CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZC DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA v. t L J 12. DEC. 1958 L. IX. STEV. 4P nT> j Razpravljali so o izostankih od dela in rastotih stroikih zdravstvenih storitev ŽIVAHNA SEJA OKRAJNEGA ZBORA PROIZVAJALCEV DESETA SEJA ZBORA PROIZVAJALCEV OLO V NOVIH PROSTORIH. - T DESETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA JE BILO IZGUBLJENIH 580.000 DELOVNIH DNL — ZAPOSLJEVANJ E INVALIDOV IN TRENUTNO MANJ SPOSOBNIH LJUDI. — OBRATNE AMBULANTE VSAJ V VSEH PODJE- TJIH NAD 500 DELAVCEV. — IZBOLJŠANJE ADMINISTRACIJE V ZDRAV- STVU JE NUJNO POTREBNO. — RAZPRAVA O PROGRAMU ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA. — ŽIVAHNA RAZPRAVA PO VSEH VPRAŠANJIH, KI SO BILA NA DNEVNEM REDU. Fretekli teden je bila v eni izmed »ejnih dvoran obnovljenega trakta Na- rodnega doma deseta seja okrajnega rbora proizvajalcev. Svetla sejna dvo- rana je opremljena z ličnim jx)hištvom, ki ga je izdelala tovarna >Alposc iz Šentjurja. Odborniki sedijo za mali- mi mizicami, kjer lahko razprostrejo •Toje stvari in udobno delajo tudi be- ležke, kar je bilo dosedaj v stisnjenih klopeh in na kolenih domala nemo- goče. Na tej seji, ki jo lahko prištevamo ^d najživahnejše v letošnjem letu, je zbor proizvajalcev razpravljal naj- prej o izrabi delovnega časa v gospo- darskih organizacijah in o problemih E izgubljenim delovnim časom glede na zdravstveno službo. Poročilo o teh rprašanjih je najprej podal načelnik tajništva za delo tov. Gojmir Melik. Med druigim je tov. Melik navedel Kclo podrobno kako je bil t letošnjem letu izrabljen delovni čas. Poudaril je, da je v devetih mesecih predvideni fond časa bil izrabljen z 86.15%, kar kljub porastu delovne sile predstavlja 1,89% manj kot lani t istem obdobju. Odstotek izgubljenega delovnega časa znaša za okraj 5.4'2%, kar je nad re- publiškim povprečjem. V devetih me- secih smo izgubili okoli 580 000 delov- nih dni, kar za družbo znaša eno in pol milijarde dinarjev zgube. Za tem je govoril direktor zavoda za •ocialno zavarovanje tov. Loštrk, ki je navedel zgovorne številke ne samo « porastu bolnikov, temveč tudi o ne- nehnem naraščaniu stroškov za zdrav- »tvene storitve. Med drugim je ome- nil, da ima zdravstvena služlsa pre- 6ibke administrativne kadre^ kar Emanjšuje možnost hitrega in izdatne- ga izboljševanja tega vprašanja. Na- vedel je, da so kljub večjim dohod- kom zavoda (za 16,96%) močno na- rastli tudi stroški, ti so se povečali za 31,24%. S konkretnimi podatki je prikazal, da so stroški zrasli nesoraz- merno z naraščanjem števila zaposle- nih. Vzroke pa je iskal v naraščanju režije, materialnih in amortizacijskih stroškov, višine cen zdravil in sanitet- nega materiala. Kritiziral je prepo- goste in nepotrebne obiske na domovih, predpisovanje drasrih zdravil, predolgo eadrževanje bolnikov v staležu, na- dalje premajhna sredstva za razširi- tev preventivne službe itd. V razpravo je nato posegel dr. Ko- pač, ki sicer ni negiral pomanjkljivo- sti v zdravstveni službi, kar ima za posledico povečanje stroškov, vendar je dokazal, da je naraščanje stroškov nujno in da bo vedno večje v bodoče spričo vedno širše prosvetljenosti lju- di, spričo naraščanja prebivalstva in raradi večjih možnosti nesreč, obo- lenj itd. Priporočil je, da naj bi vaaka gospodarska organizacija, ki ima več kot 500 delavcev imela svojo obratno ambulanto. V razpravo je poseglo še več odbor- nikov. Tako so predlagali, da bi po- dobno kot je to urejeno za delovne invalide, gospodarske organizacije za- poslile trenutno manj sposobne delav- ce na odgovarjajočih delovnih mestih. Moderne metode priporočajo, da po- škodovani delavci opravljajo lažja de- la, ker se tako hitreje popravijo. Do- sedaj pa so ljudi z zlomi in podobnimi poškodbami tedne in mesece držali v staležu. Razipravljali so tudi o vzro- kih nesreč, preobremenjenosti delav- cev, o prehrani itd. Dr. Lovšin je na primerih iz Železarne Štore dokazoval, da delavci, ki se vozijo več kot 20 km na delo, predstavljajo skoraj p>olovico tistih, ki se ponesrečijo. Razprava je bila zelo živahna in konkretna. Na osnovi te razprave je zbor proizvajalcev lahko izvlekel kon- kretne zaključke »iii izdal inekatera priporočila in smernice. Zbor je nadalje poslušal poročilo o delu občinskih zborov proizvajalcev ter o tem tudi razpravljal. Ugotovili so, da je treba dejavnost občinskih zborov .proizvajalcev poživeti, jim oskrbeti večjo in širšo afirmacijo. Na koncu so razpravljali še o pro- gramu Zavoda za napredek gospodar- stva. Program je v okvirnih črtah iz- nesel direktor tega zavoda tov. Fedor Gradišnik. Zbor je nato izvolil iz svoje srede tri odbornike v upravni odbor tega zavoda, tri pa bo imenoval okraj- ni ljudski odbor iz vrst strokovnjakov. OB 20-LETNICI LASKE PIVOVARNE KLJUB TEŽAVAM SO LETOS DOSEGLI REKORDEN USPEH LETNI PLAN JE LASKA PIVOVARNA DOSEGLA ŽE 11. JULIJA. — DO KONCA LETA BODO PLAN PRESEGLI SKORAJ ZA 70 ODSTOTKOV. — ZA- STARELE NAPRAVE ZA POLNJENJE STEKLENIC ZAVIRAJO PROIZVOD- NJO. — VEDNO VECJE POVPRAŠEVANJE PO LASKEM PIVU. — Z LAST- NO SLADARNO BODO KVALITETO ŠE IZBOLJŠALL — USPEHI V DE- LAVSKEM UPRAVLJANJU IN SODELOVANJE S KOMUNO. — SKRB ZA ČLOVEKA: STANOVANJA IN TOPLA MALICA V soboto bo delovni kolektiv Pivo- varne v Laškem svečano proslavil 20-let- nico obstoja pivovarne, ki so jo 8. de- cembra 1938 ustanovili gostilničarji iz Slovenije, saj je bilo dve tretjini vlo- ženih delnic njihovih. To je sorazmerno kratka doba za razvoj nekega kolektiva, vendar so v tem času, zlasti pa po osvo- boditvi in še posebej zadnji dve leti v tem kolektivu dosegli pomembne uspehe in danes je laško pivo znano ne samo širom po Sloveniji, temveč tudi mar- sikje v sosednji republiki Hrvart^ki. Največji uspeh so v laški pivovarni do^gli prav letos, saj so že 11. julija dosegli letni plan proizvodnje. Pa ne samo to. Do konca leta bodo proizvedli 50.000 hI piva, namesto 30.000 kot pred- videva plan. Proizvodnjo bodo letos pre- segli skoraj za 70 odstotkov. Kolektiv je imel pred leti dokaj težav. Primanjkovalo mu je slada, komerci- alna služba ni bila dovolj elastična, ra- zen tega so notranja trenja v podjetju slabila delavsko upravljanje in seveda s tem tudi proizvodno sposobnost pod- jetja. Najbolj kritično obdobje je bil« v 1955 in 1956 letu, ko je pivovarna vsled omenjenih okolnosti zašla celo t finančne težave. Toda vsled dobrega vodstva podjetja in boljše organizacije komercialne službe se je začelo stanje v kolektivu naglo popravljati in lani -(Nadaljevanje na 3. str.) Pivovarna v Laškem ob svoji dvajsetletnici ni samo dvajset let stara, temveč je postala tudi razsežnejša. PRIPRAVE ZA VELIK ZGODOVINSKI JUBILEJ Pod vodstvom člana Izvršnega komiteja CK KPJ, tovariša Franca Leskoška-Luke, je bila v ponedeljek v Ljubljani seja P.epubliškega odbora za proslavo 40-letnice KPJ. Na seji so predstavniki okrajnih pripravljalnih odborov iz vse Slovenije poročali o poteku priprav za proslavo velike obletnice. Za proslavo 40-letnice KPJ dela v re- publiškem merilu že več pododborov in komisij. Osnovani pa so bili tudi pri- pravljalni odbori — okrajni kot občinski — ki že pripravljajo programe za pro- slavo jubilejnega leta. Naloga vseh teh pododborov in komisij je, da bodo po- skrbele, da bodo proslave skozi vse leto potekale tako, da bo kar najširši krog ljudi seznanjen z zgodovinskim razvo- jem in revolucionarnim bojem komu- nistične partije Jugoslavije. Seveda pa pri izvajanju programa ne bomo smeli gledati samo ozko, lokalno na revoluci- onaimo borbo posamezaiikov v posamez- nih vaseh, temveč bo poleg tega treba prikazovati in povdarjati spošno zgodo- vino dela Jugoslovanske partije. Po predvidenih programih b6 v jubi- lejnem letu 1959 zaživelo delo vseh množičnih organizacij in društev, po- vsod se bo okrepilo in razgibalo par- tijsko delo, sprejemali bodo nove člane v ZK, prirejali stalne in potujoče raz- stave, Ljudske univerze bodo prilago- dile programe jubilejnemu letu, nove šole bodo dobile nazive po zaslužnih partijskih borcih, ponekod bodo izdali iposebne publikacije, preimenovali ulice p>o zaslužnih ljudeh itd. Naži muzeji NOB se bodo dopolnili z gradivom pred- vojnega dela Partije in se preimenovali v muzeje revolucije. Večje tovarne z re- volucionajmo tradicijo bodo imele svoje osrednje proslave. Proslave se bodo v vseh krajih vrstile skozi vse leto, centralne proslave pa bodo od 18. do 25 aprila. Poleg krajev- nih razstav se pripravlja tudi republiška razstava, ki bo odprta vse leto. Obširen program pripravlja pododbor za publi- kacije. Pomembno vlogo bo odigrala redakcija za izdajo »Zbornika spomi- nov«, pri katerem bodo sodelovali vsi vodilni partijski funkcionarji s tovari- šem Titom na čelu. Tudi v okrajnem merilu bo treba predvideti posebno re- dakcijo za ta »Zbornik«, saj bo predvi- doma sodelovalo nekaj 100 komunistov iz Slovenije. Na ta način bodo oteti pozabi dragoceni spomini, ki do dane« iz nairazličnejših vzrokov niso bili na- pisani. S SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OBČINE ŠOŠTANJ Dograditev zdravstvenega doma v Velenju najvažnejša naloga Proti koncu minulega tedna je bila r Šoštanju pod vodstvom pred- sednika Staneta Ravljena skupna seja obeh zborov tamošnjega občin- skega ljudskega odbora. Ce bi že v uvodu hoteli oceniti to zasedanje, potem bi ne smeli prezreti velikega zanimanja, ki so ga odborniki pokazali za vsa vprašanja, ki so se pojavljala v dnevnem redu. Človek je imel občutek, da se odborniki ne za- dovoljujejo samo z ozkim poročilom; hoteli so vedeti več. vse. In prav za- radi te^a je seja postala plodna obrav- nava zdravstvenih, šolskih in gospo- darskih problemov. Največ časa so porabili za posluša- nje poročila predsednika sveta za zdravstvo Antona Pomiha. oziroma za razpravo po njem Zdravstvena služba je dosecrla v zadnjem obdobju velike uspehe zlasti še na preventivnem pod- ročju. kar se je na knncu koncev Do- kazalo tudi v zmanjšanju nrnrnčunskih izdatkov za te namene. Navzlic temu pa skriva ta služba v sebi še velike probleme. Prvi se kaže v veliki fluk- tuaoiji zdravstvenega kndra in v pre- majhnem številu zar)()«;lori'h zdravni- kov. V sedanjih okolišč'Tinh nride na eneca zdravnika knr okoH 4 000 nre- bivalcev, kar je vsekakor nrevpč Tre- nutno b' potrebovnli v občini tri nove zdravnike. Kandidate /a t^ mesfn imajo, nimajo pa zanje stanovanj! Soričo takeo-a stanja se nnč dnnfaia, da najrazličneiše ambnlnnte. dispan- zerji in podobno ne pridejo niti do po- polne veljave. Z največjim razumevanjem uprave velenjskega rudnika lignita so letos v rudarskem mestu ob Paki začeli z gradnjo novega zdravstvenega doma. Za začetek del je dal na razpolago •redstva kolektiv velenjskega rudni- ta. Tako so dogradili trakt A. lekarno in ambulanto do faze, v gradnji je trakt B itd Pri začetnih delih je s 5 milijoni sodeloval tudi Zavod za so- cialno zavarovanje. Za vsa nadaljnja dela, to je do popolne dograditve do- ma, pa mora sredstva zagotoviti občin- ski ljudski odbor. Po prvih računih bi potrebovali še okoli 80 milijonov di- narjev. Ljudski odbor tega denarja nima. Za dolcončanje del na zdravstve- nem domu kakor tudi za nadaljnja dela na nekaterih šolah namerava-ob- čina najeti posojilo iz splošnega in- vesticijskega sklada. Sicer pa šoštanj- ski ljudski odbor pričakuje pri reše- vanju tega problema še nekaj pomoči pri Okrajnem ljudskem odboru, pa tudi pri republiških organih. V razpravi o problemih zdravstve- ne službe so prišle na dan nekatere neipravilnosti tako pri delu nekega zdravnika, ki ga pa ni več na tem področju, kakor tudi pri stalnem na- raščanju bolezenskih dopustov, ki gredo na račun delovnih kolektivov. Po besedah direktorja velenjskega (Nadaljevanje na 2. str.) Tudi v Celju politična šola Poleg tega, da že nekaj časa traja poglobljen študij gradiva VII. kongresa ZKJ v vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov na področju celjske- ga okraja ter da so v vseh sedežih ob- čin vsak teden predavanja za aktiv, ki pomaga pri študiju v osnovnih organi- zacijah, bo začela z delom 18. decembra v Celju še politična šola. Politično šolo bo obiskovalo okrog slušateljev, predvsem političnih akti- vistov, ki bodo svoje ideološko znanje izpopolnili. Iz celjske občine bo obisko- valo šolo 23 slušateljev, iz žalske 6, ostali pa bodo iz drugih občin. Preda- vanja na šoli bodo trikrat tedensko. Pouk pa bo v obliki predavanj, krož- kov in konferenc, da bodo slušatelji t medsebojnih razgovorih pridobljena znanje čim bolj utrdili. Predavatelji s« izbrani iz vrst najsposobnejših pro- svetnih in javnih delavcev, zato bo tudi pouk kvaliteten. PROSLAVA DESETLETNICE SPLOgNE DEKLAR.ACIJE Človekovih pravic v celju Društvo LRS za združene na- rode, pododbor Celje in Okrajni odbor SZDL Celje prirejata sv^ čano proslavo desetletnice splošne deklaracije človekovih pravic dne 12. decembra 1953. ob 20. uri zve- čer v veliki dvorani' Okrajnega ljudskega odbora v Celju. Na proslavi bo govoril tovariš Franc Simonič, sekretar Okraj- nega kom i te: a ZKS Celje, v kul- turnem programu pa bosta sode- lovala godalni orkester »Ivan Cankar« in Komorni moški pevski zbor. SE ENA VELIKA ZMAGA NASIH DELOVNIH LJUDI V Kopru so izročili prometu NOVO PRISTANIŠČE v nedeljo so svečano izročili prometu novo pristanišče v Ko- pru. Nova operativna obala, ki so jo zgradili delavci Vodne skup- nosti v Kopru v razmeroma krat- kem času, je dolga 135 m in ob njej bodo odslej pristajale tudi čezoceanske ladje do 10.000 ton. Svečanosti je poleg velikega šte- vila prebivalcev iz Kopra in oko- lice prisostvovalo veliko število gostov, med njimi tudi podpred- sednik Zvezne ljudske skupščine tovariš Franc Leskošek. Ob tej priliki je pristala v no- vozgrajenem koprskem pristani- šču 9300-tonska čezoceanska lad- ja »Gorica«, katero je svečano privezal na bitvo predsednik Iz- vršnega sveta Slovenije tov. Bo- ris Kraigher, ki je imel ob tej priliki tudi daljši govor. Otvoritev koprske luke ni po- memben dogodek le za koprski okraj, temveč za celotno jugoslo- vansko pomrrsko gospodarstvo. Z novo luko v Kopru so se raz- bremenile: vse hike v Severnem fniranu, hkrati pa "'e od-rta še "no romrska pot v .^vet. 12. DECEMBRA — STEV. 49 3 STRAN Izgubljene delovne ure... Okrajni zbor proizvajalcev je pretekli teden razpravljal o proble- mih izgube delovnega časa, o vedno večjih izpadih delovnih ur zaradi poškodb itd. Čeprav je to problem današnjih dni, ne pa problem tedna, smo se odločili, da naredimo »hajko« za izgubljenimi delovnimi urami, ki se kot droben pesek zmuznejo skozi rešeto discipline in skupaj zne- sejo ogromne številke v škodo naše proizvodnje in standarda. URE IN URE ZNESEJO LETA Decentralizirali smo ljudsko oblast. Težišče pristojnosti in administrativnih I^lov je prešlo na občine. Naval vo- Hvcev na okraj se je sicer zmanjšal (čeprav ne toliko kot bi se lahko), zato pa so hodniki i>o občinah polni držav- ljanov, ki prihajajo urejevat svoje za- deve, od gradbenih dovoljenj, i>a do potrdil o davčni osnovi. Se tako neznat- no potrdilce terja izgubo nekaj delov- nih ur. Uradi delajo le v dopoldanskem času, ko so ljudje z delom zaposleni. Človeku ni mogoče kraltiti n-jegovih pravic, da si uredi nekatere zadeve, aato mora trpeti izgubo časa podjetje ald pa delavec sam. Da pri tem trpi proizvodnja, ni treba posebej poudar- jati. Kako to gre. Le ozrimo se okoli sebe: Delavec rabi potrdilo za otroške do- klade. Gre na občino in vloži zahtevek. Na občini je čakal polni dve uri, potr- dila ni dobil takoj. Naročijo ga za kak- šen drugi dan. Dve uri čakanja, eno uro izgube na ix)ti, prihodnjič spet tri ure, za ix)l urice se ustavi državljan še pri »Kopru« in delovni dan je šel k Tragu. V tovarni pa za silo »skrpajo« madomestilo... Uslužbenec je plačan mesečno. So kidi bolj iznajdljivi in še hitreje »po- fruntajo« vzroke za odhod iz uradov. So izostanki, ki se jim ni mogoče izo- gniti. Enkrat kliče vojni odsek, drugič finančni, tretjič kak drug važen opra- rek. Na občini mrgoli ljudi. Vsi ti ljud- je niso tu poslovno. Veliko jih je, ki bt morali stati za strojem, seštevati ko- Jooe številk v pisarnah itd. URICA GOR ALI DOL ... Postavimo se ob jutranjih urah pred arata ustanov. Kot tihotapci se pol ure potem, ko so v pisarnah že zaropotali pisalni stroji, posamezniki kradejo v poslopje. Tisoče izgovorov. Železniške aapomdce, poledica, budilka, zamuda vlakov (četudi ne), koliko je teh reči, ki jih vedno ni mogoče dokazati, ali pa jih iz lagodnosti malokdo od nad- »ejenih tudi preverja. V Celju bi lahko našli na stotine ljudi, ki hodijo med lužbenim časom k brivcu (malenkosten »lužbeni opravek se že najde). Uslužbenka, ki hodi v banko, pogosto- krat dolgo čaka v »repu«. Kadar pa pride hitro na vrsto, skoči na trg, v trgovino, morda tudi na turško, v pisar- ni 9o itak vajeni, da je po službeni dolžnosti vsak dan odsotna po uro do hre. So primeri javne tajnosti, ko za- gotovo veš, pri kateri točilni mizi boš v času malic našel tega ali onega. Tako »e nabirajo urice v neskončno verigo delovnih dni. S takimi uricami bi sesta- ili v večjem mestu tudi leta... PRESLIŠALI SMO GLAS BUDILKE Sinoči smo po kinopredstavi šli po- edet. Mraz je in treba se je ogreti. Klepet se je spremenil v razpravo, tur- ško je zamenjala buteljka in kot bi pih- nil je polnoč tu. Zjutraj preslišimo bu- tlilko, ix> glavi nam brni, ura je osem, ko planemo iz postelje in obupani hla- stamo za rešitvijo. Ce gremo v službo, bo pridiga, posmeh in zafrkavanje. Poj- dimo k zdravniku. So »specialisti«, ki natvezijo zdravniku take reči, ki jih mi mogoče dokazati niti v nekaj minu- tah zdravniško ugotoviti. Četudi ni nič, le zavijanje mačka v notranjosti loba- nje, zdravnik je pritisnil svoj žig in (Btvar je srečno končana. V nekaterih primerih pa se stvar celo tako zavije, 4a je »bolnik« podvržen sicer nepri- letnim preiiskavam, ki lahko trajajo eč dni. Delavci si tako »špricanje« službe si- er težje privoščijo, je pa taka praksa tem bolj v navadi med uslužbenci. Roko na srce. Koliko je takih med nami, ki bi nikoli ne »zabušili« urice. BESEDA O UPRAVIČENIH ŠPE- KULACIJAH Kaj naj rečemo človeku, katerega nujni prejemki so odvisni od takih po- ti? Nekdo rabi potrdilo za otroške do- klade. Sami od sebe mu ga z mero- dajnega mesta ne bodo poslali. Izguba treh tisočakov v družinskem proračunu pa tudi niso mačje solze ... Lahko odvrnemo upravičenost zapo- slene žene, da služben opravek podaljša še za kak nakup na trgu? Ce žena do osme ure ni prišla na trg, bo šla z praz- no mrežo domov. V mesarijah je izbfra v dopoldanskem času. Ženska, ki hodi v mesto iz okolice, kjer ni zelenjavnih trgovin, mora nekje kupiti razne vsak- danje potrebščine. Ob sobotah je vsa stvar še bolj zapletena. Zmanjka kruha. zmanjka meisa, zmanjka tega, zmanjka onesta. Zena v proizvodnji si mora ne- kako pomagati (!?) COKLASTE OBLIKE V NOVEM TEMPU ŽIVLJENJA Držimo se starih oblik. Uradi i>oslu- jejo kot pred desetletji. Trgovine se držijo starega reda, razen nekaterih izjem. Življenje pa se nenehno spre- minja. V novi stvarnosti se je zaposlilo na tisoče žena, ki pa so vseeno ostale tudi gospodinje. Zaposlena žena je v marsičem na slabšem. Mudi se ji. Nima časa izbirati in gledati, kje je ceneje. Ce smukne skozi »rešeto disciplne«, še slabega blaga na trgu ne dobi. Smo kdaj pomislili na neko drugo dejstvo. Razvili smo široko samouprav- ljanje. Na tisoče ljudi v okraju ima družbene dolžnosti. Ne mislim tiste, ki hodijo na seje. Recimo: Koliko je od- bornikov krajevnih odborov, koliko je zastopnikov raznih organizacij, koliko je članov raznih svetov, komisij itd. Vsi ti ljudje imajo opravka z oblast- nimi, političnimi in društvenimi organi. Ta mora na občino zaradi vodovoda, oni zaradi elektrike, ta se gre posveto- vati zaradi občnega zbora, oni pritiska zaradi krajevne ceste. Kdaj naj to opra- vi? Popoldne, ko so v pisarnah uradov snažilke s sesalci za prah v rokah? Pa se dogajajo take reči. Nekoga, ki je bil zadolžen v organizaciji, na terenu, v odboru ali kjerkoli za neko stvar, mora pred članstvom in volivci zardevati ob kritiki, da ni nič urejeno. Bil je preveč discipliniran, da bi smuk- nil skozi »rešeto delovne discipline«. Drugi pa je prizadeven družbeni dela- vec, toda na svojem službenem mestu požira očitke, češ dela itak za druge, ne za podjetje ali ustanovo. Mar ni ta stvar vredna pomisleka? * Večina stvari, ki smo jih tu našteli da ne bo kdo narobe razumel, ni bilo m dnevnem redu seje zbora proizvajalcev ki ga uvodoma omenjamo. Tam so raz- pravljali o bolj kompleksnih primerih izgube delovnega časa. Mi smo pobr- skali za navidezno majhnimi primeri Toda le navidezno so ti primeri majhni IN KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE?... Ce bi zdajle pisali v konkretnih šte- rilkah, na žalost pa razpolagamo le z odstotki, bi lahko ugotovili, da bi od izgubljenih ur v službenem razmerju lahko sestavili »fond časa« za majhen kolektiv. Od planiranih ur v industri- ji in rudarstvu je bilo v desetih me- secih letošnjega leta opravljenih na delovnem mestu le 84,26%. To je za domala dva odstotka manj kot lani v istem razdobju. Na grobo ocenjeno, ta dva odstotka zneseta okoli 6 milijo- nov delovnih ur. Sem so všteti dopusti, izredni dopusti, bolniški dopusti itd. Do konca leta se bo odstotek sicer zmanjšal, ker v tem času ni toliko rednih dopustov kot poleti. Ravno tako pa v te številke niso vključene tiste izgubljene delovne ure, ki smo jih prej s primeri naštevali. To so tiste ure, ki so vračunane v opravljono delo, v resnici pa so se zmuznile skozi »rešeto discipline«. Kaj torej povzemamo iz teh dejstev: • da bi bilo treba dvigniti osebno disciplino in odnos do dela; • da je nujno .potrebna večja kon- trola in da bi bilo dobro občasno iz- vesti lokalne ankete o izraMjanju de- lovnega časa; • da bi morali začeti misliti na pri- lagajanje nekaterih .služi javne uprav« in preskrbe novim pogojem, ki so na- stali v našem sodobnem življenju: 9 da bi kazalo enkrat uretliti tudi viprašanje »namišljenih bolnikov«. Vsaka izgubljena ura pomeni padec proizvodnje. Manjša proizvodnja p« l>omeni manjše dohodke, manj bla^ra in nižji standard. Kr. Čakalnice pred uradi, ambulantami m podobnimi vrati so vedno polne. Prizor s stopnic na sedežu celjske občine. Od ranega jutra do p4HH>ldneTa ie stopnice polne ljudi. Včasih se jih tu sreča po več iz enega podjetja. Bi mogel eden opraviti za vse? kot si jo predstavlja naš karikaturist In kot tudi je. Ob 20-letnici laške pivovarne I (Nadaljevanje s 1. strani) že zabeležili vidno pot navzgor. Letos pa so, predvsem zaradi dobre kvalitete laškega piva in urejenosti trga, dosegli pravi rekord. Vendar pivovarna, kljub velikemu prizadevanju marljivih ljudi, še zdaleč ne zmore kriti vseh potreb trga. Laško pivo si je v zadnjih dveh letih pridobilo že takšen ugled, da ima pivo- varna svoje odjemalce širom po Slove- niji, zlasti pa na Štajerskem in v Prek- murju. Veliko povpraševanje za kvali- tetnim laškim pivom je tudi v Ljubljani, Kranju in na Bledu ter celo v Zagrebu in nekaterih krajih v severno zapadnem delu Hrvatske. Ker je zmogljivost pivovarne vsled zastarelih naprav omejena, so zaenkrat prodajo usmerili predvsem le na naj- bližnji trg, v oddaljene kraje pa poši- ljajo samo manjše količine in to šele takrat, ko zadovoljijo potrebe na ožjem področju. Glavna ovira, da ne morejo povečati proizvodnje, je zastarelost stroj- nih naprav za polnjenje steklenic. Ko- lektiv sd na vse načine prizadeva, da bi to ozko grlo odpravil. Naprava bi stala 60 milijonov lir, vendar kolektiv, čeprav ima toliko lastnega denarja, ne more naprave nabaviti, ker nima deviznih sredstev. Vsled vedno večjega povpra- ševanja po pivu v steklenicah tudi me- rodajni oblastni organi razumejo težnjo kolektiva in mu pri tem nudijo pomoč. Tako so izgledi, da bo laška pivovarna prej ali slej le dobila nove stroje za polnjenje steklenic. Nemajhne težave ima pivovarna tudi z nabavo kvalitetnega slada, saj je bila doslej navezana na 6 sladam v državi. Najbolj občutno je bilo v tem pogledu 1954 leta, ko je sploh primanjkovalo ječmena. Pa tudi sedaj ni stanje veliko boljše. Pivovarne so namreč ix>večale proizvodnjo in sladame ne morejo kriti vseh potreb. Zato bo laška pivovarna uvozila slad za drugo leto iz Češke. Ta slad bo seveda nekoliko dražji, 15 do 20 din pri kilogramu, vendar bodo cene pivu skušali obdržati na isti višini kot doslej. Da bi odpravili to pomanjkljivost, se laški pivovamarji zavzemajo za lastno sladamo. Se ta mesec bodo dokončali investicijski načrt in ga bodo poslali republiškemu gospodarskemu svetu v odobritev. Sladama bo stala okoli 50 milijonov din in nekaj denarja, ker last- nih sredstev ne bo dovolj, si bodo mo- rali izposoditi. Z dograditvijo nove sladame bodo kvaliteto piva še izboljšali, saj so sedaj glede slada odvisni od drugih in več- krat pri kvaliteti ni izbire. Ko bo pivo- varna dobila še polnilnico, bo dvignila proizvodnjo na 60.000 hI letno, kar bi se na domačem trgu občutno poznalo. Kriza nastopi predvsem v poletnih mesecih, ko kljub trem izmenam ne fnorejo ugo- diti najnujnejšim potrebam trga. Glede tega bo vedno slabše. Potrebe po pivu v steklenicah so namreč vedno večje in že sedaj proizvajajo 70 odstotkov piva v steklenicah ter komaj 30 odstotkov v sodčkih. Pivovarna sodeluje tesno s Hmeljar- sko poslovno zvezo v Žalcu, s katero je sklenila kooperacijsko pogodbo. Poslov- na zveza dobavlja pivovarni hmelj in ji pomaga pri investicijah, pivovarna pa se je obvezala, da bo izdelovala kvali- tetno pivo in tako dvignila elove« m- vinjskega goldinga. Ljubitelji piva so gotovo že opaariii, da se kakovost laškega piva iz leta v leto zboljšuje. Letos spomladi so dali na trg novo kvaliteto, in sicer 18" temni »Jubilejnik«, ob 20-letnici pivovarne p« bodo poslali na trg tudi 18" svetlo piv« pod imenom »Super Golding«, Poleg uspehov v proizvodnji je kolek- tiv napredoval na področju delavskega upravljanja. Seje delavskega sveta niso več le formalne kot pred leti, temvei člani sveta bolj samozavestno in z moč- nejšo hrbtenico posegajo v razpravo is odločajo o problemih proizvodnje, ps tudi do laške komune imajo pravile« odnos. Njihove oči niso več ui>rte le v kolektiv, temveč po svojih močeh po^ magajo reševati splošne družbene po- trebe v komuni. In tako je tudi prav. Tudi na človeka v tem kolektivu niso pozabili. Skupaj s ekstilno tovarno »Volna« gradijo 16-stanovanjski blok, ki bo dograjen drugo leto spomladi, S tem bodo sev^a krili le najnujnejša potrebe svojih delavcev, kajti stano- vanjska stiska v Laškem je še vedno huda. Ker nimajo prostorov, da bi usta- novili lastno menzo, so si pomagali g tem, da njihovi delavci sprejemajo toplo malico, ki jo za njih pripravlja rectar- racija »Savinja«. -m»- Vzgojiteljice so se sestale Pred dnevi so se sestale t Celju vzgojiteljice s področja celjskega okra- ja. Občni zbor je pozdravila članica republiškega odbora vzgojiteljic in se- kretar Okrajnega komiteja ZKS v Celju tovariš Franc Simonič. O delu vzgojiteljev in vzgojiteljic je poročala predsednica društva tovariši- ca Koželjeva. Strokovni aktiv je bil sicer delaven in bi bilo treba zamisel o izdelovanje igrač t Celju uresuiče- fSti ter podpreti. Razprava na občnem zboru je bila zelo živahna. Ni slučaja da so vzgojiteljice največ govorile stanovanjskem vprašanju. Mnoge »o stiskajo v neprimernih in temnih ko- tičkih. Njihovo težko in odgovorno delo pa mnogokrat ni priznano kot bi mo- ralo biti. Nekateri vzgojitelji t intei- natih so zaradi pomanjkanja kadra prekomerno obremenjeni. Na občnem zboru so tudi načeli rpra- šanje tistih vzgojiteljic, ki so že leta v tej službi, pa še niso opravile vsek izpitov. Dalje so vzgojiteljice menile, da bodo morale v novo ustanovljenih stanovanjskih skupnostih delati tudi kvalificirane moči, kajti vzgoja terja od vzgojitelja precejšnje znanje psiho- logije. Vzgojiteljic zaenkrat primanj- kuje v vrtcih, kaj šele, da bi lahko govorili o njihovi zaposlitvi drugje. Zato bodo morale stanovanjske skup- nosti poiskati pedagoško čuteče ljudi ki bodo z veseljem vzgajali naše naj- mlajše. V Velenju bodo poskušali an- gažirati za vzgojiteljsko delo upoko- jence, kar je trenutno še najboljša re- šitev. Tudi v prihodnje bo društvo vzgoji- teljev ostalo zase in je to tudi potrebno zaradi strokovnega izobraževanja. V MLADEM RUDARSKEM VELENJU SKRBE ZA VZGOJO MLADEGA RODU Pred nedavnim je bil v Velenju občni zbor Društva prijateljev mladi- ne ,i>ovezan z roditeljskim sestankom iz II. osnovne šole. Navzočih je bilo 200 staršev. Po poročilu upravitelja šole, ki je govoril o dosedanjem delu in problemih, so razpravljali o dose- danjem delu in doseženih uspehih Dru- štva prijateljev mladine. Splošna ugo- tovitev je bila, da je društvo doslej opravilo precej vzgojnega dela. Skrbe- lo je za letovanje spcialno šibkih otrok, organiziralo je pionirsko brieado. ki jp lani v poletnih mesecih pridno ho- d'la na udarniško delo k regulaciji Pake. Na splošno je bilo delo uprav- nega odbora nri7«devno. Vlnib t^mu, da je bilo nekaj članov nedelavnih. Zanimivo ip hkrati razveseljivo je, da je bil refren razprave: film in mla- dina. V kratkih in jedernatih stavkih so starši o tem povedali svoje mnenje in izkristalizirala se je misel, da pre- pogosto obiskovanje filmskih predstav otroke živčno utruja ter škodljivo vpli- va na njihovo vzgojo. Otroške igre 8 puškami in samokresi, kavbojski klo- buki, vse to lahko dnevno vidiš na ve- lenjskih ulicah. Nedvomno je to po- sledica slabih filmov! Ce bodo v Ve- lenju pri odstranjevanju takih pro- blemov pomagali šoli tudi starši, potem bo vzgojno delo še bolj uspešno, šol- ski odbor se je že doslej zagrizel v vzgojno problematiko mladine. KULTURNI OBZORNIK Slikar na cesti Velikanski razvoj znanosti in tehnike )e naredil današnjega človeka nestrp- nega, polnega iluzij in utopije. Takšen je tudi slikar J02A HORVAT-JAKI iz Nazarja v Savinjski dolini, Jaki se je »am šolal in v svoji burni mladosti do- doživel težke pretrese, vedno je iskal a nikoli našel pravega razumevanja. Slikati je začel že v zgodnji mladosti, saj je do sedaj že imel i>et samostojnih razstav po naši domovini. Lesmi, ali najveličastnejši zaklju- ček ode. Morda je to uvertura v revijo glasibe, ki tako pojoče in veličastno de- luje na najvišja človeška čustva, pri- tegne opazovalca in če je ta dovolj zrel in sposoben za tak način izražanja, mu je to neizčrpen vir estetskega izživ- ljanja. Njegova slika je preprosta, tako domača in topla, iz nje se vidi, da je bila spočeta z veliko ljubeznijo, nego- vana z umetniško roko in oblikovana z genialnim duhom. Vsak milimeter njegove abstrakcijske slike je celota, ki zase živi, bi lahko predstavljala samostojno sliko; a ven- dar je vse ena sama slika, v kateri je združena vesela pomlad, hladna jesen, eabava, ječa, žalost, veselje, uživanje in trpljenje. Vendar to ni razvalina. Horvat trdi, da slika trenutke, a še ti BO predolgi, kajti ideja se rodi in že v naslednjem trenutku» ima tisoč vari- ant, ki se prepletajo med sabo, kakor 6e prelivajo barve na njegovih platnih; a vendar se končno izoblikuje samo ena teorija — teorija resnice, ki je ovrgla vse dotedanje domneve; tako tudi nje- gova slika kaže celoto, realnost in re- snico vse ob enem. Njegovi motivi so tako različni, slika »rojstvo svetov«, »razpad«, »tujci«, »otok sanj«, »neznani Bvet«, »nesigume linije«, »rana« itd. Rojtvo in smrt, razpad in stvarenje, vse oblikuje z močjo velikana, z nežno- stjo muze in z mislijo človeka. Ljube- zen veje iz teh mogočnih slik. Vprašam se, iz česa črpa ta zaklad? Odgovor mi je dala zbirka, ki jo ima v svojem ate- ljeju. V starem kosu železa vidi nepre- cenljivo vrednost in zato ga pobarva, kot da mu hoče dati še zadnje priznanje za njegovo korist, ki jo je od njega imel človek. Pobere kamen na produ, ki ga je videlo že mnogo kopalcev, a občutijo njegovo lepoto šele tedaj, ko ga Horvat postavi v svojo sobo. Drugega zopet vzame iz plitve Savinje in ga z barvami posadi v globino sinjega Jadrana. Tako ljubi on vsak delček prirode in če zdru- žimo vse te velike ljubezni do majhnih, nepomembnih stvari, potem lahko zah- tevamo tudi sami od sebe ljubezen do domovine, kateri je za rojstni dan 29. november slikar Jaki dal najlepši okras; olepšal jo je z razstavo na pro- stem v Vodnikovi ulici v Celju. Pokazal je slike, iz katerih veje mo- gočnost in moč — sedanjost — bodoč- nost. Ce se opazovalec poglobi v njegovo sliko, to ni več abstrakcija, to je »nova realnost« in morda edina pot bodočega slikarstva. Horvat ne posnema nobenega slikarja. Lahko rečem, da se je on s tem slikarstvom rodil in sedaj v potu svojega obraza utira pot, kajti prepričan je, da bo uspel. Velika priznanja je prejel povsod, kjer je razstavljal, kajti njegove barvne nianse navdušijo preprostega človeka kot velikega slikarja in teoretika. Po- vabljen je v Pariz, Trst in na Akade- mijo likovne umetnosti v Zahodno Nem- čijo in sicer v Karlsruhe, kamor bo v kratkem tudi odšel. Želimo mu obilo uspeha na tej poti, saj njegov uspeh bo tudi naš ponos — ponos nxlade sloven- ske generacije. Ko j o Joža Honrai: Dojilja Kulturni spomeniki Celia in njegove okolice Dvorci v celjski okolici V okolici Celja se je že v srednjem veku nahajalo več dvorcev, katere so posedovali razni plemiči in meščani, ki so si jih jemali v najem od mogočnih Celjskih grofov. Tako se leta 1451 ome- njata Pruckhleirjev dvor v daneišnjem Pečovniku in dvor Pobresinz, last Kon- rada Saurauerja, v Liscah. Od obeh dvo- rov je drugi verjetno ohranjen v močno zaraščenih razvalinah na vrhu griča nad Petričkom. Za to lokacijo govori gotovo IX)pis meja mestnega pomeri j a iz leta 1451, ki pravi: »meja,,, prestopi Sa- vinjo pri Deviškem studencu, poteka nato preko vinogradov (v Košnici) do Lise in dvora Pobresinz, od tu pa se spusti navzdol k Savinji ter preko nje doseže most na Ložnici,,.« Razvaline so zanimive, ker dokazujejo, da je bil dvor utrjen. Ob glavni poti, ki je vodila iz zapada ix) vrhu grebena v gradič, sta stala najprej stražarski stolp in utrjena pravokotna stavba, nato pa je sledilo samo grajsko jedro, katerega sta sestav- ljala dvorišče z vodnjakom v zapadni in stanovanjski del v vzhodni pjolovici stavbnega kompleksa. Od ostalih dvorcev se v srednjem veku omenjata še dva, in sicer Gozdni dvor ob Ložnici in Gornji Lanovž ob Sušnici, Gozdni dvor je bil lovska po- stojanka Celjskih grofov, ki so imeli tukaj svoj zverin j ak, rastezajoč se od Medloga (Melag) in -Ložnice (Lassniza) do bližine Lanovža in gozda pri cerkvici sv. Duha; Lanovž pa je bil tedaj le pri- stava za zbiranje kmečke desetine. Večina dvorcev je nastala v novem veku, največ v 17, in 18. stoletju, ko je fiziokratizem začel buditi zanimanje za sodobnejšo obdelavo zemlje ter so se okoli Celja razvile večje in manjše go- spoščine ter ix>sesti, ki so zalagale z živili njega in njegovo širšo okolico. Takrat so nastali: Kristinin dvor ob Ljubljanski cesti (sedaj vrtnarska šola), Spodnji Lanovž ob Kersnikovi ulici, Rožni dvor in Jožefov dvor ob Drapši- novi cesti. Smrekov dvor ob državni ce- sti v Smarjeti, Zeleni dvor ob Teharski cesti, Kapunov dvor nad mestnim par- kom ter končno Sernečev dvorec na Slandrovem trgu in Dečkov dvorec na Livadi ob Mariborski cesti. Pri nasled- njem opisu naštetih dvorov se bomo omejili samo na kratko skico njihove zgodovinske usode in tako spoznali del- ček mestne zgodovine, ki se nam kaže v njihovi sedanji pK>dobi kot rezultatu stoletnega arhitektonskega razvoja. Gornji Lanovž. Prvič se omenja 1. 1436 v fevdni knjigi celjskih grofov, ki pravi, da je dobil neki Jakob Haydler » ,., ain Hoff bei der Lan neben der Awen vor Cilly gelegen,,,«, Po letu 1457 se La- novž več ne omenja, saj je ibil tedaj samo pristava, ki je pozneje postala deželna last. Okoli leta 1600 so italijanski grad- beniki zgradili sedanjo stavbo, ki je lep primer italijanskega gradbeništva pri nas v dobi pozne renesanse in zgodnjega baroka. Zgodovina dvorca postane dobro znana šele od 2. polovice 17, stoletja dalje, ko ga je posedoval Janez Schwarz, titularni kanonik pri Novi cerkvi od 1. 1668 do 1684. Njegova strina Elizabeta Giltschwertin ga je po njegovi smrti prodala 1. 1695 grofom Thumo-Valle- sassina, ti pa okoli 1. 1740 grofom Reis- sigom. Grof Rudolf Feliks Reissig je posest povečal do male gospoščine, ki je proslula px) velikih dajatvah ter je bila sedež krajevnega sodstva. Isti grof (* 1756) je tudi prezidal in povečal go- spodarsko poslopje in mu dal p>odobo, kot jo ima še danes. V severnem krilu dvorca je uredil kap>elo, ki pa ni več ohranjena. Za Reissigi so si sledili v posesti Lanovža Max Robida, po 1. 1803 baroni Deinersberg, po 1. 1823 pa dru- žina Wartol. Leta 1876 je bil dvorec po- pisan ter je imel v I. nadstropju 5, v II. pa 3 velike sobe in v vsakem last- no kuhinjo, Sprejemnica je bila v I., klubska soba v drugem nadstropju. L. 1881 je dvorec kupil Konrad Vasič, ki je dal posekati hrastov log severno se- danje Dečkove ceste, ki je bil priljub- ljeno izletišče Celjanov in priča mno- gih njihovih zabav dn piknikov. Danes je od loga ohranjenih samo še nekaj lepih, starih hrastov, ki so spomeniška zaščiteni, V 20, stoletju so dvorec po- sedovali družina Sušnik in brata Rakii- ša, sedaj pa je spremenjen v mestno ekonomijo. Nekoč ponosni dvorec zar živi danes samo še ob sončnem zahodu, ko se dvigne njegova podoba v odsevu zastajajoče vode Sujšnice kot spomin na daljne čase,,, Spodnji Lanovž. Ta dvorec se pjojavi v sredini 17, stoletja in se 1, 1704 ome- nja v px>sesti Rozalije Mayerberg. Leta 1750 ga je kupil lastnik Grmovja ix>štni mojster Bernard Pilpach. Leta 1801 so dvorec posedovali Stobli, po 1. 1809 No- vaki, lastniki znane steklarne v Rako- vici, 1. 1848 Jožef Hausvv^irth in med leti 1846 do 1904 baroni Brucki, Brucki so dvorec obnovili v negotskem slogu, zaradi česar so ga ljudje odtlej imeno- vali Baronbruck. Leta 1904 je dvorec kupila mestna občina ter vanj preselila mestno skrbništvo. Pozneje so dvorec predelali v stanovanjske namene, go- spodarsko poslopje pa uporabili za avto delavnico in mu dali večjo garažo za avtobuse. Danes je enonadstropno p>o- slopje malo opazno ter večina Celjanov sploh ne ve, da je bilo nekoč dvorec i« sedež gospoščine. (Konec prihodnjič) Jože Curk Akademska foffilorno- plesna skupina zopet med nami v mislih še vedno gojimo živ spomin na izredno uspelo prireditev Akadem- ske folklomo-plesne skupine »France Marolt«, ki je v Celju gostovala v zimski kulturni sezoni pred dvema letoma. Ta- krat nastop študentov-folkloristov ni le zadovoljil in navdušil gledalce, temveč je bil objektivno pomemben doprinos k celjskemu kulturnemu življenju. Zato je razveseljiva novica, da bo celjsko gle- dališko hišo letos zopet obiskala ta plesna skupjdna in to v soboto, dne 13. decembra. Akademsko-folklomo skupino nastav- ljajo študentje ljubljanske univerze, ki se z folklornim plesom ukvarjajo ama- tersko. V študijsko delo skupine je zato vloženo nmogo požrtvovalnosti in osebnih odpx)vedi vsakega teh članov skupine. Vendar je pod strokovnim vod- stvom Glasbeno-narodopi snega inštituta, ob direktnem usmerjanju študijskega dela Tončke Maroltove, Marije Sultar- jeve in Marjana Kralja delo doseglo iz- redno kvaliteto. Spregledati namreč ne smemo dejstva, da si je ta skupina pri- borila močan ugled v naši domovini in tudi v tujini. V svojo zgodovino beleži preko dvesto usp>elih nastopov. Med zadnje inozemske se uwšča turneja v Francijo, Avstrijo in Nemčijo. V Fran- ciji se je na mednarodnem festivalu uvrstila med najboljše skupine v evrop- skem merilu. Tam in tudi dmgod je vžgala navdušenje in o njej so pisali,,. Letošnji celovečerni program bo tudi nam prestavil najnovejše rezultate nji- hovega dela. Ob njem bomo lahko za- živeli z odtenkom kulturne preteklosti naših narodov, ki se izraiža v ljudskih plesih. Ob njem se bomo lahko pristno in sproščeno razvedrili. Videli bomo Ko- roške, Gorenjske, .Posavinske, Sopske, Srbske, Vojvodinske plese in prav svoj- stveno Bunjevačko kolo. Pestrost pro- grama tako odpira možnost, da so 'po- sebnosti pdesov še laže dojemljive. Stu- dijska six>znanja se ob priliki takih nar stopov organsko prelijejo v doživetja sodelujočih gledalcev. V tem pa je velik smisel: ustvarja se osebni odnos do i>re- teklosti naših ljudi. To je seveda še .px>membnejše, kot samo sproščeno kulturno razvedrilo. Ob finesah študijsko dognane izvedbe na- rodnega plesa doživimo spoznanja, da »česar naš človek ni mogel izraziti z besedo, je poizkusil izraziti z živimi uprizoritvami. »Doživimo preprostost na- šega človeka, ki se je trdovratno oklepal svojih običajev in jih obdržal iz rsebnosti našega človeka v preteklosti, utrip nje- gove duše, in prav velike sposobnosti za uresničevanje visokih estetskih in etičnih vrednot. »Kakor more ljudstvo z\'očno upxxiobiti svoja čustva le v ma- terini govorici, domači p>esmi in glasbi, tako se ve in zna fizično razgibati naj- močneje in najpristneje v svojem delu in plesu. V svojih pristnih plesih hrani ljudstvo usedline političnih in socialnih zgodb, v njih dokumentira gibnost — nazvočje — narečje domačega kraja ter razvije svojemu rodu pristne lepotnem stne osnove« je zapisal pok. France Marolt Tako se je torej tudi s tem peresom pisala ena plat kulturne zgodovine na- ših narodov. Z doinačep koDcertncia odra v soboto 20. t. m. bo stopil na oder prenovljene dvorane Narodnega doma mešani pevski zbor domačega ZPD >France Prešeren«. Spored, ki ga je zbor pripravil, obsega 19 narodnih in umetnih pesmi starejšega in novejšega datuma. Ko smo zaprosili za besedo o koncer- tu in zboru njegovega zborovodjo, to- variša Koresa Jožeta, nam je dejal: Zbor je, kar se tiče glasovnega ma- teriala, prešel preko >krize« in se po- vzipel do zadovoljivega številčnega ravnovesja. Toda, ker je njegove vrste izpopolnilo novo število mladih ljudi, še ni dosegel povsem predpisane zvoč- ne homogenosti. V tem leži vzrok, da nismo utegnili pripraviti spored zgolj novih pesmi, temveč smo ga komple- tirali s p)onovitvami iz našega prejšnje- ga repertoarja. To pa seveda ne niža nivo izbora, saj gre za iponovitev naj- uspelejših skladb, predvsem pa, ker je kljub temu težišče na sodobni vokalni glasbi. S tem izborom ne želimo posre- dovati le pevskega užitka, temveč tudi glasbeno-izobrazbeno priložnost, tako samim pevcem, kakor občinstvu. Zakaj smo letos pohiteli s koncer- tom, ko vendar vemo, da je čas za kon- certni nastop meseca marca ali aprila? Iz dveh razlogov. Prvič: ker lahko pre- ko vse koncertne sezone posredujemo naš pevski program še z drugih kon- certnih odrov, drugič pa, ker lahko vse delovno leto, ki je še pred nami, izko- ristimo za nadaljnji študij. A kar se samih pevcev tiče, je treba poudariti, da so se za koncert pripravljali z ve- liko mero požrtvovalnosti in volje. Pre- radi namreč pozabljamo da predstav- ljajo naši amaterski zbori družine pol- no zaposlenih ljudi, medtem ko terja študij takega koncertnega programa spočitega človeka. Iz povedanega sledi, da v soboto, 20. t. m. ne bomo prisostvovali le nastopu prizadevnega pevskega zl>ora, temveč tudi lep" umetniški užitek obetajočemu koncertu. G. G. BENEŠKI SLOVEIVCI SO NAS OBISKALI Topot smo že vdrugič v našem mestu pozdravili priljubljene brate — Beneške Slovence, ki so nas prišli s svojo do- moljubno pesmijo razvedriti in razvese- liti. Kako priljubljeni so Beneški fantje pri nas, so Celjani dokazali z lepim obiskom pri obeh predstavah. Beneški fantje so v svoj program to- krat uvTsitili poleg umetne in narodne pesmi tudi vrsto šaljivih prikazov, da je tako njihov nastop dobil obeležje vese- lega večera. Poskočne polke in vesele valčke nam je posredoval trio: harmo- nikaš Anton Brkič (lirični pesnik in vodja skupine), kitarist Peter Ajdič in kontrabasist Janez Hrovatin, Kot soli- stična pevca pa sta žela veliko navdu- šenje tenorist Rajko Koritnik in bari- tonist Peter Pimovar. Napovedovalec in reoitator je bil Franc Skrbeč. Publika se je od srca nasmejala tudi šaljivim točkam humorista Ivana Andrejca — Breznikovega Vanča. Čeprav je bil to veseli večer in so iz- vajali največ pesmi avtorja Birtiča, priznanega mladega beneškega px>eta, se poslušalci niso mogli znebiti vtisa, da je iz slednjega glasu, iz slednje strune ve- lo otožno hrepenenje po vrnitvi k ma- tični zemlji. Vedno smo razumeli borbo Beneških Slovencev, zato so nam ti bratje toliko bolj mili in bi jim želeli v svoji sredini še večkrat pokazati od- kritosrčnost naklonjenost in ljubezen. Upamo, da bodo sp>et kmalu obiskali naše belo mestece. , Radio Celje za NOVOLETNO JELKO V vrsto letošnjih prireditev na čast prihoda dedka Mraza bo tudi velika pionirska akademija, ki , jo Radio Ce- lje ipripravlja (pod pokroviteljstvom (Olepševalnega in turističnega društva ter tovarne >Aero<. Akademija bo v nedeljo, 28. decembra ob 15. uri v Celj- skem gledališču, na njej pa bodo na- stopili samo pionirji in cicibani. Tako se bodo gleidalcem predstavili pevci in recitatorji, igralci klavirja, harmo- nik in violin in podobno. Ob tej pri- ložnosti bo dedek Mraz razdelil de- narne nagrade tistim izžrebancem, ki so sodelovali v anketi Olepševalnega in turističnega društva, zraven tega pa bo Dedek obiskal tudi vse pionirske odrede. Gre torej za kvalitetno in edinstveno prireditev, ki bo najbrž po- stala tradicionalna. Pa še nekaj — ce- lotno akademijo bo prenašal Radio Celje. -mi) DELAVNA LUTKOVNA SEKCIJA Pri amaterskem gledališču v Vele- nju je pravkar pridno pričela delati lutkovna sekcija. Za dan republike si je 4 predstave ogledalo nad 400 otrok, sedaj vadijo nove igrice. Zanimivo je, da lutke igrajo otroci sami, vodijo jih pa učitelji II. osnovne šole v Velenju. Lutke bodo tudi v Velenju pomenile zelo učinkovito vzgojno sredstvo. Zato je treba prizadevanje učiteljstva po- hvaliti. Komisija za imenovanje direktorjev pri ObčLO Celje RAZPISUJE MESTO POSLOVODJE TRGOVINE Z MEŠANIM BLAGOM ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI Pogoji: Visoko kvalificiran trgovski delavec z nekajletno prakso. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in potrdilom o nekaznovanju je predložiti na tajništvo ObčLO Celje do 18. 12. 1958. 12. DECEMBRA — STEV. 4S 5 STRAN ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Pametni predlogi najdejo vedno plodna tla K RAZPRAVAM O NOVIH OBLIKAH SODELOVANJA V HMELJARSTVU Na področju hmeljarske-kmetijske fX)6lovne zveze Žalec že poldrugi mesec razpravljajo o novih oblikah sodelova- nja v hmeljarstvu. Razumljivo in prav je, da hmeljarjii zelo nadrobno razprav- ljajo o vzorcu pogodbe o sodelovanju v proizvodnji hmelja, kajti le na ta na- čin bo nove oblike osvojila množica in bo z njo v podrobnosti seznanjen vsak hmeljar in vsak, ki bo imel v tej ko- operaciji opraviti. Po vaseh ne manjka živahnih razprav o teh vprašanjih. Na- sprotno, lahko bi rekli, da je le malokje razprava o teh stvareh bila mlačna, po- nekod i>a celo preveč živa ter zaradi te- ga tudi manj premišljena in koristna. Ker gre za vzorec pogodbe, potem je prav, da sodelujoči pri bodočih koope- racij skih oblikah ravno sedaj v tem času izrazijo svoje pripombe, kajti zima bo minila in treba bo začeti z delom na novih principih sodelovanja. Kot smo že omenili, sodelovanje pri razpra- vah je v glavnem ix>vsod zelo konkretno in koristno. Taki predlogi, ki so pamet- ni in razsodni, bodo vedno našli plodna tla, pa naj bo to v kmetijstvu ali kje drugje. Razumljivo pa je, da so zaradi preslabega ipoznavanja sem in tja tudi hote in iz negativnih pobud vzniknili tudi primeri načelnega kritikastrstva, nesmiselnih predlogov itd. Pozanimali smo se o nekaterih spre- membah pri novemu vzorcu pogodbe za sodelovanje v hmeljarstvu pri predsed- niku poslovne zveze v Žalcu tovarišu IVJiranu Cvenku, ki med drugim navaja nekaj pametnih predlogov, ki jih je po preučitvi upravni odbor poslovne zveze osvojil. Gre i>redvsem za naslednja vprašanja: V primeru, da ima proizvajalec del hmeljišč v takih vrstah, ki jih strojno ne more škropiti, večji del hmeljišč pa je takih, da je obdelovanje možno, potem naj bi zaradi lažjega obračunavanja sto- rili takole: Uporabili naj bi sistem obra- čunavanj proizvajalnih stroškov za škropljenje na celokupno proizvodnjo s stalnim zneskom povečane udeležbe pi^i odkupni ceni za en kilogram oddanega suhega hmelja. Sprememba je osvojena tudi glede vprašanja traktorskih ur, ki pripadajo proizvajalcu po pogodbi, V primeru, da teh traktorskih uslug kmet ne more s pridom uporabiti v hmeljiščih, niti pri obdelovanju ostalih kultur, p>otem naj bi kmetijska zadruga izplačala proizva- jalcu 230 dinarjev za vsako neizrabljeno uro. V izrazitih gričevnih predelih pa bo kmetijska zadruga lahko plačala ne- izrabljene traktorske ure tudi po 345 dinarjev. Seveda mora tu obveljati pra- vilo, da se te traktorske ure izplačajo le v primeru, ko proizvajalec res ni mogel izkoristiti vseh traktorstoih ur, ki mu po pogodbi pripadajo. Končno je tu še sprememba, ki do- loča, da prevzame kmetijska zadruga plačilo za material, ki ga v smislu ve- ljavnih varnostnih ukrepov ix>trebujejo lastniki žičnih nasadov za ozemljitev. Kmetijska zadruga plača le material, ne pa tudi dela, ki ga izvršitev ozemljit- ve terja. Kot vidimo, so pametni pred- logi, ki so jih hmeljarji iznesli na se- stankih v različnih krajih, bili upošte- vani in vneseni v osnutek pogodbe. Nov zadružni oziroma Hmeljarski dom v Šempetru, ki so ga na Praznik republike izročili svojemu namenu. Gradbena dela Hmeljarskega doma je izvršilo SGP »Gradiš« pod vodstvom ing. Rdthel-eve. Načrte za ta dom pa je izdelalo podjetje »Beton« (projektant ing. Aleksej Janušič). Apel na^^ciovekoljubje Pred tedni so iz Trbovelj v celjsko bolnico pripeljali ,ponesrečenca rudarja Ponesrečenec je močno krvavel in nie govo življenje je bilo v nevarnosti, ker ni bilo na zalogi dovolj krvi. Kirurgičn oddelek je obvestil radijsko postajo v Celju, ki je nato neiprestano klicala Celjane, naj rešijo človeku življenje Javilo se je nad 30 krvodajalcev. Op^ rativni poseg je bil uspešen in rudar je ostal.pri življenju. Ta primer je svetla točka, ki jo lahko dodamo k celi vrsti človekoljubnih de- janj naših državljanov do državljanov v stiski. Vendar moramo pripomniti, da se v našem okraju s krvodajalskimi akcijami ne moremo preveč pohvaliti. Po podatkih iz vse Slovenije je v našem okraju še največ neizkoriščenih rezei^. Človek dobi vtis, da se pri nas ljudje preveč boje za malenkostno količino svoje krvi in premalo mislijo na to, da so vsak trenutek lahko na tem, da jim bo pomoč drugLh življenjsko jKrtretiia. Res je, da število krvodajalcev na- rašča in da so količne oddane korvi vedno večje. Toda vedno večja je tudi poraba. Modema medicina dandanes po- sega že v take slučaje, ki so bili svoj čas področje smrtne kose. Vedno več je tudi nesreč, vedno več poškodb, narašča- joči promet terja svoje nove žrtve, poleg tega pa močno narašča tudi prebival- stvo, zlasti v predelih kjer so nevarnosti večje. Zdravstvena prosvetljenost pre- bivalstva je večja. Včasih so ljudje za- radi neznanja, bojazni pred sodobnim zdravljenjem umirali doma. Danes pa se celo sedemdesetletniki prepustijo ki- rurgom, da bi si podaljšali življenje. Poraba krvi v medicini po vsem svetu močno narašča. Naj vam postrežemo s podatki zadnje korejske vojne. Pri tem za mir nevarnem spopadu so porabili na ranjenca štirikrat več krvi kot v mintili drugi svetovni vojni, toda umrljivost med ranjenci se je znižala na eno četr- tino. Nekemu težkemu ranjencu so v 24 urah s tranfuzijo krvi dali nekaj nad 23 litrov krvi, štirikrat več kot jo je ta človek imel pred ranitvijo. Vsaka ope- racija dandanes terja določeno količino krvi. Nekatere težje operacije tudi po več litrov. Toda včasih se zgodi, da morajo neka- teri bolniki čakati tedne, da bi bili ope- rirani. Dostikrat zaradi tega, ker ni od- govarjajoče krvi. Pred tedni je y celj- ski bolnici ležal bolnik, ki je bil zapisan smrti, če ne bo oi>eriran. Toda revež je imel to smolo, da je imel izredno redko krvno grupo in zdravniki so bili v skr- beh, če ibodo operacijo sploh lahko iz- vršili. Taikih dn sličnih primerov bi lahko našteli neskončno vrsto. Organizacije Rdečega križa v teh dneh ponovno zbirajo krvodajalce. Ta akcija pa ne bo odvisna od tega, ali bodo aktivisti Rdečega križa dovolj spretni. Njen uspeh bo slika naše člo- vekoljubnosti, naše pripravljenosti po- magati drugim in sebi, kajti človek ni- koli ne more za .trdno vedeti, če ne bo že jutri p)otrebein pomoči in odvisen od^ človekoljubihosti svojih državljanov. Med operacgo neprestano kaplja kri iz stekleničice v pacientovo žilo. Pri težjih operacijah se v operacijskih sobah na- bere cela vrsta takih praznih steklenic, ki jih je treba spet napolniti... Od prve do druge postaje (Sprehod po Kozjanskem) V lepih jesenskih dneh so ljudje po- spravili večino pridelkov in november nam je, žal, prišel z dežnikom naproti. Kolikor ni bilq mokrih, je bVo z vlažno meglo natrpanih dni. Ni bilo moč ne pripraviti stelje, ne drv. December naj bi vse to nadomestil. Občni zbor zadruge v Lesičnem je bil slabo obiskan. Toda zadružni svet je prišel na svoje prvo za-^edanje z vsemi izvoljenimi člani, razen dveh opravi- čenih. Za predsednika so si izvolili mla- dega tovariša Tacerja, absolventa srednje kmetijske šole, ki bo svojo pri- zadevnost po napredku in svojo stro- kovno izobrazbo prenesel na zadrugo. Zadružniki se čimdalje bolj ogrevajo za skupno obdelavo z zadrugo. Dogovorili so se, da bodo posejali 15 ha italijanke, pa so nategnili plan na 20 ha. Na poti v Kozje sem našel na koz- janski zadružni njivi delavca Mirka Križnika, ki je s svojim tovarišem lupil drogove. »Torej ste že zorali in boste lan zamenjali s hmeljem.« »Tako je. Saj se nam je lan dobro obnesel, toda hmelj se bo še bolj, zato bomo te-le 4 ha zasadili z njim. Ali ste že videli našo hmeljsko sušilnico? Lepa stavba, kaj?« Prikimal sem in se poslovil. V trgu serr srečal svojega starega znanca, pa mu mimogrede om^^nim no- vo pridobitev, hmeljsko sušilnico. O, tisto pa, kar dobro smo suHli. Le stopi tja v industrijsko četrt mimo mlekarne in tekstilne tovarne, tam, kjer je dre- vesnica in zelenjadni vrt. Saj ti bo že žica na hmeljskih drogovih povedala, da si pri sušilnici. Le oglej si jo od zunaj in od znotraj.« Kozjanski rodo- ljub mi je z naštevanjem teh podjetij kar ugajal. Torej v Kozjem imajo in- dustrijsko četrt! Hm! Na trgu sem se zaletel v upravnika zadruge tov. Mihca in sadnega izve- denca Tončka. Tako ju ljudstvo kliče, kako se pišeta, ne vem. »Sedaj ponu- jamo jabolka na trg. Iz mesta ob Re- škem zalivu se je oglasil kupec, da mu dostavimo jabolka, kakršna so bila lani, lepa in sladka »kao fige«. Je pač tako, da se dobro, izbrano blago samo hvali.« Pospremil sem še nekega tovariša na domačo zdravstveno postajo. S šefom zdravnikom vred res zasluži ime »do- mača«, ker tu vsakogar prijazno sprej- mejo. Obiskal sem še pekarijo, nato pa se postavil v mesnici v vrsto, ker je bila šele prva sobota v decembru. Pri- šli smo po nedeljski priboljšek. Tržni inšpektor poroea^ vendar tokrat drugače Cim čujemo, da je nek tržni inšpek- tor ali organ tržne inšpekcije poročal o svojem delu, takoj pričakujemo, da bomo zvedeli o novih kaznivih deja- njih, prekrških in prestopkih. To še prav posebno, če je govora o delu mes- nic odnosno mesarjev. Ce kdo tokrat pričakuje kaj takšnega, bo razočaran. Tržni inšpektor občine Žalec, tov. Ivan Matko, je 24. novembra izvršil običajen pregled poslovanja v mesnici Metelan Ivana v Taboru. Pregledal je zakolne zapisnike, odstotke klavno- sti in odkupno ceno za 20 govedi in mogel ugotoviti le to, da ta mesnica ni niti v enem- primeru prekoračila najvišjih dovoljenih cen! Ob tej priliki bodi povedano, da je tov. Metelan 79 let star, je edini za- sebni mesar na področiu žalske ob- čine, vrši mesarski poklic že 52 let in še danes vsa dela opravlja sam. Tržni inšpektor pa je ugotovil še ve^, namreč to, da so v Taboru v mesnici imenovanega zasebnega mesarja 14. novembra letos zaklali vola, ki je dal 58.8% izplena. Žival je bila last kmeta .lernejčiča Franca iz Loke pri Taboru. Za vzrejo tako kvalitetne živali pa si živinorejec zasluži še kaj več, kot ma- ksimalno dovoljeno ceno, namreč 131 din za kg žive teže. Tržni inšpek- tor žalske občine je zato predlagal KZ Tabor, ki je predlog tudi takoj osvo- jila, da se tov. Jernejčiču izplača po- sebna nagrada za vzrejo tako izvrst- nega goveda. Pregled in izračim v tej mesnici je nadalje pokazal, da so imele živali povprečno 47,5% klavnosti kar je zelo zadovoljivo, še posebno, če se spomni- mo dosedanjih poročil o 43—44% klav- nosti v večini primerov. Navedeni primer nam lahko služi za jasen dokaz, da ni niti naloga niti namen organov tržnih inšpekcij, kaz- novati in le odkrivati nepravilnosti. Organ tržne inšpekcije lahko marsi- komu tudi ipomaga, saj kmet Jernejčič iz Loke prav gotovo ne bo jezen ob izplačilu posebne nagrade. Morda pa bo prav ta primer še drugim živinorej- cem dal p>obudo za rejo čim lepše in čim boljše živine. -šk- ŽENA DOM DRUŽINA Kar učiteljica naj ti razloži Nedavno mi je neka učiteljica poka- zala listek, na katerem je starše X. Y. opozorila na sinov slab napredek v šoli. Pod opozorilo je užaljeni oče napisal naslednje: »Oprostite, jaz ne odgovar- jam za slabe rede v šoli. Zato ste vi učiteljica otrok, da jim razložite, česar ne razumejo.« Dobrota je sirota — si je mislila uči- teljica, ko je prebrala to izjavo. Saj se neprestano trudi ravno s tem učencem, toda fant ne kaže uspehov kot ostali otroci. Zdaj pa oče krivi njo, češ, da je slaba učiteljica in da otroci ne razumejo učne snovi. Zadeva ni nova, saj starši pogosto ne morejo razumeti, da so tudi oni sokrivi otrokovega neuspeha v šoli. Ce otrok pri gospodinjstvu, na vrtu, pri kokoših in zajcih kaže iposebno vnemo, menijo, da je prav tako vnet tudi v šoli. Včasih buli cele ure v knjigo in domači so mnenja, da je opravil vse, kar je za šolo potrebno. Doma uboga in je včasih res »vzoren otrok«, v šoli pa kljub vsemu ne uspeva. Težko verjetno je, da bi šolniki danes učili v šoli tako, da bi redni učenci vse- ga ne razumeli. (Morda so tudi izjeme!) Šolska oblast pa vendar skrbi za to, da se vsaka nova snov (čeprav so učni pro- grami obširni) dobro predela in da jo lahko vsak p)Ovprečni otrok razume, če le hoče. Učitelji in profesorji se trudijo, da vzbujajo v šoli zanimanje za snov. Vsi bi želeli, da bi se učenci radi in z veseljem učili. A vendar končni uspeh in znanje na šolah nista takšna, k^r- šnega družba pričakuje. Ocene so tudi tam slabe, kjer bi morale biti dobre. Kdo potem odgovarja za taike rede, če jih šola ni zakrivila? Izkušnje kažejo, da je vendarle dom tisti činitelj, ki je za telesni in duševni napredek otroka v prvi vrsti odgovoren. Sola svojo dolžnost v veliki meri izpol- njuje, vprašanje pa je, v koliko starši sami skrbe za to, da bi se otrok tudi doma rad učil. Mnogo učencev je pač takih, da potrebujejo posebne opore in vzpodbude za učenje — so pa tudi po- sebneži, ki jim še domača pomoč nič ne zaleže. Malomarnost, lenoba in odpor do šole so bolezni, ki jih lahko zdravimo le siDorazumno s šolo. Napačno je, če starši doma pričenjajo s pretepanjem. Vsako nasilje lahko vzbudi najgloblji odpor, zlasti še, če otrok res ni nadarjen in mu učenje pri najboljši volji ne gre v glavo. V takih primerih morajo domači z velikim po- trpljenjem dn pobudami nuditi pomoč. Otrok mora imeti svoj prostor za uče- nje, dovolj časa in — če je treba, tudi dotirega sošolca, ki mu bo pomagal. V času, ko je učenje v zastanku, je treba igre in zabave omejiti, vsako malomar- nost pa onemogočiti s strogo kontrolo domačih nalog in ustnega znanja. Po- tem se staršem ne bo treba bati ne- uspeha v šoli. Vsako šolsko obvestilo o poslabšanju napredka pa morajo starši vzeti kot do- bronamerno pomoč, ki ima najboljši na- men, da se bo učenec ix>pravil. Doslej so pač dobri in slabi redi edino merilo za uspehe dn neus,i>ehe učencev in dija- kov. Šolniki hočejo, da so ocene objek- tivne. V njih se odraža otrokova priza- devnost, v veliki meri pa tudi marlji- vost in neposredna skrb staršev za na- predek. Roditeljski sestanki so nam do- slej pokazali, kako skupna skrb šole in doma lahko pospeši napredek učencev. Kdor izmed staršev pa tesnejše sodelo- vanje s šolo odklanja in se otresa vsake odgovornosti za neuspehe, je slep za vsa današnja vzgojna prizadevanja. Gotovo bodo tudi taki starši prej ali slej spre- gledali in uvideli, da sodobna šola želi s starši vzajemno delo za usi>©šno obli- kovanje naše mladine. DROBNI NASVETI Meso pravkar zaklane živali je največkrat trdo. Ce ga nakapamo z limonovira sokom in oljem 10 minut preden ga denemo v pečico, bo pečenka mehka in tudi sočna. Jabolka in hruške ne potemnijo, če jih lupimo in režemo z nožem ki ne rjavi in jih poten za nekaj minut položimo v okisano vodo. * Mastne baržunaste ovratnike osnažimo s pre- rezano čebulo, s katero drgnemo proti vlaknom, posušimo in zlikamo nad soparo. * Madež na usnjenih rokavicah odrgnemo » svežo kruhovo sredico, če je madež trdovraten, pa ga oMetronom« s pevka- ma Stanko Goriškovo in Silvo Modic, nadalje šmarski Anzek ter član Slo- venskega ljudskega gledališča v Ce- lju Zlatko Zugman. -mb 10. december Ze septembra 1944 so se v gornjem delu Kozjanskega vršile volitve v kra- jevne narodnoosvobodilne odbore. Po- stavljena je bila ljudska oblast. Iz ma- ščevanja za predanost osvobodilnemu gibanju je okupator 10. decembra 1944 vdiral v to ozemlje iz vseh strani, po- žigal in moril. Na revni Vinagori je više ležečo domačijo med prvimi po- igal, da so bili velikanski ognjeni zublji vidni daleč v okolico. Čeprav so ti spo- mini bolestni, ne bo odveč, če se spom- nimo nagega ljudskega pesnika Otona Zupančiča, ki je malo pred okupacijo povedal, da tujec ničesar ne daje, on samo jemlje. Ni uničeval le domačij, jemal je tudi življenja. Zato je naše ljudstvo s tolikšnim koprnenjem po- zdravilo maj in s cvetjem svobodo. Okupatorjev zločinski »Aufbau der Untersteiermark« so prevzele obnovit- vene zadruge s tehnično bazo na čelu. Kmalu so bile domačije obnovljene in v teh 13. letih je bilo ogromno oprav- ljenega na gospodarskem in kulturnem podočju. Že samo osemletke iz našega revnega področja so dale veliko število mladine, ki je dovršila srednje in dru- ge strokovne šole in ni jih malo, ki so šli po izobrazbo^ na univerzo. Toda to je le drobec vsega tega, kar je dala na- ša oblast za šolstvo. V ohranjenem za- pisniku I. zbora volivcev KNOO Pil- štanj od 5. decembra 1944 beremo med poročili tudi besede »Izobrazba je ključ do blagostanja.« C. Občni zbori SZDLjv konjiški občini... V teh dneh so bili v konjiški občini log. prvi letni občni zbori organizacij SZDL. Občinski odbor SZDL je skupaj z ostalimi političnimi organizacijami že nekaj časa pripravljal na terenu z od- borniki, da bi volitve čim bolje uspe- le. Vzporedno s tem je potekala še akcija za vključevanje novih članov, ki je v krajih, kjer so odborniki to nalogo dobro vzeli v roke tudi dobro uspela. Isto velja tudi za občne zbore, ki so v krajih z dobrim političnim delom vsega aktiva tudi temu primer- mo uspeli, dočim pa so v posameznih (krajih vsled nizke udeležbe morali izbore preložiti. Ker je občinski odbor SZDL sklenil, da se nekateri manjši krajevni odbori SZDL priključijo večjim sosednim, bo- do ti na svojih zborih volili delegate •ter bodo šele ti na skupnem sestanku .izvolili nov odbor (v Slovenskih Ko- njicah in v Zrečah). I ...IN SINDIKALNIH PODRUŽNIC Te dni so bili zaključeni tudi občni zbori sindikalnih podružnic, ki jih je 21 na področju konjiške občine. Med zadnjimi so imeli letne zbore na ko- njiškem kmetijskem gospodarstvu, olDrtni delavci in v tovarni orodja v Vitanju. V Zrečah pa sta se združili podružnici obeh bivših KZ v eno za- drugo, tako da bo odslej samo ena sin- dikalna podružnica. Sodeč po sedanjih iporočilih iz pod- ružnic so bili letošnji zbori posebno dobro pripravljeni v nekaterih manj- ših podružnicah (v opekarni Loče, v tovarni orodja Vitanje), pri obrtnih in gozdnih delavcih v Trg. domu in še nekate,rih drugih). Seveda so dobro usipeli tudi v večjih, vendar so v teh bili dobri tudi že v preteklih letih. Udeležba je bila povsod dokaj dobra, posebno še v nekaterih podružnicah, ki imajo svoje člane raztresene po od- daljenili deloviščih in obratnih enotah kot so pri gozdnem obratu, v nekate- rih večjih podjetjih in pri obrtnih de- lavnicah. Poročila dosedanjih odbornikov so bila sicer kritična, vendar pa realna, brez posebne hvale. Poseben poudarek so dajali gospodarskim problemom ta- ko v podjetju kot tudi v občini, raz- delitvi prostih sredstev in seveda tudi proizvodnji ter doseganju planskih na- V ustanovah pa so se prav tak« dotaknili problemov, ki so pri njiJi najbolj važni. Razveseljivo je tndi. da so se letošnjih zborov t veliki me- ri udeleževali člani političnih forumov v občini, ljudski poslanci in drugli predstavniki, dosti manj pa člani r»- >ubliških odborov posameznih sindi- catov. V nove odbore je bilo izvolje- nih precej novih članov, predvsem mladih delavcev in tehnikov, L. T. OBČNI ZBORI SZDL Te dni potekajo po vseh krajih š«- stanjske občine občni zbori organiza- cij SZDL. Na njih poročajo o doseda- njem delu ter sprejemajo akcijske pro- grame za bodoče delo. Razen tega raz- pravljajo o vključevanju novih čla- nov v SZDL in o ustanovitvi stano- vanjskih skupnosti. Iniciativni odbori stanovanjskih skupnosti so bili tm«- novani in so že pripravili predloge w delo teh skupnosti. Tako bodo v T«- lenju odiprli pralnico z likalnico. Ra- zen tega pa bodo v Velenju i» Šo- štanju skrbeli za vzgojo predšolske mladine in v ta namen ustanovili ifri- šča dn otroške kotičke. PRVO PREDAVAN lE ŠOLI ZA STARŠE V VELENJU 17. decembra bo prvo predavanje le za starše v Velenju. Na tem pre- davanju se bodo starSi .seznanili • filmu in o njegovem vplivu na mla- dino. Do maja bo še 6 vzgojnih pre- davanj. Starši bodo tako dobili ko- ristne napotke za delo z otroki. Soio za starše organizira izobraževalna »et- cija velenjske Svobode. IZ VELENJA Pred nedavnim je' bil v Telejkj« občni Zibor organizacije Zveze borcev. Izredno lep obisk dokazuje poveza- nost članstva. Po poročilih sodeč, }c bila organizacija v preteklem obdobj* delavna. Sedaj združuje 395 članov f» je med najmočnejšimi množičnimi or- ganizacijami v Velenju. Organizacij« bo v prihodnje pripravila več sesta«- kov, na katerih bodo obravnavali za- kone o invalidninah, o upokojencih itd. Njihova skrb pa bo kot doslej veljalb socialno šibkim, ki so potreb»T mooi. Krompir (15); čebula 70 (55); ohrovt 25 (25); zelje, sveže belo 18 (18); zelje rdeče 22 (22); fižol visoki 70, nizki 55; salata 50 (50); špinača ?• 060-70); cvetača 55 (50); jed, korenček 30 (30); peteršilj 60 (50); česen 170 (150); kislo zelje 40 (40); kisla repa 22; pori 40-50 (40); ohrovt 25; hruške 40—60; jabolke 20—30 (20—30); grozdje 40—50; limone (280); orehi celi 120 (120); •rehi jedrca 420—450 (450); nešpeljni 30—40; smokve (200); mleko 35; maslo 500; smetana 240; skuta 150; jajca 24; perutnina 250—650; ribe IM—200; zajci 150-400; radič vloženi 160, Ivan Gornik, delavec pri Kmetijski zadrugi Braslovče, je v samomorilnem namenu pil škro- givo za škropljenje hmelja, Zastrupljenje je ilo tako hudo, da je kmalu nato umrl. Vzrok samomora ni znan. Rozalija Hrepevnik iz Velike Rodne pri Ro- gaški Slatini je padla in si zlomila nogo, — tBdi Veronika Jutriša iz Huma ob Sotli si je pri padcu zlom':la nogo. Dveletna Marija Gmajner iz Vojnika je po aesrečnem naključja padla v lonec vrele vode. Dobila je opekline po hrbtu. Sedemletna Silva Jesenek iz Svetelke pri Dramljah pa je padla 8 peči v vrelo vodo in dobila opekline po nogi, V pretepu n« Polzeli je nekdo s steklenico daril po glavi delavca Antona Novakoviča, Poškodba na glavi je težka, S strehe je pri delu padel Stanko Vidmajer iz Celja in si zlomil nogo, 15 letni delavec Peter Ofentavšek je pri delu » zabojarni pri LeSno industrijskem podjetju »Savinja« v Celju prišel z roko v stroj, ki mu }e odrezal prste. Novice iz Šmartnega ob Paki VOLITVE v ODBOR SZDL Zadnjo nedeljo so bile volitve v nov krajevni odbor SZDL. Številčno je bil zbor sicer bolj šibak, vendar je bila razprava prav plodna in se je sukala okoli kmetijstva in šolstva. Vsa potreb- na pojasnila je dajal zvezni poslanec tov. Franc Simonič iz Celja, ki je oblju- bil, da nas zopet kmalu obišče. 1 Tudi novoizvoljeni zadružni svet, v katerem je zastopana mladina z deve- timi člani, se je že sestal in si na svoji seji začrtal smernice za bodoče delo. Da uživa zaupanje zadružnikov, se vidi iz tega, da ga je izvolilo 99% članov za- druge. Industrijsko podjetje Gorenje pri Šmartnem ob Paki je slavilo pred dnevi ipomemben praznik. Realiziran je bil plan v vrednosti 292 milijonov dinarjev in je bil plan že ta dan prekoračen za en milijon dinarjev. Je to edino podjetje v občini, ki je do takrat plan preseglo, v svojih obratih zapvosluje 150 delavcev. Odkup isadja na področju kmetijske zadruge je končan. Kmetijska zadruga je odkupila od kmetov nekaj nad 25 va- gonov boljšega isadja. Odkup drugih pridelkov, razen orehov, je bil malenko- sten, ker so pri nas njivske površine v glavnem iposejane s hmeljem. MED LJUDMI Naš vsakdanji kruh... Kruh je med tistimi prehran- ibenimi proizvodi, ki jih imenuje- mo osnovne. Ce nastopi kriza v prehrani, če zadivjajo vojne in nemiri, je kruh prvi, ki pride pod racionirano preskrbo. Kruh je začetek in konec pri omizju. Zlasti v delavskih druži- nah si brez kruha ne moremo za- misliti obeda. Po razpoložljivih podatkih porabi povprečna de- lavska družina mesečno po 10 in več, uslužbenska pa 9.5 kg kruha in peciva. Da smo kruhojedci, zgovorno potrjujejo naslednji po- datki. v lanskem letu so vse celj- ske pekarne "hapekle 2 milijona 874.000 kilogramov kruha, od tega 1 milijon 760.000 kilogramov črnega. To so ogromne količine, da se človeku zdi čudno, kako to, da po- gostokrat kruha zmanjka, da zla- sti ob sobotah pekarne skoraj ni- koli ne napečejo dovolj kruha in peciva. Pojdimo med i>eke, pa nam bo vzrok jasnejši in naša jeza ne bo več letala na napačen naslov. Naj- prej pa nam mora biti jasno ne- kaj drugega. Jemo preveč kruha ali ne? Vsekakor ga'^>ri nas po- jemo veliko preveč. Struktura prehrane pri nas je v čudnem ne- sorazmerju z drugimi srednjeev- iropskimi državami. Lahko bi trdil, da na primer v Nemčiji pojedo za dve tretjini manj kruha kot pri nas. Tega nesorazmerja pa ne moremo odpraviti na ta način, da bi kruha enostavno ne pekli toli- ko, kolikor ga ljudje hočejo imeti. Spremembo načina prehrane bodo sčasoma uvedle naše gospodinje same, ko bodo s pomočjo svojih zavodov in društev spoznale, da sedanja struktura prehrane ni ni- ti dobra niti ekonomska. Do ta- krat pa morajo pekarne zadovolji- ti potrošnike po njihovi želji. Vprašanje pa je, če v celjskem primeru to lahko storijo? Končno smo pri ljudeh, ki nam pečejo naš vsakdanji kruh. V Celju imamo dve podjetji »Me- stna pekarna« in »Delavska pe- kama«. Prva ima štiri obrate, druga tri. Ostanimo kar pri prvi, najbližja nam je in njeni piroble- mi so isti kot pri drugi. Obe pekami sta dediščina sta- rega Celja, ki je bilo skoraj za polovico manjše od današnjega. Vrh tega ne obratujejo vse nek- danje pekame, ker so pekamiške naprave tako močno zastarele, da jih ni mogoče več uporabljati. Tudi sedanje obrate liže čas. Do- trajali so, nemodemi so, terjajo ogromno naporov, učinka pa ni- majo dovolj. Pekovski poklic je v Celju prava muka. Nič čudnega ni, da danes ni v tej stroki ves iz- učen kader iz preteklosti in da so težave tudi s prirastkom. Menda je malo podjetij, ki bi domala do zadnje urice izkoristila dovoljeno vsoto nadur; v času sezone, to je predvsem v poletnih mesecih pa je kljub naduram pri sedanjih zmogljivostih še vedno prem^o delovne sile. Današnje ožje Celje šteje okoli 30.000 pribivalcev. Za te ljudi bi b'lo ftreba dnevno napeči okoli 9.700 kg kruha, ali letno nad 3 mi- lijone 550.000 kilogramov. Ker pa obe podjetji zmorejo le okoli 2 milijona 870.000 kg letno, odpade na en dan sveda le 7.800 kg kruha in peciva. Med ljudmi, ki teh problemov ne poznajo, se sicer ne razpravlja toliko o vprašanju — kako iz za- gate. Tem bolj i)a se s problemom vikvarjajo odgovomi č'nitelji, pe- kovski kolektivi in ljudje, ki ima- jo preskrbo mesta na skrbi. Edini izhod je graditev nove pekame. Tovariš Mihelič, direktor »Mestnih pekam« je i>ovedal, da so načrti za izgradnjo nove p^ar- ne v Celju v izdelavi in da je že skrajni čas, da bi začeli z gradnjo. Investicijski program za novo pe- karno je izdelan. Pa poglejmo, kako bo predvidoma izgledala ta »tovarna kmha«, brez katere ne mine noben razgovor med člani kolektiva in nobena seja delav- skega sveta. Nova .pekama naj bi imela dnevno kapaciteto 9.600 kg kruha v 240 delovnih dneh. V 60 delov- nih dneh, to so dnevi pred nede- ljami in prazniki, pa bo proizvod- nja za 50 odstotkov višja. Poleg tega bo pekama dnevno nai>ekla okoli 20.000 kosov raznega peciva. Taka pekama, v kateri tudi za delavce ne bo preveliko naporov, bo lahko zadovoljila sedanje in bodoče Celje, vendar do meje, ko bo začelo število prebivalcev pre- raščati 32.000 ljudi v ožjem ob- močju mesta. V dveh treh letih pa do tega ne bo prišlo, saj bo no- va pekama v začetku izkoriščala le 81 odstotkov zmogljivosti. V bodoče pa lahko računamo, da se bo poraba kruha na prebi- valca začela zniževati. To je se- veda odvisno od različnih pogojev, ,pred vsem od boljše prosvetljeno- siti gospodinj, od večje blagovne l>roizvodnje v kmetijstvu, ki še vedno ne daje na trg dovolj so- čivja, sadja, mesa ter ostalih pri- delkov. Kakšno pa je današnje stanje? Dovolj bo, če ga opišemo v enem samem stavku. Sedanji obrati obeh celjskih pekarniških podjetij so dotrajali, in grozi nevarnost, če kak obrat obstane, da še te mi- nimalne količine ne bomo imeli Ta slika ni bila narejena v soboto, temveč v ponedeljek. Celjani rabijo vedno več kruha... Vsak dan, včasih tudi večkrat na dan, se najdeta pri pogovoru direktor in predsednik delavskega sveta. Komaj da se kruh malo ohladi, že gre v gostinska podjetja, trgovine in k ostalim potrošnikom. Bo ta pekovski pomočnik kmalu »vsajal« kruh v modeme velike peči nove celjske pekame? ŠPORT Kdo so najboljši športniki g letu I9S8? T« Bvetovai, pa tudi jugosloYausk.i časopisi že «bjaTljajo desetorice, petorice ali pa vsaj ) aajboljše športiik« leta. To je že star običaj, 4a ob eakljačka koledarskega leta delamo naj- pazličaejše analize. Tudi lokalni časopisi, na katercH območja je kolikor toliko razvita g^rtaa aktivnost, so razpisali ankete in zbirajo aajboljie športnike. Tako smo teh dneh čitali aaketo tednika >Glas Gorenjske« z objavo iMik aajzaslažnejšlh športnikov Gorenjske v letošajeai leta. — Tudi naš tednik je zadnja 'i leta razpisal anketo o izbiri najboljših športni- ioT celjsJtega okraju, saj je našem okraju ip«ri aa izredno visoki stopnji. Tu so doma ^ržavai rekorderji in reprezentantje v atletiki, repabli^ki prvaki v plavanju in vvaterpolu, iličai strelci, smačarji, kegljači, vrhunski te- I»va4er Srot itd. Izbira je prav zaradi tega težko, ker je veliko število vrhunskih športni- kov. Tekmovalni šport je stvar mladih ljudi. Zato se je tudi letos odločilo naše uredništvo, da v tej anketi sodeluje le mladina, ki skrbno zasleduje in aktivno sodeluje v športnem živ- jjenju. Brez dvoma bo mladina tudi najbolj ob- jektivna pri izbiri in razvrstitvi najboljših športnikov v našem okraju. Po 100 anketnih listov bo razdeljenih na naslednje zavode: gim- nazijo, učiteljišče, ekonomsko srednjo šolo, va- jensko šolo, IKŠ in po 50 na Šolo za trgovske učence in MIŠ Štore. Torej — po 300 listkov na srednjih in 300 na strokovnih šolah celjske ob- čine. Ce upoštevamo, da se na teh šolah šola mladina iz celotnega celjskega okraja, potem bo letošnja anketa brez dvoma zajela širok krog naše mladine. O rezultatih ankete bomo bralce obvestili pred zaključkom leta. Tekme z Rudarjem ne bol v eni zadnjih številk smo bralce obvestili, da bo nogometna prvenstvena tekma med trbovelj- skim Rudarjem in Kladivarjem, ki je bila od- igrana v Ljubljani in se je končala z 1:0 za Rudarja, ponovljena, ker je edini gol padel iz čiste ofside pozicije. Kljub tej resnici pa je Komisija za prošnje in pritožbe pri NZS raz- veljavila sklep tekmovalne komisije NZS, da se tekma razveljavi in ponovi. Drugostopna in- stanca je potemtakem registrirala tekmo z do- seženim rezultatom in tako je Rudar postal jesenski prvak slovenske conske lige. Paradoks- no je namreč, da je stranski sodnik Goli iz Ljubljane res (namerno ali nenamerno!?) spre- gledal očiten ofside, iz katerega je padel edini gol, ki je Kladivarju vzel vsaj eno zasluženo točko in da bo zaradi tega kaznovan od sodni- ške organizacije, ni pa osnove za upoštevanje protesta, ker je ob tej presoji merodajno mne- nje sodnika, ta pa se je v tem primeru na- slanjal na odločitev stranskega sodnika. Pa recite, če tudi v nogometu ni zmešnjav . . . DECEMBRSKA SREČANJA NA GLAZIJI Kljub ostremu mrazu so v nedeljo na Glaziji še nastopili nogometaši. Tokrat so se spoprjeli nogometaši Kladivarja s Kovinarjem iz Štor, ki je bil okrepljen z nekaterimi igralci Celja. Srečanje se je končalo s 4:1 za Kladivarja, strelci pa so bili Hribernik 2, Kvartič in Šega. V borbi za občinskega nogometnega prvaka sindikalnih športnih aktivov smo pred dnevi prisostvovali zanimivemu srečanju med KLLMO in METKO. V vodstvo je prišla METKA, ki ga je obdržala ves prvi polčas, v drugem delu pa je KLIMA po zaslugi Vodeba dosegla 2 gola in zmago z 2:1. Borba je bila izredno ostra in zanimiva, saj smo v moštvih omenjenih kolekti- vov srečali več ali manj vse najboljše nogome- taše našega mesta. V istem tekmovanju je bila v tem tednu tudi tekma med GRAFICARJEM in TEP. Grafičarji Celjske tiskarne so poskrbeli za presenečenje, saj so premagali moštvo iz Tovarne emajlirane posode, ki ga sestavlja pretežna večina igralcev ŠD Olimp z 2:1. Tudi na sindikalnih tekmovanjih, ki so izredno zanimiva in na kvalitetni ravni, velja pravilo, da so presenečenja sestavni del srečanj ali z drugimi besedami tudi v teh srečanjih je »žoga okrogla« . . . ORIENTACIJSKI POHODI V mesecu decembru so športni dnevi na celj- skih srednjih šolah že po svoji tradiciji na- menjeni orientacijskim pohodom, ki jih mla- dina prireja v počastitev Dneva JL.\. V teh pohodih gre za pristna doživetja mladine v ne- posrednem kontaktu s prirodo, za spoznavanje nje lepote, zgodovinskih znomenitosti Celja in okolice, gospodorstev, utrjevanje znanja s po- dročja orientacije in streljanja. Na orientacijskem pohodu učiteljišča, ki je bilo pred dnevi v izredno lepem vremenu, je nastopilo ekip s 396 mladinci in mladinkami. Vse skupine so pokazale prav dober uspeh pri reševanju postavljenih nalog in v fizični kondi- ciji. Zmagovalne ekipe so dosegle 90% možnih točk! Pri mladincih so bili najboljši — III a pred IV. b in III. b pri mladinkah pa V. a pred IV. b in III. b. Otuoritev drsalne sezone v Metitaein parka je na drsališču že vse živo. Mladi kokejisti in drsalci so že pred nastopom hadega mraza pripravili igrišče za hokej na leda, pozabili pa niso tudi na takozvano »drsali- Jče« poleg hokejskega igrišča, na katerem je kilo T«a zadnja leta največ življenja. Ob pričetku letošnje drsalne sezone, ki je na Tcliko veselje ljubiteljev hokeja na ledu in drsalcev nastopila zelo zgodaj, smo se obrnili a odgovorne funkcionarje HDK Celje, da nam jMvedo kaj več o letošnjih načrtih. POMLADITEV HOKEJISTOV Zadnja leta smo več ali manj vedno srečali a kokejskih tekmah vedno iste igralce. Vsa čast njihovemu večletnemu športnemu udejstvo- vaaja! Vendar čutiti je bilo v posameznih i^rah, da je potrebna pomladitev, uvajanje svežih ailadiA sil, ki s svojim mladeniškim elanom lahk« v mnogočem prispevajo živahnejšemu teBt|»a ia večji borbenosti v igrah. Letošnja »ezoaa bo pravzaprav pomenila v celjskem ho- keja zamenjavo generacij. Domala vsi starejši igralci so odstopili svoja mesta mladim! Ve- bka sprememba bo vsekakor v letošnji sezoni vplivala na kvaliteto, ker mladi igralci niso t zadajik letik dobili dovolj izkušenj, rutine in inaaja. Zato v predstoječih prvenstvenih li- gaškik tekmak za naslov prvaka LRS ne mo- rem* pričakovati posebnih uspehov, prepričani IM smo lahko, da bo mladina kmalu ubrala pra- ve straae in se, če že ne letos, pa vsaj druga serono vse bolj aveljavila v tej igri. Trenatao vestno trenira vsak dan kar 2» hokejistov. Poleg Jenka, Dobovičnika, Petka, Cazmo ia morda še katerega iz prejšnje garni- tare lakko opazii le mlade obraze, ki smo jih <«cer že vsa leta srečevali na pomožnem drsali- šča, kjer so s« aveljavljali t lovljenju, hitro- staeai drsaaja ia svojem otroškem hokeju! TEC PROSTORA ZA UMETNE DRSALCE! Draga značilnost t letošnji sezoni bo vseka- kor tem, da bodo vsi mladi ljudje, ki se aavdašnjejo za umetno drsanje, več ur dnevno lakko preživeli na boljši drsalni ploskvi v vad- ki — v mislih imamo pač igrišče za hokej, ki je bilo prejšnja leta večinoma na voljo le hokejistom. Izkušnje nam povedo, da je po- vprečao v Celja 300 do 500 mladih ljudi dnev- ao na leda. Za takšno število je bilo drsališče doslej odločno premajhno, če upoštevamo, da je liolovica bila stalno na razpolago vsem drsal- <'e«l Vsa zadnja leta smo v Celju pogrešali tadi sistematičnega pouka v umetnem drsanju. Celje ima bogato tradicijo v tej športni panogi. Pred zadnjo vojno je imelo Celje kopico držav- aik prvakov v umetnem drsanju. Danes se lah- ko ponašamo le še s tradicijo, ne korakamo pa vsporedno z drugim mesti FLRJ pri razvoja ametnega drsanja. HDK Celje je v prejšnjik letik skrbel za vzgojo kadrov, saj imamo v Celja kar 4 inštruktorje za umetno drsanje. *elja staršev in mladih ljudi je brez dvoma, da ki ti inštruktorji v rednih drsalnih šolah uva- jali mlade ljudi v skrivnosti umetnega drsanja. Brez rednega pouka in sistematičnega dela ne ko napredka v tej športni panogi! Odgovorni športni fankcionarji se tega v polni meri za- vedajo in se bodo potrudili, da pridobe za to delo vse inštruktorje. Močno si želijo, da bi tikrb za ametne drsolce — organizacijo drsalnih šol — prevzel izkušeni trener tov. Riko Pre- siager, predvojni jnniorski državni prvak t tem športa. Upajmo, da bodo inštruktorji le aaili dnevao nekoliko časa in da se bo uresni- čila želja aas vseh, da bodo poleg igranja, lov- ljenja ia razvedrilnega drsanja na drsališču ta- di priča marljivega učenja v umetnem drsanju. Otrok je na pretek, ki se želijo učiti in na- učiti drsanja! MATERIALNE TEŽAVE . . . Vsak klub in društvo jih ima v našem mestu, močno pa te skrbi bremenijo tudi funkcionarje HDK Celje. Treba je bilo vsa pridobljena sred- stva vlagati v poravnavo starih računov iz prejš- njih let. Ni še poravnano tudi posojilo v višino 400.000 din, ki so ga s svojimi podpisi jamčili funkcionarji! Vzdrževanje drsališča zahteva stalnih virov. Otroci morajo imeti na voljo tople garderobe, urejene sanitarne prostore, ne- nehno je treba vzdrževoti drsno ploskev, tu so stroški za razsvetljavo, kurjavo, stalnega oskrbnika in podobne drobne stvari . . . Izdatki so tolikšni, da jih vodstvo kluba ne more kriti iz skromnih prejemkov, ki jih dajejo koristniki tega objekta. Tudi ne bi bilo pravilno, da bi navili ekonomske« cene vstopnicam otrokom, ki se dnevno drsajo, ker jih starši ne bi zmogli. Drsanje ni danes privilegij »boljših« otrok! Tu najdeš v pretežni meri delavske otroke in otroke uslužbencev. Zato bo tudi letos vstop- nina za otroke 20 din, za odrasle pa 40 din dnevno! Sezonske karte bodo lahko koristili le aktivni pripadniki društva — za šolsko mladino znaša 200 din, za odrasle pa 300 din! Vsekakor lahko pričakujemo, da se bo mladina večjem številu vključevala v društvo, saj znaša letna članarina le 100 din, za odrasle pa 200 din. Cene so zmerne in lahko trdimo, če bo drsalna sezo- na trajala tja do sredine februarja, da bo to najcenejša športna zabava in razvedrilo za naše ljudi. Kar pomislimo na smučanje in cene nji- hovim rekvizitom . . . IN PROGRAM SEZONE? Hokejisti bodo sodelovali v slovenski ligi, ki bo štela 5 članov, med njimi bosta izven kon- kurence sodelovali B moštvi Jesenic in Ljublja- ne. Poleg prvenstvenih tekem bomo brez dvoma priča tudi večjemu številu prijateljskih nasto- pov. Višek bo vsekakor za Celjane izvedba držav- nega prvenstva v umetnem drsanju, ki bo ko- nec januarja v našem mestu. Na tekmovanju bo nastopilo tudi nekaj domačih tekmovalcev in tekmovalk. Pričakujemo lahko tudi obisk kakšnih drsalnih revij, vsaj domačih, kajti klub ne bo vodil nikakršnih razgovorov za na- stop inozemskih, ker nima sredstev za kritje visokih izdatkov, ki se ob takih prireditvah pojavljajo. Sicer pa bo po zagotovilu funkcio- narjev letošnja sezona služila notranjemu delu, zbiranju znanja in izkušenj, izvedbi klubskih prvenstev v umetnem in hitrostnem drsanju, tekmovanj v teh panogah med šolsko mladino v okviru šolskih športnih dnevov, občinskega prvenstva, skratka internih prireditev in tek- movanj, ki bodo zajela večje število mladih ljudi in ne bodo terjala izdatnih materialnih iz- datkov. Takšna orientacija je brez dvoma naj- bolj zdrava in jo je nakazal tndi zadnji kongres telesne kulture. Kmalu bo šlo bolje . . . ŠE POMNOŽITE VRSTE! Nedavno je bil v velenjski kino dvorani letni občni zbor društva Partizan-Rudar Velenje. Dvorano je napolnila predvsem mladina. Znano je, da so v Velenju prvi pristopili k združitvi vseh telesno vzgojnih organizacij v eno društvo. Medtem, ko je bilo leta 1957 le 693 telovadečih, je letos že 101? registriranih članov. Kljub temu moramo priznati, da število še vedno ni zado- voljivo, saj je v njem izredno malo delavcev- rudarjev. Med najbolj delavne sekcije v pre- teklosti smemo šteti plavalno, košarkarsko, ro- kometno, lahkoatletsko in smučarsko. Požrtv^ valnost smučarske sekcije pri gradnji skakalnic v Velenju je bila naravnost zgledna. Nogometna sekcija je bila namreč marljiva, vendar bi še z rednejšim treningom članov lahko dosegla lepše uspehe. V Velenju imajo lep športni stadion, urejena športna igrišča. Pogrešajo le telovadnice. Sedaj se stiskajo v dvorani zadružnega doma. Upravni odbor se je premalo zanimal za notranjo ure- ditev dvorane. Toda tudi vprašanje telovadnice bi balo treba reševati bolj hitro. Koliko šolske in izvenšolske mladine bi lahko telovadilo v zimskih mesecih! Dvorana, ki jo sedaj upo- rabljajo, je zasedena s telovadbo treh šol. Telovadnica pri osnovni šoli I. Velenje je zgrajena do HI. faze. Škoda, da že letos ni po- polnoma izdelana, saj bi poleg šole lahko slu- žila tudi telesnovzgojnemu društvu. Obljubljajo, da bo naslednje leto že predana namenu. Poleg razgibanega življenja v nekaterih sek- cijah smemo trditi, da je vaditeljskega kadra zelo malo. Potrebujejo ga predvsem za splošno vadbo. Prav bo, če bodo v občinskem merilu skrbeli za organizacijo vaditeljskih tečajev. Na občnem zboru so javno grajali nedisci- plino nekaterih članov, ki so zadnji dan odrekli sodelovanje na akademiji. Prav je tako, kajti prav disciplina v društvo je za uspešno in redno delo prava nujnost. Na zboru niso pozabili na najbolj delavne člane, katerim so za požrtvovalno delo podelili diplome. Glavna naloga društva v bodoče bo, privabiti še več mladih ljudi. Število 101? je lepo. Toda, če računamo, da je nad polovico pionirjev, nas ne more zadovoljiti. Velenje mora postati četrti največji telesno- vzgojni center v Sloveniji, saj rudarsko naselje hitro raste. To pa bo mogoče le, če bo upravni odbor delaven in bo skrbel predvsem za vadi- teljski kader. Predvsem pa naj velja: Cim prej telovadnico v Velenje! Pomanjkljiva kontrola organov upravljanja pri »Tekstilcu« v Preboldu Okrožno gospodarsko sodiišče v Celju je v zadnjem času obravnavalo zaradi gosixxlarskih prestopkov Trgovsko pod- jetje »Pri tekstilcu« Prebold, njenega direktorja in poslovodjo ix>slovalnice tega podjetja v Ojstriški vasi. Organi občinske tržne inšpekcije v 2alcu so pri kontroli ugotovili, da pod- jetje daje nekaterim potrošnikom na up potrošno blago, čeprav zato nima pogojev in dovoljenja. Takšno prakso pa je uvedla le poslovalnica tega podjetja v Ojstriški vasi, kjer pKjslovodja ni da- jal na up samo blaga, temveč posojal iz blagajne ix>slovalnice tudi gotovino ne- katerim strankam. K takim dejanjem pa ga je navedel direktor podjetja, ki je sam neposredno dovoljeval nekaterim strankam, da se jim sme dajati blago na up. Direktor in poslovodja pa jta v tej poslovalnici tudi sama jemala razno blago na up, saj je bil na dan kontrole poslovodja dolžan poslovalnici 78.387 din. Ko sta se v neki priložnosti peljala z avtotaksijem v Trbovlje, voznika nista plačala za prevoz z gotovino, temveč z blagom iz poslovalnice. Poslovodja p* je v poslovalnici izkazal kot da je vozniku bilo dano blago na up. Poslovodja omenjene poslovalnice je o izdanem blagu na up vodil zelo pomanj- kljivo evidenco in sicer največkrat kar na odtrganih koščkih papirja in brez podpisa stranke, da je blago prejela. Sodišče je six>znalo podjetja in oba uslužbenca odgovorne za gospodarski prestopek ter izreklo denarne kazni: podjetju 50.000 din, direktorju 25.000 din in poslovodji 18.000 din. Uredba o dovoljevanju potrošniških kreditov delavcem, uslužbencem in dru- gim določenim kategorijam upravičen- cem določa, da potrošniške kredite dovo- ljujejo banke in hranilnice. Za nakup industrijskega blaga lahko dovolijo kre- dite tudi trgovska podjetja na drobno in trgovine, če vodijo samostojno knji- govodstvo in imajo strokovni kader, ki je potreben za poslovanje v zvezi z evi- dentiranjem in vračanjem potrošniških kreditov. Trgovsko podjetje »Pri tekstilcu« Pre- bold teh pogojev ni izxx)lnjevalo in ne bi v nobenem primeru smelo dajati blaga ix>trošnikom na up. Zlasti pa ni bil poslovodja upravičen izposojevati ia blagajne ix>slovalnice tudi gotovino in plačevati usluge za prevoz z avtomobi- lom s potrošniškim blagom. Organi upravljanja v tem ixxljetju bodo vsekakor morali drugače uprav- ljati z družbenimi siredstvi. Zlasti pa s povečano kontrolo preprečiti samovo- ljo vodilnih uslužbencev. Na obravnavi pred sodiščem pa se je celo izkazalo, da predsednik upravnega odbora, ki je za- stopal podjetje, sploh ni bil seznanjen z nepravilnostmi in samovoljo obeh vo- dilnih uslužbencev. Tudi občinski ljudski odbor bo moral pristopiti na pomoč organom uprav- ljanja v tem podjetju, zlasti pa bo mo- ral z večjo skrbnostjo izbirati usluž- bence za vodilna mesta. Uslužbenec, ki se je slabo izkazal na prejšnjem manj odgovornem mestu, ne more biti po- stavljen na še bolj odgovorno mesto, če zato nima vsaj minimalnih pogojev. A. S. Razpisna komisija pri Jugoslovanski investicijski banki, Centrali zn LR Slovenijo, Ljubljana razpisuje ua podlagi določil čl. 52—41 Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list 53/57) naslednji delovni mesti: V podružnici Celje 1. SAMOSTOJNEGA KREDITNEGA REFERENTA v službi posojil v gospodarstvu, z višjo strokovno izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo s prakso; 2. PRIPRAVNIKA z ekonomsko srednjo šolo za posle dolgoročnega kreditiranja. Službeno razmerje dn prejemki se urejajo po določilih Zakona o javnih uslužbencih. Vlogo je nasloviti na Jugoslovansko investicijisko banko, podružnico v Celju. Za'tri mlade stavce potrebuje nujno CELJSKA TISKARNA CELJE VELIKO OPREMLJENO SOBO S TREMI POSTELJAMI Cena in ostalo po dogovoru. — Ponudbe čimprej na upravo tiskarne Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tovarne aluminija.ste opreme »ALPOS« Šentjur pri Celju razpisuje delovna mesta: 1 NORMIRCA s potrebno prakso 2 STROJNA TEHNIKA po možnosti s prakso 1 MIZARSKEGA MOJSTRA z dvoletno mojstrsko ali delorodsko šolo 1 PLESKARJA — kvalificiranega Prošnje z opi.som dosedanjih zaiposlitev je rložiti na upravo podjetja »Alposc Šentjur pri Celju. Komisija za sklepanje in odpovedovanje deloTnih razmerij PIVOVARNE LAŠKO razpisuje MESTO TAJNIKA PODJETJA Pogoji: Potrebna kvalifikacija za to sistemizirano mesto. Plača po tarifnem pravilniku podjetja, družinsko stanovanje se nudi z me- secem marcem 1959. Rok prijave do 15. decembra 1958. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23 UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCI RA- ČUN 603-11-606-1/3-266 PRI ME- STNI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU OBJAVE IN OGLASI SOLA ZA DELAVSKO IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE Teharje pri Celju — razpisuje delovni mesti za: a) TEIINICNO-PEDAGOSKEGA VODJO SEMINARJEV b) .MATERIALNEGA KNJIGOVODJO Pogoj;: a) Srednja strokovna izobrazba (ekonomska, prosvetna) ali druga ustrezna strokovna iz- obrazba z daljšo prakso na delovnih mestih upravnih ali vodilnih uslužbencev gospodarskih organizacij. b) Nižja strokovna izobrazba z nekaj prakse v vodenju materialnega knjigovodstva in bla- gajne. Nastop službe takoj ali s t. L 1959; plača po dogovoru oziroma po pravilniku o plačah; sam- sko stanovanje zagotovljeno. Prošnje nasloviti na ravnateljstvo šole, zaželen je osebni obisk. OBVESTILO Zveza upokojencev Slovenije, podružnica Celje I sporoča, da je preselila svoje pisalne na Muzejski trg št. 6a v lastni dom. Zveza snuje svoj pevski zbor in sprejema prijave v uradnih dneh. Pojasnila daje blagajnik. Zveza upokojencev Slovenije Podružnica Celje I. ZDRAVO upokojenko za pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Poštena«. SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico sprej- mem. Lorbek Ferdo^ frizerski salon, Celje, Tomšičev trg. TRIČLANSKA d ružina sprejme starejšo žensko za dopoldanski čas. Naslov v upravi lista. ISCEM mesto gospodinjske pomočnice. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKO, ki zna kuhati iščem za 5-4 ure dnevno. Javite se v upravi lista. PRODAM odlično ohranjeno klavirsko harmo- niko znamke »SCANDALLI«, % basov, 6 re- gistrov. Berglez Ivan, Celje, Breg 34. PRODAM lepo kuhinjsko kredenco. Naslov v upravi liista. PRODAM divan in otroško posteljico z vložkom. Vprašati popoldne od 5. ure naprej pri: Vid- mar, Kocbekova ulica 3. ČRNI RIBEZ vrste >Rosental<, enoletne sadike prodam. Majcen, Celje, Aškerčeva 3. PIANINO ali klavir vzamem v najem. Naslov v upravi lista. GARAŽO oddam v novi hiii na Otoku, najbolj- šemu ponudniku. Naslov v upravi lista. KUPIM polovično violino. Vprašati na upravo lista. POSOJILO lOO.OOO di" ^ ' ročno) proti dob- rm obrestim želi ciijiki obrtnik. Naslov v upravi lista. PROSIM poštenega najditelja ženske zapestne ure izffubljene dne h. 12., da jo vrne,, proti nagradi na upravo lista. OPOZORILO Uprava vodovoda upozarja podjetja, hišn« svete in lastnike stanovanjskih hiš, da zavarn- jejo pred mrazom vodovodne instalacije is vodne števce. Vsa popravila okvar, nastalih vsled mraz« bomo zaračunali. Z A 11 V A L A Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega mr. ph. ANCIK JOŽETA lekarnarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetja in vence in izrazili ustmen« ali pismeno sožalje. Naša posebna zahvala dr. Lovšinu in dr. Završniku iz Celja ter prof. dr. Lavriču in dr. Zaklju iz Ljubljane, kakor tudi zdravniškemu in strežnemu osebju celjske ia ljubljanske bolnišnice. Nadalje prisrčna hvala predstavnikom in zastopnikom uradov, ustanov, političnih družbenih in strokovnih organizacij ter številnim prijateljem in sodelavcem iz Celja, Ljubljane, Ribnice in ostalih krajev, kjer ja pokojnik živel in deloval. Hvala tudi govor- nikom za tople besede priznanja ter godbi LM in pevcem za žalostinke. Še enkrat iskrena globoka zahvala vsem, ki so kakorkoli počastili spomin našega dobrega nepozabnega Pepota. Ančikovi Celje 8. decembra 1958. Z A II V A L A Ob težki izgubi naše mame in stare mame TEREZIJE KOPACIN se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tak« lepem .številu spremili na njeni zadnji poti, ji obsuli grob z venci in cvetjem. Zahvaljujem« se tudi vsem, ki so z nami sočustvovali. Žalujoče hčerke: Julka, Danica in Rezka z družinami KINO UNION, CELJE Od 13.-16. 12., »KALAf, jngoslov. film - drama. Od 17.—21. 12., »Princ študent«, ameriški barvai film — cinemascop. Dne 14. 12..matineja »Kariera Nikodema Dizme«, poljski film. KINO METROPOL, CELJE Od 11.-14. 12., »Prijateljsko nagovarjanje«, aae- riški barvni film — drama. Od 15.-19. 12., »Na amrt obsojeni je pobegnil«, francoski film. ZANIMIVOSTI Druga plat kavbojske medalje Vsi pravzaprav, roko na srce, radi po- gledamo kavbojko, posebno pa še, če je tudi vsebinsko dobra. Pri vsakem kav- boj skem filmu labko že v prvi četrtin ugEUiemo konec, napovemo »glavne mrl- vake«, določimo pare, ki pridejo skupaj itd.. Pri vsej tej ogromni plaži in po- plavi kavbojk in indijaneric, ki že četri stoletja prinaša filmskim magnatom do- bičke, pa smo lahko zares v strahu, če ni naša predstava o dogodkih in ljudeh na »Divjem zapadu« le preveč zmali- čena. Ce je, potem je po zaslugi potom- cev nekdanjih kweekarjev, trapperjev, stezosledcev, zlatokopov in mejašev. Kako je bilo v resnici? Precej tako, kot kažejo filmi, toda tudi precej dru- gače. Zadnje čase sicer pisci scenarijev kavbojk in indijaneric popuščajo in za- čenjajo stvari realneje opisovati. Revol- veraši se ukvarjajo z duševnostjo in In- dijanci postajajo na platnu bolj človeški. Nastajajo sem in tja psihološke indija- nerice, ki naj opravičijo grehe belca nad rdečim plemenom. Neki ameriški ljubitelj (ali pa tudi ne) kavbojk in indijaneric je pridno štel vse »padle Indijance« s filmskih platen. Dob i je številko, ki presega celokupno cenitev rdečekožega prebivalstva Ame- r ke. Najboljši današnji strelci so pre- -zkusili stare pištole in ugotovili, da se i naslonjenimi rokami težko zadene z - njimi v blizek cilj, kaj šele z boka. Res- nica o kavbojih je še vel ko bolj ža- lostna. Ti možakarji, pastirji govejih 3red, so malokdaj streljali, pa tudi po- sebno dobri jezdici niso bili. Verodo- stojne kronike odkrivajo, da so bili ti kravji pastirji po navadi samotni in ne- uki ljudje, ki so bili celo zelo boječe sorte, kadar so prišli v mejaške nasel- bine. Revolveraši, ki so se razbohotili v času, ko so na Zapadu odkrili zlato, so bili zločinci najslabšega kova, zahrbt- neži in hladnokrvni morilci. Indijanci v resnici niso bili divjaki, ki so hrepeneli po skalpih belih mož. Njihovi pojmi po- štenosti so lahko še danes vzgled. Ce so se kdaj dvignili, so se v skrajni sili, ko so jim belci le prehudo gospodarili. Posebno p>oglavje so tudi šerifi. Le v izjemnih primerih so bili ti čuvarji jav- nega reda in varnosti izvoljeni in ime- novani na slepo srečo. Običajno so bili to v posebnih šolah izurjeni ljudje, ki niso krojili postave po svojem preu- darku, temveč po zeikonih in pravilih. Slučajno smo prišli do slik, .ki so do- kument tistih razburljivih časov. Bo- jimo se, da bodo naši prevneti ljubi- telji kavbojk precej razočarani. Le oglejte si te glavne predstavnike Div- jega zapada«. Tole je »primerek« resničnega kav- boja. Dobrohotnega izgleda, nič kaj bo- jevite opreme in v družbi ovčarja, ki jih v kavbojkah nismo še nikoli videli. Ko je sosedov fant videl tele ču- varje reda na »Divjem zapadu«, je pre- sene^^en in razočaran vzkliknil: »Kakšni hlodi!« Res so strašni ti možje, toda boli na izgled, kot pa bi pričakovali od njihove sposobnosti v hitrem ravnanju s pištolami. Ce bi jim nataknili avstrij- ske čepice, bi lahko mirne duše napi- sali: — Tile korenjaki so lovili Guzeja! Se spominjate mičnih deklet iz filma »Rdeče podvezce«? Tako nam danes prikazujejo plesalke v zabaviščih me- jaških naselbin. Predstavljamo vam dve izmed resničnih »scovvgirls« ... Noselje starcev brez ene stopnice John Stelling, sedemdesetletni grad- benik, gradi blizu Tampa v Floridi na- selje za svoje vrstnike, ki se želijo umakniti iz okolja mladih naslednikov, da bi sinovom in hčerkam ne bili v breme. Posebnost tega naselja je v tem, da v celotnem mestecu ne bo niti ene stoj>- nice. Tla bodo iz materiala, na katerem ne more j>ešcu spodrsniti. Do vseh na- prav v hišah in javnih lokalih bodo mogli prebivalci priti tudi na vozičkih. V kopalnicah bodo posebne naprave, da starci ne bodo potrebovali pomoči. Vsa električna napeljava in gretje bo tako cez tisoc prostovoljcev za polet na mesec Običajno je, da vsaka novost navduši vrsto zanesenjakov, toda včasih, ko se približuje doba vsemirskih poletov, od- ložitev vendar ni tako enostavna. Med- tem ko so s floride sporočili, da se je ponovni poizkus izstrelitve rakete na mesec ponesrečil, se povsod po svetu prijavljajo ljudje, kibi prvi radi pole- teli v vabljivo nevarnost. V Sovjetski zvezi je baje že nad 1000 prostovoljcev, ki čakajo na poziv sovjetskih astronav- tov, da se udeležijo odprave na mesec. urejeno, da je vsak požar nem©f«6. No zamisel ni slaba, saj 'bo marsi- komu odvzela občutek nemočnosifc. To- da eno slabost »naselje starih« pa ven- darle ima: — Hišice so si lahk» kufidi le petični starci... vesoljni potop, ce BOMO »dražili« mesec Švedski inženir Robert Engstrom je objavil svoj protest na vesti, da bi uteg- nili poslati na mesec raketo, ki bi v svoji glavi nosila vodikovo bombo. Trdi, da bi kaj lahko prišlo do motenja rav- notežja plime in oseke na zemlji. Pravi, če bi ta bomba imela moč 20 megaton, potem se lahko pripravimo na pravcati vesoljni potop, vsekakor pa bi vsak« bombardiranje meseca ipovzročilo ve- like poplave. že Štirinajst let neprestano spi V Cikagu že štirinajst let nepreki- njeno spi Paul Sowa. Leta 1944 je 29. ja- nuarja zbolel za neko posebno boleznijo, ki jo imenujejo »spalna gripa«. T® je neka vrsta vnetja možgan. Paul je bil takrat star 6 let, danes pa je zrastel v 170 cm visokega mladeniča. Baje mi- mo napake, da se ves čas še ni prebudil, fant nima nobenih drugih pomanjklji- vosti. Hranijo ga izključno z močao hrano iznajdljivi kapeln« PLOMBIRANEGA FIAT A TOZBA Ni žalosti moji nikjer tolažila! Gospe ni več, da bi se k meni privila, da roka ponosne in bujne te žene, obložena z zlatom, bi božala mene. Ni več gospodarja, ki me je šofiral in z mano je rad kilometre požiral, ko z družbo izbrano drvel je v daljave in pel je in pil je poln sreče in slave. Pred barom, kavarno bilo mi je mesto, od koder bleščeč sem odhajal na cesto. Potem pa, tako je usoda hotela, me huda je kazen zadela kot strela. Ni zame več vožnje, ni zraka, ni sonca, ko tiho samevam in čakam le konca. Moj dom je zdaj uta, prepolna prepiha, kjer v prahu, nesnagi s težavo se diha. Mar svojo sem bridko usodo zaslužil? Ze res s tihotapci sem tudi se družil! In uta uboga še dalje moj dom bo, ker še jo bom nosil — carinsko to plombo. Komisija za delovna razmerja pri podjetju PLANINA-CEUE, sprejme takoj 1 Fakturista 1 saldokontista — mlajšega ' 1 pomožnega delavca Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. PIRATI V TASMANSKEM MORJU »Prav, skušal se bom splaziti do vas.« Petrovo telo se je privaiiio za njegov hrbet. G-ilbert je čutil njegove prste, ki so tipali po njegovih rokah. S celim telesom se je moral premikati, da je lahko segel višje ali nižje. Pol ure se je mučil, da bi razvezal vozel, ki pa je bil tako spretno zateg- njen, da ga ni bilo mogoče odyezati. Mučil se je še in še, a zaman. Potem je prenehal in mirno obležal. »Nu? Kaj pravite zdaj?« je vprašal Gilbert ironično. »Ali sva T kaši ali ne?« »Zgubljena sva, priznam,« je odvrnil Peter in v onemogli jezi zaškripal z zobmi. »Bedak sem, imeli ste prav, tisočkratni bedeik.« »Sto tisočkratni!« je popravil Gilbert. »Veste, toda vseeno ste dober dečko in kar žal mi bo, ker se bova morala kmalu po- sloviti for ever. Rad bi z vami popil kozarec dobre pijače, ne šalim se več ,,,« Nekaj minut sta molčala. Potem je vprašal Peter: »Kako veste, da naju bodo ubili?« »Gospod kapitan mi je že dal na izbiro. Kroglo v glavo, lahko pa tudi v obliki malice za morske pse, če mi je bolj všeč. Izbral sem drugo, ker je zanimivejše in pa tudi bolj koristno.« »Za koga?« »Za pse vendar, ki cenijo človeško meso kot izredno po- slastico.« »Da se vam le ljubi zbijati neslane šale.« »Ne preostane nama drugega, dragi Peter, kot neslane šale. Prav nič in če mislite, da mi je kaj do smeha, se hudo motite. Po pravici povedano, me obhajajo nekam čudni občutki, ki niso daleč od strahu.« »Mogoče bodo počakali še dan ali dva. V tem času se lahko marsikaj zgodi.« »Roke, na primer, nama lahko odmro,., Sicer pa upam, da nama bodo dali kaj pod zob in takrat nama bodo razvezali roke, če naju ne bodo pitali kot dojenčka. Mogoče nama uspe, da zada- viva vsak po en primerek teh lopovov in potem nekaj lažjih src odfrčiva v nebesa.« »Ce bi imela nož .,,« »Ce bi sedela lepo doma, Počakajva jutra, takrat bo vse bolj jasno.« Inšpektor Mc Dull se je zleknil na stol in poslušal poročilo enega izmed uradnikov, ki so zasliševali kapitana Wilkinsa od Over Pacific Lines. Nervozno je mečkal cigare in ob vsa- kem stavku prekinjal sogovornika z vmesnimi vprašanji. »O tem ne more biti nobenega dvoma,« je dejal, ko je uradnik končal. »Ce so nafto iztovorili pri Flyntovih otokih — koliko sodov, pravite? — petdeset? torej petdeset sodov nafte, to menda nekaj pove! Motorni čolni Mr. Wrighta vozijo na bencin, kolikor vem, zato je kaj čudno, zakaj bi na Flvntovih otokih potrebovali kar petdeset sodov nafte! Kaj pravite Roberts?« »Gotovo, sir, zelo čudno. Zdi se mi, da...« »Imate prav. Nafto so lahko potrebovali zgolj za pogon večj« ladje. In kako, sklepate, so prišli na misel, da jo pripeljejo iz San Francisca, mesto, da bi šli ponjo nekam bliže?« »Docela preprosto, hoteli so ..,« »Seveda, v Avstralijo sd niso upali ponjo! In čemu si niso upali?« »Razumljivo..,« »Pa jasno. Policija bi jih brž zavohala. Kaj sklepate iz vsega tega?« »Pirati so nedvomno na ,,.« »Nedvomno na Flyntovih otokih. To sem pomislil takoj spo- četka. Dobro, lahko greste. Pokličite mi Clarka.« Mc Dull ni spadal ravno med prvovrstne policiste, vendar je imel mnogo zdravega čuta za preprosto logiko, ki je vselej dopuščala sklep: »Ce ni belo, je črno.« To je bila navsezadnje nedvomno odlika. Mc Dull je veljal za človeka, ki se ne obotavlja dolgo, marveč korači po najbližnji poti k cilju. »Gilbert, prosi,« je razmišljal, »naj čakam, dokler ne sporoči natanke lege. Toda, kaj naj počnem z natanko lego? Saj je vendar dosti bolj preprosto, če obkolim oba otoka in konec.« Vstopil je Clark, »Poslali ste pome, sir.« »Da, Clark. Odpotovali boste v Hobartž. Pri firmi Bloriot & Co, poizvejte, kaj je naložila »Santa Cruz« in kdo je tovor dobavil.« »Da, sir. Potujem nemudoma?« »Vsekakor-.« Ko je Clark zapustil sobo, sd je Mc Dull prižgal novo cigaro, kajti poprejšnja je bila čisto razecfrana. Mučila ga je želja, da bi opremil policijski hidroplan in precej odpotoval na otoke ter končal z afero, ki je že ogražala njegov ugled. Vendar je okleval. Gilbert je veljal za odličnega detektiva, zato se je bilo mogoče nanj zanesti, da ni kar tja v dan prosil za nekaj dni. Pred dnevi je bil poslal šifriran radiogram, v kate- rem sporoča, da teko stvari v kar najlepšem redu in da bo »Lucija« pripeljala natančnejša poročila, ko se bo vrnila. »Lucija« lahko pripluje tudi šele čez teden dni. In Gilbert je na otokih docela sam. Kaj če so pirati zasumili in mu preti nevarnost? Kaj če je že mrtev? Ob tej misli je Mc Dulla spreletel mrzel srh. Toda kljub želji, da bi poslal na otoke močno policijsko ekspedicijo, je vendar sklenil, da počaka še dan ali dva. vendar pa naj bo vse pripravljeno, da lahko nemudoma odletijo na otoke. Pokiical je spet Robertsa. »Prosite Vojaško letališče, če nam lahko pomagajo z nekaj lovci. Cas bomo še sporočili.« Domov se je odpravil šele proti peti uri popoldne. Ob osmih vzečer je zazvonil telefon. Klical ga je Roberts. Nemudoma da naj pride v pisarno, ker so dobili važna sporočila. Novozelandski pamik »Falmyra« je na vožnji iz Aucklanda v Melbourne našel jugozapadno od Flyntovih otokov ostanke po- nesrečene »Lucije«, krmo z napisom in preinie ohišie. Mc Dull in Roberts sta se precej odpeljala v pristanišče. Stro- kovnjaki so po sledovih ni ostankih, ki jih je »Fa^mvra« pri- peljala Melbourne, ugotovili, da je bil vzrok potopitve eksplo- zija, čeprav je bilo komaj verjetno, da je razneslo kotle. Morska mina je bila najverjetnejši vzrok. »Trupla niste našli nobenega?« je vprašal Mc Dull kapitana »Palmyre«. »Ne. Na mesto nesreče smo naleteli dopoldne, nesreča i>a se je zgodila najbrž že ponoči. Morski psi hitro opravijo svoj posel.« Novica se je s hitrostjo poplave razširila po mestu. Sorodniki tistih, ki so bili na krovu »Lucije« so valili vso krivdo na kapi- tana in obsojali družbo, lastnico izletniškega parnika, češ da je zaupala poveljstvo nesposobnemu človeku. Ko sta se Mc Dull in Roberts proti enajsti ponoči vrnila v pisarno, se je inšpektor, gnan od strašne slutnje, odločil, da ne bo več čakal Gilbertovega sporočila. »Zopet v bližini teh prekletih otokov,« je rekel pomočniku, ko je ut.ruien sedel v naslanjač. »Ce so »Lucijo« minirali pirati, bo vsa krivda padla na naša ramena, ker jih nismo pravi čas ujeli. Javno mnenje je v takšnih primerih strašno omejeno.« »Saj vendar ni nobenih dokazov, da je to zopet delo morskih roparjev.«