Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1928.
Letnik X
78.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
IT s e lb i n a,:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
277.	Uredba filozofske fakultete v Ljubljani.
278.	Popravek h končnemu zapisniku k trgovinski pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo.
279.	Pravilnik o zamejničevanju katastrskih (davčnih) občin.
280.	Razpis o uporabljanju največje ugodnosti za blago, ki izvira iz Kanade.
281.	Pravilnik o izpitih za motoriste v rečnem brodarstvu.
282.	Razpis o uvoznih ekspedicijah umetnega gnojila, čigar ocarinjanje je združeno z opravljanjem carinskih dolžnosti.
283.	Popravek k navodilom, kako naj se izvršujejo uvozne ekspedicije vzorcev in modelov, ki se uvažajo iz pogodbenih držav na povratek.
284.	Uredba o prenosu poslov nadzornega in disciplinskega gospostva nad okrajnimi zastopi v Sloveniji na oblastno samoupravo v Ljubljani, odnosno v Mariboru.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 285. Tarifna obvestila.
Razne objave.
iz „Službenili Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 183 z dne 10. avgusta 1928.:
Ukazi Njeg'ovega Veličanstva kralja z dne 28. julija 1928.: Pomaknjena sta: v 4. skupino I. kategorije dr. Anton Štuhec, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani; v 5. skupino I. kategorije Stanko Svetek, sodnik v Ormožu. ;— Postavljen je dr. Josip Štula r, sodnik v 6. skupini I. kategorije okrajnega sodišča v Radovljici, za okrajnega sodnika in predstojnika istega okrajnega sodišča.
Objavi ministrstva za notranje posle z dne 25. julija 1928.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta sprejeta: 1.) Jožef Dedek, inženjer v Ljubljani, skupno z ženo Marijo in dvema maloletnima otrokoma; 2.) Fran V en tu-r i n i, učitelj v Ljubljani, skupno z ženo Ano in tremi maloletnimi otroki.
Zapisnik o LXXXIII. redni seji narodne skupščine z dne 20. junija 1928.
Številka 184 z dne 11. avgusta 1928.:
Objava generalne direkcije davkov z dne 16. julija 1928.: «Citalniško društvo» v Krčevini pri Ptuju je oproščeno plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah.
Zapisnik’ o LXXXIY. redni seji narodne skupščine z dne 1. avgusta 1928.
Številka 185 z dne 13. avgusta 1928.:
Odlok ministrstva za narodno zdravje z dne 19. junija 1928.: Uvrščen je v 5. skupino L kategorije dr. Milan Papež, sreski sanitetni referent v Logatcu.
Zapisnik o LXXXY. redni seji narodne skupščine z dne 2. avgusta 1928.
Številka 186 z dne 14. avgusta 1928.:
Zapisnik o LXXXVI. redni seji narodne skupščine z dne 3. avgusta- 1928.
Objava generalnega inspektorata ministrstva za finance k dne 3. avgusta 1928.: Z valutami sme poslovati Mihajlo S a m o u k o v i ć iz Raba v Baški na otoku Krku.
Številka 187 z dne 15. avgusta 1928.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 2. julija 1928.: Pomaknjeni so iz 6. skupine I. kategorije v 5. skupino I. kategorije političnoupravni uradniki dr. Fran Hrašovec pri velikem županu v Mariboru, Milan Makar pri sreskem poglavarju v Ma riboru, desni breg, dr. Leon Brunčku, upravitelj ljutomerskega sreza v Ljutomeru, in dr. Anton F a r č n i k pri sreskem poglavarju v Celju.
Odlok generalnega direktorja ministrstva za pošto in telegraf z dne 20. julija 1928.: Premeščena je po službeni potrebi od poštnega in telegrafskega urada v Novem mestu k poštnemu in telegrafskemu uradu v Kastvu Pavla Andres, poštna in telegrafska uradnica v 3. skupini II. kategorije.
Zapisnik o LXXXVII. redni seji narodne skupščine z dne 4. avgusta 1928.
Zakoni in kraljevske uredbe.
277.
Uredbo
filozofske fakultete v Ljubljani.*
I.	Naloga filozofske fakultete.
Člen 1.
Filozofska fakulteta ima nalogo:
a)	obdelovati znanost in pripravljati strokovne delavce v njej;
b)	pripravljati učitelje za poedine njene grane.
!!. Predavanja.
Člen 2.
Na filozofski fakulteti se predavajo te-le znanosti in znanstvene grane:
1.	) Teoretična filozofija, spoznavna teorija, logika, psihologija, zgodovina filozofije.
2.	) Praktična filozofija s pedagogiko.
3.	) Matematika (analiza in geometrija).
4.	) Uporabna matematika (mehanika, teoretična fizika, nebesna mehanika).
5.	) Astronomija (matematična in fizikalna) in meteorologija.
* Uredba — beograjske — fakultete je bila potrjena z ukazom z dne 1. februarja 1906. in pozneje izpreme-njena in dopolnjena z uredbo z dne 25. februarja 1911. Filozofska fakulteta ljubljanske univerze je po sklepu svojega fakultetnega sveta z dne 24. junija 1925. z začetkom študijskega leta 1925./1926. sprejela za diplomske in doktorske izpite izpitni red beograjske fakultete z dostavkom, da se je v izpitnih skupinah nadomestil izraz: «srbski jezik in književnost» z izrazom: «slovenski ali srbohrvatski jezik in književnost (po izberi)», izraz: «srbska zgodovina» pa z izrazom: «narodna zgodovina». Ta sklep je odobrilo ministrstvo za prosveto z odlokom z dne 12. septembra 1925., P- br. 11.431. — Tukaj je priobčena uredba filozofske fakultete v Ljubljani v sedaj veljavni obliki, kakršno je dobila z ukazom Njegovega Veličanstva kralja o izpremembah in dopolnitvah v ureditvi filozofske fakultete univerze v Ljubljani z dne 16. junija 1928., razglašenim v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. junija 1928., št. 173/LVI.	Op. ur.
6.	) Eksperimentalna fizika.
7.	) Kemija (neorganska in organska, fizikalna in tehnološka).
8.	) Mineralogija s petrografijo.
9.	) Botanika.
10.	) Zoologija s primerjalno anatomijo.
11.	) Fiziologija s fiziološko kemijo.
12.	) Geologija s paleontologijo.
13.	) Geografija (fizikalna geografija in antropogeografija).
14.	) Etnologija z etnografijo.
15.	) Slovenski in srbohrvatski jezik z južnoslovanskimi jeziki.
16.	) Primerjalna slovnica s sanskritom.
17.	) Zgodovina slovenske in srbohrvatske književnosti z južnoslovanskimi književnostmi.
18.	) Slovanska filologija.
19.	) Klasična filologija.
20.	) Romanska filologija.
21.	) Germanska filologija.
22.	) Primerjalna književnost s teorijo književnosti.
23.	) Narodna zgodovina.
24.	) Zgodovina starega veka.
25.	) Zgodovina srednjega veka.
26.	) Zgodovina novega veka.
27.	) Bizantiologija.
28.	) Umetnostna zgodovina (klasična arheologija, zgodovina novejše umetnosti).
Razen tega lahko predavajo lektorji:
a)	Francoski jezik s književnostjo.
b)	Nemški jezik s književnostjo.
c)	Angleški jezik s književnostjo, č) Italijanski jezik s književnostjo.
d)	Romunski jezik s književnostjo.
e)	Madžarski jezik s književnostjo.
f)	Turški jezik s književnostjo.
g)	Arbanaški jezik s književnostjo.
Nove stolice in docenture za predele onih znanosti, za katere so stolice že ustanovljene, se ustanove po sklepu sveta filozofske fakultete in z odobritvijo ministra za prosveto.
Člen 3.
Na filozofski fakulteti so ustanovljeni še ti-le seminarji in znanstveni zavodi:
1.	) Seminar za filozofijo (teoretično in praktično).
2.	) Seminar za matematiko (čisto in uporabno).
3.	) Astronomski in meteorološki observatorij.
4.	) Fizikalni zavod.
5.	) Kemijski zavod.
6.	) Mineraloško-petrografski zavod.
7.	) Botanični zavod z botaničnim vrtom.
8.	) Zoološki zavod.
9.	) Fiziološki seminar.
10.	) Geološko-paleontološki zavod.
11.	) Geografski zavod.	1
12.) Etnološki seminar.
IB.) Slovanski seminar (slovanska filologija, narodna zgodovina, zgodovina narodne književnosti).
14.	) Seminar za klasično filologijo in zgodovino starega veka.
15.	) Seminar za nove jezike in književnosti in primerjalno književnost s teorijo književnosti.
16.	) Seminar za zgodovino srednjega in novega veka in za bizantiologijo.
17.	) Seminar za klasično arheologijo in umetnostno zgodovino.
Novi seminarji in znanstveni zavodi se ustanove po sklepu sveta filozofske fakultete in z odobritvijo ministra za prosveto.
Člen 4.
Na koncu vsakega poluletja mora naznaniti učitelj dekanu, o čem bo predaval in kakšne vaje bo imel v prihodnjem poluletju. Na podstavi tega določi potem fakultetni svet obči semestralni razpored, ki se objavi v univerzitetnem programu predavanj.
Docenti, razen onih, ki imajo samostalno vso stolico, določajo svoja predavanja sporazumno s predmetnim učiteljem, če pa tega ni, s svetom filozofske fakultete.
Člen 5.
Učitelji morajo uravnati predavanja in vaje tako, da predelajo ves predmet sistematično naj-kesneje v štirih letih.
Člen 6.
Predavanja trajajo od dne 16. septembra do božičnih počitnic v zimskem in od dne 5. februarja do konca maja v poletnem semestru.
Člen 7.
Reden slušatelj filozofske fakultete more postati oni, ki izpolni vse predpise o vpisu na univerzo tako, kakor so določeni z zakonom in občo uredbo univerze.
Glede onih rednih slušateljev, ki prestopijo z drugih fakultet na filozofsko ali pridejo z inozemskih fakultet ter imajo izpričevalo o opravljenem zrelostnem izpitu, odloči fakultetni svet, ali in kateri prejšnji semester naj se jim prizna; vendar pa se jim nikakor ne sme priznati več nego šest semestrov.
Člen 8.
Za izredne slušatelje se morejo vpisati osebe, ki so dovršile srednjo strokovno šolo ali najmanj šest razredov srednjih šol.
Izredni slušatelji nimajo pravice do opravljanja izpitov, določenih s to uredbo; dobivati ne morejo štipendij, v seminarje in zavode pa se smejo sprejemati samo, če je prostora tudi zanje. O njih bivanju na univerzi jim more izdati rektorat na njih zahtevo potrdilo po semestrih, overovljenih v indeksu, o delovanju in uspehu pa poedini učitelji na podstavi predhodnega izpraševanja.
Onim izrednim slušateljem, ki izpolnijo pozneje pogoje za redne slušatelje, se semestri izrednih študij ne štejejo v semestre rednih študij.
Člen 9.
V začetku vsakega poluletja vpiše redni slušatelj v svojo vpisnico predavanja, ki jih želi poslušati, in vaje, ki se jih želi udeleževati; pri tem pazi, da vpiše za čas osmih poluletij v vpisnico vse predmete in vse vaje ene izmed skupin diplomskih izpitov (glej člen 11.). Že vpisana predavanja in vpisane vaje za dotično poluletje smejo slušatelji izpustiti ali zamenjati za druge samo v prvem mesecu od začetka predavanj, kar morajo naznaniti dekanu filozofske fakultete.
Rednim slušateljem se smatra poluletje za polnoveljavno, če imajo vpisanih na teden najmanj dvanajst ur predavanj in vaj in če so njih redno zahajanje k tem predavanjem in vajam potrdili učitelji in je dekan overovil njih podpise.
Izredni slušatelji morejo vpisati tudi manjše število tedenskih ur.
III. Izpiti.
Člen 10.
Na filozofski fakulteti so izpiti diplomski in doktorski.
Obe te dve vrsti izpitov imata značaj strokovnih znanstvenih izpitov.
Člen 11.
Diplomski izpiti se opravljajo iz naslednjih znanstvenih skupin:
I.	Skupina za teoretično matematiko:
a)	Teoretična matematika.
b)	Racionalna mehanika, poleg tega teoretična fizika ali nebesna mehanika.
c)	Fizika ali teoretična astronomija.
II.	Skupina za uporabno matematiko:
a)	Racionalna mehanika, teoretična fizika in nebesna mehanika.
b)	Teoretična matematika.
c)	Fizika in praktična astronomija.
III. Astronomska skupina:
a)	Astronomija (teoretična in praktična) in nebesna mehanika.
b)	Teoretična matematika.
c)	Racionalna mehanika, fizika in meteorologija.
IV. Fizikalna skupina:
a)	Fizika.
b)	Racionalna mehanika in teoretična fizika.
c)	Osnove višje matematike, kemija in poleg tega meteorologija ali praktična astronomija.
V. Fizikalno-kemijska skupina:
a)	Fizika.
b)	Fizikalna kemija.
c)	Osnove višje matematike, osnove racionalne mehanike, teoretična fizika in kemija.
V. a. Kemijsko-fizikalna skupina:
a)	Fizikalna kemija.
b)	Fizika in kemija.
c)	Osnove višje matematike, mineralogija in meteorologija.
VI. Kemijska skupina:
a)	Kemija.
b)	Fizika.
c)	Fizikalna kemija, osnove višje matematike, mineralogija in ena prirodoslovna znanost.
VII. Praktično-kemijska skupina:
a)	Kemija (z razširjenimi vajami).
b)	Fizika.
c)	Fizikalna kemija, osnove višje matematike, mineralogija in poleg tega kemijska tehnologija ali ena prirodoslovna znanost.
VIII. Mineraloško-geološka skupina:
a)	Mineralogija s petrografijo in geologija s paleontologijo.
b)	Zoologija.
c)	Botanika s kemijo in fiziko ali botanika s kemijo in fizikalno geografijo.
IX. Biološka skupina:
a)	Botanika in zoologija.
b)	Fiziologija in geologija s paleontologijo.
c)	Kemija z mineralogijo ali fiziko ali mineralogija in fizika.
X. Fizikalno-geografska skupina:
a)	Geografija.
b)	Geologija s petrografijo.
c)	Fizika in meteorologija.
XI. Antropogeografska skupina:
a)	Geografija.
b)	Etnologija z etnografijo.
c)	Narodna zgodovina s sociologijo.
XII. Skupina za narodni jezik:
a)	Slovenski (ali srbohrvatski) jezik s staroslovenskim jezikom.
b)	Zgodovina južnoslovanske književnosti in teorija književnosti.
c)	Narodna zgodovina, primerjalna slovnica indoevropskih jezikov in en slovanski jezik in poleg tega en klasičen ali orientalen jezik s književnostjo ali en moderen jezik (francoski, nemški, angleški, italijanski).
XIII. Skupina za narodni jezik in književnost:
a)	Zgodovina južnoslovanske književnosti.
b)	Slovenski (ali srbohrvatski) jezik s staroslovenskim jezikom.
c)	Narodna zgodovina in en slovanski jezik in poleg tega en klasičen ali orientalen jezik s književnostjo ali en moderen jezik (francoski, nemški, angleški, italijanski).
XIV. Skupina za narodnoknjiževnost:
a)	Zgodovina južnoslovanske književnosti.
b)	Primerjalna književnost s teorijo književnosti.
c)	Slovenski (ali srbohrvatski) jezik s staroslovenskim jezikom, narodna zgodovina, en slovanski jezik in poleg tega en klasičen jezik s književnostjo ali en moderen jezik.
XV.	Slovanska skupina:
a)	Ruski jezik in književnost.
b)	Češki (ali poljski) jezik s književnostjo ali slovenski (ali srbohrvatski) in staroslovenski jezik.
c)	Slovenski (ali srbohrvatski) in staroslovenski jezik (za one, ki ga nimajo pod b) in primerjalna slovnica indroevropskih jezikov ali primerjalna slovnica slovanskih jezikov in zgodovina južnoslovanske književnosti (za one, ki imajo pod b češki ali poljski jezik).
XVI.	Klasična skupina:
a)	Klasična jezika s svojima književnostma.
b)	Zgodovina starega veka in poleg tega klasična arheologija ali bizantiologija.
c)	Narodna zgodovina in primerjalna slovnica indoevropskih jezikov ali zgodovina južnoslovanske književnosti ali en moderen jezik s književnostjo ali etnologija z etnografijo.
XVII.	Oriental n a skupina:
a)	Orientalna filologija.
b)	Narodna zgodovina.
c)	Slovenski (ali srbohrvatski) jezik, slovenska (ali srbohrvatska) književnost in primerjalna slovnica indoevropskih jezikov.
XVIII. Romanska skupina:
a)	Francoski jezik in književnost s starofrancoskim jezikom ali italijanski jezik in književnost.
b)	Primerjalna književnost s teorijo književnosti ali primerjalna slovnica romanskih jezikov.
c)	Latinski jezik in južnoslovanska književnost.
XIX.	Germanska skupina:
a)	Nemški jezik s staronemškim jezikom ali angleški jezik in književnost s staroangleškim jezikom.
b)	Primerjalna književnost s teorijo književnosti ali primerjalna slovnica indoevropskih jezikov.
c)	Zgodovina južnoslovanske književnosti in poleg tega slovenski (ali srbohrvatski) jezik ali narodna zgodovina ali nemški jezik (za one, ki imajo pod a angleškega) ali angleški jezik (za one, ki imajo pod a nemškega) ali francoski jezik.
XX.	Skupina za narodno zgodovino:
a)	Narodna zgodovina.
b)	Obča zgodovina in poleg tega bizantinska zgodovina ali orientalna filologija.
c)	Pomožne zgodovinske znanosti, zgodovina južnoslovanske književnosti in poleg tega umetnostna zgodovina ali slovenski (ali srbohrvatski) jezik ali en slovanski ali en klasičen ali en moderen jezik ali etnologija z etnografijo ali klasična arheologija.
XXI.	Skupina za občo zgodovino:
a)	Obča zgodovina.
b)	Narodna zgodovina in bizantinska zgodovina.
c)	Etnologija z etnografijo ali geografija ali en klasičen jezik ali primerjalna zgodovina književnosti ali umetnostna zgodovina ali glasbena zgodovina.
XXII.	Skupina za umetnostno zgodovino:
a)	Umetnostna zgodovina.
b)	Obča ali narodna zgodovina.
c)	Narodna zgodovina (za one, ki imajo pod b občo zgodovino) ali obča zgodovina (za one, ki imajo pod b narodno zgodovino) in poleg tega en moderen jezik.
XXIII. Skupina za primerjalno književnost:
a)	Primerjalna književnost s teorijo književnosti.
b)	En klasičen in en moderen jezik.
c)	Obča zgodovina in poleg tega umetnostna zgodovina ali glasbena zgodovina.
XXIV.	Etnološka skupina:
a)	Etnologija z etnografijo.
b)	Slovenski (ali srbohrvatski) jezik ali zgodovina južnoslovanske književnosti ali obča zgodovina ali klasična jezika s svojima književnostma ali narodna zgodovina ali geografija.
c)	Geografija ali slovenski (ali srbohrvatski) jezik za one, ki nimajo tega predmeta pod b) in poleg tega ali zgodovina južnoslovanske književnosti (za one, ki je nimajo pod b) ali en klasičen jezik (za one, ki nimajo klasičnih jezikov pod b) ali klasična arheologija ali bizantiologija.
XXV.	F i 1 o z o f sk a skupina:
a)	Spoznavna teorija, logika, psihologija in zgodovina filozofije.
b)	Etika in estetika.
c)	Osnove višje matematike ali osnove astronomije ali fizika in kemija ali obča biologija.
XXVI.	Psihološka skupina:
a)	Eksperimentalna psihologija.
b)	Fiziologija, zgodovina filozofije in logika.
c)	Fizika in kemija ali botanika in obča biologija ali zoologija in obča biologija.
XXVII. Pedagoška skupina:
a)	Pedagogika.
b)	Psihologija in logika z etiko ali zgodovina filozofije.
c)	Obča biologija ali narodna zgodovina ali en moderen jezik (angleški, francoski, nemški). Predmeti v razdelkih pod a) in b) so strokovni,
v razdelkih pod c) pa pomožni.
Razdelek a) tvori glavno stroko.
Člen 12.
Izpiti iz poedinih razdelkov se opravljajo vsak zase, toda obenem iz vseh predmetov, ki sestavljajo te razdelke. Pravico, opravljati te izpite, imajo oni redni slušatelji filozofske fakultete, ki se vidi j iz njih vpisnic: 1.) da imajo zadostno število polnoveljavnih semestrov, in sicer za razdelek pod
a)	najmanj osem, za razdelek pod b) najmanj šest in za razdelek pod c) najmanj štiri; in 2.) da so imeli v tem času skupno predavanj in potrebnih vaj iz vsakega predmeta v razdelku pod a) najmanj šest, v razdelku pod b) najmanj pet in v razdelku pod c) najmanj štiri semestre. Če je v razdelku pod c) več nego dvoje predmetov, moreta zadoščati tudi samo dva semestra študij pri onih predmetih, ki se v celoti predelajo v dveh semestrih.
S prijajo za izpit iz razdelka a) mora predložiti | vsak kandidat potrdilo O tem, da se je udeleževal, delovanja v občem pedagoškem seminarju najmanj en semester, izvzemši VII. skupino.
V razdelkih pod a) in b) so vaje obvezne. Ali in v katerih skupinah in predmetih v razdelku pod c) je treba vaj in koliko časa trajajo, odloči v vsakem primeru fakultetni svet na predlog učiteljev.
Slušatelji, ki so dovršili realne srednje šole, morejo opravljati izpite iz skupin, navedenih od I. do vštete X. in od XXV. do vštete XXVII. skupine.
Člen 13.
Roki za opravljanje diplomskih izpitov so prvih petnajst dni meseca junija, septembra in januarja.
Če je število prijavljenih kandidatov veliko, sme fakultetni svet podaljšati te roke največ za petnajst dni.
Člen 14.
Kandidati, ki žele opravljati diplomske izpite, se morajo prijaviti dekanatu filozofske fakultete do dne 10. jimija, odnosno do dne 1. oktobra ali do dne 25. januarja. Prijava se mora predložiti pismeno v obliki prošnje, v kateri naj kandidat navede, za katero izpitno skupino in kateri njen razdelek se prijavlja.
Obenem morajo navesti kandidati v prijavi: ali se prijavljajo k izpitu prvikrat ali ponovno in ali se prijavljajo v poslednjem primeru zato, ker so od prejšnjega izpita odstopili, ali zato, ker tega izpita niso opravili Na vsaki prijavi mora biti kolek po zakonu o taksah.
Ob prijavi se predloži po členu 12. te uredbe na vpogled tudi vpisnica.
Izredni slušatelji se prijavljajo osebno pri učiteljih,'pri katerih žele opravljati izpit.
Člen 15.
Izpraševanje kandidatov pri diplomskem izpitu obseza znanosti dotične skupine v celoti, ne glede na to, ali so bili vsi deli predmeta pri predavanjih dovršeni ali ne.
Člen 16.
Na podstavi došlih prijav za diplomske izpite določi dekan filozofske fakultete za prijavljene kandidate izpraševalne odbore iz najmanj treh članov, sestavljene prvenstveno iz predmetnih učiteljev; za razdelek pod c) moreta biti v odboru najmanj dva člana. Če je kak predmetni učitelj zadržan izpraševati, mu določi fakultetni svet namestnika.
Vsakemu odboru predseduje njegov najstarejši član. Tako sestavljeni odbori pregledajo najprej prijave kandidatov in odločijo o njih pravici, oprav-
ljati diplomski izpit, glede na člen 12. te uredbe; potem pa določijo dni za poedine izpite, ki jih nato predsednik pismeno objavi.
Člen 17.
Diplomski izpiti iz strokovnih razdelkov pod a) in b) so pismeni in ustni, iz razdelka pod c) pa samo ustni.
Javni so samo ustni izpiti.
Člen 18.
Iz vsakega strokovnega razdelka se opravlja po en pismen izpit.
Pismeni -izpiti obsezajo izdelavo nalog, ki jih predlože pred začetkom vsakega takega izpita predmetni učitelji in jih odobri izpraševalni odbor.
Če je sestavljen sl rokovni razdelek iz več predmetov, se dado pri pismenem izpitu naloge iz vsakega teh predmetov, kandidati pa imajo pravico,! jzpitu.
mora ustrezati v razdelkih pod a) in b) uspeh iz vsakega poedinega predmeta oceni najmanj šest (6); sicer mora kandidat ponavljati ves (pismeni in ustni) izpit iz tega razdelka. V podobnem primeru sme ponavljati kandidat v razdelku pod c) ustni izpit iz enega predmeta, iz katerega je pokazal nezadosten uspeh, toda samo če ustreza njegov uspeh iz ostalih predmetov tega razdelka najmanj oceni osem (8). Obča ocena izpita iz vsega razdelka se določi potem po opravljenem ponovnem izpitu.
Člen 26.
O	izpitih vsakega kandidata vodi odbor poseben zapisnik, v katerega se zapiše: kandidatovo ime, razpored pismenih in ustnih izpitov, katere naloge in katera vprašanja je dobil, ali je kandidat izpit opravil (odnosno od izpita odstopil ali je bil odklonjen in pri katerem izpitu) in naposled končni sklep o opravljenem ali neopravljenem celokupnem
izbrati eno izmed njih, ki jo hočejo izdelati.
Po dovršenem izpitu izroči predsednik zapisnik
Pismene izpite iz istega razdelka opravljajo vsi's kandidatovimi pismenimi izdelki tajništvu uni-pnjavljem kandidati istočasno pod nadzorstvom ^ y službeno porabo Tajnigtv0 priobči takoj
enega izme c.anov izpiaseva nega o ora. a p0 do51jeneni zapisnilm uspeh izpita s posebno ob-izpiti trajajo najdlje slin ure m se opravljajo brez .	: .	.	,	, * .	,
pomožne književnosti, izvzemši posebne primere, viaV°' v	0Znagl za vsake^a kan?ldata skaPne
katerih spozna izpraševalni odbor za dobro, da do-joceae’ dobljene pn piSmenem in ustnem lzpitu' voli pomožno književnost.	!
v^-IBU Z i.
Pismeni izpit iz prirodoslovnih znanosti’ sme
biti združen s praktičnimi deli; ta izpit sme trajati j Kandidatu, ki je po gorenjih odredbah opravil po sklepu izpraševalnega odbora dlje nego štiri diplomski izpit iz vseh treh razdelkov ene izpitne ure.	1 skupine, izda rektorat fakultetno diplomo.
Na en dan se sme opraviti samo en pismen iz- v diplomi se označi znanstvena skupina s pred-pit. Če je za isti izpit: več kandidatov, morejo vsi meti, iz katerih je kandidat opravil izpit, in se za-izdelovati isto nalogo, izvzemši izpite s praktičnim beleži uspeh s številkami in z besedami pri pisme-delom, pri katerem dobi vsak kandidat posebno nem in ustnem izpitu pri razdelkih pod a) in b), nalogo.	j pri razdelku pod c) pa samo pri ustnem.
Člen 19.
Kandidata, ki bi pri pismenem izpitu skrivaj j
rabil zapiske ali dela, tuje koncepte ali nasvete, je Izpiti iz posameznih razdelkov se smejo oprav-treba takoj odstraniti od izpita. V tem primeru se ijati vsega skupaj trikrat, izjemoma, in sicer samo sme ponovno javiti k izpitu šele čez leto dni. Če se s posebno dovolitvijo fakultetnega sveta, pa tudi tak primer pri istem kandidatu ponovi, se ta kan- četrtič, didat takoj odstrani od izpita in izgubi pravico do vsakega nadaljnjega izpita.
Člen 20.
Po tako izvršenem pismenem izpitu pobere nad-, zorni član izpraševalnega odbora od kandidatov semester, prepise in koncepte ter jih izroči pod pečatom do-tičnemu predmetnemu učitelju. Pismeni sestavek ocenita predmetni učitelj in še en član odbora, ki ga odbor določi za to.
Kandidatu, ki ne bi opravil izpita iz razdelka pod c) najkesneje pred začetkom predavanj v sedmem semestru, odnosno izpita iz razdelka pod b) najkesneje pred začetkom predavanj v osmem semestru, se ne potrdi niti ne prizna dalje vpisani
Člen 29.
Člen 21.
Doktorski izpit morejo opravljati samo oni kandidati, ki so opravili diplomski izpit iz katerekoli znanstvene skupine (člen 11.) in ki predlože samostalno izdelano originalno znanstveno delo (tezo, inavguralno disertacijo) iz one znanstvene Po dovršenem pismenem izpitu se sestane iz-'skupine, iz katere so opravili diplomski izpit, praševalni odbor na poziv svojega predsednika in j
odloči o pismenem izpitu na podstavi pismenih re-!	Člen 30.
feratov in ocen tako predmetnih učiteljev kakor j Za opravljanje dokt0rskega izpita se javljajo tudi drugih elanov, določenih za pregled pismenih | kandidati pismeno fakultetnemu dekanu ter pred-ses avm\.	'lože obenem v prilogi kratek življenjepis, diplomo
C en	|o opravljenem diplomskem izpitu in disertacijo.
Vsak pismeni izpit se oceni s številkami od ki je lahko v rokopisu ali natisnjena. Natisnjena 1 do 10.	j dela se morejo predložiti kot disertacija samo v
Kandidat je pismeni izpit opravil, če dobi naj-' enem letu po publikaciji. Delo, ki je bil na njega manj-oceno šest (6), ter se pripusti k ustnemu podstavi kandidat poprej promoviran za doktorja izpitu.	na drugi univerzi, se ne sme sprejeti kot disertacija.
Člen 23.
Ustni izpit opravljajo kandidati obenem iz vseh	^en ’
predmetov enega razdelka. Ta izpit traja za vsa- Prijave za izpit se lahko vlagajo v vsem šolskem kega kandidata in za vsak predmet v razdelku naj-1 letu. Na dekanov poziv odloči fakultetni svet odbor dlje eno uro iz razdelka pod a) in najdlje pol ure za prijavljenega kandidata; poleg dekana kot pred-
iz razdelka pod b) in c).
Člen 24.
Če kandidat iz kakršnegakoli razloga prekine izpit (bodisi pismenega, bodisi ustnega), mora kes-neje ponavljati ves izpit. Prav tako mora, če ne opravi ustnega izpita, v kesnejšem izpitnem roku ponovno opravljati pismeni in ustni izpit.
Člen 25.
Po dovršenem ustnem izpitu iz poedinih razdelkov predlože predmetni učitelji obrazložene ocene, o katerih sklepa ves izpraševalni odbor.
Uspeh se oceni kakor pri pismenemu izpitu s številkami od 1 do 10.
Kandidat je izpit opravil, če dobi najmanj oceno šest (6).
Pri razdelkih, sestavljenih iz več predmetov, se označi uspeh izpita z eno skupno oceno. Pri tem
j sednika so v tem odboru najmanj še trije člani, katerih predmeti so v zvezi z vprašanji, ki jih disertacija obravnava. Ta odbor določi izmed sebe najmanj dva člana za referenta, ki naj pregledata in ocenita predloženo disertacijo; poleg tega ima tudi vsak drug član izpraševalnega odbora pravico, pregledati disertacijo. Pismeni referat referentov predloži dekan filozofskemu fakultetnemu svetu, ki potem odloči, ali naj se disertacija sprejme ali ne. Če je disertacija predložena v rokopisu, odloči fakulteta pri tej priliki, ali naj se natisne za promocijo v celoti ali v poedinih delih.
Člen 32.
Ko svet disertacijo sprejme, določi odbor dan ustnega izpita, ki je javen. Vsi člani odbora imajo pravico, izpraševati kandidata; izprašati pa ga morata najmanj dva člana odbora. Kandidatu se dajo taka vprašanja, ki so v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v disertaciji. Smoter teh vprašanj je,.
nedvomno dokazati, da je izdelal kandidat disertacijo samostalno in da obvladuje metode, vire, rezultate in književnost one znanstvene grane ali discipline, y katero spada disertacija. Izpit traja za vsakega kandidata najmanj dve uri ter se oceni skupno z disertacijo s številkami od 1 do 10. Kandidat je izpit opravil, če dobi po sklepu odbora najmanj skupno oceno šest (6) in če tudi pri ustnem izpitu nima ocene, nižje od šest (6).
Ocena se ne vpiše ,v diplomo; toda kandidatu «e mora izdati na njegovo zahtevo z dekanovim podpisom o opravljenem doktorskem izpitu potrdilo, v katero se vpiše prav tako na njegovo zahtevo ocena, dobljena pri tem izpitu. V tem poslednjem primeru se navedejo v potrdilu tudi maksimalne in minimalne ocene pri doktorskem izpitu.
O izpitu vodi odbor poseben zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in vsi člani izpraševalnega odbora.
Člen 33.
Kandidat, ki je doktorski izpit opravil, dobi pravico do doktorskega naslova takrat, ko ga dekan v imenu fakultete proglasi za doktorja filozofije. Ta proglasitev (promocija) se mora izvršiti šele takrat, ko je predložil kandidat po opravljenem doktorskem izpitu tajništvu univerze sto izvodov natisnjene disertacije ter je predložil o tem dekanu posebno potrdilo rektorata. Naslovni list teh izvodov mora biti natisnjen po predpisanem vzorcu in na njem mora biti označeno, v kateri seji fakultetnega sveta je bila disertacija sprejeta in po čigavem referatu.
Člen 34.
Čas in kraj promocije objavi univerza v Uradnem listu, o čemer se obveste rektor in vsi člani filozofske fakultete. Ob promociji načrta dekan v glavnih obrisih to, kar je po mnenju odbora v disertaciji najvažnejše, objavi, da je kandidat izpolnil vse pogoje, predpisane z zakonom o univerzi, z uredbami in s pravili o doktorskem izpitu na filozofski fakulteti, in potem ga proglasi v imenu filozofske fakultete za doktorja filozofije. O aktu promocije se sestavi poseben zapisnik z dekanovim podpisom in s podpisi članov izpraševalnega odbora.
Člen 35.
Po izvršeni promociji pošlje dekan zapisnik rektorju, ki podpiše potem z dekanom vred kandidatu doktorsko diplomo. Ta se izda v slovenskem ali srbohrvatskem jeziku po določenem natisnjenem vzorcu ob kandidatovih stroških.
Člen 36.
Če bi bil kandidat, čigar disertacijo je svet sprejel, pri ustnem izpitu odklonjen, odloči iz-praševalni odbor, ali velja ta disertacija tudi, ako bi ponovno opravljal doktorski izpit, ali pa mora izdelati drugo.
Doktorski izpit se sme vobče opravljati samo trikrat, in sicer tretjič samo po odobritvi fakultetnega sveta z novo disertacijo.
Člen 37.
Izpiti po novih skupinah so obvezni za one slušatelje, ki se vpišejo na filozofsko fakulteto po dnevu, ko dobe te izpremembe in dopolnitve* obvezno moč. Oni slušatelji, ki so se vpisali na filozofsko fakulteto pred tem, smejo opravljati izpite tudi po starih skupinah najdlje pet let od dne, ko stopi ta uredba v veljavo; po tem roku bodo veljale nove izpitne skupine za vse kandidate brez razlike.
278.
Popravek h končnemu zapisnika k trgovinski pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo.
V tem zapisniku, pridodanom zakonu o trgovinski pogodbi med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in republiko Avstrijo, ki je bil objavljen v Uradnem listu z dne 30. septembra 1926., št. 368/89 (stran 626.), se mora glasiti drugi stavek v četrtem odstavku izjave k členu 16. pravilno tako-le: «Vkljub temu pa je dovoljeno krošnjarjem, državljanom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, iz kočevskega in logaškega sreza, da smejo prodajati kot krošnjarji izdelke svoje hišne lesne (ne: domače) industrije na ozemlju republike Avstrije.»
* Namreč izpremembe in dopolnitve, predpisane z ukazom z dne 16. junija 1928.	Op. ur.
Me osrednje vlade.
279.
Pravilnik
o zamejničevanju katastrskih (davčnih) občin,
izdan na podstavi člena 110. finančnega zakona za leto 1927./1928.*
Člen 1.
Namen zamejničevanja.
Zamejničevanje ima namen, v naravi ugotoviti in postaviti meje katastrske občine, jih predstaviti v skici in popisati.
Člen 2.
Katastrska občina.
Katastrsko občino sestavljajo vsa zemljišča, ki spadajo po upravnopolitični razdelitvi k naselju (vasi, mesta itd.) in ki se napravlja zanje skupen davčni elaborat.
Upravna občina je lahko sestavljena iz več katastrskih občin.
Katastrska občina je v topografskem pogledu poseben omejen kompleks zemljišč.
Člen 3.
Ime katastrske občine.
V zapisniku o zamejničitvi in v vsem ostalem katastrskem elaboratu se vpiše ime katastrske občine tako, kakor je bilo označeno v uradnem popisu krajev in nase.lj ali izpremenjeno z odločbo pristojnih upravnih oblastev.
Člen 4.
Zamejničevalna komisija.
Katastrske občine zamejničuje komisija, ki jo sestavljajo:
1.	) državni geometer, ki ga odredi generalna ali oblastna direkcija katastra, kot predsednik kamisije j
2.	) župan ali njegov namestnik (predsednik ali kmet) občine, ki se zamejničuje;
3.	) dva pismena zaupna moža, ki ju izvoli županstvo (sud) te občine, z overovljenim pooblastilom;
4.	) župan ali njegov namestnik (predsednik ali kmet) in dva pismena zaupna moža za vsako sosednjo občino.
Člen 5.
Obveščanje upravnih in političnih oblastev.
Na podstavi svojega delovnega programa obvesti generalna direkcija katastra po velikem županu občine o zamejničevanju najmanj 15 dni prej, da lahko izvolijo zaupne može in pripravijo potrebni material.
Državni geometer obvesti občino kakor tudi sosednje občine točno o dnevu in uri, kdaj in kje se mora sestati komisija, da obhodi mejo.
Člen 6.
Postopanje, če je občina na državni meji.
Če je občinska meja obenem državna meja, obvesti ministrstvo za finance (generalna direkcija) ministrstvo za zunanje posle, ki poskrbi pri sosednji državi, da pošlje svojo komisijo zaradi zamejničitve.
Ce ne prispe komisija sosednje države o pravem času, zaprosi geometer generalno, odnosno oblastno direkcijo katastra za navodila, da se delo ne ustavi, ter postopa po prejetih navodilih.
Za načelo velja, da sme geometer v takem primeru obhoditi mejo in odmeriti mejnike, ki jih je postavila mednarodna komisija; ne sme pa bretz posebne pooblastitve postavljati novih mejnikov.
Člen 7.
Dolžnosti državnega geometra.
Odrejeni državni geometer mora
1.	) naznaniti svoj prihod velikemu županu, sore-skemu poglavarju in županu (predsedniku) one občine, v katero je prišel;
2.	) pribaviti original zapisnika 0 zamejničitvi, če je bila že prej izvršena;
3.	) poizvedeti pri županstvu (opštinskem sudu), ali so se izvolili zaupni možje, ali je pripravljen material, potreben za zamejničitev, itd.;
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. marca 1928., št. 57/XVI.
4.	) sestaviti delovni program za komisijski obhod meje;
5.	) voditi komisijo ter povsem postopati po tem pravilniku.
Člen 8.
Dolžnosti občinskih oblastev.
Županstvo (sud) občine, ki se zamejničuje, mora:
1.	) pripraviti ves material, potreben za zamejničitev, kakor mejne stebriče, količe, orodje, voz za transport itd.;
2.	) dati komisiji na razpolago ob svojih stroških najmanj dva delavca-figuranta;
3.	) zagotoviti ob svojih stroških’ državnemu geometru za čas zamejničevanja opremljeno stanovanje.
Člen 9.
Izostanek komisijskih članov.
Če zaupni možje ali njih namestniki ene občine ne pridejo, to ne zadrži zamejničevanja. Zamejniče-vanje se vrši v tem primeru tudi brez njih. Izostanek se še kaznuje z zaporom in z denarno kaznijo po veljavnih zakonskih predpisih hi po predhodni preiskavi, ki jo izvrši sreski poglavar na ovadbo državnega geometra.
Člen 10.
Obhod meje.
Komisija začne zamejničevati na trimejni točki po porazdelitvi dela ter obhodi mejo vedno v isti smeri, tako da je občina, ki jo zamejničujei, vedno na desni strani, torej z leve na desno.
Obhod določa komisija z mejno črto, obnavlja stare in postavlja po potrebi nove mejnike, vrši vse meritve, potrebne za podrobni popis meje, in vodi zapisnik o zamejničitvi.
če je meja obrasla z gozdom ali grmičjem, se mora izkrčiti v širini 2 m, tako da odpade na vsako občino pas, širok 1 m.
Člen 11.
Spor zaradi meje.
Če je meja med okoliši poedinih občin sporna, morajo obvestiti predstavniki občin in geometer sreskega poglavarja, da določi po veljavnih zakonih o občinah začasno meje okolišev, ko je predhodno zaslišal sporne stranke in ko se je izvršil ogled. Ko se določa začasna meja, se je treba držati naravnih mej, kakor: potov, jarkov, rek, potokov in mej poedinih posestev, tako da se obstoječe edinstvene parcele ne razpolavljajo.
če gre za spor med občinami, ki niso v istem srezu, je pristojno za določitev začasne meje ono oblastvo, ki ga odredi minister za notranje posle z izvršnim odlokom.
Prav to velja, če je sporna občinska meja obenem meja oblasti.
Člen 12.
Občine iz več ločenih delov.
če je občina sestavljena iz več delov, ki niso v zvezi, se zamejniči vsak del zase in ti deli se označijo za L del, H. del itd. Ostalo postopanje je isto kakor pri občinah, ki so sestavljene iz enega dela.
Člen 13.
Naknadni popis meje.
Če je bil del meje popisan ali je bila vsa meja popisana že s prejšnjo zamejničitvijo, se omeji komisija pri novem obhodu samo na to, da se prepriča, ali je ostala meja ista ali koliko se je izpremenila. Če se je izpremenila, se mora sestaviti naknadni popis meje po tem pravilniku.
Ce se je struga obmejne reke posušila in je postala rodovitna, se mora popisati mejna črta po novem stanju in označiti z mejniki.
Mejniki, ki so se poizgubili ali so bili uničeni, se morajo upostaviti in spraviti v prvotno stanje.
Člen 14.
Postavljanje mejnikov.
Mejniki se postavljajo tam, kjer se mejna črta lomi, ali pa na krajih, kjer seče ta črta rob pota, jarka, umetne zgradbe, breg reke, potoka, jezera itd. Če je mejna črta jjrema, se postavi mejnik na vsakih 300 m.
Če oznamenuje mejno črto stalen objekt, n. pr-pot, jarek, pogorje, potok, manjša reka, se postavi mejnik samo na znatnejših konveksnih in konkavnih krajih na razdalji od 200 do 500 m.
Če oznamenuje mejno črto večji objekt, kakor |n. pr. železniška proga, reka, jezero, morje, kanal
Itd., zadošča, da se postavijo mejniki na začetku in na koncu mejne čete.
Ce se mejnik iz kakršnihkoli razlogov ne more postaviti na mejni točki sami (n. pr. sredi pota, reke itd.), se potegne skozi to mejno točko pravo-kotnica na predhodno mejno črto in se postavi po en mejnik na isti razdalji od točke na obeh straneh. Ce to ni mogoče, se postavita dva mejnika na najprimernejši način; v zapisniku o zamejničitvi pa je treba to točno popisati.
Na bregu reke je treba postaviti mejno točko tako, da je zavarovana zoper usipanje.
Ce se stikajo v mejni točki tri občine ali če se jih stika še več, je treba postaviti troje ali več mejnikov. Ti poedini mejniki se postavijo na obodu kroga, ki mu je središče dotična mejna točka, z iz-meritvijo polumera.
Člen 15.
Mejniki.
Za mejnike se uporabljajo kameni ali betonski stebriči, potem prstene kope, ki se nasujejo okoli močnega kola ali mejnega stalnega drevesa, če stoji tam, ali naravni kamen, sirovo obtesan na vrhu.
Kameni ali betonski stebriči so veliki 0-70 X XT20 X 0-20m. Stebrič je 10 cm nad zemljo, da je viden in da se lahko nanj zapiše številka mejnika.
Mejna kopa se nasuje v obliki stožca s premerom 1-50 m in z višino 1-00 m. Sredi kope je hrastov kol, debel 10 cm, ki se zabije v zemljo vsaj 1-00 m; štrleti pa mora iz kope 0-50 m, da se lahko nanj zapiše številka mejnika.
Naravni kamen se vkoplje do štirih petin v zemljo tako, da štrli obtesani del okoli 10 cm nad zemljo.
Mejniki se morajo postaviti tako, da predstavlja njih sredina mejno točko.
Člen 16.
Obnova mejnikov, ki so se poizgubili.
Mejniki, ki so se poizgubili, se morajo po zapisniku o zamejničitvi s točno izmeritvijo in določitvijo postaviti iznova. Prav tako se morajo stare kope na isti način komisijski obnoviti na licu mesta.
Člen 17.
Numeriranje mejnikov.
Za numeriranje mejnikov se uporablja trpežna oljnata barva.
Numeriranje se začne s prvo mejno točko za tri-mejno točko s številko 1 ter se nadaljuje z zaporednimi številkami do prihodnje trimejne točke. Po tej drugi trrmejni točki dobi prva mejna točka zopet številko 1 in numeriranje se nadaljuje z zaporednimi, številkami do prihodnje trimejne točke. Tako se nadaljuje, dokler ne prispe komisija do odhodne točke.
Ce sta dva ali če je več mejnikov, dobi vsak isto številko z začetnimi črkami imena občine, ob katere meji leži (n. pr. 12 BP, 12 MP. 12 SP itd.).
Če se postavi pozneje nov mejnik med dvema starima, dobi številko mejnika z manjšo označbo, ulomljeno z 1, 2 itd. (n. pr. 9/1, 9/2).
Člen 18.
Skica občinske meje.
Ob zamejničevanju mora izdelati geometer skico občinske meje (priloga št. ...) v merilu 1 :10.000, če se more spraviti skica občine na list formata 0-35 X 0-50 m, pri večjih občinah pa v merilu 1 :20.000.
Potrebne meritve se opravljajo z geodetsko mizo, tahimetrom ali busolo. Razdalje med poedinimi mejniki se merijo izključno optično. Poligonalne črte, kolikor niso že grafično dobljene, je treba nanašati s transporterjem, ne da bi se računile koordinate.
Člen 19.
Zapisnik o zamejničitvi.
Ko komisija zamejničuje, vodi na licu mesta zapisnik o zamejničitvi (priloga št. • - •), v katerega, se vpišejo: naziv katastrske občine, politične občine, sreza in oblasti, popis obče lege občine, imena mejnih občin in kratek popis tal (ravna, hribovita itd.), naposled podrobni popis meje.
Če je občina sestavljena iz več ločenih (posebnih) delov, se vpišejo tudi ti v zapisnik pod posebnim poglavjem.
Člen 20.
Podrobni popis meje.
V podrobnem popisu meje se morajo točno označiti mejniki in njih lega.
Zlasti se mora navesti pri mejniku to-le:
1.	) Številka mejnika, vrsta mejnika (ali je kamen ali betonski stebrič, kopa iz prsti ali kamena, označba, vdolbena v zid, živo drevo itd.), potem, ali je mejnik dvojen ali trojen, ali je na državni meji, ali je star ali na novo postavljen.
2.	) Ime lastnika, na čigar posestvu stoji, naziv polja in vrsta kulture parcel, na, kateri je mejnik.
3.	) Kot, ki ga tvori predhodna smer meje z naslednjo proti občini, ki se zamejničuje, t. j., ali je oster, pravi ali top, konveksen ali konkaven.
Če se uporabi ta popis meje za sosednjo občino, se pretvorijo ti pogoji in popis v nasprotne.
4.	) Popisati se mora smer meje proti strani sveta in ali je meja med dvema mejnikoma ravna, kriva ali lomljena.
5.	) Popisati se morajo polja, označiti imena lastnikov in kulture parcel, med katerimi teče meja, ali teče vodoravno, vkreber ali nizdol. Pri potokih, hudournikih, rekah, potih itd. je treba označiti, ali drži meja čez njih sredo ali ob njih strani.
6.	) Označiti je treba, koliko stoje mejniki vsaksebi.
Člen 21.
Uporaba že popisane mejne črte.
Če so se zamejničili poedini deli meje že prej, se prenese popis tega dela iz starega zapisnika v novi zapisnik o zamejničitvi; pri tem je treba navesti, od katerega do katerega mejnika, iz katerega zapisnika in katere občine se je to prepisalo.
Če se je v medčasju mejna črta izpremenila, se dopolni gorenja pripomba z rezultatom naknadne za-mejničitve.
Člen 22.
Popis sporne meje.
Če je meja med dvema občinskima okolišema sporna, se mora določiti mejna črta na zahtevo ene in druge občine v naravi; obe črti se predočita v skici in popišeta v zapisniku o zamejničitvi.
Dokončno odloči o tem, katera meja je prava, v Srbiji razsodišče po členu 11. zakona o občinah; v ostalih krajinah države pa odločijo o tem dokončno upravna oblastva po veljavnih zakonih.
Člen 23.
Overovitev zapisnika o zamejničitvi.
Zapisnik o zamejničitvi se sestavi na licu mesta in podpisati ga morajo takoj na licu mesta državni geometer in vsi člani komisije iz dotičnih občin ter ga overoviti z občinskm pečatom.
Če bi katerikoli član komisije odrekel ta podpis, se mora razlog za to kakor tudi izostanek poedinih občinskih članov komisije vpisati v zapisnik.
Vse popravke, ki jih izvrši državni geometer v originalu zapisnika o zamejničitvi in ki utegnejo dati originalnemu besedilu popisa drug zmisel, mora podpisati vsa komisija in potrditi se morajo z občinskim pečatom.
Vsi popravki se vrše samo z rdečo tinto.
Člen 24. -
Naknadna opravila.
Preden državni geometer odide iz občine, mora pismeno opozoriti županstvo (opštinski sud), da mora varovati in vzdrževati mejnike v pravilnem stanju in da mora občina, če se mejniki poškodujejo, storilca izslediti ter postopati zoper njega po zakonu.
Člen 25.
Revizija in hranjenje elaborata o popisu meje.
Ves čas, ko se opravlja delo v občini, ga nadzira generalna direkcija katastra po svojih inspekcijskih organih.
Izdelane originalne zapisnike o popisu meje in skice pošlje geometer takoj generalni direkciji katastra v revizijo. Ko se elaborat pregleda in odobri, se shrani v mapni arhiv, če se takoj po zamejničitvi nadaljuje podrobna izmeritev v isti občini, se pošljeta zapisnik in skica v uporabo dotični katastrski sekciji, ki vrši podrobne izmeritve. Po končani uporabi se mora elaborat o zamejničitvi vrniti generalni direkciji katastra, da se-shrani v mapni arhiv.
Člen 26.
Naknadno zamejničevanje.
Ce se meja po končani zamejničitvi in izvršenem popisu iz kakršnegakoli vzroka izpremeni, odredi generalna direkcija katastra naknaden popis meje.
Obhod in popis meje se vršita ob naknadnem za-mejničevanju tako kakor redno zamejničevanje. Ce
je treba določiti mejo naknadno usehlih rečnih in potočnih strug, je odločilno dejansko stanje na licu mesta.
O postopanju naknadnega zamejničevanja se mora sestaviti nov zapisnik o zamejničitvi. V tem naknadnem zapisniku je treba osebno vpisati razlog naknadnega zamejničevanja in nastanek nastopiv-ših izprememb v meji kakor tudi številko in datum one naredbe generalne direkcije katastra, po kateri se je izvršila nova zamejničitev.
Ta zapisnik se sestavi v toliko izvodih, kolikor občin je prizadetih s temi naknadnimi izpremembami meje. En izvod zapisnika se priloži staremu zapisniku o zamejničitvi. Po uspehih naknadnega ozna-menovanja meje se mora popraviti prejšnji originalni zapisnik z rdečo tinto.
Prav tako se vpišejo, če izpremembe niso znatne, popravki z rdečo tinto v skico o zamejničitvi. Ce so izpremembe velike, se mora sestaviti nova skica.
Za revizijo in hranjenje elaborata o naknadni zamejničitvi veljajo odredbe predhodnega člena'.
Člen 27.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 5. marca 1928.;
G. D. K. br. 2163.	„r- • ^
Münster za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
280.
Razpis o uporabljanju največje ugodnosti za blago, ki izvira iz Kanade.*
Kakor navaja nota angleškega poslanika, ki mi jo je vročilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom U. br. 3467 z dne 31. julija 1928., bo razglasila Kanada v kanadskem uradnem listu, da bo postopala z blagom in izdelki, ki izvirajo iz naše kraljevine, ob uvozu v Kanado prav tako ugodno, kakor postopa z blagom in izdelki iz druge tuje države, dokler se bo postopalo z blagom in izdelki iz Kanade ob uvozu v našo kraljevino tako kakor s podobnim blagom, izdelanim ali fabriciranim v Združeni kraljevini Veliki Britaniji in Irski, t. j. da nam tudi formalno prizna pravico največje ugodnosti, če bi tudi mi priznali, da uživajo blago in proizvodi iz Kanade ugodnosti, ki izvirajo iz drugega odstavka člena 30. trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Združeno kraljevino Veliko Britanijo in Irsko.
Na ta način dobi dejansko stanje največje ugodnosti med nami in Kanado, ki smo ga Kanadi že priznali z razpisom C. br. 7830 z dne 23. februarja 1926., tudi formalno osnovo za obojestransko uporabljanje največje ugodnosti.
Po doseženem sporazumu z angleškim poslanikom se mora izvršiti obojestranska objava danes, dne 9. avgusta 1928., kar činimo mi z objavo tega razpisa v «Službenih Novinah» in kar učini Kanada istega dne z objavo v kanadskem uradnem listu.
Pričenši z današnjim dnem je treba torej na podstavi tega formalnega sporazuma in v zvezi s členom 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in drugim odstavkom člena 30. trgovinske pogodbe z Združeno kraljevino Veliko Britanijo in Irsko postopati z blagom in proizvodi iz Kanade ob uvozu v našo kraljevino po največji ugodnosti.
S tem prestanejo obenem veljati odredbe razpisa C. br. 7830 iz leta 1926., kolikor se nanašajo na blago iz Kanade.
V Beogradu, dne 2. avgusta 1928.;
C. br. 29.851.
Minister za finance:
dr. N. Subotič s. r.
281.
Na podstavi § 41. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe z dne 30. marca 1927. se izdaja ta-le
Pravilnik
o izpitih za motoriste v rečnem brodarstvu.**
Člen 1.
Voditelj motorja v rečnem brodarstvu sme biti, kdor je opravil izpit po predpisih tega pravilnika.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 9. avgusta 1928., št. 182/LX.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. avgusta 1928., št. 178/LVII.
Člen 2.
Kdor želi opravljati izpit, mora biti poleg tega, da ima kvalifikacijo, zahtevano v členu 3., pismen, skrbljiv v ravnanju z motorjem in za službo telesno sposoben.
člen 3.
Prošnja za opravljanje izpita, se predloži upravi pomorstva in rečnega prometa. Prošnji mora priložiti kandidat te-le dokumente:
a)	da, ni mlajši od 18 let;
b)	da je dobrega vedenja;
c)	da je delal kot strojni kljucaničar najmanj 18 mesecev v delavnici, kjer se popravljajo ali izdelujejo motorji, ali da je dovršil strojnoključani-čarski obrt; in
č) da je prebil v službi na plovnih objektih najmanj 18 mesecev.
Izpit sme opravljati tudi oni strugar, ki nima pogojev pod c), toda je delal najmanj devet mesecev kot strojni kljucaničar v brodarski delavnici in izpolnjuje ostale pogoje v tem pravilniku.
Člen 4.
Izpiti se opravljajo pri upravi pomorstva in rečnega prometa, (tehničnem oddelku) meseca marca in meseca septembra vsakega leta, če se prijavi najmanj pet kandidatov.
Člen 5.
Prijave za izpit se sprejemajo v mesecu marcu in mesecu septembru, dan izpita pa določi uprava, o čemer obvesti prijavljene kandidate 14 dni prej.
Člen 6.
Pred izpitom mora položiti kandidat takso 200 dinarjev kot nagrado za člane izpraševalne komisije.
Člen 7.
Izpit je pismen, usten in praktičen.
Pismeni izpit obseza obvestila o stanju motorjev, njih poškodbi in potrebnih popravilih, poleg tega nalogo iz elementarnega računstva.
Ustni izpit obseza:
a)	osnovna znanja iz fizike;
b)	osnovna znanja iz tehnologije kovin;
c)	znanje o mazanju in gorivu;
č) znanje o raznih vrstah motorjev s sirovim oljem, z bencinskim in plinskim pogonom, delih motorjev in njih funkcijah; in
d)	pojme o toku rek in plovitvi na njih, vlečenje objektov, gibanje v pristaniščih in znanje o rečno-policijskih predpisih z oznamenovanjem vodnih potov.
Pri praktičnem izpitu mora dokazati kandidat spretnost v ravnanju z motorjem kakor tudi za manjša ročna popravila.
Člen 8.
Izpraševalno komisijo sestavljajo: šef strojnega odseka pri upravi pomorstva in rečnega prometa kot predsednik, navtični referent, kapetan beograjskega pristanišča in en uradnik kot zapisnikar.
Člen 9.
Komisija določi sporazumno vprašanja, ki naj se dado kandidatu, ter odloči po odgovorih oceno.
Posamezne ocene so: «odličen» (odličan), «prav dober» (vrlo dobar), «dober» (dobar) in «slab» (slab).
Člen 10.
Po uspehu, pokazanem pri pismenem, ustnem in praktičnem izpitu, določi komisija končno oceno kandidata, ki je izpit opravil.
Člen 11.
Kandidat, ki se oceni iz enega ali več predmetov za slabega, se smatra, da Izpita ni opravil.
Izpit sme ponavljati čez šest mesecev.
Člen 12.
Onim, ki so izpit opravili, izda uprava pomorstva in rečnega prometa «Potrdilo» proti- plačilu predpisane takse.
Člen 13.
Oni, ki imajo šoferski izpit ter žele voditi trgovinske ali športne objekte na plovnih rekah, opravljajo dopolnilni izpit iz predmetov pod d) člena 7. tega pravilnika.
Člen 14.
Izpita za motorista so oproščeni vsi voditelji visečega motorja.
Člen 15.
, Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata
i Slovenaca».
Minister za promet:
Svet. Milosavljevič s. r.
282,
Razpis o uvoznih ekspedicijah umetnega gnojila, čigar ocarinjanje je združeno z opravljanjem carinskih formalnosti.
(Dopolnitev razpisa C. br. 56.383/26.)*
Na predlog ministrstva za poljedelstvo in vodo (oddelka za kmetijstvo) št. 21.993/VI z dne 19. julija 1928. in na podstavi pooblastitve iz oddelka II. razpisa gospoda ministra za finance C. br. 56.383 z dne 31. decembra 1926.** je razširila generalna direkcija carin odredbe iz tega razpisa tudi na uvozne ekspedicije raznega umetnega gnojila, čigar ocarinjanje je združeno z opravljanjem carinskih formalnosti po členu 2. v zvezi s členom 8. pravilnika o uvozu in prometu umetnih gnojil.
Ta odločba se priobčuje carinarnicam, ki so upravičene, opravljati uvozne ekspedicije umetnega gnojila, ter se jim odreja, naj postopajo po njej. Vsem carinarnicam pa se naroča, naj dopolnijo razpis C. br. 56.383/26 tako, da dodado v oddelku pod L, v njegovem prvem odstavku, za besedo: «opeko» besede: «in umetno gnojilo», za besedo: «premog» pa naj prečrtajo besedo: «in» ter naj postavijo namesto nje vejico.
Iz generalne direkcije carin pri ministrstvu za finance v Beogradu,
dne 30. julija 1928.; C. br. 27.569.
283.
Popravek k navodilom, kako naj se izvršujejo uvozne ekspedicije vzorcev in modelov, ki se uvažajo iz pogodbenih držav na povratek.***
V teh navodilih (Uradni list z dne. 26. junija 1928., št. 209/61) naj stojita v drugem odstavku točke 15.) v šesti vrsti namesto besede: «poslovnine» besedi: «puncevne davščine».
Uredbe velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
284»
Uredba
velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti
o prenosu poslov nadzornega in disciplinskega gospostva nad okrajnimi zastopi v Sloveniji na oblastno samoupravo v Ljubljani, odnosno v Mariboru.
Po razpisu ministrstva za notranje posle, oddelka za Slovenijo, v Beogradu z dne 7. julija 1928., Sl. št. 1649/28, odrejava: Vsi posli nadzornega in disci-plinskega gospostva nad okrajnimi zastopi na ozemlju bivše Štajerske, kolikor je bil po zakonu o okrajnih zastopih z dne 14. junija 1866., štajerski deželni zakon št. 19, pristojen zanje svoječasno deželni odbor štajerski, preidejo z dnem, ko se razglasi ta uredba v Uradnem listu, na oblastno samoupravo v Ljubljani, odnosno v Mariboru.
VLjubljani,	V Mariboru,
dne 9. avgusta 1928.;	dne 20. julija 1928.;
S. br. 2323/4.	U. br. 4373/7.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Schaubach s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca z dne 9. avgusta 1928., št. 182/L K
** Uradni list z dne 14. februarja 1927., št. 57/16.
*** Priobčen po popravku v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. avgusta 1928., št. 178/LVn.
Razglasi velikega župana ljubljanski oblasti.
O.	br. 1981/1.	1708
Razglas.
Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 14. decembra 1927., VI. št. 4868, in z dne 21. julija 1928., VI.. št. 2921, potrjujem izpremembo §§ 1., 2., 8., 9., 13., 17., 19., 21., 22., 24., 29. in 30. pravil J u go« 1 o v e ris k e-č e š k e tvornice bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju, po sklepu III. rednega občnega zbora z dne 31. avgusta 1927.
Po tej izpremembi pravil se nazivlje družba odslej: Jugoslovensko-češka tekstilna industrija, število upravnih svetnikov pa je zmanjšano na tri.
V	Ljubljani, dne 6. avgusta 1928.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r.
Vet. br. 677.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 6. do dne 12. avgusta 1928.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Črnomelj: Butoraj (Velika Lahinja 2 dvorca). Krško: Raka (Raka 1 dvorec), Studenec (Arto..
1	dvorec).
.	Garje.
Novo mesto: Žužemberk (Gradence 1 dvorec). Svinjska kuga.
Brežice: Rigonce (Rigonce 5 dvorcev), Videm (Sremič 1 dvorec), Zakot (Brežina 3 dvorci). Kočevje; Jurjeviča (Breže 2 dvorca), Sodražica (Žig-marice in Podklanc po 1 dvorec). Litija; Krka (Mevce 1 dvorec), Muljava (Muljava 2 dvorca).. Ljubljana, okolica; Dobrunje (Spodnja Hrušica in Zgornja Hrušica po 1 dvorec), želimlje (Zapotok 1 dvorec). Radovljica: Koroška Bela 1 dvorec), Jesenice (Sava 1 dvorec). Škofja Loka; Stara Loka (Stara Loka 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kamnik: Županje njive (Velika planina 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Čeče 6 dvorcev). Litija: Velika vas (Spodnje Ribče 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Grosuplje (Brezje 1 dvorec), Rudnik (Rudnik 1 dvorec), Vrhnika (Vrhnika 1 dvorec). Logatec: Rakek (Rakek 2 dvorca), Rovte (Praprotno brdo 1 dvorec). Radovljica: Breznica (Žirovnica 1 dvorec), Srednja vas (Planina Jezero).
Čebelna kuga.
Ljubljana, mesto: 1 dvorec.
V	Ljubljani, dne 16. avgusta 1928.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
vet. Zajc s. r.
L. br. 649.
Izprememha v seznamku zdravnikov» vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Dr. Janko Kalan, sekundarij splošne bolnice v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
V	Ljubljani, dne 10. avgusta 1928.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr, Mayer s. r.
L. št. 658.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 1. do dne 7. avgusta 1928.
Srez	Ostalih J	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Še Brežice	 Krško		n. — Erysipel 1	1	. 1	1	•		as. i	. j 1	
Skupaj .	2 1 .		i	. 1 1	
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	"1 Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice		2				2
Litija		1	.			1
Ljubljana, srez . .	1				1
Ljubljana, mesto .		i	.		1 :
Logatec		2	i	1		2
Radovljica ....	1	•			1 1
Skupaj .	7	2	1	.	8 :
Griža. — Dysenteria.					
: Novo mesto . . .		2		.	2
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
! Črnomelj ....	7	1	1	i	6
Kočevje		2		.		2
Kranj		1		1		i
Krško ......	1				1
Litija		1				1
i Ljubljana, srez . .	4				4
! Ljubljana, mesto .	3	2	i		4
j Radovljica ....	i	.	.		1
Skupaj .	20	3	3	i	19
Ošpice. —		Morbilli.			
Kočevje		1	2			3
! Kranj		17		17		
Litija			i	.		1
Ljubljana, mesto .	2	2			4
; Logatec		4	.			4
Novo mesto . . .	2	,	i		1
1 Radovljica ....	2	.	i		1
Skupaj .	28	5	19		14
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Kamnik			2	•	.	2
Kočevje			1		i	
Kranj		1	.	i	.	. I
Ljubljana, mesto .	1	1	i	.	1
Skupaj .	2	4	2	i	3
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		
- Litija		1		1	•	j
j Ljubljana, srez . .		1		i	
j Novo mesto . . .	i	•	i	.	
Radovljica ....		1	.		i 1
Skupaj .	2	2	2	i	i
Vranični prisad. — Anthrax.					
Krško .		3		i	2
j Ljubljana, srez . .	•	1	.		1
Skupaj .	• i	4 1	.	i	3 !
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1928.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Vet. br. 51/34.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 13. avgusta 1928.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Čakovec: Podturen (Podturen 9 dvorcev), Sivica 1 dvorec). Maribor, desni breg: Dežno (Dežno
1	dvorec). Prelog: Dekanovec (Novakovec 13 dvorcev), Goričan (Goričan 5 dvorcev), Prelog (Prelog
2	dvorca). Prevalje: Prevalje (Farna vas 1 dvorec). Ptuj: Slovenja vas (Gerečja vas 1 dvorec).
Smrkavost.
Maribor, levi breg: Šetarova-Radchova (Šetarova 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Čakovec: Čakovec, trg (Čakovec, trg 6 dvorcev). Ljutomer: Bunčani (Bunčani 2 dvorca), Gornja Radgona (Gornja Radgona 1 dvorec). Maribor, desni breg: Sv. Marjeta na Dravskem polju (Trniče 2 dvorca). Ptuj: Cirkovci (Dragonja vas 5 dvorcev, Mihovci 1 dvorec), Mezgovci (Mezgovci 13 dvorcev), St. Janž na Dravskem polju (Starše 3 dvorci), Sv. Trojica v Halozah (Gorca 1 dvorec), Zgornja Pristova (Popovci 4 dvorci). Slovenjgradec: Golavabuka (Go-lavabuka 1 dvorec), St. Ilj pod Turjakom (Straže
1 dvorec), Št. Janž na Vinski gori (Št. Janž 1 dvorec), Slovenjgradec (Slovenjgradec 2 dvorca), Stari trg (Stari trg 1 dvorec), Šmiklavž (Šmiklavž 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Čakovec: Štrigova (Rimščak 1 dvorec, Stane-tinec 3 dvorci). Dolnja Lendava: Motvarjevci (Mot-varjevci 5 dvorcev). Maribor, levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici (Jedlovnik 1 dvorec). Prevalje: Sv. Danijel (Suhi vrh 1 dvorec).
V Mariboru, dne 13. avgusta 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinarski referent dr. Rajar s. r.
Razglasi sodišč in sodnib oblastn.
S 6/28—12.	1704
Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek L,
dne 12. avgusta 1928.
T V 25/28—2.	1676 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo vdove Ane Turnškov e, trgovke in posestnice v Rečici ob Savinji, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne zavarovalne police, ki jo je prosilka baje izgubila: Zavarovalna polica zavarovalne banke «Slavije» v Ljubljani na znesek 4000 K ali 1000 Din in na ime rajnega moža Antona Turnška.
Imetnik te zavarovalne police se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne tega razglasa, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je zavarovalna polica brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 25. julija 1928.
E 1180/27—8.	1747
Oklic.
Dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica, vi. št. 53, 54, 485, 853 in 861, določena na-dan 30. avgusta: 1-928. ob devetih pri podpisanem sodišču (Uradni list 65 z dne 10. julija 1928. [stran 466.]), se ne bo vršila.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 11. avgusta 1928.
E 1377/28—15.	1618
Dražb eni oklic.
Dne 7. septembra 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Vurmat, vi. št. 71.
Cenilna vrednost: 3692 Din 50 p; najmanjši po-nudek: 2461 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 12. julija 1928.
E 4581/28—6.	1646
Dražbeni oklic.
285,
Tarifna obvestila.*
§ 27. železniške tarife, dela L, ki velja od dne
1.	oktobra 1925.
Dopolnitev.
Gospod generalni direktor je odobril z odlokom z dne 2. julija 1928. pod G. D. br. 80.394/27, da se uvedejo kartonske pasje karte za razdaljo do 25, 50 in 100 km in da se potemtakem dopolni odredba IV. v § 27. železniške prometne uredbe tako-le:
Psi, ki jih vodijo potniki s seboj, se odpravljajo s kartami za pse ali prtljažnicami. Prtljažnica je sestavljena iz več delov, od katerih se dva, spremnica in priznanica, vročita potniku.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 14. julija 1928.; G. D. br. 80.394/27.
*
Tarifa, del II., za prevoz blaga, ki velja od dne 1. oktobra 1925.
Izprememba.
Z veljavnostjo od dne 15. avgusta 1928. je treba prečrtati v odseku V. te tarife točki 10. in 11. ter ju izpremeniti tako-le:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. julija 1928., št. 172/LV.
Potrditev prisilne poravnave.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil dne 7. avgusta 1928. konkurzni dolžnik Anton T i r š e k, trgovec v trgu Rečici, s svojimi upniki za 50 % njih sodno ugotovljenih terjatev, plačljivih v dveh enakih obrokih, in sicer prvi obrok v dveh mesecih, drugi obrok pa v šestih mesecih po pravnomočnosti prisilne poravnave.
Kot poroka in plačnika sta pristopila k tej poravnavi Jožefa Zidam in Marija Lebar — obe posestnici v Šmartnem ob Dreti.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 10. avgusta 1928.
S 12/27.	1748
Določitev novega naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Franc Renier, trgovec v Podčetrtku.
Za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev in za nadaljnje razpravljanje in končno sklepanje o predlagani prisilni: poravnavi se določa nov narok na dan 12. septembra 1 928. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4.
Prezadolženec in porok morata priti k naroku osebno.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek L,
dne 10. avgusta 1928.
S 4/28—76.	1710
Oklic.
V konkurzu ležeče zapuščine po Francetu Skrabarju v Višnji gori se določa ugotovitveni narok za naknadno prijavljene terjatve na dan 7. septembra 1928. ob devetih.
Sklepalo se bo tudi o predlogu za prisilno poravnavo, ki ga je podal skrbnik ležeče zapuščine, Vladimir Skrabar.
Dne 14. septembra 1928. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prepele, vi. št. 21.
Cenilna vrednost: 16.831 Din 80 p; vrednost pri-tOklin: 1845 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 11.221 Din 20 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 24. julija 1928.
E 4541/28—11.	1647
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 192 8. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ruše, a) vi. št. 80 in b) vi. št. 274.
Cenilna vrednost: ad a) 40.500 Din in ad b) 6000 Din, skupaj 46.500 Din; najmanjši ponudek: ad a); in b) 31.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 25. julija 1928.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
10.
Ležnina, zavzemnina (zapremnina) in oborina.
(§§ 50., 59., 63., 64., 65., 73., 74., 80. in 81. železniške prometne uredbe.)
A.	Ležnina.
Ležnina znaša:
a)	Za blago, ki leži v pokritih prostorih ali na prostem prostoru pod ponjavami:
prvih sedem dni za vsak dan in vsakih 100 kg
50 p;
za vsak nadaljnji dan in vsakih nadaljnjih 100 kg 100 p;
najmanj za eno pošiljko 200 p.
b)	Za blago, ki leži na prostem prostoru brez ponjav:
prvih sedem dni za vsak dan in vsakih 100 kg
25 Pl	. ...
za vsak nadaljnji dan in vsakih nadaljnjih
100 kg 50 p;
najmanj za eno pošiljko 200 p.
B.	Zavzemnina.
Zavzemnina znaša:
za vsak m3 in vsak dan 100 p.
C.	Oborina.
Oborina znaša:
a)	Za živali, ki niso v posodah (ali kletkah), če se dopusti njih bivanje na postaji po preteku od-voznega roka, za eno žival in eno uro:
za teleta, junčke, praseta, svinje, jagnjeta, ovce, ovne, kozliče, koze in pse 100 p; za perutnino 50 p; za druge živali 300 p.
b)	Ce ostanejo živali v vozu, se pobira namesto oborine vozovna stojnina.
11.
Vozovna stojnina.
(§§ 46., 50., 59., 63., 65., 73., 74. in 80. železniške prometne uredbe.)
A.	Vozovna stojnina za vozove, ki so lastnina železnice.
Vozovna stojnina znaša:
1.	) če se prekine prevoz (§ 59. železniške prometne uredbe), ako ga je provzročilo odstranjevanje nedostatkov na tovoru, za 1 voz in 1 uro 3 Din;
2.	) če se zadrži voz na vmesni postaji zaradi ovire ob prevozu (§ 74. železniške prometne uredbe), za 1 voz in 1 uro 2 Din;
3.	) v vseh drugih primerih:
a)	v dobi od dne 1. avgusta do dne 31. januarja za prvih 24 ur zamude za 1 voz in 1 uro 10 Din;
za nadaljnjih 24 ur zamude za 1 voz in 1 uro 15 Din;
za vsako nadaljnjo uro za 1 voz 30 Din;
b)	v dobi od dne 1. februarja do dne 31. julija za prvih 24 ur zamude za 1 voz in 1 uro 5i Din;
za nadaljnjih 24 ur zamude za 1 voz in 1 uro 7-50 Din;
za vsako nadaljnjo uro za 1 voz 15 Din.
B.	Stojnina
za privatne vozove.
Stojnina znaša:
1.	) za natovorjene privatne vozove na tirih, ki so lastnina železnice, za 1 voz in 1 uro 1 Din;
2.	) za prazne privatne vozove na tirih, ki so lastnina železnice, za 1 voz in 1 uro 0-50 Din.
C.	Stojnina
za železniška vozila, ki se prevažajo na lastnih
. .	„ kolesih.
Stojnina znaša
za 1 vozilo in 1, uro 2 Din.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 16. julija 1928.; G. D. br. 50.109/28.
*
Lokalna tarifa z dne 1. oktobra 1926. Dopolnitvi.
a) Z veljavnostjo od dne 1. avgusta 1928. naj se vpiše v tej tarifi na 43. strani v izjemno tarifo br. 29. po abecednem redu v seznamek postaj, od katerih velja izjemna tarifa, tudi postaja z nazivom: Đev-đelija.1
1 Odlok z dne 17. julija 1928., G. D. br. 28.845/28.
b) Z veljavnostjo od dne 1. avgusta 1928. naj ss vpiše v tej tarifi na 47. strani v izjemno tarifo br. 38. po abecednem redu v seznamek postaj, od katerih velja izjemna tarifa, tudi postaja z nazivom: Split.1 Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu. * Z novo potniško tarifo z dne 1. marca 1928. je bila razveljavljena potniška tarifa, del U., zvezek 1., z dne 15. septembra 1923. za proge državnih železnic, razen razpredelnice V., ki se nanaša na cenovnik predmetov, poškodovanih in uničenih v železniških vozovih, in ki je ostala z odlokom gospoda generalnega direktorja G. D. br. 18.832/28 z dne 31. marca 1928. še nadalje v veljavi. Ker so se cene poedinih predmetov do danes znatno izpremenile in ker je treba, da postopajo vse direkcije enotno, je odobril gospod generalni direktor nastopni Cenovnik predmetov v železniških potniških vozovih.		
Predmet	Velikost	Cena Din
Naokensko steklo, navadno ali motno		do i/i m2	36
Naokensko steklo, navadno ali motno		od V4 do V, m2	54
Naokensko steklo, navadno ali motno		od V, do s/4m2	72	1
Naokensko steklo, navadno ali j motno		od V« do 1 m2	156
Naokensko steklo, navadno ali motno		večje od 1 m2	600
Zrcalno steklo, navadno ali motno		manjše od ‘/4 m2	160 j
Zrcalno steklo, navadno ali motno		večje od 2/4 m2	318
Stekleno oblo za svetiljko . .		32
Volnena zavesa (I. razreda), velika			130
Volnena zavesa (I. razreda), mala			110
Lanena zavesa, velika			70	!
Lanena zavesa, mala 			62
Senčilo za svetiljko			32
Senčilo za električno svetiljko		35	1
Mreža za prtljago, večja . . .		90
Mreža za prtljago, manjša . .		54
Jermen na oknu			48
Gonilni jermen za dinamo . .		360	1
Stranska blazina ob sedežu . .		370
Pljuvalnik			28
Pepelnjak iz medi, večji . . .		77
Pepelnjak iz medi, manjši . .		44 j
Pepelnjak iz železa, večji . . .		40
Pepelnjak iz železa, manjši . .		15 j
Obešalo iz medi, večje ....		40
Obešalo iz medi, manjše . . .		23
Obešalo iz železa			15
Preklopna mizica			165
Tapeta na steni I. razreda, 1 m2		130
Tapeta na steni II. razreda, 1 m2	najmanj	80
Prevleka sedeža iz moketa, 1 m2	se plača 1 m2	400	!
Usnjeno platno sedeža, 1 m2 .		124	!
Školjka v klosetu			980
Školjka v pisoarju			502
Skleda umivalnika iz porcelana		333
Skleda umivalnika iz pločevine		155
Pipa pri umivalniku			94
Žarnica			25
Steklena hruška za žarnice . .		65
Lestvica			183
Higienski aparat za milni prah		306
Električno stikalo 			60
Propagandne slike: a) slika .		50
b) okvir .		' 50
c) steklo .		10
Popravilo zunanjih vrat ....		930
Obnova (nova) vrat 			3130
Očistitev sedeža			60
Očistitev ponesnaženega hod-nika			7150
Očistitev ponesnaženega od-delka 			12-50
Poostrena razkužitev vagona .		50
Navadna razkužitev vagona . .		25
Poostrena razkužitev zunanjih sten			10
Te cene pobira železnica, če se predmeti uničijo ali poškodujejo.
Ta cenovnih stopi v veljavo dne 1. avgusta 1928.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 11. julija 1928.; G. D. br. 18.832/28.
Št. 33.298/V—1928.	1667 3—3
Razglas o pleskanju železnih mostov v območju zagrebške železniške direkcije.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu javno ofertno licitacijo za obnovitev namaza železniških
1 Odlok z dne 21. julija 1928., G. D. br. 45.490/28.
železnih mostov na dan 6. septembra 192 8., in sicer po nastopnih progah:
1.	) proga Kloštar-Koprivnica z okoli
547 m2 popleskane površine v proračunjeni vsoti............... 10.940	Din,
2.	) proga Caprag-Karlovac z okoli
3856 m2 popleskane površine v proračunjeni vsoti............... 77.120	Din,
3.	) proga Dobrljin-Banjaluka z okoli
2098 m2 popleskane površine v proračunjeni vsoti............... 41.960	Din,
4.	) proga Zaprešič-čakovec z okoli
6495 m2 popleskane površine v proračunjeni vsoti.............. 129.900	Din,
5.	) proga Bjelovar-Virovitica z okoli
686 m2 popleskane površine v proračunjeni vsoti............... 13.720	Din,
skupaj . . 273.640	Din.
Pleskanje mostov se odda po poedinih progah; zato se morajo postaviti v ponudbi za vsako poedino progo posebne cene.
Dela se morajo začeti na vsaki poedini progi v osmih dneh od dne, ko se firma obvesti, da se ji je delo oddalo; rok za njih dovršitev na poedinih progah pa je najkesneje do dne 15. novembra 1928.
Ponudbe je treba napisati na obrazcih, ki jih je za to posebe izdelala direkcija državnih železnic. Obče in posebne pogoje za izvršitev teh del lahko vpogledajo interesenti pri gradbenem oddelku v II. nadstropju, soba št. 69, vsak delavnik med uradnimi urami; lahko pa jih tudi kupijo za 30 Din.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako na njem: «Ponudba za pleskanje železnih mostov na dan 6. septembra 1928. ponudnika N. N.» (ime in priimek).
Ponudbe, ki jih podado neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci, se morajo vročiti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku komisije.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji. Licitacija se bo vršila oh 11. uri. Vsak ponudnik mora položiti po odredbah člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni direkcije državnih železnic v Zagrebu kavcijo 5 % ponujene vsote.
O položeni kavciji izda blagajna revorz, ki se mora pokazati predsedniku licitacijske komisije. Li-citanti se opozarjajo, da morajo podpisati na dan licitacije izjavo, da poznajo pogoje, po katerih je treba izvesti predmetna dela, in da pristajajo, dražiti po njih.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu,
dne 31. julija 1928.
Razne objave.
Poziv upnikom.
«K audi s», družba z omejeno zavezo, je sklenila na občnem zboru z dne 16. avgusta 1928. razdružitev in likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj se javijo v 14 dneh pri podpisanem likvidatorju.
Likvidator:
Franjo Rozman s. r.
v Mariboru, Marijina ulica št. 24.
1690 3-3 Poziv upnikom.
J ug o s 1 o v e n s ka hranilnica in pogoji 1 n i c a, r. z. z o. z. v P t u j u, se je po sklepu občnega zbora z dne 13. maja 1928. razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Eventualni upniki se pozivljejo, naj priglase podpisanemu likvidatorju terjatve v 14 dneh.
V Ptuju, dne 8. avgusta 1928.
Likvidator:
Jakob Tobias s. r., višji davčni upravitelj v p.
1709	Objava.
Izgubila sem izpričevalo II. a razreda H. državne realne gimnazije v Ljubljani iz šolskega leta 1927./ /1928. na ime: Vida Logar iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Vida Logar s. r.
1751
Odgovorni urednik: Anion Funtek v Ljnbljani, m Tiska in izdaja: Delniška Bakarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.