londonu doztial. da ga iščejo, je zbežal na Poljsko in se je javil ssdišču, ker ni hotel potovati z orožnikom. Tadi soikrivde je bil obsojen na 9 mesecev zapora.
Po izvršeni kajzni je odšel najprej v Budimpešto, potem pa v Gradec, kj«r se je hotel naseliti. Ampak tu je našel starega znanca iz družbe Višinskega in z <njim je hotel vlomiti pri tvrdki Ko-m en dor Ter. Oakala sta na nedeljo, ko je trgovina bila zaprta, in takrat je šel Novakovski sam v trgovino, Hitler je pa maj fctražrl. Medtem se je nafel v trgovini sam Šef Erme, Id je Novaicovsikega prijel. Hitler sBeži nato v Berlin,
kjer so ga pa prijeli ter izročili Avstriji, kjer je bril obsojen na 2 in pol leta težke ječe.
Začetkom svetovne vojne je odpotoval v Indijo, leta 1921. se je pa vrnil v Kvropo. Potepajoč sej po severni Italiji, je prišel tudi do jugoslovanske meje pri Rakeku in je prestopil pred par meseci mejo. Prišel je v Ljubljano. Obleko ie Mieer imel lepo, ali denarja I nič in zato se je javil ljubljanski policija, da bi ga zaprla, da bi imel streho nad glavo in hrano zastonj. Izjavil je na policiji, da je v »Švici „ib?J svojo ljubico in sedaj ga tako : vest peče, da se mora izročiti ob-| lastim. Policija se je obrnila za in-j formacije v Švico, odkoder je pri-i; Šel odgovor, da Hitler pripovedu- J je lari-fari. da se ni zgodil nobeni zločin in ljubljanska policija ga je' izpust ila.
Zopet se je našel na ulici ljubljanski brez denarnih sredstev in zato se je podal proti Beograda, ( ia 1 u si osigural eksistenco preko! zime. 31'Kslil je, da bo boljše, ako poskusi svojo svečo že v Zemunuji n odtod njegova povest o sorodniku v Luxemburg!!, ki mu je za- 31 žgal skladišče.
• Hitler bo kaznovan samo radi j napeljevanja oblasti, njegova foto-i grafija bo pa razposlana vsem po-'< lic i jam v Evropi in tudi v druge dele sveta, d*i se vidi, ako nima;* ua vesti večjih zločinov, kakor' jih sam priznava.
Družba ponarejevalcev denarja. *
Pred meseci je finančni mini-! ter izdal naredijo, da se vzamejo!« lOiiinanski bankovci ''kovači" iz prometa, ker kroži med občin-M -tvoru polno ponarejenih. Pred rratkim je beograjska policija od-jj :rila velik del panarej evalsk e Iružbe. Zgodba jia je ta-le: Vozil; -e je iz Zagreba v Beograd neki ' Pavle D ob vije vič, ki je pobegnil 1 iz zaporov. Spoznali so ga in are- | rirali. Imel pa je s .seboj košaro, !-:i jo je ob aretaciji pustil v via- I :u. Košara je prišla v Beograd, -stala v vozu, neki železničar jo [ je odp ri ter našel v njej svežnje ] kovačev'' za 60 tisoč dinarjev.j 1 Prilastil si jih je nekaj ter odšel lakupovat. V neki trgovini so jih'? poznali kot ponarejene. Policija j i" izvohala, kdo je pustil košaro ^ vlaku ter svojega agenta "za-! >rla" v isti celici z Dobrijevičem. 1 Ta je novemu tovarišu zaupno 1 pripovedoval, da imajo dve delav-j niči za kovače in sicer v Julijski Krajini. Ko je agent dosti zvedel ~ >o ga izpustIIi'' in policija je!1 <tqpila v zvezo s tržaško policijo, i < ki je Šla takoj v Žeje pri Postojni v hišo Gorjupovo, kjer so našli'« vse /potrebne priprave za izdelovanje kovačev, istotako v hiši krč-;j inarja Košute pri Sv. Križu pri! Trstu. Te bankovce so razpečevali I i razna ljudje, najbolj pa so prizadeti neki tihotapec Zupančič, Do- , brijeviČ in 381etni Gaibrenja, bivši J dijak trgovske šole, sin železni- i škega prenrikača na Rakeku, v ka- * terega hiši so se razpečevalci ban-j' kovcev zbirali. Gabrenja je zape-p ljal v svoj posel tudi družino Le-j nassi v Ljubljani, od katere sta p 7. vednostjo matere sin -Julij (so- ; šolec Gabrenje) in hči Mira, urad- < niča pri inšpekciji dela, rajpeče- ; vala bankovec. Ko je Mira čitala v časopisih, da so Zupančiča za-J prid, je v pisarni zažgala več za-1 vitko v "'kovačev'1, naslednji dan' jih je hotela ::ažgati še 7000, pa jej bila preje aretirana. Cela družba' še ni pod ključem. Kot se je ugotovilo, so ponarejenih bankovcev j razpečali okrog 300 tisoč.	'
Požar v Ohrida.
Iz Beograda javljajo, da je v Ohridu v noči na <3. januarja po-j gorela zgradba finančne uprave. I Listine so srečno res3L
Odpouščeni slovanski sodniki.
V neodrešeeni ozemlju je italijanska vlada z novim letom odpustila skupno 18 sodnikov, in sicer v Trstu 3, v Istri 4 in na Goriškem 11. Med temi je 12 Slovencev in 6 Italijanov h stare avstrijske uprave. V Trstu so bili odpuščeni: Giaeomelli, Ceehet in Cor-razza, v tržaški pokrajini sodnik Kompara (Postojna); v Istri: svetnik Cegnar (Pulj), Pornmaki 'Rnvmj), Polnič in Ščuka (Iiir?ika Bistrica); na Goriškem: svetnik Rutar, Mašera. Vidmar, Korsic, Vinci, Devetak (vw v Gorici), B4-zail (Kobarid), Mflic (Knnin), Ooronini (Idrija), in Vuga (Ajdovščina).
Molitveniki:
popotet
Marija Varhinja:
v platno vezano ..................70
v usnje vezano .............L50
Rajski glasovi:
v platno vezano ............
v usnje vezano ...	1.3i
v fino usnje vezano ...••..•	1.60
v usnje vezano..........................UOl
Skrbi za dušo:
t platno vezano .............8®
v usnje vezano..............1.65
v ffno usnje vezano........LM
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami .......................1.0®
v usnje vezano ........................1*60
v najfinejše usnje vezano ..	1.80
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook:
v l>elo kost vezano ........1.10
Key of Heaven: .
\ usnje vezano ............ .'0
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano .. 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of neaven:
v fino usnje vezano ........1.50
Catholir Poeket Manual:
v fino usuje vezano ........ 1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano ........1.40
Poučne knjige:
Abecednik slovenski:
broširan ................... .30
trdo vezan.................. .50
3nx- «$ko-slovcnski slovar
(Dr. Kern) ................ 5.00
lngeljSKa služba ali naok kako
naj se k sv. maši strele .... II I
>omači živinozdravnib .......... 1.25
Dva sestavljena plesa: Četvorka in
beseda spisano in narisano.......35 )
i* o t pcIokJa	I
'ugoslavija. Zemljepisni pregled 1.25 1 I.ubrena knjiga ali hitri racnnar
za trgovce z lesom..........1.00 (
Knjiga o lepem vedenja.
Trdo vezano .............. 1.00 !
Kako se postane ameriški	1
državljan .................. .15 '
Knjiga o dostojnem vedenja .. JB9 ]
Kako postanemo stari...........40
Katekizem (veliki) ............ .40
Mlekarstvo • Črticami ca živinorejo .................... .78 1
Nemško siigleski tolmač ........ .60
Največji spisovnik ljubavnifa pl— J8Š Nemščina brez učitelja
1.	del .................... JM J
2» dd •••••••• m0 !••••••«•••• JM ^
l*ravi!a za oliko ................ j65 '
PentnLoir	1
X, letnik
2.	letnik .................. .60
3.	letni! .................. JM
"*rakliini raianar ............ .18
Ročni siov.-angl. in angL-slov.
flovar ...................... .70
Slovenslio-angleška slovnica,
s slovarjem, trdo vezana ...... ]_5®
Sveto pismo stare in nove zavese,
vsebuje 1040 strani............3.00
Splošno knjigovodstvo. 1 ln 2 del $2.50 Slovensko-itaijanski in ItalJ.-slov. filOV&r
Srbska začetnica za Slovence.....40
'lovensko-nemški in nemško-Bloven-
sld slovar...........I....... -50
Slovenska Narodna mladina .... 1.—
Spretna kuharica ................1.25
Spretna kuharica, trdo vezano 1.50
Slovenska kuharica ............ 7.00
Umni čebelar .................. L50
•'ošllna knjiiica .............. JO
Veliki slovenski splsovnik raznih
raznih pisem, trdo vezano 1JM Veliki vsevedez ................ 1.001
Zbirka domačih zdravil kakor Jih
rabi slov. narod .......... .75
?7odbe sv. pisma .............. -30
Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev
1.	zvezek .................. ..68
2.	zvezek ................ J®
Razne povesti in romani:
Amerika In ftBMiliiul, trd. ves.	4.00
Andrej Hofer ................	<8®
Seneška vedeževalka ....................M
Pel grajski Biser ........................-35
nrke in porednostl .....................40
*ieli rojaki, trdo vezano................1.001
ioy, roman, trdo vezano -...........78
Božja pot na šmarno Gere..........JB8
! Balkanska TurSka mj®i............«*•
čarovnica starega grada................«25
Cvetke ............................................*
'iganova esveta ..............
N-as je zlato ....................................M
Vetina Borograjsfca ..........	JM
HoU s orožjem ..........................J*
Dve dSd — Njiva, Stežka —
(MeSko) .......................Jl6
Dolga roka ..................
Devica Orleanska . — ......'....	J§
lom in svet. I>tzdk 1008 ....	t.66
Duhovni Bej ................................M
Rizabeta ...............................J8
<"ran Baron Trank........................JB
Vra' Diavolo .................. M
Gozdovnk <2 zvezka) .......... L2t
Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75
tiočevski katekizem .......... JS5
(iruda umira .................. JM
Golem, roman .................. .70
lledvika ...................... .35
Humoreske. Groteske in Satire .60
Iz dobe punta in bojev___..... .50
Iz zapeške globeli .............. 1.50
Igralec, roman, spomini mladeniča JM) >os. Jurčič spisi: zv. Cvet in sad. Hči mestnega
sodnika. Broširano ........ .75
Trdo vezano .............. 1.00
. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. BroSirano.......75
Trdo vezano .............. 1.00
. zv. Dr. Zober, roman. Tugom-..«, tmgedlja t 5. dejanjih.
Trdb vezano .............. 1.00
Kraljevič in berač ............ JSfi
\raijiea MnČenica, trdo vezano .80
tarmen, trdo vezano.............40
judske povesti, — Od hlče do hI-^t Sili ljudska knjižnica:
2.	zv. Darovana. Zgodovinska povest ...................... . .it 1
3.	zv. Jemač Zmagovač. — Med Plazovi....................................50
4.	zv. Malo življenje ........ jd5
5.	zv. Zadnja kmečka vojska .75
7. zv. Prihajae .............. .60
S. zfv. Pasjegiavci .............75
9. zv. Kake sem se jaz likal.
(Brencelj) ...................
10.	zv. Kake sem se jaz likal, (Breneelj» ....................60
11.	zv. Kako sen se jaz Hkai. (Breme! j) ....................60
2. zv. Iz dnevnika malega pe-
redneža, trdo vezano...........60
14. zv. Ljubljanske slike. — t Brencelj) ....................60
5.	zv. J nan Mitteria. Povest Iz 5l>anskeca življenju ...........60
6.	zv. Ne v Ameriko. Po reanl-Pnih dogodkih .................60
»tali ljudje. Vsebuje t> po»eatl.
BroSIrano ...................75 1
Trdo vezsno ................ 1JU
Mmo življenja. Hvan Cankar) .80 :
tfrtvl Gosteč ................. Jfi
tfaterina žrtev ................ jg% .
lumfino ...................... .40 1
4aH Klate« .................. ,f$ ;
...................... JO f
Vliiko Poštenjakov!* .......... JO
W»tva srca. Povesti. (I. Tavčar) 1JM» 1
Marjetica ...................... _7t)
Naža Vas. 1. del vsebuje 14 po-po vesti. (Novačan) —
Vezano ...................... 1J0
BroSIrano .................... ljo ,
SaSm Vas. 2. del vsebuje 9 povesti 1
Vezano ......................
BroSIrano .................... UH>
Na Indijskih otokih ..........* M \
Saseljenei .................... m j
Sia Preriji .................. j® 5
^iWMrt ...................... M\
S"a krvavih Poljanah. Trpljenje in 'r strahote z bojnih pohodov bivSe- "
ga slovenskea polka .......... L50 ]
•vodna Biblioteka: Amerika in povsod dobre, denf
najboljše ..................... .40 |
»4fl
Boj s prirodo ................ .40 ,
Božja kazen...................40 ;
Babica..........................IJS6 ;
Beatin dnevnik ............... .70 '
Črtica Iz Življenja na kmetih .40 Grška Mytoiogija, 2 knjigi .. 1.8G
»eneral Laudan .................70
Kranjska Čebelica. Poezije ... .40 Nekaj iz ruske zgodovine .... .40
Nesrečaiea ......................70
Rimska Mytoiogija ...........70
Spisi Andrejčkovega Jožeta, — Popotni listi, nočni prehod itd .40
V Gorskem zakotja .......... .40
Za kruhom ................... .40 j
Zaroka ob pol noči............ .40 j
Z ognjem in mečem.......... S 30 i
Narodna knjižnica:
• •• e	•
Bole noči, — mali Junak	Jt*
Izbrani spisi Valentin Vodnika M Kuhinja pri kraljici gosji nožid JO
Malenkosti .................. JO
MoJe življenje. (Ivan Cankar) .40
Paberkl in Roža ........... JO
biski. (Cankar)	L20
'bfcki. (Cankar) Trdo vezano .. 1.50 Mi 60 letnici Dr. lnm E. Kreka Jf
Vsebuje 6 povesti	.40
Petelinov Janez (Alesovec) —
Trdo vezano ................ .75
BroSIrano .................. JO
'ariški zlatar .................. J5
'oeljednl Mehikanec .......... JO
"ovestl Maksima Gorkega .... M rod svobodnim solncem, 2 knjigi 2.50
Pravljice H. Majar .......... JO
Povesti slovenskemu ljudstvo v
pouk in zabave ............. J5
'ožigalee ...................... Jf
''raprečanove zgodbe............ Ja
Vedržani PreSera in drugI svetniki v gramofonu ............ J?
Patria. povesti ls Irske junafike
dobe ...................... JO
Peter Zgaga .................. -50
Pet tednov v zrakoplovu, trd. ves. 1M Ptice selivke. (Bablndrenatb Ta gore)
— XJW
Pred nevihte ................... J5
Razkrinkani HahsbortanL MoJa
preteklost .................. JM
tevolucija na Potrugalskem ..... JO RhiaUa Rinaldinl	...... 50
Robinson ...............................................70
Slovanska lt"ji*"ifB Zbrani spl-
spisl, vsebuje 1C povesti ....	JO
Slovenski šaljivec .........................JO
Suneški invalid................
Skozi žimo Indije............................JO
fepake, satire in homrneske ....	JO
Sanjska knjiga ............................JO
Sanjska knjiga, velika ................1.0®
Sanjska knjiga, nova arabska ..	2.00
Strelec .......................	jo
Strahote vojne ................
Sv. Genovefa ................... 40
Sosedov sin, (Jurčič) .....................30
Stezosledec ..........................................jo
Sisto Šesto, povest iz Abrucev ..	^0
)vtta noč ....................	J8
Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List
Papirja ......................	JO
Stric tomova koča ............................J»0
Sveta Notburga ................................J5
Slovenski pisatelji:
zv. Jos. Jurčič zbrani spisL
Vsebuje 7 povesti .......... U0
3.	zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi. Cvetje v jeseni. Vlsofika kronika 2.00
Spiimanove pripovedke:
1.	zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .................. Jt
2.	zv. Marijina otroka, povest iz .... kavkaških gora ............ J5
4.	zv. Praški judek .............25
5.	zv. Tri Indijanske povesti .....JO
" —. Kraljičin nečak. Zgodovinska poveut lz Japonskega .... JO
10.	zv. Zveti sin. Povest iz zvlade j Akbarja Velikega............ J5
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica, i>o-vest .*•--•---•.........-.«. JO
12.	zv. Korejska brata, črtica iz mlsjonov v Koreji ............JO
13.	zv. Boj in zmaga, povest .... 30
14.	z v. Prisega Huron skega glavarja. Povest ta zgodovino kanadske .................... je
5. zv. Angelj sužnjev. Brazil J ska povest ...................... J5
16.	zv. ZhUokopL Povest...... JO
17.	rv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno ........ JO
!S. zv. Preganjanje Indijskih mls-
Jenarjev .................... JO
9. zv. Mlada mornarja. Poveet JO
Faljivi Slovenec .............. .60
Svitanje, roman, trdo vezano____1.00
Turki pred Dunajem............ .«0
Trenutki oddiha .............. JO
Umor v Sarajevu ............... JO
išnjeva Repatica. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1J55
Vera, roman .................. J5
Trdo vezano.................. J5
Veliki vsevedež..................1.00
Vrtnar. Rahindranat Tagore, trdo
vezano ........................ .60
ZsdnI dnevi nesrečnega kralja .60 Zaklad na kozjem eetrovn .... JO I
Zadna pravda ................ JO
Zmaj iz Bosne...................80
Zlatarjevo Zlato .............. 1.00
Za miljoni, trdo vezano...........65
Zbirka slovenskih p*v*etl:
1.	zv. Vnjnomir ali poganstvo .. .35
zv. Hudo brezdno ............ J5
zv. Vesele povesti. .......... J5
4.	zv. Povesti in slike .......... J5
zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ JS
Zabavna knjižnica:
22 zv. Pegan in I^ambergar.......7."
zv. Črna smrt.................7n
4 zv. Zločinci .................7?
"i. zv. Mož z razregano dušo____1.25
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Sob sa mladi sob, pesmiee .... JO Dedek Je pravil, pravljice .... .46
MI«WKm srčen	JS
Narodne pripovedke, 8. svesek.. .40 laredne pripovedke, 4. sveaek.. JO Yavljlce in pripovedke aa etiadine:
1* 2VCZ6k •ooooo*eeooe*eeoaea	«5§
2* zvezek ••••••••••••••••••••• «W
Slavček, zbirka solžklh pesmi J5 vončekL Zbirka pesmi sa mladino: trdo vssano ••••••.••••....• L00
Volk spokornik in druge povesti sa
mladino .................... L00
Zbrani spisi za mladino: t. zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti ...................... JI
2.	zv., trdo vezano. Pripovedka in
PGkUil 9 • • • o • • a ••••••••o«• e • •	JM
3.	zv., trdo vezano. Vsebuj« 12 po-
Vesti satssseessssssessssss«	JM
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... JO
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
5.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ..»..» ............... J®
rmetnHke knjige e sUkaert: Mlade greda; pravljica s ellkemi JO Pepelka; pravljica e	L00
Bdeča kapica; pravljica e slika-
Bil esaasseasaasesaaasasosee
Bneguljčica; pravljica e slikami L00 Trnoljči*^ pravljica e slikami L00 'njige adltaelti
nke te fmvlji•" IIIIIIIIIIIT i78
^eutamjo
UMU vrtM L26 Ka kratek <ee L20 aekted aa eteek® ............ 1J0
1 Razglednice:
| Zabavne. Različne, ducat........ J5
, *tw Vorške. Različne, ducat .. JS I Velikonočne, božične hi novelets
> to*** ...................... J8 i
I I* raznih slovenskih krajev, ducat .40
( Posamezne po ......................05
f Narodna noša, ducat.......... .40
, posamezne po ............ .05
I Planinski pozdravi, ducat...... .40
( posamezne po.............45
1 Panorama mesta New York.....15
, Prerokovalne karte	1.00
I
Igre:
?olina Solz. 3 enodejanke: Dva
svetova, dediščina, trpim ____ L®0
, taevnik. Veseloigra v 2 dejsnjlh JO ■audoamus. Komedija v 4 dejan-Jih ..........••»»«.».».«... J8
Martin Krpan. Drama v petih do*
Janjih ........................ jo
TonČftove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v 3 dejanjih .................. .64
'Jjirka ljudskih Iger.
. anoplč. Kmet Herod, Vedeževalka, Župan, Sardamski, Jeea
nad petelinom ia kes ........ JO
- snopič. Mlin pod zemljo. Sv.
Neža, Sanje ................ JO
. ln 8. snopič. Sinovo maščevanje. Za letovišče, Občinak tepček. Dve materi, Neža s Bleda, Najdena hči .................. J4
. snopič. Na Betlefaemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, Čašiea kave____ JO
1.	snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljira soseda Jt
2.	snopič. Izgubljen sta, V Ječi, pastlriei in kralji, Ljudmila, — Planšariea ...................Jt
3.	snopič. Ves talka. Smrt Marijo Device, Marijin otrok ...... Jf
4.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. Jt
5.	snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola In Neža ........ JO
7.	snopič. Dimež, strah kranjske deiele; Oh ta Polona, PrisOjea stan je zaničevan ............ j§
8.	in 19. snopič. Pijavka, Skriv«a zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške Stejke .................... j| !
0 snopič. Sv. Jast; LJubexen Marijinega otroka.............. jf
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljic e Vrbskem Jezero. (A. Fun tek)
Trdo vezano ................ .75
Moje obzorje. En«. GangeL Poezije
Trdo vezano ................ u»j
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .....................
talade in romance. (A. Afikerc)
Trdo vezano ................ 125
BroSIrano .....................
fsml. (Simon Jenko) ........ .45
Pesmi Ivan Zormana. Originalno slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v engleSčinl.................... I.25
'oezije. (Simon Gregorčič) ^
trdo vezano ..................
'iioliea- Pesmi za mladost.....ft
lovenska Narodna lirika. Poealjo JO Sto ugank. (Oton Supančič). — Poezijo .................... Jf
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za m očke in meša-
ne zt)ore......................1.50
Gorski edssevl. (Laharnar.) Zblr-ka mofiklh zborov in čvetezo
spevov. L zvezek ............. ,45
Z zvezek ........................
Narodne vojaške. (Ferjančlč) .... Jt Narodne pesmL (Marolt) .......
1	himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) ........ jj
Narodne pesmi Žirovnik
L ^ ........................ JO
2. zv. ........................ JO
3» zv. ...............................JO
Narodne himne in domenxtee pesmi, Marolt ................
Pesmarica G laz bene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00
ran, alt In bas
1- zvezek..................... .45
I S' zvezde .... ................. .45
Planinke. (Laha mar.) Pesmi m spran, alt, tenor In bas:
! L zvezek ..................... JO
, 2. svesek..................... .40
Vojaške narodne pesmi. (Kosi) .. Jt , Orlovske himne. (Vodopivee) ... U0 t Ura, srednoSolska pesmarica:
1« zvezek	•••• UM
svesek	USS
I Priložnostne peaed sa Izven eeekve-
I ne hi dtuMteue slaeneeCl — ......
I (13 motenih In 3 rnoOd zbori) hiš I Nočne peeeaL (Adamič)	1J8
KtipietL (Gnan) _
1.	Kranjske šege ln navade .... JS
2.	Učeni Mihec; Slabi časi____ Jf
3.	NezadovolJneS; To sazee ulit. kaml ........................ n
Slovenski akordi. (Adamič) ^ Zbirke 22 mešanih ln mofiklh zborov:
i. zvezek......................73
2 zvezek......................75
Mešani in moški zbori. (AlJaS) —
1 zvezek: .Domovini; Nevesti; Ne sveni mi; Naša zvoada; Ujetega
Ptiča tožba; So«............. .4t
2- zvezek: Pri slbelkl; Cerkvica; Ne tožim; OJ planine; OJ a Bogom ti planinski svet; Šolat odo—M
mladini; Na bregu............ .44
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo
poj ; Na dan: EHvna noč....... Jf
4 zvezek- Ujetega ptička totha; Zakipl duSa; Dneva nam pripelji
žar; Pri pogrebu.............. .44
5. zvezek: Job; V mraku; Dneva Mm prpelji Žar; Z vencem tam
ovenčam slavo; Triglav........ M
e. zvezek: Opomin k veselju; Svata noč; Stražniki; Hvalite Gospo-da : Občutki; Geslc............ Jf
7.	zvezek: Slaveček; Zaostali ptlfi; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .46
8.	zvezek: TI osrečiti Jo hotl (močan zb.) : TI osrečit ljo hotl (mo Skl zb.) ; Prijatelj ln senca (moSd zb.) ; Prijatelj ln senca (mefisn rt.) ; Stoj. solnčloe stoj; Kmetski hiSI	.4C
9. zvezek : Spominčice: Večerni zvon Siroti; Ofe večni; Slovenska zemlja : Zimski dan: Večerni svon; Zdravtee I.: Zrtraivce II.; Oče veft-nI; Tono Sotnee .............. .78
Cerkvene pesmi:
Domači glasL Cerkvene pesmi sa
mešani zbor.................. U0
12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — (Foerst*»r* .................. Ji
12	Tantum Ergo. (Foerster) .... JO
13	Tantum Ergo. (Premeri) .... ,8® Mlssa ln Honorem CaecOias —
(Foerster > .................. JO
Msšne pesmi za seežan zbor. — (Sattner) .................. J8
Slovenska sv. maša, za mešan zbor a spremljavo orgel. (Laharnar) JO
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi sa taaalm-
raškl zbor in petje. (Btjik) .. U0 Bom šel na planince. Pod puri
slov. nar. pesmL (Bajuk) .... l.M Na Gorenskem Je fletno. (BaJuk) L00
Note za gosli:
Narodni lekled. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .78
Note za klavir:
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ Jt
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .7» Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Pozdrav z Bleda. Koračnica. » (Jaki) ...».......«•••••... .88
Pozdrav Iz Dolenjske. Koračnica. (Jtbl) ....................... JS
Pripoznanje. Polka mazurka. «
(Jaki) .................... JS
Primerald odmevi. Fantazija. *—*
(Breznik) .................. J®
Regiment po cesti gre. Koračni-ca* C Jaki)	«88
Srčne veselje. Polka ............ JO
ZmireJ zvesta. Polka .......... J®
Narodni	Zbirka državnih
himen In slovenskih narodnih
pesmi za klavir ln gosli...... 2.00
Bratje! Slovenci ame. Koračnica.
(Premrl) .........................Jt
OreL Koračnica (Jaki) ......... JB
Vojaška koračnica............... Jf
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter) JO MabeL Intermezzo. (Aletter) .... Jt Dijaške. Intermeezo. (Aletter) ... JO Aditha. Intermezzo. (Alettsr) ... Jt Buri pridejo. Koračnica. (Skorjdn) JB
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki.......... Jf
Združenih držav, srednji........ Jt
Zdrofenih držav. Mali ....... JB
Zemljevidi:
Ceferade; btu^keBtDekT'te
Tennessee, Oklahoma, TmHeaa. Montana, Mississippi, Washington, Wjeeaing, — vsaki po____ JS
^saljerUI:
imi»+i« riijliMla. Mfeaseee-ta, BOddgaa, CTeeooste. Weet Virginia, Ofaie, New York — ▼»Id po...................... .ft
Veflka stenska mapa «vrapf .. UM
ITarofitesR J® prfloilti denar, I . bodisi v gotovini, Honor Or. dar aH poitne znamke po 1 aH S oenta. 6e poBJdle goto- |
_ ^^fejk^aatfSM^aeafe ^^MJ*
rmo. iBiuiHiUBTiiw pmno,
.. . .*	■ ■ z.	1
"G LAS NARODA"
(Slovenlc Publishing Company)
83 Cortlandt St., New York
Ho naroča jt® knjig, kater ft ni ▼ ceniku.
Knjig® pošiljamo petelin® prosto.
GLAS NA&ODA, 29. JAN 192i

3? KRAT DANSKEGA PBXHCA ZA BOČEN.
Skrivnostna dvojčka.
Romantična tajnost dogodka je vzbudila med Rimljani mnogo radovednosti in blebetanja.
kom, bratom danskega princa Viggo.
A. je srečal zgodaj zjutraj v paru svojega prijatelja, ki je jahal.
—	Kaj tako zgoda j hi že v sedlu? — ga je vprašal.
Prijatelj je odgovoril ponosno:
—	Že sedmič.
POPRAVEK.
V naznanilu ' i zahvali. kitei-' je hil-> pri'-lieemi tukjij. je hilo p > " i,p-t-."-.-ii	družin- An-
te« Zri.n^e iz Dt-r rn.it. AL -h., katera družina j:* da <v »vala r.a maše za in » • m pf*l-t»jnitn m;v.en». te--i-Ln Ze.ler iz llors*«>ii her'on Ohio, kateri družina j»-iaiv.valu c\etl'.ee oh času sim-t; -mrti nir j cra moža Obe družini t ti kaj prosim, naj <:i; ipn ste. ker >e j" njih imena [><> pHi><.ri izpustilo zadnjič t«*r -^e jim zdaj tukaj lep » zahvaljujem v.\ njih dar in prjam-Kt.
ttarbei-tc«. O.. 27. jan. T'24.
Anna M^žek.
KOLEDAR
sa leto 192« ^ STANE SAMO 40c ^rl Naročite ga takoj, da ae boste brei njega
"G LAS NARODA' 82 Cortlandt St., Ne^ Yori
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
▼ "Olai Naroda".
Zadnjega decembrskega tedna, okolu poldne, se je zglasil v ne-kem rimskem samostanu holni- j ških sester mladenič, ki spremljal mlado kmetsko d> klie«». De- ( k lien, ki je imela na glavi koša ro. je stopila v govnrilnšco samostana in je p<>h»ž"la košaro na j . mizo z izjavo, da ,j<- mora izro."lti j setri prednici. Vratariea j<- odšl.t j takoj k prednici. K > pa ste ohel prispeli v govorilnico, j.- d"klien že izginila, na mizi pa je obtain j le skrivnostna košara. V košari sta ležala dvojčka, pokrita z drn- ' gocenimi pajčolani. Ok. !i vratu i -fta imela tahliee. na katerih je hilo zapisano, da sta otroka dvoj-' čka, rojena 21. decembra in da jima je ime Nada in Vera. V ko- j šari je hilo vrh tega polno otro-, škega perila, kuverta z denarjem \ in listič papirja, na katerem je hilo zapisano: "Priporočano 1 ju-1 hezni matere prednice. Nada im;> številko 36.909. Vera pa 73.101. Oba otroka imata temno maternoi znamenje na desni ranvi. Denarja ne ho manjkalo**.
Bolnišnica je najela takoj krepko dojiljo in Izposiovala gd države in cerkvene oblasti dovoljenje. da smie obdržati oba otroka v samostanu. Nekaj dni pozneje je prejela mati predroea i zabojček. v katerem sta bila dva zlatnika različnega kova. Na enem je bilo ime Nada in štev. 36.900. na drugem pa Vera in Številka
i
73.101. -Dvojčka sta popolnoma j
zdrava in v najboljši oskrbi do-!
t
jilje in bolniških sester.
Ali ste debeli? ^
Samo poskušajte to. i
_ i
--r
j
Tisočeri debeli 'judja ao postali tanki, ■lede« naročilu zdravnika, ki Ja priporočil! Mannola Predpisa* Tablet* (Marmoia Presdption Tableta) ta neškodljiv« uničevalca masti, napravljene po storsem lfarmola P.«dptou (Mannola Prescription). Če ste predebeli, ne Čakajte. Pojdite k lekarnarju In sa en dolar. toliko stane! po vsem svetu, vam da savoj teh tablet.j Če hočete. Jih pa lahko tadl dobita,' sko polljete to ceno na Mannola Company. «84 Garfield Bldg., I>etroit. Mlch. HuJSeJo Bta'no ln lahko bres utrudljivega ▼tibiaja, ali stradanja ter am puUsJe slabih uMnkAT	—AdVt.
fZPLAČILA v AMERIŠKIH
DOLARJIH.
V Jugoslaviji —
e« more laplaCati dolarje le podukom v Amerike proti predložitvi od amertSLega. konzula potrjenega potnega llsra ln ne ve? kot protivrednost cm! S.OOO. — fninki.v. to je sedaj približno s 14»».— um. enega potnika V slučaju, da naslovljenec aa ls-pla čilo dolarjev nebi mogel predlo-Siti potrjenega potnega lista, dobi pošiljat?!j lahko dolarje nazaj ail i nam pa na sovo naroči izplačati na-I kaaant sneaek v dinarjih. I Nadalje ee nam rdi mneatco prt-I pomniti, da nikakor ne moremo pri-I poročati pofeUJatl čeka t Jogoalavl-
I	J*
II	Bplolno mnenje vlada, da aa čeki. . I ki ae glan na dolarje, tadl ▼ do-I tarjth izplačajo, kar pa nI m, ker, I kot It agoraj omenjano, je ▼ Jego-I niaviji od vlade ped kaznijo pre-11 povedane Izplačevati dolarje.
I Tadl poAllJajo mnogi navadno I emerfflke Čaka v diannrtno TI pe I nfkaknr niso pripravni aa ljodl na I deieli. ker ao banke oddaljene ln I Izplačajo take čeke e dinarjih fele I poten, ko dobe la Amerike potrdi-I Io, da ao Jim Mit odobreni. K Onim, kt atannjajo na deieti ln na I potujejo ▼ Imrftft je najbolje po» I Slljatl denar navadalm potem v di-I narjlb. kateri oa Jtm JMačaje aa
I Tndft m nabavo poniip Uata — I (pooa) Je nejprlpravaaje podati I dinarja. Dokler nanTpotni llet I nft potrjen od amoričkana kaneala, I ne aasra potnik dvtcnltl dolarjev. I StroSke m rune Ustlna ln potni Ust I m pa lakko pleča tadl a dinar*
IV Italiji in mmimm
i oatnljB 1
I ao veljevne ponm drngačne odrod-I bo tor lahko Izplačamo dokij^rm
-	I pa noneijpfi denar le aa potovanj* I Je na nakaanlrl uanaPUt vidno: le-
I Tried barnKnJoflb riroWtm one I ae morali odloOtft' jiwiriM pri-
. I sledi; Sa laplaflDn do I2S. ca&ona-I ao po 78 ecntee; od IS naprej ' I po M, te Je pa t neb ed I dfl^H^b
-	t Ta lelriuJMae Je^ Jjaraa^ aa
[ IFRARK SABSiE STATE BAHt
<1 I I Sli................I
k4pefiajmjja*i

ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem ae ju likal. Spisal Jakob Ale&ove«, Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L, 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $L00
ljubljanske slike. Spisal Jakob Aleiovee.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov,
268 strani,	.71
Prihajal, bpisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj n«« tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani	M
Juan Miseria. Spisal P. L (Joloma
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest ^ebuje 170 <rtrani	st
Ne v Ameriko, ripis&i Jakob Aleftovec.
Povest Slovencem v pouk Po resničnih dogoo •stavljen Vsebuje 239 strani	II
Darovana opisal Alojzij Dostai
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apuntoiov V w povest je vpleteno delovanje in boj med kr scanatvom in poganstvom pri stjirih Rlovanifc
149 strani.	«1
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
K_meeka povest, ki posega do dna v življenja i'o v vnskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po
fivr. in resnično slikanih domačih značajih. ■—« Vsebuje 231 strani	M
Jernač Zznagcvač Spis&l Henrik SieLkiewiCi
Dre zn&r-Ini povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani.	,4S
Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Seno*.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nas opisuje, kako je nastal kmečki pnnt in kako so ee n* si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubeo, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne gr&šč&k« in juna* iko umirali mučeniske smrti.
Vaebnje 878 strani,	0
^o*tn:na prosta
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt SL, New York


Celo noč trajajoče popivanje v j ] nekean hotelu v »San Praneiseu jej i stalo pred tremi loti '4Fatty" Ar-J i buekla celo njegovo premožen je (1 1e«r končalo nj<go\"o dobičkanesno' < karijero kot kino-igralca.	1
Razkritja, ki so se tikala zakon-' sle I h. težkoč FraneU X. Bush mana s in ki so jiritila na dan tokom prt> J cea n je'gove /eme s<& ločitev ziuki>- > na. so imela za poslerlLco, da ni j mo»rel <lol>»ti dela v nobenem kine- j mat- ifrafskem po<ljctju in da je i nenadno izg-inil iz filmsikega sveta.	j
Oblak skri\*ntrt{i in škandala, <. ki je obdajal lragi-čno smrt kino- \ ravnatelja William I>esiiK>nd Ta v- i Ici ja, je ogrnil tudi mlado Marv i 31 i les M mter ter končal njeno ki-, nematograkiko karijero.
Jack Johnson, znani ^prize-'j fighter'', ali pretepač, je izgubiil i .celo premoženje v dbliki koaitrak- j tov s kuiemctografakimi družba- .-mi. ko je postalo znano, da ga za- 1 sledujejo radi neinoiralnotrfi obla-S sti Združenih držav.
> • ,iaj pa sta podali tud5 Mabel ( Xorman in Edna Purviance odgo- ( V(nni ja'.Tiosti na temelju strogega ] in neizprosnega etičnega zaktrtia,'] katerega se neizprosno ui>oral>i pri ] moških in ženskah iz kinemato-' ; grafskega sveta.	j j
Kazen ljudskega neodobravanja te ali one kino-zve/.de je strajšna.', Arbuekle je imel en milijon aLi več dolarjev .svojega osebnega* prano/ *nja in celo to premoženje je izginulo tekom dveh procesov proti njemu. Zaplenili so mu krasno hišo in eel6 njego-v dragi avtomobil.
liu< >man je zapravil dosti de-' mil ja a vsi njegovi sijajni dohodki kot kino-igralca so izginili po1 ločsitvi zakona.
.Marv Miles Minter je zaslužila približno en milijon doiarjev na' loti-, h iyza dni \1mc4ra ra\Tiatelja Tavlorja ni mogla uspešno nasto-| piti niti v eni sliki.
Kazen, ki je zadela te uspešne j kinematografske zvezde, je nenadna, drastična in nepreklicna.' Nobenega upanja ni, da bi postali j zopet priljubljeni pri občinstvu Pijan, opotekajoč se komik ni več komičen v očeh gledalcev. Priljubljenega kino-junak a, o katerem ,se izve, da je okrut napram svoji /eni, noče nikdo več videti v junaških ulogah na platnu. Mtčne mlade junakinje, o katerih st* domneva, da so imele dvomljivo odnošaje z moškimi, ne morejo *><' nadalje ustvarjati na odruilu-zije deviškega čara in nedolžnosti.
Etične zahteve občinstva pa «0 ><• bdj drastične. Kino-sliike, v katerih sta nastopali Mabel Nor-ma:id in Edna Purviance, so bile izključene iz gledališč v Kansasu, ker je prišlo na dan, da sta se o-glaskli na dan Novega leta v hiši nekega znanca ter pili tam 5)ijače, ki so vsebervale več kot pol odstotka alkohola. Tej najnovejši zahtevi občinstva je dal izraza gc-| neralni prafvdnik iz KansasaJ Charles Griffith, z naslednjimi besedami :
— Mabel Normand in Edna Purviance sti* ua temelju lastnih priznanj krnili prohibieijsko postavo ter ustavo Združenih držav. Takim ljudem ne one biti dovoljena izdelovat* slike, katere se nato kaže v Kansasu. —
Tako veliko zahteve se staivi sedaj kino-igralcein v tem dairu, da na treba dokazati jim zločin ali kako indiskrecijo resnejše vrste.
Arbuckle se je zaman obrnil na ameriško javnost s prošnjo, naj mu odpusti ter ga zopet sprejme. Poudarjal je, da je bil oproečen vse odgovornosti ali kriminalne zveze s smrtjo Virginije Rappe od porote, ki jc obstajala iz osmih moških in štirih žensk.
Prosil pa je zaman. Javnost je oitala o oni pijanski argiji v hotelskih *)bah. Vsa smeanost je v trenutku ?zg*mila iz kretenj ter obraza debelega komika. Javnosti ni bilo treba verjeti, da jc bil Arbuckle na ta ali oni način direktno odgovore« za smrt Yirgiinije Rappe. Resnično pijan komik jc bil nagnuseti pogled in njegov« priljubljenost je izginila za vedno.
Kroglje. ki so napravile konec življenja ravnatelja Taylorja, sc končale tudi gledališko kariero male Mary Miles Minter. Policija ni mqgla najti ničesar, kar bi u-pra vtičevaio ce!6 sum kakega Jfri z nii¥wan. Zeiia stovalo pa da ie afafa. Matj
Males Al inter naenkrat pred ameriškim občinstvom kot mogoče mlada ženska, ki pa ni mogla še nadalje predstavljati na platnu one otroške nedolžnosti, katero .so zahtevali ljubitelji takih slik.
«V zadnjem slučaju ljudske oii-*>dbe sta bila Mabel Normand in Fklna Purviance pozvani na odgo-vornost, ker sta bili navzoči, ko je i streljal neki iprismukiijenec na prijatelja obeh in ko nista bili obe' r,ensl:i v nikaketn stiku /. zločinom, t Občinstvo, ki obitskuje gledišča,! je uveljavilo za k in o-igralce stan-j Jarde, ki so neizmerno strožji kot j pa stand aid i, ki .se tičejo igralcev' in igralk na resničnem odru v vaudcvillu.
-Mi^>. Bushman je dcxfela ločitev zakccia, ko je povedala sodišču, da ^ ima njen lepi mož rajae družbo neke druge ženske kot pa družbo' • j
svoje žeiie in petih otrok. Bush-
.	z<
man .ie sprejel položaj mirno ter ^
^e poročil s svojo novo izvoljenko,' ^ \l:>*i Beverlj' Bavne. Mogoče je r domneval, da l>o ta druga roman- J i a povečala njegov sloves kot lju- r bimea v kino-slikah ln da ga bo1 napravila še bolj priljubijenega" ^ kot pa je bil kdaj. To ipa posebno v i-aditega, ker so prinašale slike, v ^ katerih je ie nastopal z Miss-Bavne, največ denarja v kino-in-' dustriji onega časa.	j (
Njegove rožnate sanje o nadalj- 1. 11 ih in še večjih uspehih ter še več- j ji nriljubljenosti pa so se razblinile v nič onega dne, ko je abja-' vila Mrs. Bushman podrobnosti ^ svojega zakonskega življenja Na-"| slednjo sliko priljubljenega igral-' . ea je sprejeia jfivnost tako neugodno. da je moral zapustiti ki- ^ 110-gletlišče ter si (j)oiskati zasluž- | ka v vaudevillih. Več let se je na-; t to potikal po deželi od mesta do ^ me<ta ter delal tpdo po dvakrat r na dan za plačo, ki je predstav- ; ijala le majhen del njegovega y prejšnjega letnega zaslužka v | znesku $250.000. Prodati je moral ^ svoje obširno posestvo v Mary- ^ iandu, SA-oje konje in pse in dra- ( počeno govejo živino ter prenočevati in jesti v majhnih hatel'ih kot vsak drugi neznani ijgralec ali tr-g:>v«ki po4nik.	<
Francis X. Bushman je moral . spoznati, da zadostuje že povsem j nedoločna obdolžite v '4 okrut osti'? • napram ženi, da za vedno konča koiijero na kino-odru, čepiav ni- ; s j l*>!j resne obilolžit ve škodovale slovesu in priljubljenosti igralcev i:i igralk na pravem odru ter mo- ( škim bi ženskam visokega dni-'. žabn<*ga stališča.	[ (
Še več, skan«lal i>ogosto celo po- , veča priljubljenost igralcev in! 1 igralk na govorečem odru. Tekom . tekoče gledališke sezije je priva-1 bila v gledišče največje ljudje množice ter zaslužila največ de-V narja neka inozemska igialka (l)use). ki je bila znana radi svojih nekonveucijoualiiih ljubezenskih afer z znanim prismuknjenim1 pesnikom D 'Annunsarjem. Mogoče J je bilo njeno igranje tako sijajno,1 da je premagalo predsodke onih,J ki so jih mogoče imeli, a bolj verjetno je, da je napravila povest o ( njenih aferah iz nje slikovit značaj. katerega je hotel vsakdo videti To velja tudi glede drugih' gledaliških korifej, kojrh zakon-1 f;ke zadrege so postale splošno znane, ljudje se gnetejo pri pred-' stavah, v katerih nastopajo, in nobenega slučaja nc poznamo, vi katerem bi bili igralci pognani z Odrov radi njih obnašanja v privatnem življenju.
V trenutku, ko zagreši kino-igralec kako resnejšo .stvar, pa se ^ obrne celi narod od njega m posledice za kuio-igralea so usode-' polne. Cenzurni sveti odločijo, daj je nastop takega igralca ali take igralke celo v najbolj moralni igri' 1 kvari j iv za mladino ter prepove-^ do slike, v katerih nastopa dotič- j na igralka ali dotiČni igra2ee.! Prepričani so. da je dab vzgled ' >.a mlade ljudi, videti moškega
-	*aH žensko, zapleteno v neprijeten * -škandal, kako je deležna dbcudo-5 vanja m uspeha. Pa tudi javnost J 'potegne orovidno s temi cenzorji.
1	Lastniki krno-gledafič so pogosto
-	priseljeni odpof\'edati slike, katerim niso cenzorji nasprotovali,
2	enostavno raditega, ker nočejo > obiskovalci, da bi njih otroci gle-) dali na odru osebe, zapletene v i kak škandal,.
r To je bilo rcsprieno r zadenri- owr
-	It Mary Miles Mintetr. Ko je po-
-	.stala oiaha njena evdfca s sfuča-r ravnatelja Taylorja, ao
žiorji v Lvrin, Massachusetts, zaz- j htrvali, naj se njene slike takoj stari s programa. Tudi za lastnike j gledišč ni bilo posebno dobro, ko ! si poslali s svoje konvencije Ma-1 ry zaupnico.
8e predno je mogla Mary potve-; dati in obrazložiti svojo stran po-; vesti, je bilo stvorjeoo javno mnenje. Ogorčeni obisikovalci kino-| gledišč so zahtevali umaknit ev vseh njeavh slik. Vsled tega ni bil obnovljen kontrakt z malo igral-' ko, ki j: je prinesel $1,300,000 na leto.
Mary je bila zelo mlada ter! skrajno zmožna in priljubi jena J V^le.i tega lahko domnevamo, da lu nastopala še najmanj deset let, je bi s? ne pripetil iimor Tavlor-ja. To pomen:, da je slrčalo skozi okno celih trinajst milijonov do-1 lafjev v trenutku, ko so našli de-' tektivi njena ljubimska pisma v j knjižniei ?-avnatelja, in trinajst milijonov dolarjev je precejšnja izguba — celo za kinematografsko zvezdo. To je pomenjalo slovo od bungalowa s štiridesetimi sobami, posebno zgrajenih avtomobilov in privatne iahte. k: je nekaj povsem običajnega v življenju zvezd v Hollywood 11.
Na srečo jc* mati male Mar>-Miles Minter spravila par stotisoč dolarje\r hčerinega denarja in vsled tega lahko za enkrat še izhaja ter dostojno živi. č*e bi pa ista nesreča zadela številne druge k-ino-zvezde, bi postali preko noči iz bogatinov berači.
Patty Arbuckle je moral izdati sleherni dolar, katerega je imel. da ,se branil proti obtožbi, da je 1 zakrivil smrt Viiiginije Rappe, in i odkar je bil oproščen, se je moral , neprestano borit i s tinaneninu tei-kučanii. Njegov .+20,000 vredni av-^ tomobll je bil prodan na dražbi in ista usoda je zadela njegovo milijon dolarjev vredno posestvo. Mo-, ral je potovati po deželi ter nastopali v bežni call, da se je preživljal f ter plačeval svoje dolgove. Konč-( no so <>«\-čf'li kopneti tudi ti viri , dohodkov 111 prijatelji so našli za (njt-ga mesto ravnatelja v kino-študiju.
Ženske pa nimajo mesta kot , ravnateljice, in oe boe»ta Mabel I Normand in Edna Purviance za ( stalno pregnani z odra, je njih I bodočnost vse prej kot sijajna (Miss Normand je bila izpočetka umetniški medel ter je še vedno 1 dosti čedna, da dobi nazaj svoje prejšnje mesto. Najboljši umetni-,ški modeli pa zaslužijo le po paa j dolarjev ua dan ter je dvomljivo, ; da bi se Miss Normand zadovoljila z ijpremembo, potem ko je več let zaslužila po tisoč dolarjev ■jna dan.
' j Na dali ni izhod bi bil, iti na
■	pravi oder, kjer so poslušalci manj ■' natančni glede obnašanja svoji! l I priljubljenih igralcev. To pa n; • tako lahko kot mogoče zveni. "V i' prvi vrsti pride v pošte v zadev«
■	I plače. Plače po tisoč dolarjev m - j teden so izvanredne, celo v vaude .! villi h z najvišjimi plačami Zvezd« I", v pravem gledišču dobivajo pc V. 500 ali 750 dolarjev na teden rad i omejenega števila poslušalcev.
Razvertcga pa je igranje m t pravem odru nekaj povsem dru u| gega kot pa v kino-fciikah. Če j< ) j kaj napačnega, se v kmo-slikal -I dotično izloči ter napravi nor , j film. Na prarvem odru pa je trebi o natančnosti iu urnosti.
Kino-zvezde so tudi podvržen v j tadcoavani ku'isai mrzlici, ker mc [rajo v takem 9lneajn osebno sic r j stmjKti pred tisoči ljijdi. Imeti mc j-1 rajo tudi igro. Ipi Je pnmema nji i- j zmoiSoosfeim. Mies Normand bt ml
1» tfa doacži itapeh na pravem, odri
' . . - . " ^ " > '
11
kot pa je imela v kino-slrkah le po h d Igili letih ndega dela za nizke >1 pla "e. Akcija cenzorjev v državah, j. ki so prepovedale njene .slike, po- q menja torej zanjo velikansko de- ... 'iarno izgul>o.
s Purviance je v slišnem po-ležaju. Predno jc nenadoma u^pe- ^ la v filmih v družbi Charles Chap-lina, je bila gojenka v Vassar Col- ^ lega. Slavni kr-iiiik jo je videl v lj ne>iJ amaterf.ki igri ter jo sprejel, fc Njena iplaT-a je ::riaiu poskočila ? od $"23 na teden na $3000 na teden in deležna je bila tudi dobič- 7 kov njenih <*lik. vsled česar je do- 7-bila po .$4000 na t^den ali več, so- ji glasno z uspehom dotične slike. n To pomenja. do dof>i Mpk Pur- r-vianee eno tretino d ličkov svojih *lik. po odračunanju stroškov 7 za napi a vi jen jo slike ter nadalj- j nih stri bikov za administracijo, oglase in j-azdel je vanje. Ce so nje- ^
110	slike jirepovedaiie, izostanejo seveda tudi dobički in '»stane ji le še njena plača, ki pa kmalu tudi izgine, ko se ne sme kazati njenih1* slik v glediščih	|l
Charles Chaplin, ki je ravnatelj:J Edne Purviance, je objavil, da ji;« hoče stati na strani, ker je prepri- J čan, da bi se lahko vsakemu elo- t veku pripetilo to, kar se je pripe- " tilo njej na novoletni dan.	1
Bedasti pa bi hilo plačevati jo',, ter izdajat": denar za slike, katerih ni mogoči1 spraviti 11a trg.
Natančnost občinstva glede o-sedmega in privatnega dbnašanja kim-zvezd je priznana tudi v krogih važnih oseb v filmskem svetli
111	ta natančnost je že sedaj močno vplivala v dobrem smislu. Mo-goče ameriška javnost v krat-lioni posvetila svojo pozornost tudi igralcem in igralkam na prave:.! odru. Kinematografske zvezde se pritožujejo, da je krivično nviljavrti en standard za igralce v kino-slikah in sicer ski-ajno =ti">g slandard ter drug ln dosti bolj popustljiv standard za igralce in igralke na pravem odru.
To je seveda ena stran cele za-! deve. Na dnu celega javnega ogor-' čenja nad nespodobnim vedenjem '1 nekaterih kinoigralcev pa je eno-' •,ta\ma zavist, ki je posledica ve- ' rikanskih zasluŽko ljudi, ter razzkošnega življenja, kateremu s^ vdajajo. V veliki meri pripomorejo k ustvarjenju takozvane-ga javnega mnenja tudi (prote-stantovaki ivastcrji. duševni očetje ; vseh ne?rtrpnth in nazazdnjaških odredb, ki so bile v zadnjem času uveljavljene v tej deželi prostih f ;n enakih.
k
Tat v zaboju.
I
j j Nemška policija je aretirala
II	zelo nevarnega železniškega tatu, i!ki je napravil železniški upravi r v zadnjem času ogromno škodo. l menuje se Ernest Veneger. Ta mož 1 se je dal zapreti v velik zaboj, - kateri se je potem odposlal po že-' Ieznici v ta ali oni večji kraj. No-] tranjoet ogromnega zaboja je bi-^ la urejena zelo udobno, tako da
\ je Vegener sedel komodno v njem, ^. pa če so postavili zaboj v va-~ gone na to ali ono stran. Kadar H je bilo vse tiho in .mimo, je od-v pri zaboj in je izvrševal tatvine a iz drugih zabojev. Zamenjavaj je tndti spremljevalne napise na za-e- bojih tako, da jih je mogel dobi-^ ti v svoje roke na raznih, določe-t- nih postajah. Živel je v Berlinu h zelo elegantno in. trosil je velike h svote. Slednjič so umi prišli na »-''slad. škoda maša mnogo milijo-
dlMMMBBHBM UspeM v črajsefib j U&^b^K^^^Kg dneh ali se vsa
i	pa ¥TB€ denar. *
Proizvaja bogato rdečo kri,mo. tee sfaaovftne žtvce. žfvtienfa polne možice tn ženske.
Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam^BBIV^ . J «PO"in mrači m vaše telo mrači, če ste ae že nave- ^UgSfr^af
Ctel« jemati pomirljiv« {n narkotična sredstva, poten posku-	T
tojte Nnca-Toae. to izprevideU boste, kmko hitro sc boste	<■
iutitt drasacaes* človeka I Devet desetin človeških bolezni, hot	I^B
kzp i ha vanje, anairija. revaaatKn« bolezni, clavobol. nevmlsija.
aaprtmer slabi tek. neprebava, vetrovi in kolcanje. zaprtje. ti^Kc^^v^^^B P*™«"«« enersue. poaanjiusje živahnosti, nervoznost, ne-spetnost. izhaja, iz pomanjkanja živčno moči, redke zvodenel« krvi j VMfc mai to slab* krvna cirkulacije.	IHr V aH
, J?^ »»ko delovanj* telesa je odvisno od živčne sile sa svoje JUBt^ . M ™ tivljew.in delovanje., Zi-čna moč je poglavitna »tvar za Modte. iLMmtiL K \
SJetra,Udice. d rob, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Maaa-Tone /IHa&al v 1 najbolj uspežno zdravilo za nervosa« to fizično	Zakaj ?	k, I
sr sestoji to osmero .važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter predpisujejo najalavnejii zdravniki. — Knsa-Tone je bosat na /ASHi^V
M'" to fosforja -ter je hrana krvi to živcem.	jwhvw
ff'vSB-Tonv.Vmiswia življenje v jetra, ter o^čoje creva, da |B9B f »dno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja to njih strupene ae- QHltn. f^^^^Jf'4	in koleaaja. težke aape in pokritem ^^tvil I
jezika. Kič več bolečin ta bolezni I Nnrs-Toae daj« čudoviti tek,	m m I
dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoč« spanje.	ak » 1
N«a-Tone obocati kri. uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje ^B^S i**nomt v oči. Gradi močne to postavne može. sdra- ^B vejie in krasnejie ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omaraljivih sredstev, j*«?"", katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavojček.
twit? * •UdkorŠem» vaodaega okusa, usodan za jemati. Poskušajte ra. Priporočili
r^LNA^GAJ^^St^-Cena Nusa-Tone je sa ($100) Mar sa staAlemica. ■V«#	*iirtiMit <>0) tablet, polna fsrfa« rdravijeaja. VI lahk«
»S^iragrJi^r žztz*^". sat
iT ii ■■iT! ^Tn^i«	*"mMr- VUto^ da mm imriH tyMUritf pealja. —- Hi
' eaeu"cara»ciji.	J* *" ****** ***	Wasj* pe caaki caal
t	KO haročate. saposujžite tega kupona.____
ItATlONAL LABORATORY. S-29 . 101S S. Waheah Av», Chk^o, UL
Mito Pntoi«®..............za kar mi pollute..............
Casta ia itv. afi B. F. D..................................................
»	J	"
OLAS NARODA, 29 JAN, 1324
Pogled v človeško telo.
« f Kretanje parnikov - Shipping News M
a
ROYAL MAIL
PooMaUcna parobrodna Art* eg Jugoslovanske vlad«
Neposredna aluftba med
New Yorkoxn in Hamburgom Cher bourgom in South&xnptonom
"OHIO"	"OJtCA"
"ORDUNA"	"ORWTA"
TI parni KJ so v vseh ozfrlh novi in modemi. Priljubljeni so prekooleanskim potnikom tor so slavni vsled svojin privlačnih naprav, taborno aluibo, in kar J« iaj\-aii)cj3e vsled udobnosti.
Uljudni strežniki nosijo .na bole pogrnjene mize dobre, okusne in sadostn« >bede. Posebna pozornost Jo posvojena ♦.enakam ln otrokom.
Za podrobnosti vprafiajte agenta ▼ vasem mestu alt pa pri:
40YAL HAIL STEAM PACKET COMPANY
3B BROADWAY NEW YORK. N. Y.
skih ladjah jf? zaposlenih sedaj
nad 10.000 Jugoslovanov. —---——:_.__.__
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim *reeni naznanjam vs>m ^tro-lnlkom, prijateljem in znan-cem, tla nam je nemila smrt p >-brala od na* nam nad vse Ijtiblje-:io mater in x-">progo
MARIJO ROJC.
T'riirJa je po -Miii'vm mučni bolezni pljučnici v 59. letu svoje starosti dne 15. jaikuarja ob 11:30 pmlp&ldne, prevideua s .sv. zakramenti. Pokopali smo jo tine IS. januarja ob 9 pn-dp<*ldne s sveto -našo na Sharpsburg pokopališč u.
I>o1ŽRost naša je se zahvaliti
I nižinam b\ Starman. M Deželan ill J. V aro-na ker so prečuli pri ranjki ob čaai bt le^ni ter nam b-li v p ni o"- hi tolrJjm ob času naše T:latere in soproge na mrtvaškem r.dm. Potrudili s> sc vnvi 7. nami. da bi nam cKeli našo ma-ter in soprogo, kar pa žalibeg nam nI bilo mogoče. Torej Beg Vam st o t e ro po v rai!
Hvala ilev. J. Mertelnu, ker so pit.šli k mater.i na njeno zad?ijo uro, iker vso darovali sv. mašo in se udoležUi sprevoda na pokopališče, ako savno j »m je bilo težko, ker bili zaj>osloni drugje.
Hvala vsem članicam društva Marije 7 žalosti, ker so se v tako obilnem številu udeležile ^v. mašo ;n sprevoda.
Hvala vsem, ki so darovali ven-t?e v zadnji pozdrav ranjki. Po-->ebno mi jih ni mogoče imenovati, ker jih je pjeveč; darovali pa ste ranjki. kar je relo ljubila v svojem življenja.
Hvala sploh vsem. ki so kaj pripomogli i:i naredili, kakor tudi obiskali ranjko na mrtvaškem odru od blizu in daleč. l>og vsem stotero povrni!
Tebi, ljuba, nikdar pc-zabljena mati in soproga, pa naj bo lahka ameriška zemlja in na veselo svidenje nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Frank Boje, soprog.
Rudolph Roje, sin.
Mary o mo žena Gruber, hči.
Fannie o možema Davis, hči.
Frank Gruber, zet. Ralph Davis, zet.
Ralph Davis jr, vnuk.
Mildred Davis, vnukinja.
Naslov družine umrle: 844ti Dersfun St.,
Pittsburgh E. E., Pa.
(2x 29&:il—1)
4.	marca:
Stuttgart. Bremen.
5.	marca:	i .1 Veendani. Boulogne.
6.	marca:
Thuringia, Hamburg. 8. marca:
'"e-c.rsr-* Washington. Cherbourg. Bremen: Eer*r.garia» Cherbourg; Colombo, Ogneva.
11.	nfarca:
Pres. \\ ilson. Trrt: Chicago, Havre; Canoplc. Cherbourg. Hamburg.
12.	marca:
Paris. Havre; Amertra, Cherbourg. Bremen.
15. marca:
•Aquirania. Cherbourg: Orduna. Cher-bourx; t»rduna. Cherbourg. Hamburg; New Amsterdam. Biulogne; Conle Verde. G«-nca.
18. marca:
Brem« n. Bremen. 20. marca:
Cleveland. Cherbourg In Hamburg! 2!inueknhda. Cherbourg in Hamburg.
22. marca:
Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cherbourg: Uochambeau, Havre: Saionia, Cherbourg: Zeetand. Cherbourg.
26.	marca:
Martha Washington. Trst.
27.	marca: Dutlo. Cenoa.
29. marca:
Lji Kavr.je. Havre; Pres. Harding. Chre-bfmrjc: Orca. Cherbourg. Hamburg: Anda-nia. Cherbourg.
2. aprila:
Berenparia. Cherbourg.
[DSUUcHiinF
^•tfaxavnort v Juffoekrifo 4*
Edino Direktno »pomladno od plutje
Dt*r>rit*en» ninii tumfi Presidente Wilson — 11. mar.: 3. maja. Martha Washington—14. maj.; 12. Jull.
* Dubrovnik all Tr»t. Zelem n» v nn|r»nj *t id?:d». Nobenih vl-j«'»t Vnriitjta pri bliiajcm agenta sli pri PHELPS BROS, a CO- 2 West Sl, N. Y.
II. Januarja t Chicago, Havre: Stuttgart. Bremen. 31. januarja: Cleveland. Cherbourg, Hamburg. 2. februarja: .La Savoit. Havre; Majestic, Cherbourg. 5. februarja:
Canopic, Cherbourg In Hamburg. S. februarja:
Perls. Havre; OrJuna. Cherbourg In Hamburg; iTes. Monroe. Cherbourg.
7. februarja:
America. Cherbourg In Bremen: Cleveland. Cherbourg in Hamburg.
9 februarja:
New Amsterdam. Boulogne. 14. februarja: Minnekahda, Cherbourg in Hamburg 1«. februarja:
Berengarkj. Cherbourg; Andanla. Cherbourg: Zee land. Cherbourg; Duiln, Genoa
20.	februarja:
Rocha mber.u. Havre: Ohio. Cherbourg li Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg
21.	februarja:
Albert Balltn. Cherbourg ln Hamburg 1
23. februarja:
Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen Mongolia. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa
27.	februarja:
Suffren, Havre; Pittsburgh. Cherbourg in Hamburg.
28.	februarja: America. Genoa.
1. marca:
Olympic, Cherbourg; Antonla. Cher, bourg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen.
1. marca:
La Savole. Havre; Olympic. Cherbourg: Antonla, Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA!
od NEW YORKA do TRSTA
(preko Genov«) NajboljSa in najkrajša pot po Sredozemskem moija z nagimi veličastnimi parniki,
COLOMBO ....29. Jan.: ....____ R. mar.1
DUILO 16. febr.; 27. marca; 1. maja; •Največji ln najhitrejši parnifc na olje sa' Sredozemsko morje.
dobne kabine tretjega raxreda x t. < Ir t posteljami za družine ln Seneke. Pri okusnih obedih je vino brezplačno ry. r-odrubnosti vprašajte naAega. agents v vaiem mestu ali pa naravnost pri
mmn ersESiii mm
Italik-Amerlca Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New Yor>
Na5i zastopniki v JugoslavUi: Jadranska Barka« Belgrad In njene podružnico
K ;(1 je JOE MAriVAK ? Doma je i7. vafsi Udje. fara Št. Jurij pri (Jrcsuplju. Froskn, če kdo ve kaj o njem. da mi poroča, ali npj si.-* pa sam r.glas:. — John, Kikel, Itox li.	ClifT, Colo.
POZOR, SLOV. GOZDARJI! : Potrebujemo petdeset dobrih slovenskih tesačev za delati želez-nična vexi (Railroad Ties), kakor tudi podpore za premognve jame (Mine Posts). Kdor Slovencev želi delo dobiti, naj sem pride in, če mogoče, prinese plankočo s seboj. To delo se bo pričelo prvega februarja. Pridni delavci lahko tukaj lepe denarje zaslužijo, po-stopačev pa ne maramo. Dobra brana in Čista kempa pri Bobcock Lumber and Boom Co. na Davis, W. Va. Ko pridete sem, pojdite naravnost na Bobcock Lumber Co. Ofiice, katera je nasproti železnič-ue postaje (Depot) in vas bodo precej v Cross Ties Camp poslali. Vprašajte za Mr. Osborne ali pa Mr. Fred. Viering, superintenden-ta Baboock Lumber and Boom Company, Davis, W. Va. (19-1—1-2)
Kako se potujt v starikraj in nazaj v Ameriko.
DOB je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je natančno poučen o potnih Ustih, prtljagi in dragih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih tamomno dati v sled na3e dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi v ITT razredu.
Tudi oni ki Se niso ameriSki državljani, morejo potovati v start kraj na obisk, toda potrebno Je, da
se povrnejo tekem Šestih mesecev in so pripuščenl brez vsake neprllilte v to dfielo.
Kako dobiti sTojce iz starega kraja.
Kdor ieU dobiti sorodnika ail pa svojem is starega kraja, naj nam
plSe ca pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota snada 6426 novih priseljencev.
Za potne stroške izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranska bank*.
DR. LORENZ
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"!
za leto 1924.
KnjiSft jo znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
gLOVEKSKO - AMTVRTK A NSKI KOLEDAR JS : KNJIGA, SI IMA TRAJNO VREDNOST. :
MAJLO&TB GA fiS DANES.
Cenaspoitnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SL0VENI0 PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
fammmtmmmmm
POTREBUJE se dobre dog&rje.
Vprašajte pri:
Max Fleischer,
475 McNeil Street
^rempbis, Ten.
Vsak pmo M aonl imati
novo isdajo 'PESMARICA GLAZBENB MATICH" Za itrri mofike glaaove Uredil UataJ Hvbii Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi m notami, (tam ■ poitnino $3.00.
"GLAS NAB0DA" 82 Cortlandt St., Hew York. H. T
bavn0kab je zzftla
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja.
Vsebuje 308 strani. BF* Cen« s poštnino $2.—
slovenio tobusanro co.
83 Cortlandt St. Hew York City, H. Y.
ROJAKI, NAROOAJYX SE HA GLASHABODA*, HAJVEOJI 8LOVEHBP WMWUL V ZDBtJŽENIH ntATAB.
| GOSPICA MALA |
Spisal JEAN BAMEA0.	I
|	Za "Glai Naroda" priredil J, T.	j|
(Nadaljevanje.)
Deveto poglavje.
Gospodiena Roberta ni slutila, kaj se je odigravalo v srcu go-spiee Male. Parkrat ji je prišlo na uho, da je mala Parižaidca za ljubljena v Alberta, toda tem govoricam ni verjela. Sosedje ko pre rokovali da bi bila Katarinea predobra partija za Alberta de Ple sana, ki je vendar reven kot cerkvena miš.
Vsakdo je pa vedel, da je Katariea bogata, jako bogata. Male pfNlave ji kmetje niso očitali, vedoe, da ji ne bo treba nikdar de-j lati. Po njihovem mnenju mora biti le ženska, ki dela na poJju, velika in močna.
!
Tisti.dan po nesreči je obiskala Katarlnca svojo prijateljica. Rana ne ji je bila že *arasla. Njen oče je rekel, da bo v dveh ali treh dneh izginil vsak sled.
Po tistem dnevu je prihajal vsak dan. Tudi v vasi je bila večkrat ter jf» potom župnika in župana delila, vaškim revežem podporo.
O mladem Plešami ni govorila z nikomur več. Nhi v pogovo- j ru 7. Rohprto niti v pogovoru z liludenom ga ni nikdar omenila. Kadarkoli ji je hote! Til ud en kaj sporočiti, ga ni hotela iposlušati. ,
O modi in dobrem tonu je vedela Katarinca veliko več. kot p^ IJohfrla. ker je bila vzgojena v Parizu-Vsiedtega ji je vedno sveto, vala. kat era obleka hi ji boljše pristojula, kakšen klobuk naj si kn pi In kakAne če v le naj si obilje.	i
Roberta je brezpogojno uvaževala njene nasvete ter je zadal • svoji zunanjosti še večji čar.
Ko jo je nekoč Katarinca spletala ji je napravila visoko gršk-">: frizuro.
—	Krasno vam pristoja, — je rekla. — Le poglejte se v ogle i dalo.
—	Ali se vam zdi? — je vprašala hlondinka ter se sama našla i jala ob svoji lastni lepoti.
—	Meni se nič ne zdi, — jaz vem — je odvrnila Katarinca. — I Krasno čelo imate, in bi bil naravnost zločin, če bi ga zakrivali.
—	Saj se mi je videlo čelo.	i
—	Seveda, pa ne dovolj. Poleg tega so pa tudi te frizure * I mod i.
—	V modi, da so?
—	I)a vse moje pariške prija teljice se sedaj tako spletajo. j
—	Jaz sem pa videla slike v modnem žurnalu "'Elegaiitn svet ", pa so tam drugačne frizure.
—	Ah, kaj bi tisti žurnal. Po njem se oblačijo kuharice.
Te besede so Roberto prepričale. Zanaprej je spletala lase p<" j grškem načinu.
Drugi Katarinčin napad je bil naperjen .proti njenemu mo l drrcu. Rekla ji je da je, da njena krasna postava čisto nič ne potre- ■ buje oklepa. In brez moderca je bila v resnici vitke j ša in očarlji j vej*a.
Nekega dne ji je rekla :
—	Včeraj je bil Albert pri nas. Moja nova frizura mu jako j ugaja.
—	Kaj sem vam povedala. I npo kratkem obotavljanju je go-j spica Mala objela lepo Bretouko.	j
—	In veste, kaj mi je še rekel Albert?
—	Kaj vam je rekel?	j
—	Da sem sedaj čisto vam podobna..	j
—	Vaš zaročenec se rad laska.
—	Seveda, meni hoče laskati.
—	Ne^ ne, meni, meni. Kajti vi Roberta, vi ste lepa, velika . . . j
—	Velika? Kaj pa je velikost .* Kakšnega pomena je, če je člo j vek velik?
Katarinca je stala sklonjene glave pred njo. Roberta se j • j sklonile kn ji ter jo poljubila-
Sprva je mislila zavrniti poJjub, kajti zdel se ji je kot poniževanje, zdel se ji je kot izraz sočutja.
—	Da. če bi bila velika! O, v tem slučaju bi vse drugače ute meljila Albertovo srečo.	,
Pozneje sta se začeli obe enako oblačiti. Iste obleke, iste čevlje in L>te klobuke. (Je bi ju videfckak tujec, bi jo brez dvoma ema tral za sestri.
Ko je sla Katarinca nekega dopoldne iz cerkve, je zaslišala zt seboj — Hej. gospodična Roberta, gospodična Roberta!	I
Obrnila se je ter opazila kakih šest korakov za seuoj staro dr-I klo Marijano.
—	Pi osmi, oprostite, — je zajccala dekla v zadregi _sem mi j
slila, da je zdravnikova gospodična
Katarine i je bilo pa- to neizmerno povšeči, ker jo je že vsaj J en človek smatral za malo večjo kot je bila v resnici.
Ko je nekega novemberskega dne obedovala pri zdravnikovih je bila vse nekako razburjeno. Roberta ji je napačno odgovarjala n;: stavljena vprašanja- Kadarkoli so se odprla vrat, je skočila kvi « šku. Petkrat ali šestkrat je šla v kuhinjo vprašat, če še ni brzo javke.
—- Gotovo čakate kakega važnega poročila? — je rekla sletf njič Katarinca
—	Da,--- — to se pravi---je zajecala in pogledal.-
očeta.
Katarinca je uganila, da vprašanje ni bilo na mestu ter ni vpraševala več.
Krog treh je bil zdravnik klican k nekemu bolniku in prijateljici sta ostali sami.
—	Zakaj ste žalostni, prijateljica?
—	Saj nisem žalostna, toda bojim se, da bom. Danes deda A3-! • bert skušnjo.
—	Skušnjo? — je ponovila Katarinea in sapa ji je zastala.
—	Da. In dogovorili mdo se, da bo brzojavS, če bo skuinjo prestal-
—	Pa dosed a j se ni brzo javil?
—	Nc, še ne dosed&j. Morda je zopet padel? To bi bilo žalostno, posebno za njegovo sestro Ano, ki si je revica toliko prizade vala. Pa *o ljudje na svetu, ki nimaja sreče.
—	Le brez skrbi bodite, Roberta, — jo je tolažila Katarinca vsa bleda in prepala. — Nikar se ne bojte. Na pošti večkrat kaj zame-j iajo. Morda jc brzojavka že na poti. Najbrže niso mogli na pošti nikogar dobiti, ki bi jo prineseL
(Day« prihodnjič.)	» J
j Navaden zem-ljan vidi samo po-I vramo človeškega telesa, vidi sa-| mo to kar leži na površju. Edino j usta se dajo tako široko odpreti, i da vidimo tudi z neoboroženim očesom zobe, jezik, nebo, mali jeziček in nekoliko žrela Zaljubljenci, poetje in take vrste ljn-dje vidijo, tudi malo več; pogled v nedolžno oko jim odkriva tajnosti otrokove duše, iz oči jim odseva človekova duša, v očeh svoje izvoljenke vidijo lahko pekel ali nebesa. Toda vse to ne spada v strogo medicino. Težnja medicine, ogledati si tudi notranjost Človeškega telesa je jako stara. } Najprej je slov i iti pevec Garcia iznašel posebno ogledalee, s . katerim je mogoče videti človeško grlo. Potem je ITelmholtz s posebnim očesnim zrcalom razkril , tajnosti očesnega ozadja- Obe iznajdbi služita zdravnikom, jim pomagata spoznavati bolezni gr-, !a. oziroma oči in ordinirati pra-! vilna zdravila. Za temi odkritji so prišla druga, ki so razkrila drn , ge telesne votline. Danes lahko zdravnik pregleda cel požiralnik in še* malo želodca zraven. Tudi sapnik ni več skrit zdravnikove-, mu očesu. Posebne cevi. koncem katerih.so pritrjene majhne električne žarnice in po katerih je : naperjen poseben sistem steklenih leč, se vtaknejo skozi usta, hodi-i si v požiralnik, bodisi v sapnik in skozi nje se vidi kako ti organi i izgledajo, kadar se zdravi in kako izgledajo taČas, ko so oboleli, i Ravno tako je mogoče vtakniti v človekovo sečno cev poseben op i lični aparat, opremljen z drobno (električno žarnico ter pregledati t mehur in naravnost, z očesom spo-j znati njegove bolezni. Vsi ti načini gledanja v človeško telo so ' velepomembni ne samo za spo-i znavanje normalnega stanja in , delovanja organov, ampak še ve i liko bolj za točuo {spoznavanje njihov'h bolezni. Da celo tako 1 daleč se je vse to izpopolnilo, da je mogoče s pomočjo teli ra^syetlju-j jočih aparatov izvrševati n. pr. j v mehurju ali sapniku ali požiral-,niu ali v debelem črevesu gotove ■operacije, ne da bi si z rezanjem ! morali šele napraviti novo pot do j teh organov-
j Tako gledanje kakor v opisa-Inih primerih je pa mogoče le te-• daj, pko žc ekslstira naravna pot i do organov.
j Roentgen nam je pa omogočil, j da si z njegovimi žarki zdravni-j ki ogledajo tudi druge tajnosti i človeškega telesa do katerih ne j vidijo nikakršni od narave ustvar fjeni kanali. Kirurg si s pomočjo teh žarkov pregleda polomljene kosti, ali uoišče kroglo, ki je vdrla v telo. Internist preišče želodec, vidi, ali ta kuhar človeškega telesa pravilno deluje ali pa zanemarja svoj« dolžnosti, na želodcu spozna rano ali raka, .<»p<» zna njegovo velikost, obliko in j tako dalje. Speeijalist za pljuča i si* ogleda, katera bolezen je zače-'la razdirati pljučno tkanino. Vsa-iki panogi medicine je Roentgen {prinesel dobiček in spoznanje, j Najnovejši uspehi Rtoentgeno-vih žarkov dovoljujejo že tudi pogled v človeške možgane in sicer ne samo za to, da tam najde zdravnik kroglo iz puške ali re-»volverja, ampak da se prepriča, kako so ust vrj ene takoimenovane (možganske votline V te votline se na poseben način spravi zrak. Glava se nato fotografira z Roent-genovimi žarki in na fotografski plošči se jasno odražajo oni prostori v možganih, ki so napihnjeni z zrakom, kojiti z zrakom na polnjen prostor najboljše propu-šča te žarke. Metoda se imenuje '' encefalografija'' ter je deloma nemškega deloma amerikanskega izvora. Za izumitelja se štejeta Bingel in Dandv.
Da se pregleda možganske votlini, pa niti ni več treba Roent--genovih Jarkov. Medicina je že tako daleč, da si jih lahko ogleda z enakimi instrumenti kakor si ogleduje mehur. Seveda do mo->t žgano v ni takih naravnih poti.
po katerih bi se dal vtakniti m-i stroment vanje, treba si je naredi umetno pot. Že pred. petimi leti Je kirurg Payr kratkomalo & - posebno operacijo navrtal čelo ter
i jo skozi luknjo v lobanji vtak-ju.il prav tak optični instrument v j možgane, kakor ga zdravniki ra-| bi jo za pregled mehurja (cisto-(skop). Ko je konica tega instru j menta v možganski votlini, se lah-; ko v!di vse, kar je tam zdravni-iško važnega. Ta metoda je dobila j ime "eneefaloskopija*'. O njej j poroča Volkmann v eni zadnjih j št. "Klinisehe Woehenschrift?T.
Vedno bolj in bolj se odpira zdravnikom pogled v notranjost človeškega telesa, vedno več in več človeških organov postaja vidnih. Ali pa s tem postaja ra i zumevanjc človeškega bistva več-j je? Ali s tem prihajamo bliže k rešitvi uganke ''človek"?
Kolikokrat udari srce?
"Srce človeško — sveta stvai. ne šali ž njim se mi nikar!" — je dejal slovenski pesnik. Srce j motor življenja, ko obtiči, je konec vsega, ljubezni in sovraštva, I nad in strahu, llitreje in toeiu-ji udar :a si'*er kako** ura, vstraj-
•	nej. kakor najmočnejši stroj. ;Do 90—100 in celo več let vzdr-! ži srce ,ki deluje neprestano, še i predno se pojavi človek na sve-jtu, pa prav do smrti- Človeško sr-| ce udari povprečno 5000-krat na ( uro. Ako računamo povprečno na j vsako leto 305 in eno četrtin«* | dnti, in ako vzamem-o, da živi člo-j vek 60 let ,dobimo ogromno šte-
•	vilo srčnih utripov. kajt; srce it
■ udarilo 2 milijardi in €29 mili-; jonov ter 800 t isočkrat! j Na svetu je okoli 1580 milijonov ljudi in toliko src. Ako bi hoteli vse te ljudi spraviti na en orostor, bi potrebovali zanje le 11 kvadratnih milj. Tako bi zadoščal mali otok Borneo za vse človeštva. Ako bi hoteli spraviti vst>. to človeštvo v eno kocko, bi za-lošeala za vsako stranico le 1000
i
m, tako da bi lahko spravili v et.j kubični kilometer vse ljudi na svetu — vso srca —^ vse upe in strahe ...
Zanimiv telefonski pogovor.
Angleški listi poročajo veselo dogodbico o načinu, kako je general Primo de Rivera odstavil vlado v Španiji- Ko je vlada v Madridu zaznale prve vesti o vstaji v Barceloni, se je zvezal vojni minister telefonično z generalom Primo de Rivera. "General", je rekel, "ali je resnično, da je med vašimt četami nastala pobuna?" "Da", je bil lakonični odgovor. "In kakšne ukrepe ste storili, da postanete gospodar situacije?" i"Postavil sem se na čelo Četam". "Ali kako vendar?" je vpil vojni (minister. "Poitem sem prisiljen da vas odstavim!" "Obžalujem, vi ste odstavljeni!" je sledil odgovor in Don Mnguel Primo de Rivera, marquis pl. Estalla, j generalni kapetan Barcelone^ je obesil slušalko telefona.
Jugoslovanski mornarji v Južni ;
Ameriki
Pavlairoent republike Argentine je odobril zakon, ipo katerem grčj mornarjem pe 30 letih službe do-j ločnna pokojnina. Zakon so posebno radostno pozdravili naši iz-' seljenei v Argentini. Na argent Ln-
Hripavost
in kaSelj sta zelo neprijetna sirrtpto- 1 ma. Da preprečite težje posljedice i vzemite
Severa's Cough Balsam,
ki prinaSa zaieljeno in hitro pomoč. I 1 I maj te ga pri roki v hi£i za zimske | mesece.	j ^
Cena 25 in 50 centov.
Vprašajte po lekarnah.	[
Severer *lme»r.h aa lete 1SA4
1! ja natisnjen. Dobe se po vseh le- !1 I karo«h zastonj, ali piiite nam. |
M2 Penn Avon PITTSBURGH, PA Vjl P
■MINI SUVINtMt MVWrti ZBMVMII	C^f
i^WUAUir MlRIk NLUX': f«ja aerena je earevijenje sksttHh m krmlSntM Muni. Jee f%'CiPP1 nem ie atfravln aad S let ter Imen* akutnje v boi«enih f	meet dev«wk% aete vae morem pepoinome PWEemetl ta
vato bnlaven, 4m va* wdravbn ln vrnsm moi tn idrtvj«. akeet a l«t «e» erte^totl poeebne ekiainje prt ee«revljenio aMikth e»teuM. Zate <i «e*«*t e»e^noma sanaett ne mum, nola akr* pa le. aa vea •^•bi*«« Ne eaiaiajte. aipalt prMIte ifmpreje, «eerevlm xaatrueljene kri. au-iinja In I tea pa MteMi. Moti • tri«, tv Mtfenje lae, ttalaUna v heeteh,etaeerene;oelebe4oet<tl«*ne ta beieuti e me*«. J* Wleaa, strata, MmMomt rmewlea revmetlseet,- kater; nate ft) te j »Mum m «*et ▼ imlillik; m ii> tm- patak o* a aopoMsa <« i. »o**wa» jimwSflna	Sk^SSS^ 04 1 tfo9oMm* 40 sreSarj v e>t«naa M