Glasilo slovenskih
Letnik X. s© Štev. 4
	WM$M
t	
	■ V' '
iii ''	.
■ ■	,Z>} ' .\-’r
?&• ■v	■ • ,
•	.	Tj
■	i
fe-> • • • .	■■■•	'',	-	-.	.	-	;	’	/	-	; , ■ - . . \	4
- ■. ' ■: • •
Is'. ... •	•	.	■	_	•
W-:' ' ■	'	'	'	'
1 '
Bt *r*	•	N	.	'	...
; •’	.	J	...	••	..	i	;•
.• , • , • • - •
■ , ■ : ' . ■ -- . - . '■ '
■ , ■■ '
•,. v:	«	:	.	.	■	■■•:	;	_
. ' . ' . ■ •• ’ ■ -
vun-i’• •*/. 1
v1; ■ - :	:■	Sr-:	.	■'	\
.. • ....
Slovenski Učitelj
Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih :::	in katehetskih društev.	:::
Last »Slomškove zveze“ in „Društva slovenskih katehetov11.
Letnik X.	V Ljubljani 15. aprila 1909	Štev.	4.
Preosnova deželnih šolskih zakonov.
Cuiemo, da namerava deželni odbor v bližnji bodočnosti izdelati reformo nekaterih deželnih šolskih zakonov. Prvi faktor, ki naj ima besedo pri tej reformi, je gotovo učiteljstvo, katero najbolje pozna nedostatke pri šolstvu, in ki najbolje ve kje in kaj bi se dalo izboljšati, izpremeniti. Upamo torej po pravici, da smemo ob tej priliki opomniti na nekatera dejstva ter podati svoj2 nasvete.
1. Šolsko nadzorstvo.
Zakoii z dne 25. februarja 1870. leta, dež. zak. št. 11, veljaven za vojvodino Kranjsko, deloma izpremenjen in dopolnjen po zakonu z dne
9.	marca 1879. leta, dež. zak. št. 13, § 1., pravi, da imajo nadzorstvo čez ljudske šole krajni šolski sveti. Kakšno je semintja to nadzorstvo, vemo učitelji iz mnogoletnih izkušenj in zato lahko trdimo, da je ta paragraf vsaj v tej obliki popolnoma zagrešen.
Nesmiselno bi bilo, ako bi imel recimo občinski odbor nadzorstvo nad c. kr. davčnim uradom, nesmisel, če bi se hoteli povzpeti cerkveni ključarji nad župnijski urad.
Zadostujeta naj samo ta dva primera, ker se iz njih lahko spozna, kaj pravzaprav mislimo.
Da naša tiditev ni pretirana, bo priznal vsakdo, ki ve, da krajni šolski sveti ne vpoštevajo ne svoje pravice, niti se ne zavedajo svoje dolžnosti naprani šoli, ampak oboje prezirajo. To bi lahko dokazal vsak uči-telj-voditelj. Le vprašajte nas, in povedali vam bomo resnico, da se prepričate, kolikokrat je ta ali oni krajni šolski svet sam od sebe nadzoroval kakšno šolo! Pisec teh vrstic deluje že deveto leto kot šolski vodja, pa se mu še ni pripetila, da bi kedaj prišel odposlanec šolskega sveta v šolo, da bi pregledal, v kakšnem stanju je z ozirom na pedagoške in zdravstvene zahteve. Zakaj neki vendar ne pridejo, menda ni težko ugeniti! Popolnoma brezpomemben je torej navedeni paragraf; naj se odpravi ali pa nadomesti z drugim boljšim.
4a
S -4. zakona z dne 9. marca 1879., št. 13, veleva: »Krajni šolski svet je dolžan skrbeti zato, da se izpolnjujejo šolski zakoni in ukazi višjih šolskih oblasti.
Človek bi mislil, ako bere navedeni paragraf, da ni nič lažjega, kakor voditi šolstvo, ker imajo krajni šolski sveti tako važno nalogo. Žal da io čestokrat izvršujejo na ta način, kakor je njim prav — ne pa vzgoji in pouku!
Spomnimo tukaj le na obravnavo šolskih zamud, pa se spozna takoj ironija! § 15., oziroma tretji zgoraj navedenih zakonov, nam postavlja krajne nadzornike, ki imajo dolžnost, da pazijo na didaktično pedagoško stanje vsake šole. Tudi ta zakon je v tej obliki, kakor ga danes marsikje izrabljajo oziroma tolmačijo, veliko poniževanje za učiteljstvo. Dokler se ne formulira v tol-.ko, da bo dovolil za nadzorstvo samo sposobne in ugledne osebnosti, ga ni moč več priporočati.
Pravijo, da je na svetu vse mogoče, tako je bilo doslej tudi moč izhajati s paragrafom, ki bije logiki v obraz! Ali ste že kedaj čuli, da bi bili prostaki nadzorovali častnike? — Pripetili so se v resnici že slučaji,
—	navedli bi jih lahko več, da so bili učiteljem postavljeni za nadzornike -- analfabetje!!!
Nekaj poniževalnega je res v tej zastareli formuli birokraške modrosti, pa ne za učiteljstvo, ampak za tiste, ki so jo pri zeleni mizi izdelali. Naše mnenje je: Če že morajo biti krajni šolski nadzorniki, naj bodo uglednejši ljudskošolski učitelji.
Šolstvu v korist bi morda tudi bilo, ako bi bil vsak voditelj uidi predsednik krajnega šol. sveta analogno, kakor je okr. glavar predsednik c. kr. okr. šol. sveta. Po veliki večini opravljajo predsedniške posle nadučitelji že sedaj, ker je mnogo predsednikov, ki se s temi nehvaležnimi opravili nočejo ukvarjati, nekaj je pa tudi takih, ki stvari ne razumejo. Preden pa sc poslovim od krajnega šols!kega sveta, nikakor ne smem prezreti krivice, ki jo mora učiteljstvo trpeti vsled umevnega pristranskega ravnanja, ko krajni šolski sveti sestavljajo terno-predloge za razpisane učiteljske službe. V čem tiči krivica? Vzemimo slučaj: Na večraz-rednici službujejo štiri moške učne moči. Nadučitelj umrje, ali se preseli; nadučiteljska služba je razpisana. Zanjo prosita na isti šoli delujoča učitelja. Vsak pa ima svojo posebno nrav: eden je dober govornik, družabnik, pevec, agitator in oženil se je pri vaškem magnatu; drugi je mirne in tihe nravi, živi in dela le za šolo. Možje se snidejo k seji krajnega
sveta in odločijo za-----------? Zakaj so odločili tako? Naše delo v šoli jim
je tuje, tuje! Kaj šele, če prosi na isto šolo učitelj z drugega kraja, ki ga člani krajnega šolskega sveta ne poznajo niti po obrazu. V današnjih časih se dogaja, da se skoraj lažje službe priženijo, priagitirajo, pripojejo in tudi — pripijejo, nego pridobijo z marljivim in resnim šolskim delom!! Vse te krivice pa so plod liberalne dobe in politike. Naloga krščanske S. L. S. pa naj bo, da tudi glede učiteljskega stanu odpravi vsako krivico, do zmage pa naj pripomore delu, pravici in resnici!
Okrajni šolski sveti. Tajna kvalifikacija.
Za nas najvažnejša oseba v c. kr. okrajnih šolskili svetih je okrajni nadzornik. On ima takorekoč našo usodo v rokah, ker nas sodi — kvali-fikuje. Nemoralno pri tem je, da nam svojo razsodbo skrije; učiteljstvu se s tem odvzame prilika zagovarjati in braniti se. Za pravilno presojo učiteljstva bi bilo pač potrebno, ako bi imel vsak okraj svojega nadzornika. Ker sta pa navadno enemu nadzorniku poverjena dva okraja, je umevno, da je preobložen, da ima prevelik delokrog, zato se zgode včasih prav nerodne zmešnjave. Neki tovariš na Kranjskem mi je pravil, da je dobil pred nekaj leti kmalu po inšpekciji strog ukaz, da bolje pazi na lepopisje. Mož sc je začudil, prijel za glavo, kajti pri inšpekciji je bil prav iz tega predmeta pohvaljen. Sklicujoč se na tozadevni lokalni zapisnik, oglasil se je pri nadzorniku, kjer se je dognalo, da so se podatki ene šole zmešali z drugo. Nadzorniki so ljudje, — so zmotljivi in morda ima ta ali oni še kake druge slabe lastnosti, da ni pričakovati prave objektivnosti. Zato pa proč s tajno kvalifikacijo! Ta skeleča rana nas ponižuje; zakaj prikrivati, kar bi bilo treba zboljšati? zakaj jemati priliko zagovora? Ali ni od tajne kvalifikacije večkrat odvisna nesrečna usoda učitelja in cele njegove rodbine? Dovolite nam torej upogled v račune okrajnih nadzornikov in dajte nam možnost, da se v potrebnem slučaju;' zagovarjamo! Kar je dovoljeno vsakemu postopaču, dovoljeno naj bode tudi nam!
Ustanavljanje šol.
Zakon z dne 29. aprila 1873. leta, št. 21.
Ta zakon je prav lep, žal, da se ne izvršuje v polnem obsegu. Krivo temu je, da so se vsa bremena zvalila na ramena ubogih občin. Saj naši ljudje niso tako nasprotni izobrazbi, pouku, bole jih le velikanski stroški. K ustanavljanju in zidanju novih šol pripomogla naj bi država in dežela. Država in dežela prispevata za vodovode, naj bi se to načelo uvedlo tudi pri zgradbi šol.
Obiskovanje ljudskih šol.
§ 17. določa: Dolžnost v šolo hoditi se začenja z izpolnjenim šestim letom . . .
Ta paragraf naj bi se za kmečko deco olajšal. Šesto leto starosti je mnogo prezgodnjo za začetek šolskega pouka na deželi. Pustimo, naj se otroci razvijejo predvsem telesno, naj dobe dovoljno množino predstav, potem jih šele silimo v šolo. To lahko potrdimo učitelji iz skušnje, da otroci, ki so telesno slabotni, tudi duševne svežosti nimajo; obratno pa telesno krepki in razviti — prav dobro napredujejo. Ne krajšati šolske dobe od zgoraj, ampak od spodaj!Moj nazor je ta; Šolsko leto na kmetih se začenjaj z osmim starostnim letom in trajaj do štirinajstega leta; po-navljavna šola naj pa odpade.	Hribski + Štr.
4a*
Ali disciplinarni razredi — ali šiba?
V	šolskih krogih je splavalo na površje vprašanje o disciplinarnih razredih, kjer naj bi našli zavetje in Specielno vzgojo taki nebodijihtreba, ki rušijo mir, disciplino in red v šoli, ki zavirajo z neukrotljivo nagajivostjo redni pouk, ali ki izpodkopujejo čednost in nravnost med součenci. Že zadnjič smo nakratko omenjali važnost takih naprav na večjih šolskih zavodih, povdarjajoč, da bi vsled tega stroški za šolstvo nič ne narasli, pač pa bi se po splošni sodbi učiteljstva izdatno pospešil napredek mod učečo mladino, preprečil bi se marsikateri slučaj pohujšanja. Kolikokrat čujeino in navajamo rek, ki potrjuje našo trditev: »Ena garjeva ovca okuži vse druge.« Po naših zavodih in šolah pa dopuščamo, da se ka>‘ naprej mešajo garjevi kozliči med neomadeževane ovčice, potem pa tožimo o izkvarjenosti mladine sploh in o čedalje bolj množečih se slučajih vsakovrstnih nenravnih prestopkov.
Da pokrepimc zgorajšnjo zahtevo, moramo pristaviti še nekaj. Ne bomo iziekali ne priznalne, ne protivne sodbe, ker se je vsled šolskega in učnega reda iz 1. 1870. odpravilo telesno strahovanje. Mnogi, lahko rečemo večina jih trdi, da je bila ta odprava prenagljena . . . Izkušnja dokazuje in uči, da učiteljstvo vsled te odredbe veliko težje vzdržuje in ohranjuje red in disciplino v šoli, ne zato, 'ker so se otroci poslabšali, ampak ker so odtegnili šoli nekaj prav uspešnih disciplinarnih pomočkov. Pustimo teoretikom in idealistom, naj pišejo in modrujejo kar jim je drago, češ, da se zmožnost učiteljstva sodi po tem, kako in koliko in na kak način kaznuje, oziroma vzdržuje red v šoli, da je tista šola najvzornejša, kjer se nič ne kaznuje itd.
Menimo, da so taki vzgojitelji bele vrane med učiteljstvom, ki bi bili toli trudaljubivi. toli nadarjeni od narave, to 1 i spretni pa potrpežljivi, ki bi umevali, hoteli in mogli uporabljati vsakojake pripomočke in nasvete za idealno vzgojo šolske mladine!
Priznamo, da bi se moglo marsikaj doseči, če bi razredi po naših zavodih ne bili tako prenapolnjeni, če bi družinske razmere med roditelji ne bile tako razrahljane, če bi javnost ne izprijala in pokvarjala naše dece. Žalibog da se oddnedodne množi število takih šolarjev, ki jim že na obrazu bereš, kako zanikarne starše imajo, kako odraščajo brez domače odgoje, brez srca, brez čuta. Dosti je takih, ki ne čujejo doma drugega »moralnega« nauka, nego: »Ce ti bo kaj storil (učitelj), le koj povej, mu bom že pokazal!« Ne ogrevamo se naravnost za telesno kazen, ali v izrednih slučajih naj bi ne bila izključena, saj še sveto pismo prizna njeno zdravilno moč. Trezni in izkuSeni šolniki navajajo med zdravili za zanikamo deco nazadnje vedno tudi šibo. H a r n i s c h n. pr. nasvetuje, naj se zlobni in nagajivi otroci za kazen na kak način osramote, ločijo od drugih, naj sc jim odtegne kakova pravica ali častno mesto, naj se pridrže v šoli itd., slednjič pa naj čutijo tudi telesno strahovanje! —
Di ester weg pravi: »Učitelj naj se prizadeva, da bo lahko pogrešal palico. Telesna kazen je veliko bolj primerna v rodni hiši, nego v šoli. Gorje šoli, kjer gospodari palica, gorje pa tudi tisti, kjer ne sme biti nikdar in nikoli »u 11 i m a r a t i o«.
Res je, da imajo posamezni učitelji posebne darove in zmožnosti od narave ter jim ni treba oborožiti rok niti v izrednih pripetljajih s palico ali šibo. Toda koliko je tako srečnih pedagogov?! Občudovanja vreden je vsakdo, ki je tako oblagodarjen, da se sme prištevati med take vzgojitelje. Neizpodbito pa ostane dejstvo, da se je s prepovedjo telesne kazni odvzelo pretežni večini učiteljstva zadnje sredstvo, ki je v stanu ohraniti disciplino v šoli. Tega ne zanikajo niti nasprotniki telesne kazni, zato pa gledajo, kako in s čim bi nadomestili toli pristudeno šibo, zato pa so se jeli poganjati za takozvane »r e š i 1 n i c e«.
'Ko so pred dvema leti šolske oblasti poizvedovale, če je v očigled obstoječim disciplinarnim zakonom zadosti poskrbljeno za ohranitev reda in miru v šoli, so se večinoma vse šole izjavile v nasprotnem smislu. Še boij odkrito pa se je izražalo učiteljstvo o nedostatnosti dovoljenih disciplinarnih sredstev o priliki, ko so nekatere šolske oblasti dale okrajnim učiteljskim konferencam za razgovor vprašanje o ustanovitvi »disciplinarnih r a z r e d o v«. Brez ugovora, soglasno so skoraj povsod sprejeli predlogo o potrebi takih razredov. Od druge strani pa ni'bilo najti pravega navdušenja za to novost; že nad imenom so se nekateri izpoti-kali, zato se je iznova izprožila misel, ali bi se ne dala zapet uvesti telesna kazen.
Pedago'ška sekcija dunajske »Leonove družbe« je sklicala dva sestanka, ki sta bila namenjena razgovoru v zgorajšnjem smislu. V nasled-nlem hočemo podati kratko shko zanimivih debat.
Referent, c. kr. okrajni nadzornik Schwalm, je najprej podal nekoliko navodil za razgovor, potem je priporočal — kar mora vsak učitelj v prvi vrsti upoštevati — preventivna sredstva, po katerih se je možno izogniti zadnjemu disciplinarnemu pripomočku: telesnemu kaznovanju. Povdarjal je, naj se ves pouk prikroji tako, da bo po možnosti vzgajal, v šolo naj se ne naseli dolgočasnost, učitelj naj skrbi, da bodo učenci imeli vedno kaj opravila in zanimanja. Učitelj naj bo pozoren na svoje gojence tudi izven šole. — Nadzornik Schwalm je nadalje odgovarjal na vprašanja: Ali bi se v disciplinarnih razredih doseglo kaj izboljšanja? Kako bi bilo treba take razrede urediti, kje naj se ustanove? itd.
V	debato je prvi posegel vadniški učitelj Atzler trdeč, da na znanstvenem popotovanju v Berolinu ni naletel na noben disciplinarni razred. Pripovedovalo se mu je ondi, da so tudi poskusili izhajati brez šibe. Toda disciplina je bila povsod tako razdrapana, da je višja šolska oblast morala odrediti in privoliti čudodelni »bavbav« v podobi brezovke. Od takrat pa da je zopet red iu disciplina v šoli. V ostalem se pridružuje izvajanjem referenta Sch\valma, da se je namreč treba po možnosti oprijeti najprej
preventivnih medikatnentov; ako pa se na slabejših zavodih čuti potreba za disciplinarne skupine, naj se to dovoli.
Drugi govornik, vadniški učitelj Mayer, jc zatrjeval, da so razmere nestrpne in da se nekaj mora zgoditi, če nočemo žrtvovati vsega šolstva. Navajal je več konkretnih zgledov o posurovelosti otrok, kar je umevno,, če se upošteva, da se zlasti po velikih mestih nečuveno tepta svetost zakona. V dokaz za to je navedel hišo, ki v njej prebiva 126 strank, in med temi živi samo ena stranka v poštenem zakonu.
V	razgovor je posegel nato (j. Griineis. Do'kazoval je, da je najprej treba poiskati vzroke zaniikarnosti in zanemarjenosti pri otrocih. Nekateri so že od narave taki, da ni z niimi nič početi, drugi so spakedrani od okolice. Tem okoliščinam se mora prilagoditi tudi vzgojna pomoč. Zelo dvomljivo je, če bo mogla tekom kratkih ur disciplinarna učilnica izboljšati take paglavce, ki vedno zopet zahajajo nazaj v prejšnje strupeno okrože. Vprašanje je tudi, če bomo našli zadosti vestnih, ljubeznivih, požrtvovalnih 'in živahnih učiteljev, ki bodo mogli tako svojat ne le strahovati in učiti, ampak tudi vzgajati in poboljšati!
Trajno poboljšanje utegnejo po mnenju govornikovem doseči edinole internati. Disciplinarni razredi bi bili torej le za silo, ne poboljševal-nice, ampak nekaki varnostni lokali za izoliranje takih otrok, ki jih je nevarno pustiti med dobrimi, neokuženimi učenci.	>
Nadučitelj Halsbrunner je obsodil in naravnost zavrgel disciplinarne razrede. »Edino kar je potrebno in pametno naj se izvrši: Prepoved telesnega kaznovan;a naj se prekliče.«
Semeniški vodja dr. liornich je govoril posredovalno in pomirjevalno. Šola ni edini faktor pri vzgoji in ne more biti odgovorna za vse pomanjkljivosti in hibe vzgojnega dela. Zanemarjenost mladine provzro-čajo razne gospodarske in socialne razmere, ki so dalekosežne. Uboštvo, razrahljano družinsko življenje, teptanje svetega zakona, pomanjkanje družabne nravnosti in krščanskega duha: vse to je krivo, da se mladina
i.zgubPa in da leze v spone podivjanosti. Vsled tega ni pričakovati, da bo tako ozko omejena naredba, kakor so disciplinarni razredi, zavarovala pokvarjeno mladino. To vprašanje se ne more drugače reševati, kakor It v soglasju z akcijo za zanemarjenega otroka. Zapuščeni otroci naj se na prej iztrgajo iz nevarne okolice in naj se presade v bolj zdrave in poštene razmere: v dobro oskrbljene in vestno čuvane deželne zavarovalnice.
Kot zadnji govornik je nastopil občinski svetnik Miiller, ki je nekako povzel vse, kar so razni udeleženci dobrega nasvetovali. Potegoval se je zato, da se ozir kazni daje pametnemu učitelju prosta roka, da naj se pomnoži število pobol'ševalnic in da naj se olajša učencem dostop vanje. Zanimiva je bila opazka govornikova, da so svoj čas tudi pri vojakih poskušali mileiŠH nota za disciplino, pa so jih kmalu opustili. Tudi je pristavil. da sodišča pri eventuelnili obtožbah učiteljstva zelo milo ravnajo,, držeč se pravila, da imajo učitelji iste dolžnosti in iste pravice, kakor
starši, ki so jim svojo deco izročili v vzgojo. Ako pa bi bil kak učitelj pri okrajnem sodišču vendar obsojen, naj takoj rekurira na višjo instanco, pa bj biez dvoma oproščen, razen če bi bilo discipliniranje prekruto.
Ob sklepu je nasvetoval dvorni svetnik dr. Kummer glasovanje. Izid je bil tak: § 82. šolskega in učnega reda, ki prepoveduje telesno kaznovanje, naj se odpravi; nadomesti naj se pa s § 165. državnega zakonika, ki govori, da se pravica kaznovanja ne sme pretirati in prekoračiti.
V	okviru akcije za mladinsko oskrbo naj se ustanovi prejkoprej zadostno število internatov, da bo možno spraviti vanje okrog 3000 zanemarjenih dunajskih otrok. Vsprejem v internate naj se kolikormoč olajša.
Šolniki cesarske prestolnice so govorili dosti jasno. Glasovanje — tako menimo— ne bo presenetilo nikogar izmed slovenskega učiteljstva, osobito ne, če je skušal »sladkosti« učiteljevanja na ljubljanskih ljudskih šolan. Biezovke torej ni tako zametavati in zaničevati, kakor so to prakticirale učene glave onih šolnikov, ki šolo le od daleč gledajo . . . Slovenski piegovor je imel že dostikrat veljavo, da »Šiba novo mašo poje«. Če se to ptorokovanje tudi zmerom ne obistini, resnica pa je in ostane, da brezovka več dobrega stori, nego slabega. Kdor je nasprotnega prepričanja, naj se blagovoli javiti!	Čadež.
Samodelavnost učencev s posebnim ozirom na veronauk.
Profesor dr. J. Demšar.
Opazujmo sami sebe, ko beremo! Stavek za stavkom pregledamo, izgovarjam ) morda celo posamezne besede, in vendar večkrat ob koncu ne vemo, kaj da smo brali. Od takega nepazljivega, razmišljenega berila nimamo koristi. Ne beremo pa več brez sadu, če pazimo na zmisel posameznih stavkov, če mislimo s pisateljem in z njim sodelujemo. Pa še v tem slučaju se lahko zgodi, da večina pisateljevih misli ne prodre prav v našo dušo, ampak ostane v nas le pri vrhu. Ko knjigo odložimo, smo na jasnem glede tega, da je spis lep, zanimiv, poučen, a kaj da smo brali, o tem bi komaj vedeli kaj povedati. Trajen vpliv pa ima berilo za nas, če ne sodelujemo le s pisateljem, marveč če med branjem tudi samostojno delamo, če samostojno sodimo o berilu, če sami sklepamo dalje, če družimo že znane stvari z novimi, ki smo jih našli v spisu, če iščemo zveze med pisateljevimi mislimi in svojim življenjem. Da si to, kar beremo, res prisvojimo, je včasih treba, da se pisatelj za nekaj časa kar umakne, prenehati moramo z branjeni, pisateljeve misli moramo samostojno predelati, potem šele moremo s pridom nadaljevati.
Podobno temu duševnemu delu, si moramo misliti tudi otrokovo delo v šoli. Učenec morebiti na videz pazi, sliši vsako učiteljevo besedo, opa-
zuje primerna nazorila, piše za učiteljem in vendar, kolikrat duša otrokova za vse to nič ne ve Najmanj, kar moramo za uspešen otrokov napredek v šol. zahtevati, je to, da otrok z učiteljem misli in sklepa ter si prizadeva, da si vtisne v spomin, kar vidi in sliši; otrok mora z učiteljem sodelovati. Lahko pa pustimo otroka, da samostojno deluje in ga le vodimo, da uspešno išče, pravilno sklepa in obrača stvari, ki jih sliši na svoje lastno življenje. 'I ako samostojno delovanje učencev pod vodstvom učiteljevim imenuje vzgojesiovje s a m o d e 1 a v n o s t. Za dober napredek v šoli je samodelavnost učencev velikega pomena in vesten ter spreten učitelj se trudi, da vodi učence do samodelavnosti.
Cim vestne.e se trudi učitelj, da poučuje primerno naravi svojih učencev, tem ve<" uspeha more pričakovati od svojega dela. V otrokovi naravi pa je, da je živahen, da rad pokaže, kaj da zna, da s stvarmi, ki so mu na razpolago ustvarja vedno kaj novega. Otrok ne more strpeti, da bi dolgo časa gledal, kako mu igrajo drugi, narava ga žene, da sam poseže vmes. Temu ž i v a h n e m u otrokove m u n a g o n u p o s a m o -stojnem delu mora šola ugoditi. Ne moremo imeti prav dobrih učnih uspehov, če zahtevamo od učenca, da mirno sedi in posluša, in le sami govorimo. Da bi bil učenec pri pouku dalje časa le pasiven, to se ne sklada z otroško naravo. V najboljšem slučaju otrok mirno sedi in na videz posluša, toda, kar mu podaja učitelj, to ne postane prav otrokova dušna last. Gotovo znamenje pa je, da je učenec v veronauku napredoval, če je samostojno prišel do tega, da je versko resnico povedal v lepi obliki, če je iz že znan;.' versko resnice sklepal na drugo, če je spoznal zvezo med versko resnico in življenjem. Ce učenci pri samodelavnosti pokažejo kaj napredka glede učne tvarine, ta napredek gotovo ni le navidezen.
Pouk, pri katerem učenci dejansko sodelujejo, je brez dvorna za n i -m i v. Malokatera stvar učenca tako vzpodbudi kot vesela zavest, da tudi sam kaj zmore. Otroka, ki se je čutil vsega potlačenega, brez pravega veselia za pouk, je že čestokrat rešila samodelavnost, h kateri ga je znal privesti spreten :n vesten učitelj.
Samodelavnost učencev pa ni le važno učno sredstvo, ampak je tudi za v z g o j o volj e največjega pomena. Koliko jih je že obvarovalo pogube — veselje do dela! Z delavnostjo raste moč volje. Koliko več stori za vzgojo močne volje pri otrocih učitelj, ki daje učencem priložnost, da sami delajo, kot oni, ki za učence vse sam opravi, ki sam zanje misli, sklepa, govori in zanje celo tudi ponavlja.
Kako postopuj katehet, da učenci sodelujejo ž njim in se vadijo tudi v samodelavnosti? Dober uspeh šolskega pouka je tako odvisen od učiteljeve osebnosti ii' od posebnih razmer, ki prevladujejo v tej in v oni šoli, da se način pouka ne da vselej določiti z gotovimi pravili brez ozira na posebne šolske razmere. Nekaj je pa le takih splošno priznanih vzgoje-slovnih načel, ki se mora po njih ravnati tudi katehet, če hoče dobre uspehe pri veronaukM pospeševati s samodelavnostjo učencev. Prvi pogoj vsega uspešnega pouka in torej tudi prvi pogoj samodelavnosti učencev
je to, da ne govorimo v šoli o stvareh, ki presegajo zmožnosti učencev. Učna tvarina, nazorila, zgledi, vse to mora biti učencem primerno. Kdor vmešava v pouk stvari, ki jih učenci ne morejo razumeti, ki se zanje otroci tudi ne morejo zanimati, ta že samo s tem zamori v učencih pazljivo sodelovanje in samodelavnost. Zato je tako važno, da se katehet priprav-1 j a na katehezo in da že pred uro iz učne tvarine izloči stvari, ki zanje njegovi otroci ne morejo imeti zanimanja. Ce tega ne stori, je lahko prepričan, da bo tista šolska ura za veronauk izgubljena.
Če smo se pa tako pripravili na šolo, da je kateheza primerna zmožnostim učencev, potem dajmo učencem priložnosti, da sami delajo. Veliko stori za samodelavnost učencev, kdor se pametno in previdno ravna po pravilu: »Poslužuj se prav pridno vprašanj!« Paziti je le treba, da je izpraševanje pravilno.
Vprašanja morajo biti namenjena celemu razredu. Tudi, kadar ima kateiiet opraviti z enim samim učencem, izprašuj in govori tako, da ima pred očmi ves razred. Muditi se pri enem učencu predolgo, pa pri tem zanemarjati druge, ni prav. Krivica do slabejših učencev je, če katehet kliče pred vsem le one, ki pridno dvigajo roko, za druge se pa ne meni, dasi je razumljivo, če se učitelj raje obrača do boljših učencev, zlasti takrat, ko mora s časom posebno varčevati. Ugodi pa potrebnim ozirom na čas in na učence, kdor vprašanja modro razdeli in se s težjimi, pa ne ravno neobhoino potrebnimi stvarmi obrača do učencev, od katerih more po piavici pričakovati povoljnega odgovora. Ce bi katehet brez važnih vzrokov dajal težja vprašanja manj razvitim učencem, bi tem jemal pogum in veselje do predmeta, in bi hkrati dolgočasil boljše. Primerna vprašanja pa večkrat tudi tiho naravo narede zgovorno in živahno.
Učenci naj redno odgovarjajo v pravilnih, celih stavkih. Pedagog Diesterweg pravi. >Učenec ve dobro le to, kar zna prav povedati.« Da bi učenci v odgovorih vselej ponovili celo vprašanje, tega ne moremo zahtevati, in če bi vendar le dosledno delali tako, bi bil pouk večkrat prav dolgočasen, brez živahnosti in torej tudi brez pravega sodelovanja učencev. Pustiti pa redno ne smemo, da bi učenci odgovarjali le s posameznimi besedami. Taki odgovori večkrat niso zadosten dokaz, da si je učenec učno tvarino res prisvojil, ker je lahko le slučajno zadel pravo besedo; dalje pa taki odgovori le prevečkrat kažejo, da se učenec noče potruditi za pravilen odgovor in mu manjka resne volje. Da se navadi učenec samostojnega dela, naj učitelj ne popravlja odgovorov neprenehoma. Učenec naj mirii ) dokonča, potem naj pa napačne odgovore popravljajo učenci sami, v prvi vrsti oni, ki je napako napravil; če ta ne zna, naj popravljajo součenci, ponovi pa pravilni odgovor prvi, ki se je zmotil.
2ivahe.i je pouk, učenci veselo sodelujejo, če se delo v šoli primerno menjava. Dolgo muditi se pri isti stvari, je za učence utrudljivo. Primerna izprememba daje živahnost tudi sicer najsuhoparnejši tvarini. Kaj si moremo misliti bolj suhoparnega, kakor je n. pr. ponavljanje tujih besed pri latinskem pouku. Vendar spreten učitelj tudi ta del pouka lahko poživi
4b
tako, da učenci z veseljem delajo. Učitelj imenuje besedo v domačem jeziku, prvi učenec pove latinsko besedo, drugi jo zapiše na tablo, tretji jo prebere in pove, če je prav pisana, četrti imenuje spol, peti pridene samostavniku primeren pridevnik, šesti napravi z obema besedama stavek. Tako pride v razred nekaj svežega, učitelj težko dobi učenca, ki bi ne pazil in ki bi se vsaj pošteno ne trudil, da bi sodeloval. Tudi katehet pride večkrat do tvarine, ki mu daje priložnost, da vprašanja hitro menjava in tako vzpodbudi k sodelovanju tudi učence, ki se sicer radi udajajo brezdelju. Seveda moramo pri takih kratkih vprašan ih še posebno paziti na ves razred, pri vsej živahnosti moramo vendar ostati sami mirni, da ne zanesemo nemiru med učence. Veliko škoduje živahnosti pouka učitelj, ki vsak odgovor spremlja z običajnim »prav«, »dobro«, »tako« ali ki celo ponavlja odgovore za učenci. Če učenec n. pr. pove: V novi zavezi je nedelja Gospodov dan, kaj radi ponovimo: Prav, torej nedelja je Gospodov dan. Največkrat si hočemo s takim ponavljanjem napraviti le prehod do naslednjega vprašanja, ki nam ne pride takoj na misel. Vendar č,e nam jo že treba časa, da pridemo do novega vprašanja,(ijc veliko boljše, da damo odgovor ponoviti enemu izmed učencev, kot da bi ga ponavljali sami. Ce ponavljajo učenci, imajo vsaj priliko do sodelovanja, če pa brez potrebe ponavljamo sami, škodujemo le živahnosti učencev. Izkušeni pedagogi priporočajo tudi semtertje odgovore v zboru. Vendar mora take odgovore večinoma katehet sam voditi, da učenci odgovarjajo razločno, da pravilno naglašajo in ne zategujejo besed, kar bi pouk delalo dolgočasen.
Ce katehet z učenci učno tvarino pravilno ponavlja, pride že samo s tem vsako uro večina učencev do samostojnega dela. Tega pa naj vadi katehet učence tudi tedaj, ko pride na vrsto n o v a učna tvarina. Kolikor je mogoče, naj se ravna pri tem po splošno veljavnem pravilu: »Vodi učence tako, da s samostojnim umskim delovanjem najdejo vse to, kar res morejo sami najti.« Samodelavnost učencev moremo gojiti na vseh stopnjah kateheze.	(Dalje.)
Zborovanje »Slomškove zveze“.
Ustanovni občni zbor Slomškove podružnice za Ljubljano, ljubljansko okolico in Kamnik, se je vršil na veliko sredo ob mnogobrojni udeležbi krščanskega slovenskega učiteljstva. Ker je bilo s tem zborovanjem združeno tudi velezanimivo predavanje c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Ljudevita Stiasnyja, ni čuda, če se je mala dvorana hotela »Union < docela in tesno napolnila. Vidi se, da smo se vendar enkrat popolnoma otresli nepotrebne bojazljivosti in vsakojakih malenkostnih ozirov. Stopili smo v ospredje ter postajamo moč, ki treba, da se bo povsod vpoštevala.
Po iskrenem pozdravu in nagovoru g. državnega poslanca in predsednika Fr. Jakliča, ki je izražal zadovoljstvo, da so zvezo počastili s svojo navzočnostjo kar trije okrajni nadzorniki: gospod;e Maier Anton, Gabršek Fr. in Ljudevit Stiasny ter deželni odbornik E. Jarc, je nastopil takoj predavatelj g. Stiasny, ter ob splošni pozornosti temeljito, vsestransko premišljeno, stvarno in zanimivo poročal o reformi p o n a v -I j a v n e šol e.
Podati hočemo danes samo glavne točke tega aktualnega referata, ker je g. predavatelj blagovolil uredništvu prepustiti celotno obravnavo za naš ust.
Naštevši razne hibe, pomanjkljivosti in času neprimerno ustrojbo sedanje ponavljavne šole, je obrazložil g. nadzornik, kako in kje je treba pomoči, preustrojbe in reforme, da bo ponavljavna šola ljudstvu in učencem res na korist, na veselje, ne pa v breme.
Včasih, ko so bili ukazani samo trije predmeti, se je izhajalo brez težav, dasi je bil tak pouk za ponavljavce nedostaten. Nov načrt, narejen pri zeleni mizi, pa zahteva reči, ki za naše razmere nimajo praktičnega pomena, ki so premalo v zvezi z vsakdanjim življenjem. Pri nas so učenci ponavljavnih šol večinoma kmečki sinovi, zato naj se v teh šolah bolj temeljito goji kmetijski pouk; sploh naj se vse poučevanje tako prikroji, da bomo dosedanjim ponavljavnim šolam lahko nadeli ime: Kmetijsko - n a d a I j e v a v n a šola. Razen tega, kar ima veljavo za vsakdanje življenje, nai se v teh šolah pojasnjuje važnost kmetijskega stanu in vzbuja Ijubav do domače grude, razlaga naj se pomen zadružništva in posojilnic. Ves pouk naj se vrši na temelju prave vzgoje: Ne samo učiti je treba, temveč tudi blažiti srce! V »Kmetijsko-nadaljevavnih šolah« bo na mostu le strokovno izobražen učitelj. V ta namen naj se olajša učitelistvu, da se bo udeleževalo poljedelskih tečajev v večji meri, nego v zadnjih letih. Za strokovno izobrazbo učiteljev naj se omogočijo poljedelski, za učiteljice pa gospodinjski tečaji.
Pouk v naravi se je udomačil že marsikje drugod. Tudi pri nas se bo s šolskimi izleti lahko mnogo doseglo. Pri izletih opozarja učitelj na gospodarske, poljedelske, vrtnarske nedostatke, pokaže pa tudi lahko veliko vzornega
Doslej za ponavliavne šole ni bilo med našim učiteljstvom tolikega zanimanja. Vzrok temu je, ker je razmerno bolj obremenjeno, nego po drugih kronovinah. a slabše plačano; po drugi strani, pa je doslej primanjkovalo tudi potrebnih učnih pripomočkov.
Čitanje dobrih knjig je za ponavljavce prevažnega pomena. Že v ta namen je nujno potrebna čitanka zanje. Poleg tega pa naj ima vsaka ponavljavna šola posebno š o 1 a r s k o k n j i ž n i c o , ki naj se vanjo uvrsre osobito poljedelske knjige.
Stalne uspehe pa bodo učitelji pri ponavljavcih dosegli le tedaj, če bodo skrbeli, da bo pouk res zanimiv, če jih bo prešinjala ljubezen do milega nam naroda, če si pridobe srca staršev in otrok.
Dolgotrajno odobravanje je sledilo navdušenemu in vrlo - skrttno sestavljenemu referatu. Predsednik Jaklič sc je g. nadzorniku toplo zahvalil z željo, nai bi to predavanje ne bilo zadnje.
Nato se je hitro izvršila volitev odbora za novo podružnico. Izvoljeni sta bili v vzklikom gdčni £erc in Sorn, ter gg. Jeglič, Bregar, Simon, Mlakar.
Fr.' slučajnostih se je oglasil g. Bregar in predlagal nekaj nasvetov k preosnovi šolskih zakonov. Predsednik je naprosil g. Bregarja, da ie prevzel referat o preosnovi šolskih zakonov za prihodnji občni zbor, ki bo na Brezjah. Na svidenje torei pri Marijinem svetišču!
Tednik.
Visoki c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je odgovoril »Slomškovi zvezi«, ki je vložila prošnjo, naj bi se odpravil »Tednik«, tako-le:
Prejmi sl. društvo »'Slomškova zveza« v Ljubljani, v roke tč. predsednika g. državnega poslanca in nadučitelja Fr. Jakliča.
Z ozirom na vlogo z dne 20. decembra 1908, se slavnemu društvu naznanja, da c. kr. šolski svet ondotni prošnji, naj bi se na kranjskih občnih ljudskih šolah »Tednik« odpravil, oziroma v zmislu točke 2. razpisa c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 12. februarja 1884. št. 23.122. m. u. 1. št. 4, z »Razrednico« združil, iz nastopnih razlogov ne more ugoditi:
1. Izkušnja je pokazala, da da v zmislu navedenega ministrskega razpisa z »Razrednico« združeni »Tednik« zelo nepriročno tiskovino. Zatorej se je po Štajerskem, Koroškem in Kranjskem na željo učiteljstva »Tednik« v svoji stari obliki ohranil in tudi po uveljavljenju dokončnega šolskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905, po vseh štajerskih, koroških in ki arijskih občnih ljudskih šolah v rabi obdržal.
Omenja se vrhutega, da je kranjska deželna učiteljska konferenca leta 1891 predlog, naj bi se »Tednik« odpravil, z veliko večino zavrnila.
2. Trditev, da je zdaj. ko je po kranjskih občnih ljudskih šolah vpeljan »Podrobni učni načrt« in »Dnevnik«, spisovanje »Tednika« nepotrebno, ni utemeljena, ker ima vsak omenjenih treh uradnih spisov svoj posebni namen.
S tukajšnjim razpisom z dne 31. maja 1902, št. 345, ukazana razdelitev od normalnega učnega načrta predpisanega učiva (podrobni učni načrt) na posamezne razrede, skupine in oddelke je zaradi natančnega dosezanja predpisanega učnega smotra v posameznih razredih, oziroma skupinah in oddelkih potrebna, vrhutega pa tudi v krajnih socialnih in gospodarskih razmerah posameznih šolskih krajev utemeljena. Ako sc ta razdelitev sestavi pred začetkom šolskega leta, ne provzroči mnogo dela ter zlasti na šolah, kjer učiteljice alternirajo aii kjer ni vpeljan turnus
posameznih učnih predmetov, lahko ostane z malimi premembami, ki jih zahtevata praktična izkušnja in napredek v metodi, več šolskih let v veljavi.
» D n eviii k « je za kontrolo, da se učitelji vestno pripravljajo na pouk in da se vse poučevanje vrši po dobro premišljeni osnovi, neobhodno potreben. Ker »Dnevnik«, ako je pravilno sestavljen, ne obsega posameznih učnih predmetov, ampak samo zglede, račune, stroke in drugo enako učivo, ki jih je iz vsakega učnega predmeta v dotični učni uri predelati in na katere se mora vsak učitelj, ki hoče dobro izrabiti učni čas, vestno pripraviti, nikakor ni istoveten s »Tednikom«, v katerega se vpisuje samo učna tvarina, ki sc jc vsak teden resnično predelala.
»Dnevnik« sc tedaj piše sproti pred vsakim šolskim dnevom, »Tednik« pa še-lc koncem vsakega tedna.
3.	§ 121, al. dokončnega šolskega in učnega reda z dne 29. sept. 1907, izrecno ukazuje, da mora učitelj predelano učivo, pismene domače vaje in šolske naloge vsak teden zabeležiti v »Razrednici«.
Ker »Tednik« na Kranjskem nadomestuje tukaj omenjeno »Ra z redil ico«, se že z ozirom na to zakonito določilo ne more odpraviti.
*	C. kr. deželni predsednik:
Sehvvarz m. p.
KATEHETSKI VESTNIK.
Katehetska zborovanja.
Kongres za katehetiko. Dunajski ve-1 remo imenovati 'kot uspeh živahnega ščak v katehetskih stvareh, Viljem gibanja na katehetskem polju, je napre-Pichler, je objavil v listu »Christl. pad. dek v metodi in navdušenje za katehe-BlŠtter« daljši sestavek, ki v njem do- j tiko med izvoljenimi veroučitelji. Toda kazuje potrebo splošnega kongresa za j katoliška cerkev potrebuje povsod vse-katehetiko. »Ako hočemo zagraditi pot stransko izvežbanih in gorečih katehe-verski mlačnosti, verski mržnji in ne-f tov, temeljito delo na katehetskem poveri, moramo poskrbeti, da bodo otroci liju je nujnejše, kakor se splošno sodi. povsod in po vseh šolah prejemali te-1 Ce bomo navezani samo na katehetske meljit in dober verski pouk. Katehetski; tečaje, potem bomo čakali še decenije. tečaji zadnjih let so dosegli več, nego! preden bodo prodrla prava načela za se je poprej storilo tekom cele človeške | poučevanje krščanskega nauka, preden dobe. Toda lepi uspehi posameznih te- j bo ljudstvo prejemalo verski pouk v čajev, izborno izdelani referati nekate- j pravi in pravilni obliki ter meri. Vpra-rih govornikov nas ne smejo preslepiti.j sanje je le, če ne bo v tem času zadušil Dejstvo je, da večina veroučiteljev ni-, | plevel mlačnosti in nevere vseh dobrih ma še nič od katehetskega gibanja. (Ker [ klic, ki imajo še zdrave korenine v jc povsod za katehetsko stvar premalo j ljudstvu.
zanimanja. Vse bolj vleče, vsak pojav Z ozirom na to je neobhodno potreb-v duhovskem delovanju najde več sim- no, da se skliče k o n g r e s, na katerem patij, nego prizadevanje za katehetski bodo izkušeni veščaki na temelju obšir-napredek. Op. ured.) Edino kar zamo- nih študij na vse strani obrazložili, kaj
se mora storiti za versko vzgojo otrok1 na celem delokrogu duhovskega pasti- j rovanja.
Kaj vse bi prišlo na razgovor pri kongresu, bi se moralo itak poprej dodobra domeniti in določiti.
Najprej bi bilo treba rešiti nekatera vprašanja splošne veljave, n. pr. O namenu veronauka: ne teološke znanosti ampak globoko vernost je treba podati ljudstvu. — Govoriti bi bilo dobro o poglavitnih pridobitvah moderne pedagogike in didaktike, o modernih zmotah itd.
Pri točki o delovanju v šoli naj bi se določilo, kako se mora poučevati tvarina iz katekizma, iz zgodb, iz liturgike. Važno razpravo pri tem oddelku bi nudil referat: Ljubezen in milo-čutnost, glavno sredstvo za uspeh.
Enako bi bilo treba razpravljati o podobah in slikah, ki služijo elementarnemu verskemu pouku: o stenskih slikah, o ilustrovanetn katekizmu itd.
Ena glavnih točk bi bila tudi: Centralna organizacija katehetov in uredi* tcv vsega, kar bi pospešilo katehetsko znanje.
Velevažno bi bilo vprašanje o lite-r a r n e m del u na katehetskem pozo-rišču: Učni načrti, knjige, šolski molitveniki, pomožne knjige, mladinska literatura itd.
Tudi mi smo prepričani, da bi nasvetovani kongres bil enako potreben, kakor koristen. Uverjcni smo, da bi se zanesel potem med duhovske kroge velik del onega navdušenja za katehetsko stvar, ki ga zdaj še pogrešamo. Dvomimo pa, če bi se toliko doseglo, kolikor pričakuje dunajski voditelj in strokovnjak. Osnovati bi bilo najprej treba po vseh kronovinah škofijska katehetska društva ter potom teh zanesti ogenj navdušenja med duhovščino, ki se peča s šolo. Pri sedanjih razmerah pa ni upati, da bi poziv na morebitni kongres imel kaj posebnega odmeva, saj vidimo, kako počasi in s silo se razvijajo že obstoječa/ katehetska društva, kako malo se uvažuje prizadevanje nekaterih vnetih katehetov. Kljub temu pa sproženo misel toplo pozdravljamo in upamo, da mi slovenski katehetie ne bomo zadnji, ki bomo pri nameravanem kongresu tudi dejansko sodelovali.
Katehetske beležke.
Velike previdnosti je treba, kadar katehet razlaga 544. vprašanje (Sred. kat.), ki govori o veliki pregrehi nevrednega sv. obhajila. Pri »malih« naj bi se ne prezrla nobena beseda katekiz-movega besedila. Zlasti se zdi potrebno poudarjati besedo vedo m a in v smrtnem grehu, kajti drugače žive otroci semintja v zmotah, ali pa vsaj v strahu, ko prejemajo sv. obhajilo, pa se zraven begajo in vznemirjajo radi kake malenkosti. Takoj tukaj naj se pristavlja, da se ni treba bati iti k sv. obhajilu, ako je kdo pozabil pri spovedi kak smrten greh, ker ga je Bog že odpustil in ostane le obveznost, da se pri prvi prihodnji spovedi razodene. (Naj omenjamo pri tej priliki nasvet dunajskega kateheta Pichlerja, ki sodi, da jc odveč in nepotrebna opazka pri vprašanju 604.. ki se glasi: ... »dobro .!e, če to stori Tse spove pozabljenega greha] še pred sv.
obhajilom, vendar pa ni potrebno, ker je bila poprej opravljena spoved veljavna«. Odveč je namreč zato, ker utegne otroke vznemirjati in jim vzeti tolažbo in sad sv. obhajila.)
Prav je, da se z resnostjo in s potrebnimi dokazi pojasni velika pregreha nevrednega sv. obhajila; ako bi se pa preveč grmelo, strašilo in plašilo, bi se pa doseglo, da bi imela mladina le nek strah in neko negotovost pri prejemanju sv. obhajila, — ljubezni, zaupanja, hrepenenja in pravega notranjega veselja ter tolažbe pa bi ne bilo. Mladina potrebuje poguma in veselja; navdušenje in otroško zaupanje do Jezusa v sv. zakramentu bo pripomoglo, da bodo otroci dobro očistili svoja srca v skesani spovedi ter bodo s tolažbo in z velikim uspehom pristopali k mizi Gospodovi tudi v poznejši dobi. In zato jih je treba vzgajati.
Katekizem s fllkarni. Dunajsko katehetsko društvo je obravnavalo v eni izmed zadnjih sej vprašanje, če je že- j leti, da bi sc šolski katekizem opremil s slikami. Umevno, da so se vsi navzoči ogrevali za tako knjigo. Začetek je že narejen in so marsikje to pametno misel bolj ali manj srečno že izvršili. Kolikor znano, je na razpolago že pet raznih izdaj ilustrovanega katekizma. Najnovejša taka publikacija je izšla v založbi »Družbe sv. Jožefa« v Celovcu ;| slike ima avgsburški, ogrski, italijanski (ki so ga oskrbeli salezijanci) in rotten-burški, ki izide v H e rde rje vi založbi.
Ker nobena izmed teh popolnoma ne ustreza šolskim zahtevam, so sprejeli sledeča določila, ki naj bi se vpo-1 števala pri prihodnji ilustrovani izdaji:)
1.	V katekizem naj se ne sprejemajo slike (biblične), ki jih že imamo. 2. Zgledi naj ne bodo le iz sv. pisma, ampak tudi iz življenja svetnikov in iz cerkvene zgodovine. 3. Pridenejo naj se slike najimenitnejših sv. krajev in svetišč.
4.	Porabi naj se kolikor moč veliko vmesnih podobic; tudi v začetne črke pride lahko kako pojasnilo.
Za zgoraj omenjeno ilustrovano ka-tekizmovo izdajo, ki izide pri Herderju. se posebno trudi škof dr. P. W. pi. Kep-pler; slike izdeluje 'mojster, ki je obenem umetnik iu teolog ter bo zamogel ustvariti versko in umetniško pravilne umotvore. — Ista založba obljubuje tudi novo ilustrovane zgodbe sv. pisma.
Boj za verski pouk v večnem Rimu. S svojo popustljivostjo so katoličani pod italijanskim solncem prišli tako daleč, da pouk krščanskega nauka v šolah ni več obligaten. Minister Rava je izdal pač ukaz, da morajo šolska vodstva oskrbeti prostore za versko poučevanje, ako družinski očetje to zahtevajo. Toda še to mrvo bi framasonska klika, ki faktično vlada celo v Rimu, rada od-jedla, kakor nam kaže zadnja borba rimskih krščanskih staršev. Več tisoč očetov sc je obrnilo najprej na cerkveno oblast, kjer so svojo zahtevo izročili pismenim potom. Prošnja meščanov se je potem predložila županovi pisarni in sicer meseca novembra 1908 za šole v
okrajih Trastevere, meseca deccmbra in januarja pa še za druge ljudske šele v Rimu.
Dolžnost mestnega sveta v Rimu bi bila, da ustreže opravičeni, na postavnem določilu sloneči zahtevi in da od-kaže primerne prostore za versko vzgojo mladine. Toda — kaj se zgodi ? Proticerkveni blok, ki mu načeluje bivši veliki mojster framasonski, iud Ernst Nathan, se za zakonito odredbo ni kar nič zmenil, ker mu je na tem, da popolnoma zatre verski pouk. Pretkani Nathan ni dal od sebe nobenega odgovora, dasi se je opetovano dregalo, odlašal je in odlašal, da je poteklo že skoraj pol šolskega leta. Ko je bila napetost med meščani že prispela do skrajnosti, ie odredil mestni svet, da morajo vsa šolska vodstva preskrbeti posebne registre, kamor sc bodo zapisavali starši, ki žele, da se bodo njih otroci učili krščanskega nauka . . .
Prošnje do županstva s tisoči in tisoči podpisov torej niso imele nič veljave. Židovstvo in framasonstvo hoče na ta način katoliške starše mučiti ter zavlačevati postavno zajamčene ugodnosti lin pravice! Vrhunec zlobne nagajivosti in nestrpnega sovraštva do katoličan-stva pa je pokazala Nathanova družba s tem, da ie grajala nekatere šolske voditelje, ki so potom okrožnice po razredih dali otrokom oklicati, naj sc zgla-sč starši, ki želč za svojo deco verski pouk. Enak razglas se izda tudi za pouk v petju in risanju; za ta dva predmeta sme vodstvo pač javiti roditeljem, da povedo svoje želje, — glede krščanskega nauka pa Bog varuj ziniti kako besedo. Ukaz se da, -— toda starši ne smejo zvedeti zanj! Taka modrost poganja samo v glavi židovskega frama-sona, ki ne more slišati nič o krščanstvu !
Tako je torej tam, kjer zavlada laž-I nivo svobodomiselstvo. Zelja in opravičena zahteva someščanov, postava, vestno ravnanje šolskih voditeljev, vse kar ne služi zatiranju krščanstva, vse se tepta z nogami —! Nepojmljivo svobodomiselstvo! Na jeziku svobodo (za-j se), v rokah verige (za druge).
Zgledi, uporabni pri katehezi.
Zdravnik o postu. V Avgsburgu je imel monakovski zdravnik dr. Moser interesantno predavanje o vprašanju: Kako sodi zdravnik kot tak o zdržku in postu, ki ga veleva tretja zapoved katoliške cerkve ? ... Ob sklepu je strnil predavatelj vsebino svojih izvajanj v ta-le izrek:	»Ne	govorim	z	verskega
stališča, ampak edinole kot zdravnik in kot zdravnik trdim s polnim prepričanjem, po 12-letni zdravniški izkušnji: Cerkev zasluži za postno zapoved tudi iz zdravstvenega ozira popolno zahva-
lo.	Cerkev je nasproti svojim slabim otrokom dobra mati ter rada ustreže z raznimi polajšavami. Verniki pa le preveč izrabljajo in izkoriščajo milobo in dobroto svoje duhovne matere in marsikatera prošnja za postno dispcnzo pod krinko zdravstvenega ozira, je neopravičena. S a m o z a t a j e v a 11 j e je podlaga vseh svetovnih reform. Da bodi strog in oster do samega sebe, in za to ti daie priliko cerkvena zapoved za zdržek in post, — ni le zapoved vere, ampak tudi zapoved previdnosti, modrosti in zdravoslovja.«
»Oh, ko bi le prišel duhovnik !« Kako potrebno je, da se privadijo otroci obujati večkrat popolno kesanje, zlasti pa še v smrtni nevarnosti, kaže ta-le dogodek:
Bilo je novega leta dan (190S), prav ob qasu, ko si ljudje voščijo srečo in blagoslov; ta dan se je borila s smrtjo v ponosni kmetiški hiši na Zgornjem Bavarskem mlada kmetica. Bila je pravkar še čvrsta, cvetočih lic in zdrava, toda nenadna bolezen jo je privedla v smrtno nevarnost. Spoznala je, da ni več rešitve. Poprosila je, naj ji preskr-1 be hitro duhovnika. Toda pot je bila J dolga, duhovnik se je moral boriti z vetrom in viharjem. — Med tem pokliče mati svoje otročiče k sebi, da bi jih blagoslovila. Roka je že omahovala, * »Oh, da bi le kmalu prišel gospod, po-, tem bi sc pa ne bala umreti.« Navzoči domači si niso vedeli in znali pomagati; ponavljali so z njo: »Oh, da bi le kmalu prišel!«
V tem pa stopi devetletna deklica tesno k materi in pravi: »Mama, ali ste že obudili kes?« Hvaležno pogleda mati dekletce, rekoč: »Dete, ne znam več moli ti naprej!« In deklica je sklenila roke pa je molila glasno in z ganljivo pobožnostjo besede popolnega kesanja, mati pa je skesano za njo ponavljala. Kmalu nato je izdihnila, še preden jo mogel duhovnik priti.
Samo deklica je bila toliko modra, da je vedela, kaj potrebuje mati v zadnjih izdihljejih. Ko so jo vprašali, kako se je domislila tega, je odgovorila: »Gospod župnik so nam rekli!«
Čudež v Lurdu, potrjen pred sodiščem. Zanimiv je sledeči slučaj čudežnega ozdravljenja v Lurdu, ki ga je potrdila sodnijska obravnava.
28-letni Alfonz Alliaume iz Falaise je peljal bika na polje. Bilo je 20. maja 1907. Imel ga je otvezenega na vrvi. Toda še na dvorišču gospodarskega poslopja je žival zbesnela in je zadala Alfonzu z rogmi tak sunek v hrbet, da je odletel daleč naprej in padel s silo na I tla. Bik skoči k njemu, pa ga suj3 in valja semintja. Slednjič ga zabode v trebuh ter ga vrže v zrak kakor žogo. Končal bi bil gotovo nesrečnega Alfonza, ako bi ne bil prihitel na pomoč neki pes, ki se jc spustil biku na vrat ter ga je tako odvrnil od nesrečne žrtve.
Z občudovano hladnokrvnostjo je poravnal Alliaume črevo, ki mu je uhajalo iz razparanega trebuha, ter se jc privlekel počasi v stanovanje. Zdravnik je odredil, da so ga takoj odpeljali v bolnišnico.
Alliaume je pozneje vložil tožbo zoper svojega gospodarja za odškodnino. Sodišče se ni zadovoljilo samo z enim zdravniškim spričevalom, temveč je naročilo še trem zdravnikom, naj Alfonza preiščejo. Poročilo je došlo 29. julija. V izjavi se je glasilo, da so trije prsti desne roke nerabni, da jc rama neupogljiva --da jc stanje ponesrečenca »neozdravljivo«. Na spodnjem telesu da se nahaja skeleča oteklina z zarastkom v sredi, ki ima velikost tolarja za dva
franka, in ki se iz njega cedi vedno gnojna sokrvca. Alliaume ne more vži-vati — tako se nadaljuje v zdravniški izjavi — razen mleka in sirovih jajc nobene druge jedi; vse drugo takoj nazaj izmeče. Shujšal je v tem času za 2.3 kg.
Vsled te zdravniške izpovedi, ki je bila izdana 14 mesecev po nesrečnem dogodku, je sodišče prisililo gospodarja, da je moral plačati 7000 frankov odškodnine ponesrečencu.
Dvajset dni popred pa se je Alliaume udeležil romanja v Lurd. Med vožnjo v Mans-u je skušal zavžiti nekoliko peciva. Toda zdravstveno stanje se mu je nato tako poslabšalo, da so morali poklicati usmiljenko. Cez tri dni, v soboto dne 22. avgusta ob petili zjutraj mu je dal zdravnik v mestnem lurškem zdravilišču novo obvezo. Potrdil je, da iz gnojne otekline vedno teče. Bolnik se je' kopal v »piscini« prejšnji dan štirikrat, ta dati pa zopet ob osmih. Ko se je napravil, je čutil v spodnjem telesu skeleče bolečine. Instinktivno je hotel z roko seči na bolestno mesto, toda roka se ni dala premakniti, kakor poprej ne. Ko je stopil iz kopelnice, je bil lačen, dasi tega občutka že ni imel mesece in mesece. Kupil si je kruha in klobaso ter je vse ipovžil z veliko slastjo. Vrnivši se v zdravilišče je zopet snedel skoraj dvojno porcijo pri skupnem obedu. Cez eno uro je bil sprevod, pri katerem ga je prestrašil močan, z bolečinami združen sunek na roki. Roka je omahnila. Nato reče
okrog stoječim: »Ramo imam zlomljeno«. Toda takoj se. ie videlo, da je bil ozdravljen. Preiskovalna komisija zdravnikov je dognala, da se roka in prsti pravilno pregibljejo. Rana na telesu je bila zaceljena. Dali so mu novo obvezo, ker je bila prva od sokrvce onesnažena. Ta nova obveza drugi dan ni imela nobenega madeža; bila je čista in snažna.
Dva meseca potem se je imelo vzklicno sodišče v Caen-u izreči o tem ozdravljenju. Prejšnji gospodar Alfonzov se je bil namreč pritožil zoper obsodbo sodišča v Falaise, ki mu je naložilo 7000 frankov globe. Sodni dvor je zmanjšal odškodnino za, 4000 frankov ter utemeljil to razsodbo takole:
Prva sodba je opravičena z ozirom na takratno stanje Alliaumovo; pozneje pa je nastopilo hipno ozdravljenje; roka in prsti so docela normalni, rana na telesu je zaprta in se več ne gnoii. Alliaume nima več pravice, da bi mogel zahtevati odškodnino za bodoče, ker je zopet zmožen za delo, pač pa za čas od dne nesreče pa do dne »hipnega« ozdravljenja.
Pri tem slučaju imamo torej dvojno sodnijsko razsodbo. Prva potrjuje, da je bila bolezen huda in neozdravljiva. Druga prizna ozdravljenje, ki je bilo hipno in popolno. Gotovi ljudje zahtevajo povsod oficielno potrdilo o čudežu; tukaj ga imajo. Dosledno morajo torei priznati nadnaravni vpliv in izvaiati tudi druge posledice.
VZGOJNI UTRINKI.
Zelo potrebno je, da tudi že otroci; je. da se otroci navadijo daljše formule, z dobri m n a m e n o m posvečujejo ki z njo obude skupno pred poukom in darujejo Bogu vsa svoja dela in opra- dober namen, in ki se nahaja v kate-vila. Z dobrim namenom si nabirajo za- kizmovem dostavku pod št. 11; »O pre-kladov za nebesa, z njim se vzpodbu- sladko Srce Jezusovo«. Vendar je pa jajo za marljivost in trudaljubivost, do- j označena molitvica za otroško ume-ber namen pripomore pri mislečih in; vanje precej težka in ni prav priročna; čutečih učencih do boljše discipline. Ve- ni je lahko razložiti zlasti zato, ker ima sten veroučitelj torej ne bo opustil no-1 en sam stavek. —• Za šolo je bolje, če bene primerne prilike, da ne bi o požar- se priporoča kratka posvetitev kakor: jal dece na to prevažno vajo. Svetovati) »O moj Bog, vse kar bom danes mislil,
govoril, delal in trpel, naj bo Tebi na čast, moji duši pa v zveličanje«; ali pa: j »Vse na večjo čast božjo, iz ljubezni do j Marije«. Semintje je v rabi tudi tale vzdihljej: »Bog in sv. križ božji«, kar je pa treba otrokom razložiti, da jim je pomen jasen.
Zgled, zgled . . '. Imam navado, da večkrat početkom ure poizvedujem na prijazen način, če so otroci opravili jutranje molitev. Ker so starši tuintam vnemami in jim ne pride na misel, da bi deco opozorili na prvo jutranjo dolžnost, zato je pač vredno in potrebno, da katehet pri malih v prvem razredu že — vzbudi zavest, da je molitev prva in najpotrebnejša dolžnost vseh ljudli. Nemalo pa djrne človeka, ko mera čuti iz ust odkritosrčnih otročičev, da se marsikje nič ne moli, da | otroci v tem in torej tudi sploh v verskem oziru nimajo nobene opore v j rodni hiši, nobenega lepega zgleda, — j nasprotno: pohujšujejo se in odvračajo od verskega življenja, ko ne najdejo niči krščanskega, nič božjega niti pri tistih, ki imajo največjo moč, in prvi vpliv do njih src. - Zadnjič enkrat, ko sem pri-lično pri malčkih v 1. razredu govoril nekaj o molitvi, se dvigne klepetavi deček, pa odkritosrčno, samodsebe, ne da bi ga vprašal reče: »Mi pa nič ne molimo! Naš ata pa noče nič moliti.« Pristavil je še: »Naš ata je žleht . . .« Bilj sem v prvem hipu iznenaden, ker je bilo treba izjavo otrokovo vendarle nekako popraviti, oziroma na dobro obrniti. Odgovoril sem: »Ne smeš tako
soditi, ker ne veš; starši prej vstanejo, nego ti, lahko poprej molijo itd . . .«
Ne vem, kaj bo iz takega dečka, če ima tako malo (oziroma nič) verske opore doma! Katehetovo prizadevanje 1 bo v takem slučaju malo izdalo
Kdo pokvarja? Kaj naj rečemo na očitke staršev, da se otroci v šoli pohujšujejo? Nemožno gotovo ni. da izve in vidi ta ali oni otrok v šoli kaj napačnega, da se nauči kaj nerodnega, saj učitelj pri tako napolnjenih razredih ne more vedno imeti povsod oči, saj ne more meninič tebinič izbacniti garjevih griritežev. Vendar pa trdimo prepričani po izkušnji, da se otroci dobrih in skrbnih staršev priuče raznih nerodnosti, da slišijo in vidijo marsikaj pohuj-šljivega spotoma, ko gredo v šolo še večkrat pa grede iz šole. Starši naj bi torej vestno pazili, da prihajajo otroci pravočasno iz šole; vsaka zamuda mora biti opravičena. Istotako treba skrbeti, da otrok ne odhaja prezgodno od doma. zakaj postavanje po potili, osobito bolj samotnih in skritih, utegne biti za marsikoga zelo usodno. Saj se v mestu celo pripeti, da ima kratkokrila deklica po šoli domenjen in določen kotiček za »rendezvous«, in za skrivne izprehode 7 mladim dijakom! Neskrbna mati pa seveda miluje in tolaži svojo obože-vanko, češ: »Ubožica, koliko ur moraš presedeti v šoli!«
Na te in enake reči bi bilo prav opozarjati starše ob večernih sestankih, ne pa vedno premlevati stare in obrabljene fraze o vzgoji.
UČILA.
Alkohol in družina. V drugi številki ne utone v alkoholni povodnji, naj si »Slov. Učitelja« smo ocenili pod našlo- j ( gleda priporočeno učilo v -»Katoliški vom »Alkohol in družina« 12 slik obse- Bukvami«.
gajoče učilo, ki naj bi si jo preskrbela Enako opozarjamo ponovno na kra-vsaj premožnejša izobraževalna društva sno delo: Svvoboda, liturgične slike, lopo Slovenskem; zelo bi pa bilo želeti, žbe, da katehetom nedostaje učnih prida bi kolikormoč povsod našlo mesto pomočkov, niso utemeljene. Marsikaj med šolskimi učnimi pripomočki. Komur j imamo, pa sc ne potrudimo, da bi si vse je kaj na tem, da se pospeši med nami nabavili. Med slikami v Svobodovi šte-protialkoholno delovanje, da naš narod vilni zbirki se nahajajo tudi ponazorila
za sv. zakramente, kar drugod menda j zbirko, naj stopijo prilično v poslopje nikjer ne najdemo. Ni treba poudarjati, j 1. mestne deške ljudske šole v Ljubljani kako silno se poživi pouk, ako se otro-J (Komenskega ulice 17, v bližini cerkve kom pri razlagi sv. zakramentov pokaže! Srca Jezusovega), pa si bodo ogledali tudi slika, in koliko se pripomore za j S\vobodove slike, pa tudi druga vsako-lažje umevanje! Kdor ne veruje, naj jaka učila, ki so razobešena na mostov-poskusi. Katehetje. ki se zanimajo za to žih. Prijatelj pridi, — nič vstopnine!
UČITELJSKI VESTNIK.
Videant consules! Na c. kr. vadnici V Ljubljani sta bili oddani dve mesti za učiteljice. Po raznih umevnih in ne-umevnih nemških in nenemških protek-cijah sta splezali na lestvo lepe, lahne in precej mastne službe gdčna. Minka Skaberne in gdčna. nemškega mišljenja Gabrijela Cidrich. Ne maramo preiska-, vati, kje je krivda, da je S. L. S. v teh dveh slučajih popolnoma podlegla in da se ni vpoštevala kompetentinja, ki je izvrstna učna moč. ki ima meščanski izpit, ki je bila v terno-predlogu c. kr. deželnega .šolskega sveta postavljena na prvo mesto, ki vsled dolgotrajne šolske prakse in vsled izbornih uspehov v šoli zasluži vse priznanje!
Pripomnimo le, da nas je to imenovanje zelo iznenadilo in potrlo. Nismo' izmed tistih, ki vidijo edino srečo in-j blagor v dobri vnanji situaciji učitelj- i stva. Toliko idealnega poleta imamo še in vemo, da ima »Slomškova zveza« še višje vzore in cilje; ali tega presenečenja nismo pričakovali!
Dve c. kr. učiteljski službi v sloven- i ski Ljubljani sta se oddajali naenkrat, pa niti ena se ni prisodila organizaciji, ki za njo stoji ogromna večina sloven-! skega krščanskega ljudstva. Čudno, da se ne oglase gospodje, ki so ob enakih, pa manj važnih zadevah, sila glasni in ogorčeni ter polnijo predala časopisov z ostrimi puščicami na vse strani!
Smrtna kosa. V goriški bolnišnici je umrl g. Fr. Kokole, učitelj Podbrdom.
V	Toplicah pri Zagorju ie umrla učiteljica Roza Junis. V Ljubljani so pokopali 1. aprila učitelja in posestnika g. Frančiška Bahovec. Pokojni je bil med Ljubljančani pa tudi med učiteljstvom
splošno priljubljen. Za dolgotrajno in marljivo službovanje so predlagali naši zastopniki v dež. šolskem svetu, naj se mu podeli naslov ravnatelj, a smrt je preprečila to odlikovanje. Blagi vzgojitelj mladine ostane vsem znancem v trajnem spominu. V Škofji Loki je umrl 2. aprila ondotni učitelj Jož. Svetlič. N. p. v m.!
Peto veroučiteljsko mesto v Ljubljani se ustanovi s prihodnjim šolskim letom.
Za podporo našemu listu je daroval neimenovan član »Slomškove zveze«
4	K- Iskrena mu hvala!
Delokrog kranjskih deželnih šolskih nadzornikov se je vnekoliko izprcmenil. Dežčlni šolski svet je poveril g. c. kr. dež. šolsk. nadzorniku Fran Levcu: c. kr. učiteljišče v Ljubljani in privatno ženske učiteljišče v Ljubljani in v Škofji Loki; slovenske ljudske šole v ljubljanski okolici, v postojnskem, logaškem, krškem, novomeškem in črnomeljskem okraju. G. c. kr. dež. šol. nadzorniku Fran Huba d u : vse slovenske srednje šole, mestni dekliški licej in višjo dekliško šole v Ljubljani, slovenske ljudske šole v Ljubljani in v kočevskem okraju.
G. c. kr. dež. šol. nadzorniku Albinu Belarju: nemške srednje šole, privatno žensko učiteljišče v Ljubljani in vse privatne nemške šole na Kranjskem.
Privatno žensko učiteljišče brez pravice javnosti se ustanovi z dovoljenjem voditelja c. kr. naučnega ministrstva na uršulinskih šolah v Škofji Loki.
Za novo šot;ko poslopje na Gori nad Idrijo, ki je bilo v jubilejnem letu dozidano, je dobil tamošnji krajni šolski svet dovoljenje, da se sme imenovati »Franc
Ferdinandova ljudska, šola na Gori nad Idrijo«. V dotičnem odloku naznanja c. kr. okrajno glavarstvo, da je prevzvi-šeni gospod nadvojvoda prošnji pritrdil pod pogojem, da se bode šola posebno ozirala na gojitev domovinskega in verskega mišljenja ter se bode z vzgojnimi delovanjem v tem smislu vsikdar vredno t izkazala nositi to Na.ivišje ime.
Pri sestanki! staršev in učiteljstva na c. kr. rudniški dekliški šoli v Idriji, dne 14. marca t. 1. ie zelo zanimivo predavala gdč. M. Rupnikova. Kot snov si je izbrala: »Naše učenke — bodoče gospodinje«.
Uspo.obljenostni izpiti. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za obče ljudske in meščanske šole v Kopru se bodo pričele preizkušnje usposobljenosti dne 3. maja t. I. Pravilno opremljene prošnje za pripust k preizkušnjam naj se pošljejo najkasneje do 28. aprila t. 1. ravnateljstvu izpraševalne komisije.
Zenska ročna dela. C. kr. dež. šolski svet kranjski je odredil, naj se večja pozornost obrača na tista ženska ročna dela, ki so deklicam najbolj potrebna. Pomnožil se bo pouk v šivanju in popravljanju perila. Šivanje se bo poučevalo na vseh dekliških šolah po dve leti vsak teden eno ali dve uri.
Pokojninski zaklad. Vslcd odloka c. kr. naučnega ministrstva z dne 15. februarja 1909 št. 2397 dobi kranjski učiteljski pokojninski zaklad iz prebitkov c. kr. zaloge šolskih knjig na Dunaju v letu 1907 znesek 1529 K-
Obrtno-nadaljevalne šole na Kranjskem. V šolske odbore obrtno-nadalje-valnih šol so imenovani za upravno dobo od 1909 do vštetega 191 i kot zastopniki učne oblasti sledeči gospodje: Ljubljana : vladni svetnik in c. kr. gimn. ravnatelj v p. Fran Detela in j c. kr. okr. glavar dr. Robert Prax-I marer; Št. Vid nad Ljubljano: posestnik Adolf G a I I e v Zgornji Šiški; Postojna : c. kr. okr. komisar dr. Rudolf A n d r e j k a pl. Li v n o g r a d ; Ribnica : dekan Fran Dolinar; Novo mesto : c. kr. dež. vlad:ii tajnik dr. Anton Pilshofer; Metlika: trgovec Karel Govanec ; Krško :
c. kr. okrajni komisar dr. Fran V o n -čina; Kranj : c. kr. dež. vladni kon-cipist Henrik Steska; Škofja j L o k a : lekarnar Ervin B u r d y c h ; Tržič: tovarnar Julij Goecken; Šmartno pri Litiji: dekan Matej Rihar; Toplice- Zagorje:	okrožni
zdravnik dr. Tomo Zarnik ; Ra d o -l I j i c a : dekan in častni kanonik Ivan Novak; Bled:	oskrbnik Fran
S c h i n z e I ; Ka m n i k : c. kr. okr. komisar dr. Fran Z u ž e k.
Subvencije za šolske vrtove dobe učitelji: Anton Skala v Vipavi, Štefan Tomšič v Ribnici, F. Rojina v Šmartnem pri Kranju, Fr. Lavtižar v Šmartnem pod Šmarno goro, Fortunat Lužar v Izlakah, Andrej Šest v Cerknici, Jožef Žirovnik v Gorjah, Ivan Kun tara v Žužemberku. Ferd. Juvane v Postojni, Ivan Lakner v Travi, Jul. Slapšak v Vodicah, Iv. Malnarič v Sv. Križu pri Kostanjevici, Ivan Jezeršek v Križah pri Tržiču, M. Kosec v Dragatušu, Mihael Debeljak v Šmartnem pri Litiji, Iv. Punčuh v Logatcu, Iv. Šemeri v Lescah, V. Gebauer v Šmihelu, Urh Konjar v Motniku in K- Barle v Metliki.
Šolske vesti. (Kranjsko:) Za pravega učitelja na ljubljanski realki je imenovan provizorični učitelj Just Baroni. — Za provizorično učiteljico na Fužinah (Belapeč) je imenovana Helena markiza G o z a n i. Dosedanji učitelj na Fužinah Alfred F i s e n h u t je odšel na Trbiž. Definitivni učiteljici na Fužinah gdč. Gizeli E i s e n h u t je začasno poverjeno vodstvo fužinske ljudske šole. Za provizorično učiteljico v Dobre-poljeh je imenovana Stanislava Rogi. doslej v Tomišlju. Za provizorično učiteljico na Budanjah je imenovana Pavla Ženko, za začasno voditeljico šole v Budanjah pa je imenovana Marija Veselic. Premeščena je učiteljica Milica
O	d I a s e k iz Trebelnega v Trebnje, i V Starem trgu je nastavljena pomožna učiteljica Ema G o d e r e r. Dopust zaradi bolezni je dobila učiteljica Ana Berce v Št. Janžu, nadomestuje jo učiteljica Ana Goli. Za provizorično učiteljico v Radovljici je imenovana Marija Medič, za provizorično učiteljico v Lešah Pavla Vadnal, za provizo-
l ično učiteljico na Viču Hermina P e -t s c h e. Na mest. nem. dekl. šoli v Ljubljani je namesto izstopivše učiteljice; Olge Kune j imenovana za pomožno učiteljico izprašana suplentinja Marija! R a m o v š. Za provizorično učiteljico na Gočah je imenovana dosedanja suplentinja Marija Boštjančič. Provizorična učiteljica Matilda Jager v Košani je nastavljena na Kalu pri Št. Janžu. Za provizoričnega učitelja in voditelja v Črnem vrhu nad Idrijo je imenovan Fran Tratnik; bivša suplentinja v Rovtah Marijana Sirnik pa za suplentinjo v Dolenjem Logatcu namesto obolele učiteljice Evgenije P e-h a n i. Suplentinja Roza Svetlič v Cerknici je imenovana za suplentinjo pri D. M. v Polju. Za suplenta na meščanski šoli v Postojni je imenovan za srednje šole izprašani učiteljski kandidat dr. Josip Š m a j d e k. Provizorična učiteljica v Studenem Elizabeta Stayer in izprašana suplentinja Ana Kerni a v n e r sta imenovani za provizorični učiteljici na novih vzporednicah pri D. M. v Polju. — V seji dež. šolskega sveta dne 5. aprila so bili inieno-vajii p. n. gg.: Emil Tomšič za
Šmartno pri Litiji, Mat. Primož za vodjo dekliške šole v Kočevju, Marija M:1 o d i c za Babnopolje, Justina
S	c h w i n g e r za Kočevje, Ana Jarnik za Moravče, Ivana Mer h ar za Krašnjo, Julijana Kocjančič za Trzin, I. Z a 1 e t e 1 za Postojno, Jožef Lampe za Ovsiše. — Upokojene so učiteljice Albina Prevc v Preddvoru, Amalija P u p p i s - K o 11 u š e k in Ivana J a k I i č - A r k o v Dobrem polju, Erika K o s t r c v c v Starem Logu pri Kostanjevici.
(Š t a j e r s k o :) Za nadučitelja v Kozjem je nastavljen nadučitelj v Blanci, Ivan Krajnik, v Gornjo Ponikvo pride učitelj Anton Nerat v Šoštanju. Stalni so postali pri Št. Lovrencu v Slov. goricah tamošnja suplentinja Frančiška Bratanič, v Št. Vidu pri Ptuju tamošnja začasna učiteljica Ana Bezjak, v Vojniku tamošnji začasni učitelj Avgust Drofenig, v Laškem stalna učiteljica v Lehnu, Ana Klein.
Razpisane učiteljMke službe. Na dvo-razrednici v Kranjski g o r i je stalno popolniti drugo učno mesto. Prošnje do 30. aprila 1909 na c. kr. okr. šolski svet v Radoljici.
RAZNOTEROSTI.
Vdovsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 7. t. m. v »Narodnem domu«. Najbrž še nikdar ni bila udeležba tako mnogobrojna, kakor letos, kajti na noge je stopilo tudi učiteljstvo, združeno v »Slomškovi zvezi«, ter postavilo lastne kandidate. K temu nastopu je popolnoma upravičeno, ker ustanovitelji tega društva pač niso bili liberalci, ampak odločno katoliški možje. Vse zborovanje je prav mirno poteklo iu tudi poročila so bila dosti stvarna. Predsednik g. J. Režek je pozdravil navzoče zborovalce; spominjal se je v minolern letu umrlih članov ter pozval navzoče, da v znak sožalja vstanejo. Tajnik g. A. Kecelj je poročal o društvenem delovanju, blagajnik g. J. Cepuder pa o društvenem premoženju. Po poročilu g.
blagajnika posnemamo, da je imelo društvo v minolem letu 8856 K 80 vin. dohodkov in 8631 K 22 vin. izdatkov. Društvo je imelo koncem leta 190S. prav lepo premoženje 127.814 K 20 vin. Potem, ko so se rešili nekateri samostalni predlogi, se je prešlo k najbolj zanimivi točki dnevnega reda, k volitvi odbora. Katoliško učiteljstvo je sicer sedaj še ostalo v manjšini, toda zaradi tega še ne vrže puške v koruzo. Tudi ta nastop katoliškega učiteljstva je dokazal, da gre neustrašeno v boj. Ce si nadučitelj Žirovnik dovoljuje še vedno neosoljene >.špase« — slobodno mu! Mi bomo slej ko prej vselej storili svojo dolžnost!
Red in vestnost. Upravništvo »Slov. Učitelja« je ustavilo list osemdesete r i m naročnikom, oziroma odjemal-
ceni, ki kljub večkratnemu, tudi pismenemu pozivu niso plačali naročnine, dasi so nekateri celo osem let prejemali list in ga niso vrnil i. Ne mo-j remo si kai, da ne bi pri tej priliki potrkali na njih vestnost in jih opozorili, da jih veže dolžnost, povrniti upravni-štvu vsai stroške. Res, da imajo naši somišljeniki čedalje večje stroške, da narodni davek raste, da se časopisje množi; toda Strokovni list bi se moral plačati v prvi vrsti, ali naj bi sc vsaj pravočasno vrnil z opazko: »Se ne sprejme«, in s tem bi bili upravništvu vsaj prihranjeni stroški za pošto in papir.
Upamo, da se nam ne bo zamerilo, če smo opozorili na zgorajšnji nedosta-tek nekaterih dosedanjih naročnikov. Zahvaljujemo se pa tem potom vsem. ki so nas doslej tako točno in redno podpirali z dejanskim naročanjem.
t Anton Bezeg.
Lanske počitnice sva šetala ob obali sinje Adrije, po starodavnem Senju pod gradom Nehajem. Nisem mislil, dragi Tonin, da Ti bom letos pisal nekrolog. Smrt je zopet zahtevala žrtev iz učiteljskih vrst, položila je v grob moža čistega značaja, odkritega prijatelja, vzornega soproga in ljubečega očeta. To je bil Anton Bezeg, učitelj na Gočah pri Vipavi.
Sem od Božiča je vidno slabel in pešal. Bližala sc mu je neizprosna smrt s hitrimi koraki. Nalahko je umiral in izdihnil dušo v rokah dušnega pastirja, pred očmi svoje ljubeče soproge in nedoraslih otrok dne 22. februarja t. 1. Zaihtela je žena, zaplakali so otroci, ko se mu je potočila zadnja solza po bledem licu.
Za Božičem Aparnik, Matajc, Kavčič, Borštnik — in zdaj še Ti!
Rojen I. 1875 v Sostrem pri Ljub-j ljani, je dovršil pokojni Anton učiteljišče j v Kopru ter služboval v Dolini pri Trstu in v Borštu. L. 1900 je dobil nadučitelj-sko mesto v Banjaluki ter se leta 1902 preselil na Goče, kjer je oskrboval poleg učiteljske službe tudi posestvo svojega očeta. Veselilo ga je kmetijstvo, zato so ga izvolili za načelnika tamošnje
kmetijske podružnice. Poleg šole, ki se je zanjo z vnemo žrtvoval, je imel posebno veselje z godbo ter dosegel prav lepih vspehov. Kot izvrsten humorist je znal zabavati z neprisiljenimi dovtipi vsako družbo.
Kako je bil priljubljen v celi soseski in med svojimi tovariši, to jc pokazal veličastni pogreb. Kljub silni burji so se sešli znanci in prijatelji k zadnjemu pozdravu v obilnem številu od blizu in daleč. Samo Postojnčani niso imeli sreče, da bi se poslovili od svojega prijatelja. 'Podali so se na pot, a brezčutna burja se je maščevala nad njimi. Sredi Rebernic jim je prevrnila voz in jih prisilila, da so se morali vrniti.
Sv. mašo zadušnico je opravil dekan Lavrič iz Vipave. Ni se ustrašil daljnega. pota in silnega piša, prihitel je, da pokoplje svojega tovariša, ki je /. njim v zgledni složnosti služboval več let. Na krsti so se zaiskrili solnčni žarki, kakor bi se hoteli tudi posloviti od pokojnika. S kora ie pa turobno donela žalna pesem, želeča mir in pokoj muče-niku-učitelju, ki jc postal žrtev v učiteljskem stanu tolikokrat domače bolezni
—	jetike.
Po maši se je uvrstil sprevod. Značilno za njegovo priljubljenost je dejstvo, da je nesel venec najuglednejši mož vipavske doline g. Fr. Habe. Pretrcsujoče je done! »miserere« goških pevcev po ozkih ulicah. Na malem pokopališču se je vse trlo. Pevsko društvo »Nanos« mu jc zapelo zadnjo žalostinko »Mrtvaški bledi angelj«.
In zdaj spiš nevzdramno spanje r.a malem gričku nad Gočami. Te vrstice sem ti zapisal, dragi Tonin, v spomin z vročo željo: Mir in pokoj, blagi tvoji duši!	A.	Sm.
Vrtovi. Ne moremo si misliti ljudskega učitelja, ki bi ne imel veselja do sadjarstva, ki bi ne iskal prijetnega razvedrila v prostih urah na šolskem vrtu in cvetnjaku. Lepo obdelan, vzorno urejen, skrbno obsajen in z ljubeznijo negovan vrt okrog šolskega poslopja -znači, da vzgaja mladino za šolstvo skrben, za kmetijstvo goreč, za prospeh slovenskega ratarja vnet ljudski učitelj. Ce se učiteljskim pospeševateljem kme-
tijskega napredka delijo tudi subvencije., vrtov. Ker je zadnji čas, da se prične moramo odobravati ne le iz učiteljskega i delo na vrtovih, opozarjamo gg. tova-stališča, temveč tudi z ozirom na naše [riše, naj pokažejo tudi tukaj skrb in ljudstvo, ki potrebuje pouka, ki mu je j vnemo, potem pa naj se oglase za na-treba z zgledom pokazati, kako sc lahko j grado in subvencijo! mnogo pridobi in prigospodari pri ma- Sadjarski tečaj na Grmu. Na deželni lenkostih, na vrtu, pri sadjereji, pri ze-j kmetijski šoli na Grmu je bil veliki če-lenjadi. — Pri zadnji seji c. kr. dež. šel-! trtek sadjarski tečaj za ljudske učitelje skega sveta je bilo obdarovanih 20 gg. | in druge sadjerejee. Poučevalo se je o učiteljev za pridno oskrbovanje šolskih izgoji. režnji in saditvi drevja.
SLOVSTVO
Knjige »Slovenske Šolske Matice«.
Za 1. 1908 smo prejeli sledeče publikacije:
1. Pedagoški Letopis: Vlil. zvezek. Uredila H. Schreiner in dr. Jos, Tominšek.
2. N a z o r n i nauk. Za drugo in tretje šolsko leto. (11. snopič.) Spisali Fr. Gabršek, J. Dimnik in Jos. Heric.
3. Šola in dom s posebnim ozirom na roditeljske večere. II. Praktični del. Napisal Dragotin Pribil. Uredil dr. Fran Ilešič.
4. Prosto s p i s j e v ljudski Šoli. I. snopič. M. Lichtemvallner. Uredil dr. J. Bezjak.
5. Poljudno zn ain s t v e n a knjižnica. 1. zvezek. Skrivnost radioaktivnosti. Spisal dr. Fran Čadež. Uredila H. Schreiner in dr. J. Bezjak.
Pedagoški Letopis. VIII. zvezek. Na svetlo daje Slovenska Šolska Matica v Ljubljani. Uredila H. Schreiner in dr. Jos. Tominšek. V Ljubljani, 1908. Natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Z uvodnim sestavkom, ki ga je napisala vrla učiteljica A. Štupca, je »Slovenska Šolska Matica« skromno sicer, a dostojno proslavila 60-letnico Ni. Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. Naslednja vsebina je kakor običajno razdeljena v I. Pedagoško slovstvo: a) Prirodoslovje (Franc Hauptmann), b) Prijeglcd hrvatskih pedagoških časopisa u god. 1908 (Rudolfo Franjin Ma-gier). II. Razprave: a) Prvi avstrijski shod za otroško varstvo (Franc Milčin-
IN GLASBA.
ski), b) Preosnova avstrijskih srednjih šol (dr. Jos. Tominšek), c) Hrvatski narodni vezovi (Jelica Belovič-Bernad-ziko\vska). III. Teme in teze. IV. Poročilo o delovanju »Slovenske Šolske Matice« leta 1908 (Fr. Gabršek). V. Upravi odbor in imenik društvenikov (Fr. Gabršek). VI. Zaznamek dozdaj izdanih in založenih knjig »Slov. Šolske Matice«. VII. Naznanilo. — Vsebina je torej precej raznovrstna in tudi zelo zanimiva; zlasti članek o prirodoslovju iii razprava o shodu za otroško varstvo sta za učiteljstvo sploh važna in poučna. Slovenske učiteljice pa bode zanimala tudi razprava o hrvatskih narodnih vezovih. Z veseljem bo vsakdo čital temeljito razpravo o preosnovi avstrijskih srednjih šol, ki jo sestavil profesor dr. Tominšek. Končno bi oripom-nili le še to-le: »Slovenska Šolska Matica« ima še mnogo premalo društveui-kov. Vzdrami se vendar slovensko učiteljstvo! 'Kdor ne more biti sam dru-štvenik, pa naj vsaj skrbi, da bo krajni šolski svet naročil knjige za šolo. Ali ni sramotno za slovensko učiteljstvo, da se je število zmanjšalo za 33 članov?! Največji zaspanci pa so v črno-meljskem okraju: izmed 26 šol jih ie le 7 naročenih, izmed učiteljstva pa prav nobeden, niti poverjenik g. Franc Še-tina!
Preosnova avstrijskih srednjih šol.
Dr. Jos. Tominšek. Ponatisnjeno iz pedagoškega »letopisa« »Slov. šolske Matice«. 36 strani obsegajoči sešitek ima
to-le vsebino: 1. Načela. 2. Ministrska anketa. 3. Reformni odloki. 4. Rerorma in javnost.
Ob sklepu zanimivih podatkov in pojasnil pristavi g. pisatelj sledeče misli, ki jih vsakdo lahko podpiše: »Zakluču-joč to poročilo o veliki avstrijski šolski reformi, pa moram še iz lastnega prepričanja postaviti one meje in cilje, preko katerih ne bo uspešno prišla nobena reforma:
1. Učenec se nauči pokorščine! Brez nje razpade ves pouk in vsa vzgoja. Kako se ona doseže, to spada v taktiko šole in — doma; a doseči se mora in se more doseči, skoraj ne da bi se je.otrok zavedal.
2. Učenec se naj navadi truda! Brez truda ni kruha, ne napredka! Razvada je duševna in moralna jetika!
3. Učencc se uči odpovedi in brzdanja strasti. Strast je ponikva, ki se nikdar ne napolni.
Učitelj pa skušaj res biti vedno to, k a r je otro k ti o b njegovem vstopu v šolo: vzor!
Spisi Mišjakovega Julčka. I. zvezek z 11 slikami. Izdalo društvo za zgradbo učit. konvikta. Cena 1 K, poštnina 16 v.
Ce smo se v Rapetovi knjižici malo obregnili nad nezrelimi slikami, moramo priznati, da so v tej knjižici ilustracije prav čedne. Mišjakov Julče je zbral del svojih mladinskih spisov in jih uredil v pričujočem zvezku, ki bo prav dobro ustrezal namenu. O. Julče piše prožno, gladko, zanimivo. Jezik mu je domač, bogat, poln krepkih, jedrnatih izrazov. Hvalno moramo omenjati, da so vsi sestavki pisani res poučno, vzgojno. Jedro vsakega spisa je zdravo in modro. Lc v spisu »Lisica starega Boštjana«, ki je našel od lisice zadavljeno kokoško, bi sodili, da bo poštenjak, kot je Boštjan,
hotel poiskati pravega lastnika. Otroci bi utegnili misliti, da se najdene reči lahko obdrže. — Priporočamo.
A. Rape: Mladini. 1. zvezek z S sli-J kami. Izdalo in založilo društvo za j zgradbo učiteljskega konvikta. Natisnila »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Stane I K, po pošti 10 stotink več.
Nova mladinska knjižica je po vna-njosti jako lična. Sestavki poučne in zabavne vsebine so dokaj zanimivi in jih bo mladina s pridom brala. Zal, da siike niso take, da bi ustrezale in ugajale.
Snov za sestavke, kakor je n. pr. »Vražar Jošt«, naj bi bila bolj verjetna. Nikakor si ne moremo misliti slovenskega kmeta, ki bi se tako bedasto vdajal vražarijam, kot opisani Jošt, razen
i	če bi bil zares bebec. Sicer pa knjižico j priporočamo.
Schulbibel. (Das alte Testament.) Bearbeitet von H. Stieglitz tind J. Kriig. 1909. Bilderschmuck nach Josef von Fiihrieh.
Pred nekaj tedni je zagledala beli dan nova nemška šolska knjiga, ki ima za avtorja znanega kateheta motiakov-skega ti. Stieglitza. Zgodbe sv. pisma za šolsko rabo tako prirediti, da bi vsestransko ustrezale, je težko, kajti nikjer si sodbe in mnenja tako ne nasprotujejo, kakor prav ozir šolskih zgodb. Vendar je pa upati, da bode pričujoče delo zadovoljilo vsaj nemške kritike; za naše razmere seveda knjiga ni sestavljena, ker imamo premalo učnih ur. Kot pripomoček bo pa prav prišla vsakemu katehetu. Dobiva se v Katol. Bukvami in stane 90 vin.
Stieglitz, (inadeiilehre. Beicht und Kommunionunterricht. Cena: broš. 2 K 88 vin., vez. 3 K 60 vin.
Bernbeck, Kateclietische Skizzeu. Cena vez. 4 K 32 vin.
SlOVCriSki Učitcli44 ,z*laia srec*i vsakega meseca. Celoletna naročnina 4 K. Roko-
” L. pisi učiteljske stroke naj se pošiljajo c. kr. učitelju Jož. Novaku,
Idrija; rokopisi za ,Katehetski vestnik" pa katehetu A. Čadežu, Serneniške ulic? v Ljubljani. Naročnino in reklamacije sprejema: Uredništvo ^Slovenskega Učitelja" v Ljubljani.
Urednika: J. Novak in A. Čadež. Tiska Kat. Tiskarna. Obl. odgovoren: Iv. Rakovec.
'y- cA;-'“	1	■»v>\	..	:	-	>	.	-a-	.
JW; k, t ■ s •' 1	.	.1	.	■	,	•;»•*«•	-W'	•	•	«.- V .	'	.	.	•.
«£:	v	•	■	'	.	<’
X>-	•	•'	t.	•	v	'
- 'K-^	^
ES -i '■	*»V	,”	-	.	r	.«M ■■	,
■i. V- ... '■	.	■;	..	'	v	.	".v..	•'	.	..■	■
• . :• ■ ' ' ' - . . ■.&£.
.
/: ■ ' ■
; 'V	’	'	v.	.v-".1.	vv.	r''. -rT '
. • ■- 1 •
-t . r ■
■ - ■■■ - - .
,	v\'tv-	'-.c/•')’>;, - \: •' •
• ■ ■■
• • ' • - , ■■ . . ■ -
1 ‘V %*/	vf	'	*	”T.	’’ 1 •	'	.	•	•	••	•'	•	*
- . ■■ . .	7.	. ■
■V’-:; < <■ -	'■ ■	■	h'<\	,	''
' • • . .
v> -'
•■ ■	■■■	'	'-i.; ‘V,. v	\
■I	v*. • •	■	.•'•••'•■	t'*:
■ i: (...«• •
•fi » • • •
f.-A
* rJ-' 1;;	.	.	1	-v-;,
iv ■	.	■. 1 ■■■/.•,	.	'	1
I ’	•	'i''.':	"j/,A'f. . . . S.’‘	:	:	‘	.'	'■	V''	'	-	‘	'	/	'	'■