St. 45 (1787) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek. 10. novembra 1983 Cena: 15 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI DOBROTE Z GOSTINSKE MIZE — Zasebni gostinci iz brežiške občine imajo v okviru Obrtnega združenja samostojno sekcijo. Svojo ponudbo tako organizirano predstavljajo tudi širšemu območju. Na gostinskih zborih Slovenije se vsako leto uvrstijo med dobitnike medalj. Tokrat so prikazali pester izbor jedil v novem Domu obrtnikov v Brežicah. Razstavljalci so bili z Bizeljskega, iz Dobove, s Čateža, iz Breganskega sela. Obrežja, Velike Doline, Mosteca, Sel in Brežic. (Foto: J. Teppev) OPRAVIČILO BRALCEM Zaradi pomanjkanja rotacijskega papirja je prejšnja številka Dolenjskega lista izšla z enodnevno zamudo, za kar se naročnikom in bralcem opravičujemo. Žal tudi v prihodnje ne moremo jamčiti, da se kaj takega ne bo več ponovilo, saj bodo po zagotovilih predstavnikov krške Tovarne papirja in celuloze „Djuro Salaj“ motnje v oskrbi s papirjem trajale še dalj časa. Tovarna ima velike izvozne obveznosti in bo zaradi tega domači trg pomanjkljivo oskrbovan. UREDNIŠTVO NEURJA ZMANJŠALA PRIDELEK AJDE METLIKA - Včeraj, danes in jutri v Metliki odkupujejo ajdo za ljubljansko Žito. Letos je kazalo, da bo pridelek ajde zelo dober, vendar » ga neurja julija in avgusta močno zmanjšala. Računali so, da bo znašal Pridelek za hektar 1.500 pa celo več kilogramov, pa je v resnici le 400 do ®00 kilogramov. Kljub temu kaže, da bodo odkupili kakih 15 ton ajde. Odkupna cena bo za tiste, ki so dobili seme zastonj 45 dinarjev za kilogram. VEČER Z LOČANI SEVNICA - Moški in mešani Pevski zbor iz Loke pri Zidanem mostu sta se v nedeljo predstavila sevniškemu občinstvu. Ob občinskem prazniku bodo prejeli medaljo Dušana Kvedra — Tomaža. Oba zbora, prvi pod vodstvom Janeza Jenčiča, drugi pa Tatjane Gorišek, vidno napredujeta pri kakovosti. Pohvalen je zahteven spored zapetih pesmi. Ločani vedno pojejo tudi pesmi ostalih jugoslovanskih narodov. STO LET GASILSTVA LIV OLD — Letos je slavilo 100-letnico Gasilsko društvo Dolga vas pri Kočevju, prihodnje leto pa bodo slavili enak jubilej sosedje, Gasilsko društvo Livold. Livoldčani so že krepko poprijeli za delo in urejajo novo gasilsko orodjarno s sobo za društvene sestanke. Predvsem z udarniškim delom so spravili stavbo že pod streho, spomladi pa jo bodo dokončali. Les za ostrešje je prispevalo Združeno KGP. O ISLANDIJI KOČEVJE - Kočevska knjižnica Je 28. oktobra ob mesecu knjige organizirala večer ob diapozitivih, na. katerem je prof. Miloš Humek Pripovedoval o vtisih s potovanja po deželi najbolj beročega ljudstva *)feta - Islandiji in o obisku Grenlandije. Danes arheologi na Kočevskem Kočevska bela lisa na arheološkem zemlje-vidu Slovenije KOČEVJE - Danes, 10. novembra, ob 10. uri se bo začela v Pokrajinskem muzeju v Kočevju redna letna skupščina Slovenskega arheološkega društva, jutri Pa si bodo slovenski arheologi Ogledali tudi najpomembnejša arheološka najdišča. Slovenski arheologi se že po tradiciji zberejo vsako leto v drugem kraju, da se tako neposredno seznanijo z arheološko dediščino kraja in okolice pa tudi z arheološko dejavnostjo krajevnega muzeja. Skupščina arheologov in njihovo srečanje na Kočevskem pa ima še drug namen. Bila naj bi pobudnik še večjega razmaha načrtnega arheološkega raziskovanja (topografije in izkopavanj) na Kočevskem. Predsednik Slovenskega arheološkega društva Drago Svoljšak pravi, da njihovo društvo ocenjuje, da je večletno Prizadevanje Pokrajinskega muzeja Kočevje obrodilo na področju arheologije pomembne sadove, kljub temu pa je Kočevska Je vedno bela lisa na zemljevidu arheoloških najdišč Slovenije. S srečanjem v Kočevju pa bodo slovenski arheologi tudi delovno Počastili 40-letnico Zbora odposlancev slovenskega naroda. dopolnilno delo in »proti V Tesnilih iz Velike Loke so resno vzeli pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja — Komisija že proučuje, kako je s popoldansko obrtjo VELIKA LOKA - Pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja za občine Črnomelj, Metlika in Trebnje, naj v združenem delu pregledajo, koliko je sploh delavcev, ki imajo popoldansko obrt, kako je s soglasji in kako je to obdelano v samoupravnih aktih, je naletela na različne odmeve. Ponekod te pobude še niso spravili na dnevni red, drugje spet se jih lotevajo z veliko vnemo. V Tesnilih iz Velike Loke, kjer imajo 15 popoldanskih obrtnikov - največ v občini - so to vprašanje že postavili na dnevni red seje delavskega sveta in naročili posebni komisiji, naj pregleda, kako je s popoldanskim delom. ZakOnskih predpisov, ki bi natančneje določali, kako je s popoldanskim delom, niti ni. Obstaja le zvezni družbeni dogovor o popoldanskem delu, ki določa pogoje. Dopolnilno delo je mogoče le, če je dejavnost, s katero se ukvarja obrtnik, deficitarna, če pa opravlja dejavnost, ki posega ali dopolnjuje dejavnost tozda, lahko obrt opravlja le na temelju kooperacijske pogodbe. Komisija v Tesnilih seje že lotila dela in doslej terjala podatke o popoldanskih obrtnikih pri komitejih za gospodarstvo (samo v občinah, kjer ti obrtniki delajo), preveija soglasja in vsa potrebna dovoljenja. Dosedanje delo komisije, ki ji pomaga tudi pravnica Vida Danilovič, je med drugim razkrilo tudi to, da v delovni organizaciji nimajo pravno urejeno, kdo lahko opravlja dopolnilno delo. To pa je razumljivo, saj je delovna organizacija šele v ustanavljanju. Kot je povedala Danilovičeva, je že pripravljen osnutek pravilnika o delovnih razmerjih, v katerem bo obdelano tudi dopolnilno delo. Predsednik delavskega sveta v Tesnilih Jože Babič meni, daje bil že skrajni čas ugotoviti, koliko sploh je popoldanskih obrtnikov in s čim se ukvarjajo. Med drugim je dejal, da bodo poskrbeli za to, da bodo svoje programe izdelovali (Nadaljevanje na 2. strani) Nadaljevalo se bo suho vreme in v notranjosti Slovenije razmeroma hladno. TOPEL SPREJEM GLASNIKOV SLOVENSKEGA LJUBITELJSTVA ARTIČE, KAPELE - Z gostovanja v pobratenih občinah Gevgelija in Velika Plana so se v ponedeljek vrnili tamburaši, pevci in folklorna skupina iz Artič ter godbeniki iz Kapel. Z uspešnimi nastopi so prikazali občinstvu v Srbiji in Makedoniji utrip amaterske kulture v svojih krajevnih skupnostih in doživeli navdušen sprejem. Dogovorili so se za načrtnejšo izmenjavo kulturnega snovanja1, ki bo obogatilo kulturno življenje v pobratenih občinah. Resolucija mora zares usmerjati Razvoj v letu 1984 Ta čas potekajo vsepovsod živahne in polemične razprave o politiki družbenoekonomskega razvoja v prihodnjem letu. Resolucijo smo pričakovali toliko bolj nestrpno, saj je bil letos sprejet dolgoročni program gospodarske stabilizacije, ki ga je pripravila t. i. Kraigherjeva komisija, pa tudi zato, ker z dosedanjimi nismo bili zadovoljni. Vedno so predstavljale le lepe želje o hitrem, skladnem in stabilnem razvoju, načinov in poti pa nismo sprejemali ne pravočasno ne celovito, zato je marsikaj zvodenelo. Upali smo, da se dosedanja praksa ne bo ponovila, kar se vsaj doslej še ni popolnoma uresničilo. Prepričani smo, da nam ob vseh dosedanjih dokumentih, ki govore o razvoju, ni treba še v resoluciji na dolgo in široko ponavljati znanih stvari. Do slehernega delovnega človeka je prodrla zavest, da je treba več in bolje delati, več izvažati, odpravljati cenovna neskladja, pogumneje odpreti vrata delovanju trga, obdelati vsako ped zemlje, graditi življenjski standard na rezultatih dela itd. • V slovenski resoluciji so predvidene naslednje rasti: družbeni proizvod realno za 2 odstotka, dohodek nominalno za 27 %, izvoz za 15 %, zaposlovanje za 1 %, osebni dohodki za 21,5 %, splošna poraba za 18 % in skupna poraba za 21,3 %.________________ Zato veje iz vseh dosedanjih razprav in pripomb enotna misel, da nam mora resolucija predvsem jasno in konkretno povedati, kako bomo te naloge uresničili. Današnji čas je pač tak, da jo moramo drugače zasnovati in napisati. Tudi ni odveč pripomniti, da morajo biti cilji, naloge in ukrepi stvarno opredeljeni. Smo v obdobju priprav planov in • načrtov gospodarjenja v prihodnjem letu. Še je čas, da se dogovorimo, kako in kaj. Seveda pasi vsi želimo, da se dokopljemo do trajnejših usmeritev, saj je nemogoče sestaviti realne plane in jih potem tudi uresničevati, če se gospodarske razmere nenehno spreminjajo. Bomo tokrat vendar ravnali drugače? K. KHALIL SPET TEŽAVE Z GNOJILI TREBNJE - Zaloge gnojil v trebanjski kmetijski zadrugi in bržkone tudi pri kmetih so skopnele. Varčevanje z gnojili se ne splača, saj bi si tako kmetje naredili medvedjo uslugo. Zato pa je tembolj pereče vprašanje, kako bo z oskrbo gnojil v prihodnjem letu, saj INA teija poleg podražitev še podpis samoupravnega sporazuma o pokrivanju izgub. Kolikšen delež bo posamezen porabnik^ prispeval k pokrivanju, pa zdaj še ni jasno. Zato v trebanjski občini, kjer na leto porabijo okoli 3500 ton mineralnih gnojil, s strahom pričakujejo začetek prihodnje sezone. Več svežega piša v SZDL Vodstva naj odsevajo življenje — Pomladitev nujna BREŽICE - Za OK SZDL, ki je te dni ocenjevala kadrovske priprave na volilno programske seje krajevnih konferenc, je novo to, da se je ustavljala ob posameznih imenih in zahtevala ponekod dodatno evidentiranje. Večini krajev izbor možnih ljudi za nova vodstva KK ni povzročal posebnih preglavic, tu in tam pa so imeli kar dosti težav, kot na primer v Artičah, kjer se mnogi branijo ! Zares vsi kos j izvoznim načrtom? { čeprav črnomaljski iz-j voz narašča, ne dosega planov ČRNOMELJ - Edina možna pot za uspešno vključitev v mednamodno delitev delaje čim večji izvoz, česar se tudi delovne organizacije v črnomaljski občini — največja izvoznika med njimi sta Iskra in Belt, dobro zavedajo. Izvoz v občini sicer narašča, a je še vedno daleč od načrtovanega, v večini primerov pa gre le za preusmeritev z vzhodnega na zahodni trg. Izvoz na konvertibilno področje so v primerjavi s prvimi devetimi meseci lani v semiški Iskri povečali za 8 odst., v Beltu pa za 31 odst., vendar Iskra znatno zaostaja za svojim dinamičnim planom. Kot je na nedavni seji družbenopolitičnega zbora črnomaljske občinske skupščine, pojasnil predstavnik Iskre, je to posledica izostalih investicij v opremo, zaradi česar na zahodnem trgu niso bili tako konkurenčni. V začetku tega leta tudi niso imeli dovolj naročil za proizvodnjo, ki so jo predvideli. Danes, ko imajo naročil dovolj, pa imajo zaradi nerednih plačil težavo s preskrbo in s tem zastoje na nekaterih linijah, zato izvoznega plana najbrž ne bodo dosegli. Ker črnomaljski izvoz še vedno preveč zaostaja za republiškim povprečjem, bo izvršni svet moral ugotoviti ali je temu vzrok slaba delovna intenzivnost, neraziskan tuji trg, nekonkurenčnost ali morda dejstvo, da je s finančnega vidika še vedno bolje prodajati domačemu trgu. M. BEZEK Iz razprave sekretarja MS ZK Ljubljana Ludvika Zajca na seji v Kočevju OD PONEDELJKA NOVI VOZNI REDI AVTOBUSOV Iz novomeških Gotjancev so nam sporočili, da od ponedeljka, 14. novembra, naprej veljajo novi vozni redi avtobusov. Gre za vozne rede, ki so bili v veljavi pred 27. marcem letos, ko smo prvič premaknili urine kazalce. evanie ie M m Pi s iim ** 99 cIZjCi sklepov niso prebrali. Nejasnosti torej ne bi bilo, če bi se seznanili z zadevami, ki so jasno zapisane. V Kočevju še vedno ne veste, kaj storiti s kočevskim prostorom, čeprav je jasno, da sta za načrte odgovorna predvsem predsedstvo občinske skupščine in ZKGP. Ob tem pa prihajajo prav od tu pobude, naj bi prodajali meso za devize, kar je vredno vse obsodbe in tudi partijskih kazni za tiste komuniste, ki so pri tem sodelovali. Zaradi oportunizma ne odpravljamo hitro in učinkovito napak, ki jih vidimo, kot je bil primer v Itasu. Osnovna oigartizacija ZK bi morala vsaj enkrat na leto oceniti vsakega svojega člana. Kritika in samokritika mora ta biti sestavni del življenja in dela. Res pa je, da mora biti kritika tovariška in ne sramotilna. J. PRIMC funkcij. Tudi v Cerkljah, v Pečicah, v Mrzlavi vasi in Krški vasi so bile rubrike za imena evidentirancev do izteka roka še prazne, zato jih je čas prignal, da so pred sklicem konferenc poiskali ljudi, za katere menijo, da jim funkcije v SZDL lahko zaupajo. Tudi tam, kjer so pozabili na ženske, na mladino, na najaktivnejše člane društev in DPO, naj bi do konferenc popravili napako ter zagotovili frontno sestavljena vodstva, kot jih imenujejo v političnem jeziku. To zahteva občinska konferenca zaradi tega, da predsedstva ne bi izgubljala vezi z resničnim življenjem na terenu in da bi res nekaj pomenila. Taki primeri so (imenovali jih niso), zato naj predsedstva ne bi še naprej životarila na ravni vaških odborov. Čas zahteva od njih več politične zrelosti. Pokažejo naj jo tudi konference, ki se bodo vrstile do 20. novembra. Ne bi se smele sprevreči samo v debate o jamah na cesti. KOČEVJE - „Od danes naprej bo vsak komunist veljal le toliko, kolikor bo naredil, in ne, kolikor bo sfilozoiiral,“ je poudaril na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje sekretar medobčinskega sveta ZK Ljubljana—okolica Ludvik Zajc. Na dnevnem redu seje je bil letu 1984. V glavnem je vse, kar je program uresničevanja sklepov 8. seje CK ZKS in 7. seje'CK ZKJ. Ker smo o sklepih pa tudi o glavnih nalogah v občini že večkrat poročali, naj tokrat povzamemo nekaj misli iz razprave medobčinskega sekretarja Ludvika Zajca. možno, znano in napisano. Znane so kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne naloge, ki so zapisane v programu gospodarske stabilizacije, in tudi naloge komunistov. Žal pa je tudi res, da večini komunistov te naloge niso jasne, ker programov in Vsako zavlačevanje izvrševanja sklepov je sabotaža in bo tako tudi obravnavano. Ne nasedajte izgovorom, da sklepov in programov ni možno sprejemati oz. izvrševati, ker niso znani pogoji za gospodaijenje v Pri kadrovanju naj bi se KK predvsem bolj posvetile generacijskim prazninam, zaradi katerih se ponekod srečujejo z velikimi težavami pri izbiri ljudi za nova vodstva. Ne samo v občini, tudi KS se pri evidentiranju preveč vrtijo znotraj določenega kroga, zdaj pa je priložnost, da posežejo dlje, so menili razpravljalci. J. TEPPEY MOŠT SO POKRADLI, VINO PA PUSTILI - Bližajoče Martinovo kljub pečenim in kuhanim dobrotam na krožniku pri Slovencih ne bi bilo tako priljubljeno, če na ta dan mošt ne bi postal vino. Na krst vina se pripravljajo tudi Krkini gostinski delavci. V Bajnofu pod Trško goro imajo v sodobni vinski kleti shranjenega kar 48.000 litrov belega in rdečega letnika ’83. „Tega bo po Martinovem zagotovo nekaj manj, s^j ga bomo po gostiščih ponudili skupaj z Martinovo gosjo in drugimi dobrotami, ki sodijo zraven", je dodal Lojze Cvelbar, vodja kleti. (Foto: J. Pavlin) Ljubljansko pismo Kalnega vina si ne točimo le pred Martinom O etiki javne besede Zveza novinaijev Jugoslavije je pred kratkim organizirala razpravo o etiki javne besede. Organizirala jo je o pravem času, saj se - po oceni mnogih znanih družbenih delavcev - tako kot ob podobnih težavnih razmerah v preteklosti v sredstvih javnega obveščanja spet srečujemo z iskanjem senzacij za vsako ceno, friziranjem dejstev, z molkom, ko bi morali slišati jasno besedo, z neznanjem, površnostjo, navajanjem imen brez točnih podatkov, za kaj v resnici gre - in celo z napadi na temeljne vrednote naše revolucije. Od takšnih ocen novinarskega dela do vtisa in prepričanja, da so vseh naših današnjih gospodarskih in drugih stisk in tegob krivi novinarji, pa ni posebno daleč ... * Vendar na posvetu ni prevladala takšna posplošena obsodba jugoslovanskega novinarstva. Marko Lolič, sekretar predsedstva CK ZKJ, je namreč poudaril, da bi se morali upreti tudi tistemu valu dvomljivih izjav, ki jih prenašajo posamezniki, kot da bi tekmovali, kdo bo ostreje orisal naše težave. Ustvarja se napačen vtis, kot da je naša stvarnost samo seštevek zmot in napak. Tisti udeleženci razprave — politiki — ki so nekoč tudi sami poklicno okušali novinarski kruh, pa so bili povsem jasni. Tako je Franc Šetinc, predsednik RK SZDL Slovenije dejal: „ Lahko zastavimo tudi vprašanje konkretnega odnosa med novinarsko etiko in etiko politike. Tudi najrazvitejše komuniciranje med dvema nevednežema ne vodi nikamor. Etika politike je v tem, da vsakomur zagotavlja možnost spoznanja, razprave in odločanja. Bilo bi manj nesporazumov, če bi se tudi z novinarji posvetovali, pogovarjali in jih tudi poslušali, ne pa da nervozno reagiramo na njihove napake, kar se zdaj pogosto dogaja. Dogaja se npr., da odgovorni funkcionar improvizira nastop v javnosti z nepremišljeno izjavo, z napovedjo ukrepa, ki izzove ostro reakcijo, krivdo za posledice pa zvalijo na novinarja, ki je o tem pisal. .. Pri nas je preveč zaupnih stvari, tako da v nekaterih okoljih - da malo karikiram - informacija služi samo še kot dodatek k zaroti. Včasih se bolj bojimo besede kot samega dejanja* Jak Koprivc, član predsedstva CK ZK Slovenije in predsednik Društva novinaijev Slovenije, pa (za časnik Intervju): - Posamezniki, žal, pod etiko javne besede razumejo najrazličnejše omejitve, izigravanje javnosti dela in različne embarge, za katerimi se skrivata neodgovorno delo in neznanje, so pa tudi povod za splošna sumničenja in nezadovoljstvo. Zato mora biti razprava o etiki javne besede nujno tudi razgovor o širših družbenih problemih in širši družbeni odgovornosti, odločneje kot doslej pa tudi o odgovornosti novinaijev... - Vseh napak, nenačelnosti, enostranosti in idejnih deformacij na področju javnega informiranja ne smemo pripisovati samo novinarjem. Pri nas, žal, kljub vsem prizadevanjem in pritiskom, številne pomembne politične in gospodarske razprave še vedno potekajo za zaprtimi vrati, iz poročil in informacij pa niti med vrsticami ne moremo razbrati prave vsebine. Dogaja se, da zbujamo vtis monolitnosti, namesto da bi javno in argumentirano opozaijali na razlike... - Za novinarje smo z zakonom predpisali popravek. Dobro bi bilo, da bi tudi za nosilce drugih javnih funkcij predvideli oziroma od njih zahtevali javno pojasnilo, kadar gre za očitno tendenciozno, nestrokovno in nepolitično barantanje s podatki Kako je mogoče, da javni delavci zaradi nasprotujočih si izjav ne trpijo posledic? ! Dodati ni kaj! Morda le up, da bi (to) k' no zrnje tudi kal pognalo. VINKO BLATNIK Konec izvoza za vsako ceno? Izvoz postaja ekonomska zakonitost in ni več stvar dogovorov in politike Kritično stanje zunanje likvidnosti nas sili k večjemu izvozu, žal pa smo se teh nalog velikokrat lotevali preveč stihijsko, z nesistemskimi rešitvami in kratkoročnimi ukrepi. Ker taka politika dolgoročno gledano ne more prinesti uspeha, še posebej ker postaja mednarodna delitev dela ori sedanji stopnji razvitosti proizvajalnih sil in visoki produktivnosti ekonomska zakonitost, se bo treba dogovoriti za bolj premišljeno izvozno strategijo. Že na 9. kongresu je bila opredeljena priprava dolgoročne strategije izvoza. Zdaj pa je predsedstvo republiške konference SZDL sprejelo sklep, da se ustanovi problemska konferenca, ki naj oceni stanje in sprejme usmeritve za delo na tem področju. Gradivo, ki ga povzemamo po Gospodarskem vestniku, je pripravil svet za družbenoekonomske odnose pri P RK SZDL, pri njem pa je sodelovala tudi gospodarska zbornica Slovenije. „Za” dopolnilno... (Nadaljevanje s 1. strani) sami Zlasti pa je poudaril, da dopolnilno delo ne bi smelo vplivati na redno delo v tovarni. Zadržke do opravljanja popoldanske obrti imajo tudi v Obrtnem združenju Trebnje, kjer menijo, da bi bilo potrebno obseg dopolnilnega dela omejiti. Po mnenju predsednika Ignaca Škode bi moral veljati neki cenzus - najbolje bi bilo omejiti višino letnega prometa —. do katerega bi lahko popoldanski obrtnik še opravljal delo. V združenju se zavzemajo, da bi se število popoldanskih obrtnikov vsekakor zmanjšalo, izjema naj bi bile le deficitarne dejavnosti. Doslej je o popoldanskih obrtnikih mogoče reči le toliko, vsekakor pa bo treba počakati, da bo delo posebne komisije v Tesnilih končano. Za konec je treba dodati še to, da bo treba tudi na tem področju poskrbeti za večjo javnost dela. Če bi bila javnost dela in s tem pravica do informiranja zagotovljena ze doslej, vsekakor ne bi prišlo do govoric o nekakšnih milijardnih poslih, ki sojih opravili popoldanski obrtniki v Tesnilih. Podatki uprave za družbene prihodke (vsaj doslej zbrani) so namreč v velikem nasprotju z govoricami o velikanskih poslih. , . J. SIMČIČ VERIŽNI POŽAR KOČEVJE - Mokro vajo, gašenje verižnega požara, so izvedli gasilci iz Kočevja in bližnje okolice 28. oktobra, se pravi v okviru meseca požarne varnosti. „Gorelo“ je v starem delu mesta. Na kraj požara so prihitele gasilske ekipe iz društev Kočevje, Livold, Stara cerkev, Loži-ne, Salaka vas, Itas-Rudnik, Mahovnik in Dolga vas. Skupno je v vaji sodelovalo 81 gasilcev, 13 gasilskih vozil, 6 črpalk in 3 avtocisteme. Predstavnik občinske gasilske zveze Tone Kovačič je ocenil, da je vaja odlično uspela. Boj za mednarodno tržišče je vsak dan hujši, zato se moramo v Sloveniji, kjer razpolagamo s solidno kadrovsko strukturo in dobrimi razvojno-raziskovalnimi osnovami, na ta boj bolje pripraviti. Vsekakor bo treba prekiniti s politiko izvoza za vsako ceno - 54 odst. slovenskih izvoznikov je na tujem trgu dosegalo nižje cene kot pa so bile domače. V Sloveniji bi glede na možnosti lahko proizvajali visokokvalitetne izdelke in specialno opremo, zato pa moramo svoje rezultate ocenjevati z merili svetovne produktivnosti in učinkovitosti. Se bolj pa bi se morali pri nas posluževati selektivnega spodbujanja izvoza v organizacijah združenega dela, ki so že dosegle določene rezultate. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti niti na politične in ekonomske spodbude. Naš cilj je namreč, podobno jugoslovanski, da vsaj 30 odst. družbenega proizvoda usmerimo na zunanje trge, medtem ko razvite države že dosegajo za pet odst. večji plasman. Če vemo, da je v slovenski industriji zaposlenih 40 odst. vseh delavcev, potem tega cilja gotovo ne bo tako težko doseči. Veijetno ne bodo potrebne velike naložbe, mar- • IMV je šesta najmočnejša izvoznica v Sloveniji, ves svoj devizni iztržek pa uresniči na konvertibilnem trgu. Resnici na ljubo pa je treba dodati, da zdaj z izvozom še ne dohaja uvoza. Toda vloga največjega slovenskega izvoznika v razvite zahodne države se zna še okrepiti z razvojem dolgoročne industrijske kooperacije. Krka ki je po izvozu v razvite države šele na 23. mestu v Sloveniji, je močna izvoznica v socialistične države in države v razvoju. sikaj bi se dalo doseči že s prestrukturiranjem proizvodnje znotraj obstoječih zmogljivosti, z zaposlitvijo 150 tisoč delavcev na tistih delovnih mestih, za katera so usposobljeni itd. Ze zdaj se kaže, da bodo tudi v prihodnje najbolj uspešni proizvodni programi v strojegradnji, proizvodnji prometnih sredstev, kemični industriji in farmaciji, tekstilni in usnjarski industriji. Močne potenciale pa imamo tudi v industriji telekomunikacij, merilnih naprav in gospodinjskih strojev. Glede na take opredelitve, ki jih prinaša omenjeno gradivo, pa ima velike izvozne možnosti tudi industrija z______ območja. Ze zdaj sta med velikimi izvozniki tako IMV kot Krka, trebanjski Trimo in kočevska Tek-stilana. Skratka, tudi na našem področju imamo industrijo prometnih sredstev, kemično in farmacevtsko industrijo ter seveda tekstilno, ki bi ob drugačni dolgoročni razvojno-izvoz-ni strategiji, lahko dosegla še boljše rezultat.. Naloge na podiočju izvoza so zahtevne, zato je že zdaj jasno, da jih ne bo mogoče uresničiti brez industrijske kooperacije in vlaganja tujih partnerjev. Prav tako še vedno preslabo izkoriščamo tradicionalno dobre odnose z državami v razvoju. Ne nazadnje moramo omeniti, daje šibka točka slovenskega gospodarstva tudi prepočasen razvoj drobnega gospodarstva, ki bi lahko precej zmanjšalo delež uvoza, hkrati pa je sposobno hitrega tehnološkega prilagajanja. J. S. ŠOLO V SROMLJAH BODO OBNOVILI SROMLJE - Zdaj že vrsto let opuščena zgradba osnovne šole v Sromljah nezadržno propada. Pod njeno streho je trenutno gasilski dom, del prostorov pa zaseda amaterska kultura, ki je v tej krajevni skupnosti zelo bogata. Seveda pa nobeni od obeh prostovoljnih dejavnosti ne ostane niti dinar za vzdrževanje šole. Krajani so zato dali pobudo za obnovo šole, prej pa se bodo še dogovorili, kakšnemu namenu bo služila v prihodnje. Škoda bi bilo tako lepe zgradbe, da bi dokončno propadla. Zagotovo jo bodo lahko koristneje uporabljali kot doslej, pri čemer krajani mislijo na morebitno gospodarsko dejavnost. PRAZNE POSTELJE V DOMU UČENCEV BREŽICE — Dom učencev ima zaradi zmanjšanega vpisa dijakov vedno več prostih zmogljivosti. Nezasedene sobe že zdaj posojajo Turist hotelu za prenočevanje izletniških skupin, dvorano pa oddajajo za razne seje. Devet sob v četrtem nastropju so odstopili za pisarne družbeno političnim organizacijam. V prihodnje računajo, da bosta prazni dve nadstropji oziroma 31 sob. Interesentov za pisarne je še nekaj in delovna skupnost meni, da bi si Dom še naprej pomagal z oddajanjem prostorov v najem in ne s prodajo odvečnih zmogljivosti, kot je predlagala izobraževalna skupnost Slovenije. V kratkem pričakujejo o tem tudi stališče izvršnega sveta, ki je o problemu doma učencev razpravljal na včerajšnji seji. SPOSOJENO TRNJE — Vi ste nas pripeljali v svetlo prihodnost, vi nas še potegnite iz nje. (Iz Študenta) Odslej veliko smotrneje Črnomaljski program gospodarske stabilizacije da-je prednost izvozu —- Več povezovanja z regijo ČRNOMELJ — Osnutek uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije (Iz zadnjega Pavlihe) GOSPODARSKA GIBANJA J v črnomaljski občini, ki gaje pripravil tamkajšnji izvršni svet daje prednost izvozu, agroživil stvu, drobnemu gospodarstvu energetiki, izobraževanju in razvoju infrastrukture. Da bodo povečali izvoz, morajo v delovnih organizacijah najprej odpraviti miselnost »izvoz za vsako oeno“, hkrati pa bodo manjše organizacije vključile svoj program razvoja v dopolnjevanje izvoznih programov večjih izvoznikov, ki bodo morali skupno raziskati tuji trg, predvsem pa se usmeriti v dežele v razvoju. Prehod s tekočih na trda goriva bodo pospešili le z večjim odkopom premoga, večjo proizvodnjo hrane pa z izkoriščanjem neobdelanih kmetijskih površčin. V naslednjem obdobju bodo morali dvigniti ekonomičnost, rentabilnost in produktivnost ter stopiti na prste težnjam po delitvi dohodka in OD za nedelo. Več pozornosti kot doslej bodo namenili razvoju turizma, raziskovalnemu delu, zaposlovanju kvalificiranega kadra, razvoju drobnega gospodarstva in tesnejšemu povezovanju z regijo. Poleg tega bodo v osnovnih šolah v okviru finančnih možnosti razvijali elemente celodnevne šole, v usmeijenem izobraževanju pa poiskali dodatne usmeritve^________________________ B. M. O SPOMENIKIH NOB RIBNICA - Gradivo za brošuro o spomenikih NOB v ribniški občini pripravlja za zgodovinsko komisijo pri 00 ZZB NOV Ribnica Franc Levstek. V ribniški občini je preko 50 spomenikov in spominskih obeležij o dogodkih v NOB. Doslej je zbrano gradivo že za približno 20 najpomembnejših. Ostali so manjši in bo zato potekalo zanje zbiranje gradiva hitreje. NASA ANKETA Alkoholizem narašča! Pri nas veliko pijemo. Pijemo ob vseh mogočih priložnostih in žal marsikdo precej več od „kozarčka ali dveh za zdravje". Kozarec je moč videti v rokah odraslega in vse več tudi v rokah šele doraščajočega človeka pa ženske. ■Alkoholizem je že dolgo priznana socialna bolezen, družbeno zlo, ki ima vse večje razsežnosti in vse hujše posledice. Tega se mnogi zavedajo, mnogi tudi ne, vsi pa smo očitno preveč tolerantni do alkoholikov in prekomernega pitja. Več kot dovolj razlogov torej za temeljito akcijo in osveščanje - pa ne le v novembru, mesecu boja proti alkoholizmu... MIOMIR CIKIC, vodja Betinega tozda Konfekcija v Črnomlju: „Boj proti alkoholizmu bi moral biti trajna akcija. Zdi se mi, da dajemo alkoholu celo privilegije, gotovo zaradi davkov. Sicer pa se sprašujem, če smo ljudje res pripravljeni pomagati tistim, ki so vdani pijači. Predvsem zakonci in sodelavci bi morali opozarjati na takšne primere, saj je prav alkohol povzročitelj največ nesreč, naj si bo v družini, na delovnem mestu ali kjerkoli že. V našem tozdu na srečo ni veliko primerov alkoholizma.“ MARGARETA MARJETIC, predsednica OK SZDL Krško: „Morda se še vedno premalo zavedamo, da je alkoholizem družbeno zlo. Ljudi bi morali še bolj zavzeto obveščati o posledicah in hkrati sprejemati ukrepe za preprečevanje alkoholizma. Pomemben je tudi odnos družbe oz. okolja do zdravljenih, da bi bilo čim manj povratnikov. Ob organizirani akciji proti alkoholizmu bo treba zaostriti tudi boj proti narkomaniji, ki med mladimi očitno narašča". MILA ARSOV, višja medicinska sestra iz Brežic: ..Zdravstveni delavci se srečujemo predvsem s posledicami, ki jih alkoholizem pušča na zdravju ljudi V naši občini je tega vedno več, najbolj zaskrbljujoče pa je, da se alkoholizem širi med mladino. Odrasli pogosto pijejo za „žejo in moč“, mladi, ki to vidijo in slišijo, pa jih posnemajo. Razlogi so seveda tudi drugje. Menim, da bi morali o alkoholizmu več povedati v šolah." CILKA SMOLIČ, predsednica komisije za sociaino politiko in družbeni standard pri OS ZS Novo mesto: »Alkoholizem je eden zelo perečih problemov današnjega časa.' Tudi v delovnih organizacijah imajo s tem ogromno težav, a so povsod zelo prizanesljivi. Ukrepajo šele, ko gre za zadnji stadij, ko je delavec v disciplinskem postopku in pred izključitvijo, čeprav pije 10, 15 let. Prej pa so popustljivi, nepoučeni. Več bi morali narediti za osveščanje, preventivo, delati teamsko. Sam socialni delavec ne more veliko narediti." ZDENKA DIVJAK-ZALOKAR, psihologinja pri sevniškem Centru za socialno delo: »Alkoholizem nezadržno narašča! To je značilno za krizne čase, v katerih nedvomno smo. Leta 1980 smo dali pobudo, da bi se za boj proti alkoholizmu povezali službe in ljudje, ki se s tem srečujejo poklicno, a nam ni uspelo. Marsikdo povsem neupravičeno meni, da je vsak napor Sizifovo delo. Z usklajenim delom zdravnikov in služb v delovnih kolektivih o pravem času bi preprečili prenekatero osebnostno in družinsko tragedijo." FRANC KRAJČIČ, član trebanjskega kluba zdravljenih alkoholikov: »Dokler piješ zmerno, še nekako gre. Ko zabredeš v alkoholizem, ne da bi zaznal to mejo, se začne pekeL Zaradi zasvojenosti trpi družina, družba, najbolj pa sam. In potem se je treba odločiti. V začetku si velik revež, potem pa se vrača veselje do življenja, zaupanje vase, zgubljen ugled. Zdaj, ko je vse za mano, čutim neveijetno zadovoljstvo. Lahko rečem, da ne bom nikoli več pokusil alkohola." FRANJO LEVSTEK, upokojenec iz Ribnice: »Zaradi infarkta nisem pokusil alkohola od leta 1980. Ugotavljam, da se je v Ribnici včasih precej več pilo, kot se danes. V podjetjih so zaostrili disciplino, pa tudi malice so znotraj tovarniških ograj, tako da je manj vzrokov za odhod v mesto, kjer alkohol vabi v skušnjavo. Menim da kozarec vina ali dva na dan celo koristi, škoduje pa prekomerno pitje." JOŽE GRABRIJAN, upokojenec iz Livolda: »Alkohol je zlo, če ga je preveč. Ne priporočam močnih žganih pijač, prepričan pa sem, da nekaj dobre kapljice po dobri jedi ne more škoditi. Veijamem, da je dobro le tisto vino, ki ga pridelaš sam ali ga vsaj narediš sam iz kupljenega grozdja. Tudi sadjevec je dober. Pomembna je kislina, sladkor in druge snovi, ki blagodejno vplivajo na organizem." MARUA MATEKOVIČ, socialna delavka v metliški Beti: »V Beti vsekakor je problem alkoholizma. Lahko pa se pohvalimo, da nam je nekaj delavcev uspelo uspešno vključiti v zdravljenje. Ljudi je težko pripraviti, da se odločijo za zdravljenje. Največkrat se to zgodi šele, ko jih pritisne ob zid disciplinska komisija: ali zdravljenje ali odstranitev z delovnega mesta. Problem pa velikokrat, žal, niti ne pride do socialne službe. Poseben problem je prinašanje alkohola na delovno mesto. Ljudje so zelo domiselni, da pridejo do pijače." 31 J n JSKI LIST kmetijstvo K Huda grožnja dragih gnojil Obveza metliške občine je 350 ton pšenice — Sklenjenih že 70 odst. pogodb — Plačanih sejalnic ni od nikoder — Izsiljevanje še višjih cen gnojil METLIKA Najpi v ob rej so v republiki postavili metliški občini za žetev obvezo 380 ton tržnih presežkov pšenice, letijski strokovnjaki iz Metlike pa so glede na letošnje izkušnje, ko jim je z veliko truda uspelo izpolniti načrtovano količino 317 ton pšenice, predlagali 320 ton. Na končuje vsak „popustil“ za 30 ton, tako da znaša obveza metliške občine 350 ton pšenice. SETEV NAD PRIČAKOVANJI TREBNJE - Dodatne spodbude, ki so jih sprejeli v Kmetijski zadrugi Trebnje za večjo setev pšenice, so obrodile sadove. Namesto 250 hek-*arov njiv so jih v trebanjski občini v kooperaciji zasejali 260 hektarov. Čeprav vremenske razmere za setev 11150 bile najboljše, pšenica je kasnila 2 vznikom zaradi presuhega vreme-na> upajo, da bodo dosegli dober Pridelek. Porabili so namreč po 300 kilogramov semena na hektar, kar ^otavlja dober sklop. Tako kot v Preteklih letih pa je bilo nekaj težav Pri sklepanju pogodb. Ujetje se sicer laže odločajo za setev pšenic, toda pospeševalci imajo s tem veliko dela, saj sklepajo pogodbo v poprečju za dobro tretjino hektarja, kar je malo, stroški pa so večji inivomeSki tržnice Ponedeljkov tržni dan na novo-rneški tržnici ni bil posebno živahen, H) ni Slo ne prodajalcev ne kupcev kot prejšnjikrat. Solato so prodajali P° 60 do 80 din kilogram, radič je veijal 100 dinaijev, motovilec na merice 30 din, jajca 12 dinaijev. Se kedno imajo mandarine po 150 din kuogram, kupci pa pogrešajo limon, teh zadnje tedne ni dobiti. Tudi obrtniški del tržnice ni bil polno Usoden, prodaja cvetja pa je tokrat Povsem umanjkala. Sejmišča NOVO MESTO - Rejci so na Ponedeljkov sejem pripeljali 340 Pujsov, starih od 7 do 10 tednov ter 150 živali v starosti od 10 do 12 tednov. Čeprav je cena prašičem Padla za 500 dinaijev, tako da so mlajši veljali od 4.000 do 5.000 din, starejši pa od 5.000 do 7.000 dinaijev, so jih prodali le 194. Poleg tega je bilo naprodaj tudi 35 glav goveje živine, lastnika pa je zamenjalo 23 živali. Cena volom je bila od 140 do 150 dinarjev, kravam pa od 100 do 120 dinaijev za kilogram. BREŽICE - Od 344 prašičev, ki 50 tehtali več kot 100 kilogramov, » jih na sejmu prodali 195, kilogram žive teže pa je veljal 320 dinarjev. Od tega naj bije 305 ton oddali kmetje, ostalo pa metliška kmetijska zadruga. Doslej so že sklenili okoli 70 odst. proizvodnih pogodb, tako da glede na prizadevanja zadružne pospeševalne službe in ostalih dejavnikov ter razumevanje kmetov pričakujejo, da bodo v občini izpolnili to dokaj visoko obvezo. Ob setvi pšenice je bilo vreme kot vso jesen zelo ugodno, tako da je bila vsa pšenica posejana v najbolj primernem času in je bila setev v glavnem zaklj učena sredi oktobra. Za setev je bilo na voljo dovolj semenske pšenice, le nekatere sorte so prihajale z zamudo, tako da je zadruga lahko namesto načrtovane količine 40 ton zamenjala le 32 ton semenske pšenice. Tudi to imajo za uspeh, ki kaže, da so ljudje spoznali prednosti kakovostnega priporočenega semena, pa tudi ugodnosti pri zamenjavi za merkantilno pšenico. Mimogrede: 40 ton semenske pšenice zadostuje za 160 hektarjev, to pa so vse pogodbene površine v Stroj obira Prvi pfi nas izdelan otresalec sadja Ne dolgo tega smo pisali o neveijetni mehanizaciji kmetijskih opravil v ZDA, danes pa si oglejmo našo novost na tem področju. SKIP iz Ljubljane, ki dela v sestavu Industrijskega montažnega podjetja, je razvil nov kmetijski stroj: univerzalni otresalec sadja HT - 83. S to napravo lahko strojno obiramo sadje za industrijsko predelavo, namenjena pa je predvsem kmetijskim kombinatom za delo na plantažah. Otresalec je približno 11 m dolg traktorski priključek,, ki ima na eni strani hidravlično napravo za otresanje, vzdolž dnige strani pa so tekoči trakovi za nakladanje plodov v.zaboje. Stroj ima tudi izpihovalno napravo, ki med plodovi odstrahjuje vejice, listje m vse, kar ne spada v zaboje s sadjem. V Jugoslaviji doslej nihče ni izdeloval tovrstne naprave. Prototip našega otresalca se je pri prvih poizkusih že dobro obnesel. V SKIP načrtujejo, da bodo prvo serijo dali na tržišče aprila ali najkasneje maja prihodnje leto, torej še pravočasno zanimivost za obiralno sezono. Dodamo mg še, da stane podoben uvožen obiralec sadja 130 tisoč mark in da bo domači, kot zatijujejo izdelovalci, precej cenejši (Iz Gospodarskega vestnika) Kmetijski \ * Nesojena kraljica soja /III/ Sojo smo, sicer na manjših površinah, svoj čas v Sloveniji že Pridelovali, zaradi težav pri spravilu pa opustili. Očitno se zdaj k nam ta poljščina vrača, saj sta naša zemlja in podnebje primerna tudi glede toplote, kije ta poljščina dosti potrebuje. V Pomuiju £ kmetje pridelali do 35 stotov zrnja na hektar, kar je primeren donos, ki se pridelovalcu izplača. Od tam izvirajo tudi nekatere izkušnje v žetvi soje, ki je doslej veljala za eno šibkih in tehnološko nerešenih točk. Najprej setev. Soja je jari posevek. Sejati jo je treba, ko ima zemlja nekako 10 do 12 stopinj, za hektar posevka pa je Potrebno od 80 do 100 kg semena, če gre za pridelovanja zrnja. Gostejša setev za zeleno krmo zahteva več semena, do" 160 kg Jstms ria hektar. Dokler se soja ne razrase, je zelo občutljiva za plevel, saj mora biti na voljo dovolj hranil v zemlji. Soji je treba dobro pognojiti z mineralnimi gnojili, hvaležna pa je tudi hlevskemu Snoju, kije zelo priporočljiv. Da se izognemo težav pri spravilu, je nadvse pomembno izbrati pravi čas žetve. Nikakor ne smemo čakati, da bodo vsi stroki dozoreli, saj se soja začne osipati, pa tudi vlage je takrat Še preveč v zrnju. Če gre za manjše posevke, je mogoče žeti na toke, rastline povezati v snope in posušiti podobno kot žito. Na večjih površinah mora priti na pomoč kombajn. V Pomuiju pravijo, da je enofazna žetev s kombajnom najbolj sprejemljiv, celo edini način spravila soje na večjih površinah. Ker ni na voljo posebnih kombajnov, priporočajo uporabo navadnih žitnih kombajnov ob nekaterih tehničnih posegih. Število obratov bobna naj bo 500 do 700 v minuti, motovilo naj hna 20 do 30 obratov na minuto. Z regulacijo razmika bobna in podbobna se izognemo lomljenju zrnja, z jakostjo vetra na Ventilatoiju in odprtino na rešetkah pa je mogoče uravnavati pravilno čiščenje. Izgube so tako manjše, četudi se jim ni mogoče povsem izogniti. Inž. M. L. občini, kjer je po (morda malo pretiranih) ocenah s pšenico posejanih kakih 500 hektarjev. Tudi umetnega gnojila je bilo za jesensko setev dovolj, težave pa so bile s sejalnicami. Kljub temu da so naročili in plačali deset sejalnic za strojne skupnosti, niso dobili niti ene. Proizvajalec ima dovolj teh sejalnic, ker pa ni mogel izsiliti višjih cen, jih ne dobavlja. Sedaj pa je precej težav z umetnim gnojilom za založno gnojenje. Proizvajalec zahteva pokrivanje izgub pri proizvodnji umetnih gnojil, 27-odstotna podražitev pa zanj ni dovolj in zahteva še višje cene. Ne le to: samo za tako imenovane kurzne razlike za gnojila, ki so jih že uporabili, ki so jih že potrosili po poljih, bi morala metliška zadruga dati še 50 milijonov starih dinaijev. Vsekakor je cena gnojila za nadaljnji razvoj kmetijstva in s tem v borbi za več domače hrane izredno pomembno vprašanje. Jasno je, da bodo kmetje, če bodo gnojila še dražja, le-ta manj uporab- ljali, a jih že sedaj, kot opozarjajo strokovnjaki, uporabljajo premalo. Brez smotrne uporabe umetnih gnojil pa je pozivanje na višje donose prazno govoričenje. A BARTEU MLEKO ZA PRAŠIČE METLIKA - V metliški občini opažajo, da se zmanjšuje odkup mleka. Vzrok so prenizke odkupne cene mleka in kmetje so izračunali da se jim bolj splača mleko pokrmiti prašičem ali teletom, saj tako posredno s prirejo mesa zanj več iztržijo. VREČ PA NI NITI ZA IZVOZ TREBNJE - Poročali smo že, da bo Kmetijska zadruga Trebnje izvozila 160 ton krompirja sorte dezire, zdaj pa se pripravljajo še na izvoz 200 Ion igorja. Izvoz v okviru maloobmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo bi že zdavnaj stekel če bi bile na voljo vreče. Tako pa se trebanjska kmetijska zadruga tudi letos ubada z navidez preprosto oviro, ki jim je težave povzročala že lani ^lekoše uvažamo ff \ .. - ZA ENKRAT M VEČNO BI MORALI RAZČISTITI DA JE UVOZ NEKATERIH STVARI ZARES BREZ POTREBE Kmetijstvo vir kulture 20-letnica Skupnosti kmetijskih šol Slovenije — Dr. France Adamič o povezavi kmetijstva in kulture 20. oktobra je v Mariboru v prostorih višje agronomske šole proslavljala 20-letnico ustanovitve Skupnost kmetijskih šol Slovenije. Ob tej priložnosti je prof. dr. France Adamič imel zanimiv referat o povezavi kmetijstva s prosveto in kulturo. Kultura in prosveta kot nadgradnja družbe imata svoj izvor v kmetijstvu. Iznajdba pluga in brane je največja iznajdba človeštva, je osnova kulture in razvoja družbe. V nadaljevanju referata je dr. Adamič povedal, daje v Sloveniji za dvig kmetijske kulture imela brez dvoma veliko zaslug Kmetijska družba, ki je izdajala ..Kmetijske in rokodelske novice“. Urednik Novic dr. Bleiweis ima pri tem veliko zaslug. To je bil v tistih časih edini slovenski časopis, saj takratne oblasti drugih slovenskih časopisov niso dovoljevale. Z Novicami in Kmetijsko družbo je povezano tudi kmetijsko šolstvo na Slovenskem. Mohoijeva družba je izdajala preprosto pisane strokovne in druge knjige o kmetijstvu ter s tem večala kmetijsko kulturo med ljudmi. Vse to je v prejšnjem Suša snedla med Francoski čebelarji na obisku v Kočevju in _____________Ribnici____________ KOČEVJE — Čebelarska letina je bila letos slabša, ugotavlja čebelar Jože ’ Grabrijan iz Livolda, član Čebelarskega društva Kočevje. Spomladi je sicer kazalo, da bosta hoja in iavor dobro medila, a je suša vse pokvarila. Nekateri so peljali čebele na pašo v Gorski Kotar in Liko, pa je bila tudi tam suša. Nič bolje se ni godilo tistim, ki so pasli čebele na njivah ajde na Doletgskem in v Beli krajini So pa letos kočevski čebelaiji izmenjali izkušnje s čebelarji iz Francije. Na obisk je prišla skupina strokovnjakov za bolezni čebel in čebelarstvo iz Grenobla in iz okolice, vodila pa sta jo predsednik in podpredsednik te francoske organizacije čebelarjev. Z njimi je prišel tudi predsednik Zveze čebelarjev Slovenije Andrej Petelin, v Kočevju pa so jih sprejeli kočevski čebelarji in njihov predsednik Anton Šercer. Na Kočevskem so si ogledali čebelnjak Jožeta Veseliča v Suhem potoku. Ko so se francoski čebelaiji vračali, so obiskali še ribniške čebelarje. V Ribnici so si ogledali čebelnjaka Ivana Gradiča in Lojzeta Lavriča. J. P. stoletju, vse do prve svetovne vojne, ugodno vplivalo na uspešen razvoj kmetijske kulture pri Slovencih. To delo se je še z večjim uspehom nadaljevalo med obema vojnama z razvojem kmetijskega šolstva in tiskanjem večjega števila strokovnih časopisov in revij. Tako smo Slovenci im'eli solidno podlago za sedanji razvoj kmetijskega šolstva in kmetijske kulture. T. D. 01 HRIBČEK BOM KUMU. Ureja-Trt Doberšek . Pretakanje vina Letos ne kaže čakati s pretokom vina. Zaradi ugodnega vrev mena, ko v jeseni pred trgatvijo grozdja in med njo ni deževalo, je ostalo na grozdju več ostankov škropiv, zemlje in raznih mikroorganizmov, ki so z grozdjem prešli v mošt in vino. Kdaj je treba takoj pretakati? Ce pri pokušanju vina zaznamo tudi najmanjši vonj ali okus po gnilobi, žveplu, škropivu, plesnivem sodu, plesnivem grozdju, gnilobi, drožeh in podobnem, je treba brez odlašanja vino pretočiti, sod temeljito oprati, osušiti, zmerno zažvepla-ti. Šele nato smemo v tak sod ponovno natočiti vino. Navedene napake so pogost pojav ob zaključku vrenja v mladem vinu. Ker se te napake stopnjujejo in kvarijo vino, je nujno, da takoj uporabimo najbolj preprosto sredstvo, to je takojšen pretok vina z zračenjem. V tem primeru pretakamo, tudi če vino še ni popolnoma čisto, saj se bo očistilo pozneje in bomo ostanek nečistoče ločili od vina pri drugem pretoka Po potrebi pretok ponovimo. Le če s pretokom napak še nismo popolnoma odpravili, uporabimo čistila, med katerimi je zlasti primerna uporaba želatine. To velja posebno za rdeča vina, kot sta pri nas modra frankinja in cviček. Tudi jajčni beljak je primemo čistilo, toda le za vina, ki so brez večjih napak. Pri • trdovratnih napakah, kjer ne pomagata niti pretok niti želatina, se v skrajni sili poslužimo najbolj radikalnega čistila, to je eponita (oglja), ki pa na žalost rdečemu vinu vzame barvo. Pripominjam, da je vino v začetku lahko brez opisanih napak, vendar samo prepozno pretakanje lahko povzroči okvaro. Vino zaradi prepoznega pretakanja postane neharmonično (neubrano) in nagnjeno k opisanim in drugim napakam. Zato je v splošnem bolj koristno, da pretakamo prej kot pozneje. Redno pretakanje Čeprav pri mladem vinu ob Jpkušnji nismo zasledili nobene napake, je letos treba pretakati prej, kot smo bili navajeni Letošnja vina imajo malo kisline, zato je naravni (biološki) padec kisline tudi pri cvičku nezaželen, ker je treba kislino v letošnjem pridelku vina ohraniti Vinske kvasnice po končanem vrenju mošta nimajo več hrane, ker se je sladkor spremenil v alkohol in ogljikov dvokis. Zato vinske kvasnice začno stradati in se prehranjevati z lastnimi beljakovinami, ki se nahajajo v notranjosti vinske kvasnice; pravimo, da kvasnice, to je droži gnijejo. Pri gnitju vinske kvasnice izločajo smrdljive tvarine, ki neugodno vplivajo na vonj in okus vina. Izločine, ki nastajajo z gnitjem, so še ugodna hrana za bakterije, ki nam povzročajo razne bolezni vina. Stradajoče vinske kvasnice pa poleg lastnih beljakovin uporabljajo za hrano zlasti kisline v vinu. Če hočemo, da kisline v vinu ohranimo (to je letos potrebno), je treba s pretokom vino ločiti od droži to je od stradajočih in gngočih Vinskih kvasnic in ostalih škodljivih snovi, ki so z grozdjem prišle v mlado vino. Brez ozira na napake vina lahkij pred pretokom mlademu vinu dodamo čistilo želatino, in to 10 do 15 gramov na 100 litrov vina. S pretokom tako vino ločimo ne le od droži, ampak tudi od čistila. Tako vino bo stabilnejše in čistejše. Pri prvem pretakanju moramo vino primemo žveplati, in to z enim azbestnim trakom ali 3 do 5 grami kalijevega metabisulfita na 100 litrov vina. Vina z malo kisline in taka, ki se nagibajo k vlečljivostl žveplamo močneje. Staro navodilo, da je treba pretakati v lepem vremenu, in brez podlage. Ob takem vremenu je zračni pritisk visok in je zato zguba aromatičnih snovi iz vina ob zračnem pretoku manjša. Vino se torej ob lepem vremenu lepše loči od droži, ohrani več arome in ogljikovega dioksida in je bol osvežujoče. DT Res,tudi meso le za devize? Sklep tozda Prašičjereja — Kazen ali pohvala za tako pobudo? KOČEVJE - Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje se je razvila zanimiva razprava o pobudi naj bi prodajali meso za devize oz. dinaije deviznega porekla. Sekretar predsedstva občinskega komiteja Rudi Orel je povedal, da so bili odgovorni tovariši pri ZKGP Kočevje opozoijeni, da ta pobuda ni dobra in naj je ne sprejemajo. Kljub temu so na seji delavskega sveta tozda Prašičereja sklenili, da bodo sklep o prodaji mesa za dinaije deviznega porekla umaknili le, „če se bodo spremenili nekateri pred-pisi“. Tudi osnovna oiganizacija ZK zadeve ni obravnavala in krivcev ni poklicala na zagovor oz. partijsko kaznovala. Sekretar medobčinskega sveta ZK Ludvik Zajc je poudaril, da je v partijskih in drugih dokumentih tak način prodaje kritiziran in obsojen. Če osnovna oiganizacija ZK v tem primeru ni sposobna zadeve v Prašičereji razčistiti, je dolžan to storiti občinski komite ZK. Predstavnik ZKGP v komiteju ZK pa je poudaril, da je po ustavi pri nas edino plačilno sredstvo dinar in ne dinar deviznega porekla. Res pa MED ZA DEVIZE METLIKA - Medtem ko večji čebelaiji iz metliške občine sodelujejo neposredno z Medexom, je letos metliška zadruga oiganizirala manjše čebelaije v okviru svoje kooperacijske službe in od njih odkupovala med. Zadruga je kake 3 tone cvetličnega medu izvozila, okoli 5 ton pa ga je prodala Medexu. Zadruga si bo tudi za naprej prizadevala, da bi izvozila čimveč medu in gozdnih sadežev, saj devize nujno potrebujejo za nakup oziroma devizno participacijo. je tudi da v republiki potekajo pogovori, naj bi kupci za tono koruze plačali toliko in toliko v devizah. S tem je gotovo hotel opozoriti, naj bi Prašičereja plačevala koruzo tudi z devizami in te naj bi dobila od kupcev mesa. J. PRIMC Kmetija ne bo propadla Tako pravi Jože Mušič, ki za dobro vpeljano _________kmetijo še ni našel naslednika_________* živine in 7 prašičev," potoži Mušič. Ker je premalo delovnih rok, mora Jože vedno paziti na to, da posadi ali zaseje takšno seme, da je z vzgojo in pospravilom pridelkov malo dela. Tako je letos prvič posejal ajdo - prodal je bo 300 kilogramov - znatno TANČA GORA - Na Tanči gori, vasici, potisnjeni v breg nad ravnino pri Dragatušu, zaradi strmin in kamnitih tal ni lahko kmetovati. Zato so si kmetje poiskali polja v ravninskem svetu pod vasjo, med njimi tudi Jože Mušič, eden največjih kmetov v vasi Mušič je začel kmetovati z volom in razdrapanim vozom, sedaj, ko je nakupil vse kmetijske stroje in dva traktoija, pa sta ostala na domačiji sama z ženo. „Res, da mi pomagata dve od treh hčera, ki sta poročeni v Črnomlju in Vinici, vendar je to premalo, saj imam 24 hektarov jsemlje, od tega 7 hektarov obdelovalne, v hlevu pa še 6 glav Jože Mušič manj kot lani pa je na njegovih njivah zraslo krompiija, ki ga je preteklo leto kot kooperant oddal kmetijski zadrugi kar 5 ton. „Če bi krompir prodal z pjive, bi ga pridelal več, tako pa ne zmorem," pravi Mušič, ki kmetijski zadrugi prodaja tudi teleta, bike, okrog 5 tisoč litrov mleka na leto, a tudi grozdje, saj je ugotovil, da se vina ne izplača pridelovati doma. Vino namreč zelo težko proda, zato se je odločil, da bo odslei obdeloval le en vinograd z 2100 trtami, drugega pa bo posekal in zemljo namenil za njivo. Raje se bo bolj posvetil živinoreji, saj gresta meso in mleko lažje v promet. Četudi Mušič še ni našel naslednika, pa zatrdno ve, da ne bo dovolil da bi kmetija propadla. „Šest vnukinj imam, enega vnuka.in že pravnuka, a ne kaže, da bi kateri izmed njih prevzel kmetijo. Če ne bojno našli naslednika med domačimi, bo domačijo moral prevzeti kdo drug," je odločen Jože. M. BEZEK St. 45 (1787) iO. novembra 1983 DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN V Juliji” je še vedno velika gneča Nova Novoteksova blagovnica privlači kupce Z modno revijo na Glavnem trgu v Novem mestu odprta blagovnica tovarne Novoteks je takoj privabila v lokal množico kupcev. Na otvoritveni dan 29. oktobra, ko je bila trgovina odprta vsega dobri dve uri, so iztržili 800.000 dinarjev. Gneča pa ni pojenjala tudi v naslednjih dveh dneh. O izbiri in poslovanju je tekel pogovor s Karlom Florjančičem, vodjo nove trgovine: „Ker smo že v reklami navedli, da gre za trgovino izbranega okusa, pri nas, denimo, ni niti ene klasične moške obleke. Imamo pa precej izbire raznih suknjičev in hlač, predvsem špi sodobni stila, kar z najraje oblači. «*-v« Karel Florjančič: Posebnost je zlasti naš teen programi Naše vodilo je predvsem zadovoljiti sodobnega kupca z izdelki, ki jih je doslej v Novem mestu pogrešal. Imamo pa konfekcijo, pletenine, trikotažo za otroke, zenske in moške, posebno izbiro pa za doraščajoče mlade ljudi in odrasle, ki se radi sodobno športno oblačijo. Pri celotni zdajšnji ponudbi je No-voteksov proizvodni program zastopan komaj z 20 odstotki, ostalo je iz drugih tovarn." Investicija je znašala z opremo vred 31 milijonov dinarjev. Trgovina ima 600 m2 površine od tega 450 m2 prodajnih prostorov. Imamo 32 zaposlenih, ki delajo v dveh izmenah od 7. do 19. ure, če pa bo potrebno, bomo delovni čas prilagajali željam kupcev." - Ljudi zanima še ime: zakaj se blagovnica imenuje Julija? „Ko smo izbirali ime, smo že v prvem hipu odmislili Novoteks, arkade, vodnjak in podobno, kar je zdaj v navadi. Iskali smo primer iz zgodovine, pa se je nekdo domislil Primčeve Julije, ki je živela v Novem mestu in je bila vedno elegantna. Tako smo se odločili za Julijo." R. B. IZ NKŠIH OBČIN G Iz prve pipe tekla voda 29. oktobra so na Uršnih selih odprli vodovod, pr4 čigar gradnji so krajani in vojaki dobili nemalo žuljev SDK V METLIKI METLIKA - Prejšpjo sredo so v Metliki v prostorih stare šole na Partizanskem trgu odprli ekspozituro novomeške podružnice Službe družbenega knjigovodstva, v kateri je pet zaposlenih. V Metliki poudarjajo, da pomeni to za Metliko hitrejše poslovanje organizacij združenega dela in tozdov ter ostalih porabnikov - družbenih sredstev. URŠNA SELA — Krajevna' skupnost Uršna sela, ki sodi v manj razvite krajevne skupnosti na območju novomeške občine, je letošnji občinski praznik počastila z otvoritvijo vodovoda. Vsa leta se občani oskrbujejo s kapnico ali vodo dovažajo, zdaj bodo postopoma hiše priključevali na vodovod. Vodovod Sušice-Uršna sela, ki poteka po 7 km dolgi trasi, od tega precej na območju dosedanje topliš-ke krajevne skupnosti, so občani Uršnih sel gradili od leta 1979, pomagali pa so jim pripadniki JLA. Teren je izrazito skalnat, kako težko pa je bilo opraviti vsa zemeljska dela, vedo občani iz 120 gospodinjstev, ki so doslej opravili v poprečju že vsak po 150 delovnih ur. Razen tega je vsak vodovodni naročnik prispeval 16.000 dinarjev. Opravljena pa je šele približno polovica vseh del, pa tudi obveznost krajanov še ni izpolnjena. Vsak interesent za vodovod se je obvezal prispevati 200 delovnih ur. Za zdaj je zgrajenega 5 km primarnega voda in 2 km sekundarnega vodovodnega omrežja, ob otvoritvi pa je voda simbolično pritekla URADNE URE V SPIZ NOVO MESTO NOVO MESTO - Zaradi velikega zanimanja zavarovancev za spremembe v zakonodaji iz pokojninsko invalidskega zavarovanja so se delavci strokovne službe območne delovne enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Novo mesto odločili, da delo organizirajo tako, da bodo strankam na voljo z informacijami v uradnih urah. Takšna organizacija dela že teče od začetka novembra in sicer so uradne ure vsak dan od 8. do 14. ure, v sredo pa do 16. ure. ZA DRAGE INSTRUMENTE NOVO MESTO - V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: OO RK Novo mesto 2.000 din namesto cvetja pokojni aktivistki RK Pepoi Haider; OO ZS SGP Pionir 2.500 din namesto venca pokojnemu očetu sodelavca Toneta Grandovca; OO ZS Kovinar 2.000 din namesto venca pokojnemu Adolfu Mavsarju iz Dobindola; Ivan Turk, Šegova 78, Novo mesto 5.000 din, Kremen Novo mesto 2.000 din namesto venca pokojnemu Marjanu Jenku in konferenca OO ZS Tovarne zdravil Krka 3.000 din namesto venca pokojnemu očetu Jožice Djepar. ŠE EN PRENOVLJEN LOKAL NOVO MESTO - Konec prejšnjega tedna je bil odprt zadružni lokal na Cesti komandanta Staneta (zraven Studijske knjižnice), ki so ga tri mesece obnavljali. Prenovitvena dela so bila potrebna zaradi zahtev inšpekcije. Maj je delikatesni del ločen od gostinskih prostorov, oprema je vsa nova, povečali in prenovili so kuhinjo in zgornji prostor s sedišči le iz pipe pred zadružnim mom. Nared je še 11 hišnih priključkov, vendar bodo v resnici vodo dobili šele čez nekaj dni, ko bodo opravljene potrebne sanitarne meritve. Hišne priključke gradijo še naprej, tako da bo do konca letošnjega leta še 20 naročnikov dobilo pitno vodo. Na slavnosti so podelili letošnja priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli: vojaki in ŽTO za pomoč pri gradnji ter Matija Zamida, Franc Povše in Jože Fon iz vrst domačinov. R. b. PRVI KONTEJNERJI ZA ROME - Izpod zasilno postavljenih barak, bivališč večnega prepiha, seje več romskih družin preselilo v bivalni kontejner. (Foto: R. Bačer) Iz barak v trdna bivališča V Žabjaku in Pogancih so za zaposlene Rome postavili prvih 7 kontejnerskih bi-_________vališč — Gre za pomembno izboljšavo življenjskih razmer____ n pridejo na novomeško 3 kontejnerske enote, NOVO MESTO — Številnih pridobitev za letošnji občinski praznk novomeški Romi ne občutijo toliko kot prav pred praznikom izvršeno selitev izpod barak in šotorov v prava bivališča. Za bivalne kontejnerje so se Novomeščani odločili po zgledu iz Kočetja. Ker je sprejem in še bolj uresničitev zazidalnega načrta v predelu Žabjek, Iger je predvideno stalno in urejeno romsko naselje v mirovanju iz več razlogov, se je izvršni svet novomeške občinske skupščine že maja letos odločil za postavitev kontejnerskih bivališč. To naj bi bila Za bogatejšo turistično žetev Premajhna metliška turistična ponudba METLIKA - Ob jesenskih sobotah in nedeljah domači izletniki dobesedno preplavijo Metliko in njeno okolico. Sem prihajajo iz vseh krajev Slovenije, zadrže se dan ali dva ter se navadno dobre volje vračajo domov. Najpogosteje si ogledajo v Metliki Belokranjski muzej, Vinsko klet, odločijo se za nakup v Betini trgovini. Kosila in večerje imajo največkrat pri zasebnih gostilničarjih, posamezne skupine se odločijo za Hotel Bela krajina. Na postrežbo ali kaj drugega pripomb ni, vendar bo že res, da Bela krajina pričaka te ljudi dokaj nepripravljena. Metlika jim ne nudi nikakršnega razvedrila, zato ni nič čudnega, da ima skoraj vsaka skupina s seboj harmonikarja, ki poskrbi za ples in za spremljavo ob petju. Nihče ne kaže kakšne vneme, da bi od teh gostov iztržili kakšen dinar več, ne gostilničarji, ne trgovci, ne turistični delav.ci. Pa bi le kazalo kako drugače sprejeti in usmeriti to reko domačih izletnikov. Organiziranost in turistična ponudba bi se obrestovali skozi vse leto, še posebno poleti, ko bi moral biti vrh turistične sezone. Praksa kaže, da bi v turistični žetvi kazalo še posebej izkoristiti jesen. T.G. začasna rešitev in ureditev življenjskih razmer za romske družne, v katerih je vsaj eden zaposlen, ki pošiljajo redno otroke v šolo in malčke v vrtec, ki niso družbeno problematična in ki imajo težke socialne razmere. To so merila, po katerih je bivališča razdeljevala komisija pri Centru za socialno delo. Zdai je 5 kontejnerjev nameščenih v Žabjeku, 2 pa na Pogancih. V njih stanujejo družine zaposlenih Romov iz Novolesa, IMV, ŽTP, Vodnogospodarskega podjetja in Industrije obutve. Resda v objektih ni elektrike, je pa zraven vodovod in v kontejnerjih imajo peč na trdo gorivo ter pomivalno korito z odtokom. Druge opreme nj. Četudi gre za zelo skromen dom, ki meri le 29 m2 oziroma samo 14.50 m2 za manjše družine, gre za bistven napredek. Kontejnerska bivališča imajo namreč tudi mnogi drugi delavci raznih podjetij, predvsem delavci iz drugih republik. Sredstva za nakup in postavitev kontejnerjev je prispeval v višini 2,2 milijona solidarnostni sklad iz programa socialnega varstva, 1 milijon dinarjev pa stanovanjska skupnost. Novi stanovalci so prvič dobili stanovanjske odločbe, ki jih zavezujejo redno plačevati najemnino in izpolnjevati še več drugih pogojev. V kratkem območje še od teh dve dvojni. V enem bo v Žabjeku urejen večnamenski prostor, namenjen razgovorom s starši, higienskim tečajem, preventivni zdravstveni službi i% otroškemu varstvu. R. BAČER ŠE VEDNO NI UREJENO HINJE - Na območju kmetijske zadruge Žužemberk so za jesensko setev pšenice sklenili malo nad polovico pogodb, kolikor bi jih morali po občinskem razdelilniku. Pšenice je posejane precej več, kmetje izjavljajo, da jo bodo tudi oddali zadrugi, toda pogodb nočejo sklepati iz bojazni, ker še vedno ni urejeno pravično plačevanje odškodnine, ki jo povzroča divjad. S tem pa se tudi kmetje odpovedujejo ugodnostim, ki gredo kooperantom. Nič koliko je med ljudmi slabe volje, ker je bilo o postopku za ugotavljanje škode po divjadi toliko govora v zadnjih letih, v praksi pa se ni dosti spremenilo. Največkrat je ob cenitvi škode še vedno prisoten od zunanjih dejavnikov samo lovec, ni pa zraven kmetijskega strokovnjaka in drugih, ki bi jim kmetje bolj zaupali. Dokler bo tako, se marsikdo ne odloča za sklenitev pogodbe z zadrugo. Brez terenskega dela ne gre Delo gradbenikov na terenu je drago in prinaša težave, zlasti se povečuje število _bolniških — Doma je za metliški Pionirjev tozd premalo dela METLIKA — Kljun izredno težkim razmeram, v katerih zaradi stabilizacijskih prizadevanj in številnih omejitev v teh časih dela gredbeništvo, je 230-članski kolektiv metliškega Pionirjevega tozda tako ob polletju kot po devetih mesecih „ušel“ poslovanju z izgubo in že sedaj v Metliki trdijo, da bo tudi ob koncu leta tako. V Metliki prav sedaj končujejo stanovanjski blok v novem stano-vanjsko-poslovnem središču in kotlovnico, kar je letos največje delo v domačem kraju sploh. Metliški Pionirjev tozd je v Metliki letos zgradil še objekt blagovnih rezerv; bilo je še nekaj adaptacij, ria primer šole na Suhorju in dela v zdravstvenem domu pa ureditev metliškega Partizanskega trga. To pa je seveda premalo, da bi bilo ves čas zaposlenih vseh 230 ljudi. „Zato naš: delavci delajo na terenu (sedaj so v Sarajevu, Črni gori, Gospiču). Naš sektor opravlja zaključna dela dela za vse Pionirjeve tozde, ljubljanski, zagrebški, krški in novomeški pa tudi za druge gradbene delovne organizacije," je povedal direktor metliškega tozda Niko Zupanič. Delo na terenu prinaša kopico težav predvsem je zaradi voženj, terensKin dodatkov in drugih stroškov zelo drago, poleg tega pa se delavci na vse mogoče načine branijo dela na terenu. V gradbenem sektoriu je precej starejših delavcev, domačinov, ki doma obdelujejo še zemljo. „Brž ko je treba na teren, se močno povečajo bolniške; samo za primer: od 18, kolikor bi jih pred časom moralo na teren v Sarajevo, jih je šlo kar 7 na bolniško," je povedal Zupanič. Neposredna posledica dela na terenu so tudi odpovedi; v zadnjem času je gradbeni sektor zaradi tega zapustilo deset do petnajst delavcev; med njimi so tudi odlični zidarji in tesarji, ki sicer na novih delovnih mestih manj zaslužijo, so pa doma, na toplem in pod streho. „Ko delamo doma, poteka delo brez težav, razpoloženje med delavci je dobro, posledica tega so ■ tudi boljši delovni rezultati, pa tudi stroški so manjši Vendar, žal, tudi v prihodnje ne bo šlo brez terenskega dela, prav tu pa bi se morali še posebej potruditi, kajti konkurenca v gradbeništvu je izredno huda." V Metliki bodo te dni začeli graditi bencinsko črpalko ob novi obvoznici, na licitaciji se potegujejo za gradnjo trgovine v Ozlju v vrednosti nekaj več kot 80 milija-nov dinarjev, seveda se bodo potegovali tudi za načrtovano gradnjo Novolesovega obrata v Radatovičih, računajo tudi da bodo prihodnje leto začeli graditi še en blok v novem metliškem naselju, morda bo kaj z začetkom gradnje novega belokranjskega vodovoda z zajetjem izvira Krupe. t ... „Jasno je, da bomo se naprej vzeli tudi manjša dela, kot do sanacije, adaptacije, popravila. Seveda smo in se bomo tesno povezani z ostalimi Pionirjevimi tozdi, pa naj gre tu za naša samostojna dela ali za posojanje delavcev ostalim toz-dom," je sklenil Zupanič. A. BARTEU Norma je bridka stvar V Kometu dobijo zajamčeni OD v prvih šestih mesecih, potem pa le, če izpolnijo 60 oz. 80 odst. _________________________norme___________________________ ROSALNICE — Proizvodno delo v metliškem Kometu, delovni organizaciji z 'okoli 440 zaposlenimi, (od tega je velika večina žensk), je razdeljeno na tri težavnostne stopnje. Za doseženo normo dobi delavka v prvi težavnostni stopnji-od letošnjega poletja 10.701 din osebnega dohodka na mesec, v drugem razredu 11.265 din in v tretjem 11.829 din na mesec. V prejšnjem mesecu so Kometove delavke normo presegle v povprečju za 10 odst., kar je nekaj manj, kot znaša siceršnje preseganje; preseganje norme pa je sedaj manjše predvsem zato, ker delajo več artiklov za več tujih firm. Seveda si pridnih in spretnih delavk v Kometu želijo, težje je s tistimi, ki ne dosegajo norme. „Doslej smo po preteku poskusnega dela marsikateri delavki, ki v tem času ni dosegala niti 40 odst. norme - to bi, po Vida Plut: „V Kometu samo še šest delavk pod zajamčenim osebnim dohodkom." izKusnjati sodeč, govorilo, da se bo delavka lahko kasneje vključila v delovni proces - to spregledali in jo kljub temu vzeli, češ morda se bo sčasoma popravila. Vendar se je skoraj vedno potrdilo, da ni tako, in te delavke tudi po daljšem času ne dosegajo norme," je povedala Vida Plut, izmenovodja v Kometu, predsednica njihovega sindikata in mentorica pri proizvodnem delu. „Poslej bo komisija, ki spremlja delo pripravnic in potem odloča o njihovi redni zaposlitvi, bolj stroga, kajti z leti se takih delavk, ki ne morejo izpolnjevati norme, nabere, stroji, na katerih delajo, niso polno izkoriščeni in mi ne moremo načrtovati proizvodnje." Kot rečeno, naj bi v prvih treh mesecih poskusnega dela delavke dosegle vsaj 40 odst norme. Seveda, imajo v tem času zajamčeni osebni dohodek, ki znaša sedaj okoli 8.400 din. Po Kometovem pravilniku- dobijo delavke zajamčeni osebni dohodek tudi v času od treh do šestih mesecev zaposlitve, v času od 6 do 9 mesecev pa le, če v tem času dosegajo najmanj 60 odst. norme, sicer pa po dejanskem delu. Po devetih mesecih pa delavki pripada zajamčeni osebni dohodek le, če dosega najmanj 80 odst. norme; če tega ne dosega, dobi plačilo po dejanskem delu. Z 18 delavkami, ki so v Kometu zaposlene več kot leto dni in niso dosegale niti tistega odstotka norme, da bi bile upravičene do zajamčenega osebnega dohodka, so imeli pred časom pogovor, da bi ugotovili vzroke za to in jih, če se le da, odpravili. Očitno je bil pogovor uspešen, saj sedaj dobiva manj, kot znaša zajamčeni osebni dohodek, le še šest delavk. A. BARTEU Novomeška kronika SPODBUDA V IZLOŽBAH - Ob letošnjem dnevu varčevanja - 31. oktobra so na pobudo Ljubljanski banke v Novem mestu štiri izložbe uredili v smislu akcije „Varčujmo vsi”. Prvi tak poizkus je v javnosti dobil primemo obeležje, ampak hudomušneži pravijo, da lih k varčevanju bolj navaja prisila kot propaganda. KDOR IMA DENAR, TAKOJ DOBI - Pri novomeškem Kurivu imajo zadnje čase stalno na zalogi ruske brikete, ki so sicer odlično kurivo, stanejo pa okrog 9.000 din tona, zato kupcev zanj ni kdo ve koliko. Tudi velenjski lignit se tu in tam dobi po 2.570 dinaijev tona, pač pa rjavega premoga ni‘in tudi' naročila zanj ne sprejemajo. Imajo še nedobavljene količine za kupce, ki nanj čakajo tudi dve leti -> INFORMACUA PA TAKA - Ce vprašaš službo informacij na pošti do kdaj je ob nedeljah odprta dežurna Petrolova črpalka v mestu, dobiš odgovor: „Do 19. ure". Ko pa greš na črpalko, tam visi listek, da so kupcem na voljo le do 18. ure,,. - Ena gospa je rekla, da v Novem mestu očitno potrebujemo v trgovinah izdelke za imovitejše kupce. Dokaz: kljub navalu kupcev v Juliji" ni zmanjkalo še ničesar, razen ženskih krznenih jaken po 100.000 dinarjev ... m v. času od 27. 10. do 2. 11. so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Uhan iz Gornje Dobrave - Andrejo, Marinka Muren iz Podgore — Matjaža, Bernarda Petrič iz Rožanca — Lidijo, Anica Hlebec iz Gribelj — Barbaro, Majeta Kužnik iz Dolenjskih Toplic -Iztoka, Irena Tomažin iz Šentjerneja — Špelo, Darinka Krese iz Cešče vasi - Gregorja, Frančiška Kovač iz Cegelnicc — Branka,Dragica Mavsar iz Osredka - Klavdijo, Milena Golob Z Gaberške gore-- Mitja, Desanka Kambič iz Črnomlja - Petra, Veronika Zajc iz Črnomlja -Melito, Helena Šobar iz Črnomlja -Saša, Ana Drkušič iz Metlike — Hajdi, Slavica Stopar iz Krškega -Adrijano, Andža Lazarevič iz Semiča — Tanjo, Vanda Jerele iz Brezovice — Karmen, Ljudmila Bobnar iz Malenške vasi - Andrejs in Mojco, Martina Janc iz Gorenjega Vrhpolja — Janjo, Marinka Lube iz Zalisca - Cirila, Darinka Jarc s Potovega vrha — Jerneja, Marija Dajčman iz Zapudja — Damirja, Marija Banovec iz Semiča - Martina, Cvetka Rifelj z Lešnice - Janjo, Majda Derganc s Potoka - deklico, Vida Kralj s Prevol - deklico, Anica Bukovec iz Šmihela - deklico, Majda Vlahovič z Goleka - dečka, Djurdjica Ramuščak iz Loviča Gornjega - dečka, Antonija Vdovč it Obrha - dečka, Jožica Škrbina i*1 Vinice - dečka in Ljiljana Lukunit iz Lukunič Drage - dečka. IZ NOVEGA MESTA: Ana Kalin iz Lobetove 9 -. Liljano, Božica Wachter iz Kotarjeve 7 - Luka, Cvetka Belavič s Ceste herojev 54 -dečka, Mojca Balant iz Ulice Mirana Jarca 19 - Jerneja in Irena Nemanič iz Stritarjeve 5 - Tino. Čestitamo- IZ ŠENTJERNEJA - Irena Tomažin - rodila Milanovo ŠPELO.' > Sprehod po Metliki OB PETKOVIH IN SOBOTNIH VEČERIH je Hotel Bela krajina poln mladih. Tu se shajajo tisti, ki čakajo na pričetek filmskih predstav, kot tudi tisti, ki se bodo pozneje zapodili v disco klub. Med rednimi gosti je videti skoraj ves uredniški odbor Razmerij, domala vse pesnice in pesnike mlade metli- ške generacije, zadnje čase pa so se "lili še člani nekdaj popularnega novovalovskega ansambla Indust bag. Posedanje v hotelu je priložnost za kovanje načrtov, zs pogovore, izmenjavo mnenj, zato je pričakovati v delu mladih svež veter, še posebno zdaj, ko so se vrnili od vojakov fantje iz Indust baga. NASTOPILI SO ŽE, ŠE BOLJ PA BODO, dolgočasni in dolgi večeri, ko se večina ljudi'nima kam dati. Pri razbitju enoličnosti bi lahko odigrali pomembno vlogo Hotel Bela krajina, v katerem se dajo pripraviti zanimive in zabavne prireditve. Eno takšnih bodo organizirala dekleta srednje šole tekstilne usmeritve. Za 18. november pripravljajo maturantski ples s programom IZ NUŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN Črnomaljski drobir OPOZORILO POMAGALO LE DELNO - V eni zadnjih številk Dolenjskega lista je Črnomaljski drobir opozoril na malomaren odnos uslužbencev skupnosti krajevnih skupnosti do javne razsvetljave. Črnomaljci sedaj delno zadovoljni ugotavljajo, da je opozorilo sicer ^eglo; a ne v celoti. Namestili so namreč žarnici pred vrtcem v Loki ni na Grajski cesti, niso pa zamenjali “Srnice le v borih 100 metrov oddaljeni ulici Pri stadionu. Krajani s® zato sprašujejo, ali bodo na skupnosti krajevnih skupnosti za ksaki dve žarnici začeli z novo >»akcijo“ in Je to šele po javnem opozorilu. BELOKRANJSKA TURNEJA -očitno je, da je zadnje čase v črnomaljski občini zelo v modi MUpka Dimitrovska. Po nastopu na »ima so si jo zaželeli slišati tudi oemičani. Upamo le, da je bfl juistop v Semiču preteklo nedeljo ooflsi. kot je znanje jezikov avtorja nrvaško-slovenskih plakatov, ki knofli na prireditev. (jjjba niški zobotrebci STEZICE CEZ ZELENICE - V Ribnici je preko zelenic veliko stezic, ker pač vsak išče bližnjico, TREBNJE - Čeorav so bili v trebanjskem Trimu zelo urevidni pri načrtovanju letošnjega obsega proizvodnje - v bistvu so v plane zapisali enake številke kot lani — jim ne bo usoelo uresničiti niti tako okleščenih načrtov. Vzrokov za manjši fizični obseg oroizvodnje je več, a gre večinoma za tiste težave, ki se vlečejo že nekaj let. Kljub slabim proizvodnim rezultatom bodo pozitivno zaključili poslovno leto, tako vsaj kažejo podatki o devetmesečnem poslovanju. Direktor Trimovega ekonomskega centra Dušan Rman pa je še podrobneje osvetlil sedanje poslovne in proizvodne rezultate ter izvozne dosežke. Prihodek je v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasel le za 12,7 odst., kar je malo v primerjavi z drugimi v trebanjski občini. Zato pa so se trimovci bolje odrezali pri dohodku; ta je porasel skoraj za polovico, čisti dohodek pa je večji za krepkih 80 odst. Zanimivo je, da v Trimu niso v celoti izkoristili možnosti, ki jih ponuja družbeni dogovor o razporejanju sredstev za osebne dohodke in ostalo porabo, in so osebne dohodke povečali le za slabo petino. Sorazmerno visoki dohodek ni le posledica dobrega dela, v veliki meri so ga namreč dosegli zaradi ugodnih tečajnih razlik - te so prinesle 40 milijonov dinarjev. Finančno bilanco so precej izboljšali tudi zaradi prodaje nekurantne-ga materiala in zaradi sprejetih varčevalnih ukrepov. Materialne stroške so povečali le za 2,2 odst., kar je ob sedanjih cenah hvalevreden primer. Izpadlo je tudi nekaj kooperacijskih poslov. Slej ko prej ostajajo v Trimu zvesti izvozu, saj postaja dohodkovno vse bolj zanimiv, pa tudi prodiga na domačem trgu je precej padla zaradi zmanjšane naložbene prodaje. Zato je v tej delovni organizaciji že zdavnaj več kot jasno, daje povečevanje izvoza edina pot za povečevanje dohodka in akumulacije. Nesreča pa je ta, da so učinki izvoza {iraviloma zelo pozni, saj bodo že ani uresničen izvoz lahko šele letos všteli v poslovne rezultate. Letos spet slabo kaže, saj bo izvoz manjši, kot so načrtovali. V prvih devetih mesecih so na konvertibilni trg izvozili za 2,8 milijona dolarjev, podobno tudi na klirinški trg. Devetmesečni izvozni rezultati, bodo obveljali tudi do zaključnega računa. To pomeni, da bodo v Trimu dosegli le 30 odst. svojih izvoznih načrtov in seveda tudi lanskih izvoznih rezultatov. Medtem ko na klirinškem trgu ne bo bistvenega izboljšanja, pričakujejo več od izvoza na konvertibilni trg. Pred nekaj dnevi so podpisali pogodbo o dobavah za Libanon (1,6 milijona dolarjev), v Alžiriji že potekajo dela za 4,5 milijona dolarjev, pričakujejo tudi, da bodo pogodbo podpisali z Egiptom. Za načrti je zaostajal tudi fizični obseg proizvodnje. Najhuje je bilo v proizvodnji jeklenih konstrukcij, kjer so proizvedli za četrtino manj kot v enakem lanskem obdobju. Primanjkovalo je reprodukcijskega materiala, pa tudi cene so za svetovni trg previsoke, saj velja tam kilogram jekla z montažo vred le 70 do 80 dinarjev, medtem ko je prodajna cena na domačem trgu 111 dinarjev^ j. simčRT GETRTKBV INTERVJU Boj brez upa na zmago? O boju z alkoholizmom govori Marinka Sila TREBNJE — Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je alkoholizem tretja najbolj množična bolezen. Po definiciji te organizacije, kije november razglasila za mesec boja proti alkoholizmu, je alkoholik tisti, kdor trajno in preko mere uživa alkoholne pijače, kar mu povzroča telesne in duševne okvare, težave v odnosih s soljudmi, ekonomske in socialne stiske. Izmed 127 tisoč delavcev, kolikor jih vsak dan v Jugoslaviji izostane z dela, je kar 68 tisoč delavcev, ki so zasvojeni z alkoholom. Na ta način izgubimo na leto 25 milijonov delovnih dni. Kako je z alkoholizmom v trebanjski občini, govori socialna delavka iz Centra za socialno delo in terapevtka v klubu zdravljenih alkoholikov Marinka Sila: Marinka Sila »V našem centru smo pripravili analizo o alkoholizmu v trebanjski občini, ki so jo obravnavali tudi delegati vseh treh.zborov trebanjske občinske skupščine. Sodeč po odgovorih, ki smo jih na vprašalnik dobili iz 42 organizacij združenega dela, imamo v občini 151 alkoholikov, kar je več kot leta 1976, ko smo opravili podobno analizo. Seveda ti rezultati ne ustrezajo dejanskemu stanju, saj v delovnih organizacijah odkrijejo alkoholike šele v zadnji fazi alkoholne zasvojenosti. Se najhujše pri tem je, da se s problemi alkoholizma ukvarja le peščica ljudi, da v združenem delu nimajo sankcij za prihajanje na delo v opitem stanju, če pa imajo kazni predpisane', jih ne izvajajo. Torej lahko rečem, da bijemo boj proti alkoholizmu le na papirju. Nič se ne čudim nizki produktivnosti, nesrečam pri delu, pogostim bolniškim izostankom. Vse to je posledica nereda in nediscipline v združenem delu. Zato je naša socialna služba samo .gasilec*, saj vinjeni delavci dobivajo osebne dohodke kljub slabemu delu." - Več let ste že terapevtka v trebanjskem klubu zdravljenih alkoholikov. Kaj bi lahko rekli po desetih letih obstoja tega kluba? „V klubu je včlanjenih 24 članov, rezultate našega dela pa merimo z abstinenco, z urejenim družinskim življenjem. Letos smo podelili priznanja za 10- in 5-letno abstinenco. Naša največja nagrada pa je trezen in urejen človek, ki je uredil svoje družinske odnose in je marljiv delavec. Toda pri našem še kako potrebnem delu smo osamljeni. V mnogih delovnih organizacijah niso še prav nič naredili, prav tako se za ta vprašanja ne zanimajo družbenopolitične organizacije. Pri občinski konferenci SZDL bi moral obstajati koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu, toda v štirih letih se bržkone ni sestal niti enkrat, saj od njega nismo dobili odgovorov na naša vprašanja. Vsega seveda ne smemo imeti le za omalovaževanje, velikokrat gre tudi za neznanje. Ko sem sama pred 15 leti končala šolo za socialne delavce, nisem slišala niti besede o tem perečem družbenem pojavu. Vsega se je bilo treba naučiti v praksi in iz knjig. Če hočemo doseči vsaj delne uspehe na tem področju, potem bomo morali še več narediti z osveščanjem in izobraževanjem ljudi" — Ali so tej bolezni podvrženi samo tako imenovani neposredni proizvajalci ali pa so med njimi tudi vodilni? • »Alkoholizem ne pozna socialne razslojenosti, ne starih ne mladih. V zadnjem času je vse več alkoholizma tudi med mladimi, pred nedavnim pa smo zabeležili smrt komaj 25-letne alkoholičarke. Ker vsaka kriza pritisne na človeka, bodo tudi sedanje težave v gospodarstvu vplivale na ljudi. Zato bo treba boju proti alkoholizmu posvetiti več moči; pa ne samo novembra!" J. SIMČIČ IZ NNŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN JE VODA POVZROČITELJ BOLEZNI? SENOVO - Senovčani se zadnje čase vse pogosteje sprašujejo, ali ni le morda kaj narobe z njihovo vodo, saj je pogosto kalna, opazno pa je povečanje bolnikov. Pogosteje iščejo pomoč v senovski ambulanti otroci. Čeprav menda nekatere analize govorijo o neoporečnosti senovske pitne vode, bi krajani vendarle radi dobili celovitejše pojasnilo o vodi, tudi v luči oz. vzročni povezanosti s povečanjem števila obolelih v zadnjih mesecih. Cestarski zagovor Obetajo zadovoljivo zim- sko službo________________ SEVNICA - Delegacija krajevne skupnosti Blanca na minulem zasedanju občinske skupščine ni bila zadovoljna z odgovorom novomeškega Cestnega podjetja. Pomirjajoče je delovalo le pojasnilo glavnega direktorja Siaka o najmočnejši tehnični bazi v Sloveniji, za katero še dokupujejo stroje za zimsko službo. Tudi soli za posipavanje imajo zadosti. Delegate so seveda zanimala pojasnila za povsem določna vprašanja. Za šentjanški konec so že zaposlili dva nova cestarja, čeprav ima podjetje bolj v čislih skupinski način dela. Nič konkretnega žal ni bilo mogoče reči o gabrskem mostu kot to, da pač iščejo denar. Problem prevoza mivke po cesti od Lončarjevega dola do Blance načenja živce vsem, seveda to ni problem cestarjev. O tem vprašanju bo pripravljen poseben sestanek vseh prizadetih, milica pa mora skrbeti, da se spoštujejo prometni znaki (preobre-menjevanje mostu). Sevniška občina si tudi na vse kriplje prizadeva, da se posodobi preostali makadamski trak ceste ob Mirni. To je ena od petih nedokončanih cest v Sloveniji, kar pove vse. S povezovanjem še na tuje Region Brežice ima močno kadrovsko jedro — Strokovnjaki s svinčnikom in papirjem so najcenejša tovarna — Znanje bodo prodajali tudi za devize Ji BREŽICE — Ob dvajsetletnici obstoja se delavci Projektivnega biroja v Brežicah lahko z zadoščenjem ozrejo na bogato opravljeno delo. V tem času so naredili 1200 projektov za stanovanjske objekte, za industrijo, kmetijstvo, za trgovino, turizem, gostinstvo, za zdravstvo, šolstvo in kulturo v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji. Delovni kolektiv se strokovno in številčno krepi in zaposluje vse profile, od arhitektov do gradbenih inženirjev in ekonomistov. Z nalož- • Širokosrčnost pri sprejemanju administrativnih moči se v trenutnih razmerah mnogim maščuje. Pri Reginu v Brežicah nimajo takih skrbi, ker so pri zaposlovanju že leta dajali prednost strokovnjakom in tako sproti zmanjševali režijo. V primeru, da bi v preteklosti ubrali drugačno pot, njihove storitve danes ne bi bile med najcenejšimi v Sloveniji, saj bi jih cene same izločile iz konkurence. bami v prostore, opremo in delovne pripomočke si je Region ustvaril solidno osnovo za delo v obeh birojih, v brežiškem in sevniškem. Število zaposlenih povečuje vsako leto za 10 odst. in ima trenutno 28 ljudi. Njegove poglavitne dejavnosti so projektiranje objektov za visoke in nizke gradnje, urbanizem ter inženiring za področje gradbeništva. Za urbanizem je pooblaščen v brežiški in sevniški občini. V Jugoslaviji ima Region enega prvih inženiringov za rehabilitacijo in preventivo v zdravstvu. To je velik razvojni korak, saj pri snovanju projektov, kot so na primer Terme Čatež, sodelujejo številni vrhunski strokovnjaki iz vse države. Na pobudo Medobčinske gospodarske zbornice Posavje prevzema Region tudi skrb za oživitev študijskih raziskav in njihov prenos v prakso, v združeno delo. V posavskih občinah do zdaj za te naloge ni bilo pravega povezovalca in usmerje- valca, zato so se v zbornici hitro ogreli za tak predlog. V Regionu pripisujejo velik pomen povezovanju v večje sisteme. Zavedajo se, da le tako lahko prodrejo na širše območje znotraj države in zunaj njenih meja. „2al pa vedno bolj spoznavamo, da se tudi večji sistemi zapirajo in kljub ugodnejšim ponudbam od zunaj dajejo prednost svojim v sozdu, občini, regiji," je v pogovoru omenil direktor Borut Mokrovič. Povedal je, da se do zdaj vloženi napori kljub nekaterim slabim izkušnjam obrestujejo. Prek povezovanja Region že nastopa na zunanjem trgu in si tako zagotavlja več dela in več socialne varnosti za zaposlene. Ta čas načrtujejo tudi nabavo računalnika. J. TEPPEY Otroci so bogastvo in skrb Še ta mesec v vseh krajevnih skupnostih akcije v korist otrok — še brez mlečne restavracije KRŠKO - Koordinacijski odbor za aktivnosti ob tednu otroka pri krški občinski Zvezi prijateljev mladine si ni le nanizal obsežne in zgolj kampanjske naloge, marveč skrbi, da sprejete dolžnosti do mlade generacije vztrajno in dosledno uresničujejo v slehernem okolju.. Aktivisti Socialistične zveze, občinske Zveze prijateljev mladine in skupnosti otroškega varstva so obiskali že več kot polovico krajevnih skupnosti. Skupaj s krajevnimi dejavniki se dogovarjajo o prilagoditvi programa njihovemu okolju. Skrb za otroka se spreminja v nenehno, povezano in odgovorno delo skozi vse leto. Za zdrav razvoj otrok je nujna ustrezna prehrana. Ob problemih prehranjevanja otrok v vrtcih in šolah zlasti opozarjajo, da so srednješolci preveč prepuščeni sami sebi. Za prvo silo bi že zadoščal vsaj kiosk za hitro pripravljanje toplih Drigrizk napitkov v bližini Šolskega zkovin tega centra, če že za uvedbo mlečne restavracije ali podobnega lokala zaenkrat ni stvarnih možnosti. Pripravili bodo tudi tečaje za žene, kjer jih bodo podučili, kako pripraviti enostavne, a vsebinsko bogate obroke. Tudi v krajevnih skupnostih in vaških skupnostih, kjer ni vrtcev,»bodo zagotovili organizirano vzgojo otrok in še razvijali oblike dela, kot so Cicibanove ure. V zaokroženih naseljih ostaja še vedno skrb krajanov ureditev otroških igrišč. Prosti čas odraščajočih otrok povzroča vedno več sivih las, saj je med mladimi vse več popivanja, potepanja in celo narkomanije; zatorej bodo skušali pridobiti čim več odraslih, ki jim ne bo žal svojega prostega časa posvečati interesnemu združevanju in povezovanju mladih. P. P. POGUM, SLOGA IN ZAUPANJE — Pogodbo šestih KS za novo telefonsko centralo v Zg. Pohanci in razpeljavo omrežja za 400 naročnikov na tem območju sta zadnja podpisala domačina iz Sromelj. Bodoči uporabniki telefonov so sklenili celo kreditirati PTT tako, da bo vsak od njih dal po 10 tisoč dinaijev brezobrestnega posojila za šest let. (Foto: J. Teppey) Telefon v nerazvite skupnosti ZGORNJA POHANCA - V tej vasi, kjer bo čez dobro leto stala nova krajevna telefonska centrala, so predstavniki KS Zdole in Dolenja vas iz krške občine, KS Artiče, Sromlje in Pečice iz brežiške in KS Osredek iz šmarske občine 3. novembra podpisali samoupravni sporazum za njeno izgradnjo in napeljavo omrežja. V srednjeročnem programu je bila v tem delu predvidena le stoštevilčna centrala, ker pa je interesentov veliko več, so prebivalci teh krajev sklenili sami prispevati precejšen delež v delu in denarju. Vrednost zamišljenega projekta je 45 milijonov dinarjev in od tega bi 400 uporabnikov prispevalo 35 milijonov. Sami bodo kopali jarke in pomagali pri drugih delih, stroške pa si solidarnostno razdelili. Nova centrala bo imela 400 številk, ki so že vse oddane. Povečati je zdaj ne morejo. Direktor tozda PTT iz Krškega, Herman Pregl, je ob podpisu sporazuma dejal, da PTT sklepa veliko takih dogovorov, da pa je ta izjemna zaradi tega, ker jo podpisuje kar šest nerazvitih KS iz treh občin. Investicijo bo prevzela krajevna skupnost Sromlje. Vsaka KS ima svoj gradbeni odbor in svojega predstavnika v koordinacijskem odboru, ki mu predseduje Zdravko Petan. Ob podpisu sporazuma so se Petanu zahvalili za dosedanji trud in izrazili upanje, da bo z enako delovno zagnanostjo vztrajal, dokler investicija ne bo končana. J. TEPPEY Delovni podvig papirničarjev V krški tovarni so v devetih mesecih dosegli rekordno proizvodnjo KRŠKO — V letošnjih devetih mesecih so v krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj dosegli precej boljše proizvodne in poslovne rezultate, kot so jih bili vajeni doslej. Proizvodnja celuloze in izdelkov papirne konfekcije je bila bistveno večja kot lani. Proizvodni tozdi so smotrno gospodarili pri porabi surovin in kemikalij, sami so proizvedli več električne energije, naposled pa kaže, da bodo tudi čistilne naprave začele vračati vloženi denar. Poleg tega, da so izpolnili vse obveznosti do sisov materialne proizvodnje in za nerazvite, so ustvarili še 109 milijonov dinarjev poslovnega sklada. Ta denar bodo porabili za naložbe in rekonstrukcije, zaenkrat pa ga vežejo kot obratna sredstva, kajti analiza je pokazala, da imajo preveč zalog surovin, predvsem lesa. To pa je eden bistvenih odklonov v programu gospodarske stabilizacije. Vsi tozdi so poslovali pozitivno, še najbolj pa so se izkazali v Papirkonfekciji, saj so lanske rezultate presegli količinsko kar za 50,8, letošnjega pa za 31,5 odstotka. Rekorderji - papimičarski konfek-cionarji so naredili 4.685 ton vseh vrst izdelkov. V tozdu Celuloza so izdelali za Mučno usklajevanje prevozov Nujen enoten sporazum o delavskih prevozih — Prevozniki v Škarjah cen SEVNICA - Na dolgi in občasno dokaj mučni seji koordinacijskega odbora za delavske prevoze pri občinskem sindikalnem svetu niso prišli do enotnega stališča o podražitvah prevozov, odprto ostaja tudi vprašanje posebnega samoupravnega sporazuma. Celjski Izletnik im* v Sevnici 17 avtobusov. Od tega jih 12 prevaža delavce. Vsak dan prepeljejo 1.050 delavcev in 646 šolarjev. Tudi prevozniki so se znašli pod udarom podražitev. Izletnik je zato predlagal 79-odstotno podražitev delavskih prevozov iri enotno ureditev tega vprašanja v vsej občini s posebnim samoupravnim sporazumom. Žal ti KOPITARNA OSTALA OSAMLJENA SEVNICA - Kopitarna ima še vedno težave z organiziranjem izmenskega dela, ker ne more uvesti takega začetka delovnega časa, kot ga imajo druge sevniške tovarne, ki začenjajo z delom ob 5 JO. Posebno neustrezno je za delavce, ki prihajajo iz smeri Jablanice. Na zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine je delegat Kopitarne, nezadovoljen s pojasnili, pripomnil, da je glede tega vprašanja Kopitarna vedno ostala preglasovana, četudi zaradi izvoznih potreb dela v treh izmenah. avtobusi kljub razvejenim progam ne prevozijo določenega števila kilometrov na dan. Na seji koordinacijskega odbora za prevoze, ki je bila 2. novembra, so si prizadevali nag ti za vse primemo rešitev. Na trenutke je prihajalo do pravcatega „glihanja“. Na kraju so se domenili, da ta vprašanja prepustijo izvršnemu svetu, ki naj povabi za isto mizo vse, od direktorjev in prevoznikov do predstavnikov družbenopolitičnih orga-nizacij. Podčrtati velja večkrat na tej seji izrečeno misel, da je denar za prevoze dobro naložen. Ti delavci namreč ostajajo na svojih domovih, Iger rešujejo tudi svoj stanovanjski problem, mnogi delajo tudi še na zemlji. Prihajajo pobude še za nove proge. Tako želijo avtobus krajani Lukovca. Sami sicer navajajo, da bi prevoz potrebovalo kar 56 ljudi. Koordinacijski odbor pri tem ne želi odstopati od ustaljenega načina pri odpiranju takih prog. Tako potrebujejo vs*j še poimenski seznam vseh teh ljudi z navedbo podjetja, kjer so zaposleni. Tudi iz Mirenske doline se čutijo prikrajšane, ker so „Gor-janci" prenehali voziti zvečer iz Sevnice. Predlagajo, da bi avtobus vozil za prihodom vlakov iz Ljubljane in Celja, ko bi bil verjetno bolje zaseden. A. ŽELEZNIK KOT POGAJANJA MED VELESILAMA .... KR SKO — Medobčinska gospodarska zbornica in medobčinski svet Zveze sindikatov Posavje sta prejšnji petek pripravila posvet o osnutku sprememb in dopolnitev pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu. Večini ozdom, katerih predstavniki kadrovskih služb so bili vabljeni, a se „aktivne razprave k predlaganim spremembam in dopolnitvam pravilnika" (kot je bilo zapisano v vabilu) niso udeležili, lahko sporočimo, da niso skoraj ničesar zamudili. Morda pač to, da bi na svoje oči in ušesa videli in slišali, kako sta se dva tabora ognjevito prepričevala in se pri tem sklicevala na razne predpise, predvsem na zakon o usmerje-nem izobraževanju, po treh urah besedovanja pa so se razšli brez ..presunljivih sklepov. približno 10.000 ton celuloze več kot lani, s celotno proizvodnjo 101.234 ton celuloze pa so presegli rekord iz leta 1979, ko so v devetih mesecih naredili 100.330 ton vseh vrst celuloze. Papimičaiji so naredili 101.517 ton časopisnega, srednje finih in embalažnih papirjev, kar je za 2.786 ton ali blizu 3 odst. več, kot so načrtovali za letošnjih devet mesecev. V Tesu Brestanica so naredili za 20.754 ton izdelkov, od tega je bilo največ (12.520 ton) valovite lepenke, 8.234 ton pa embalaže. Tako ugodnih rezultatov seveda ne bi bilo, če se ne bi izkazali tudi delavci drugih tozdov. P. PERC UDARNIŠKO ZA DOM — Nad 40 članov TVD Partizan in krajanov Boštanja v nedeljo pa 60, od tega 30 šolarjev, je za konec tedna postavljalo ostrešje na povečanem domu v kraju. Do sobote, ko bo v tem domu slavnostno zasedanje delegatov občinske dcupščine ob občinskem prazniku, mora biti vse nared. Na sliki: ena od živih verig za podajanje kvadrov. (Foto: A. Železnik) Na stol enkrat Težave sevniške zo-bozdravstvene službe SEVNICA — V zobozdravstveni čakalnici je sicer uspelo zmanjšati brezglavo čakanje (naročanje po urah), sama služba pa se ubija s številnimi težavami. Njej v obrambo je treba poudariti, da med številnimi zdravstvenimi domovi celjskega Zdravstvenega centra dosega nadpovprečne uspehe. Kako je kljub temu težko priti na vrsto, je razložil vodja te službe v Sevnici dr. Pavel Zagode v pojasnilo na delegatsko vprašanje pred vsemi tremi zbori občinske skupščine minuli četrtek. „Po načrtu za letošnje leto imamo predvidenih 18.449 obiskov. Ce računamo, da je v občini okrog 19.000 prebivalcev, pride lahko vsak občan povprečno vsakih 12 mesecev le po enkrat na zobozdravniški stol! Tudi če bi imeli polno zasedbo zobozdravnikov in ostalega osebja, za kar je zdravstveni dom pretesen, se to razmerje popravi le za 0,4." S čakalno dobo od dveh do štirih mesecev so v Sevnici vseeno pred republiškim povprečjem, ki se raztegne tudi na dve leti. V hudi zagati so zaradi gmotnih razmer. V skupni vreči zdravstvene skupnosti je namreč za letos na slehernega občana le po 500 dinarjev. „Ce prekoračimo načrt vse dražjega materiala (samo pri amalgamu so se cene v primerjavi s tistimi pred dvema letoma dvignile za 622 odstotkov!), si jemljemo denar iz lastnega žepa," je navedel tudi nizke osebne dohodke. A. Z. Novo v Brežicah SIRENE TULIJO PREPOZNO -Po zadnjem požaru v Crešnjicah se mnogi sprašujejo, kaj koristita dobra volja in pripravljenost gasilcev, če se vse ustavi pri obveščanju. Kadar zagori, pokličejo občani navadno najprej milico v Brežicah, ki sporoči vest naprej gasilcem. Če je požar v okolici, Brežičani telefonirajo najbližji gasilski enoti, med tem pa minejo dragocene minute, tako da večkrat ni več kaj gasiti. Res je zadnji čas, da bi vse sirene v občini lahko sprožili centralno. Ob tem pa samo še nekaj o telefonskih klicih, ki motijo gasilce, kadar se jim najbolj mudi. Komaj zatuli sirena v mestu, že občani poizvedujejo, kje gori. Četudi so med njimi ljudje na odgovornih položnih, bi bilo prav, da bi počakali vsaj toliko časa, da bi gasilci prej obvestili svoje može v KS. IZ BR€ZIŠK€_£fy I POR0DNI$NIC£ ^ ^ V času od 18. do 29. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Mi-helka Zakšek iz Reštanja - Gregorja, Vida Novoselič iz Ribnice -Tanjo, Božica Kahlina iz Gdjaka -Dragutina, Mira Bregar iz Kraja Gornjega - Gordano, Jožica Radej iz Krškega - Janjo, Jadranka Mežnarič iz Kraja Donjega - Sanjo, Milka Petkovič iz Brežic - Kristino, Matilda Cvirn iz Krškega - Izidorja in Matica, Liljana Strunjak iz Čemehovca - Ivico, Remiza Muhe-rina iz Krškega - Sanela, Pavica Srdar iz Dubrave - Ivanko, Dragica Horvat iz Otoka - Tomija, Pavica Ratkovič iz Brezja - Tihomirja, Marinela Kovačič iz Trstenika -Marinka, Pavica Librič iz Vrhovšča-ka - Danijela, Stanka Semenič iz Čerine - Andreja, Gabrijela Lesko- šek iz Mrzle planine - Alenko, Irena Vogrinc iz Kapel - Darjo in Boža Balja iz Loč — Gregorja. Čestitamo! Krške novice ZAKAJ POTEMTAKEM „TELO-VADBA“? - Ko so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na zadnji seji povedali številne, zvečine tehtne pripombe o predlogu odloka o ukrepih za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje in razsvetljavo v občini, so bili brž opozorjeni, da po poslovniku občinske skupščine na predlog odloka ne morejo več dajati pripomb, ampak le amandmaje. Ponovila se je stara bolezen, da delegati v svojih delegacijah prevečkrat prezrejo pomembno sestavino odlokov, ko so ti v obliki osnutkov. Po drugi strani'pa se je pokazal preveč formalističen pristop predlagatelja odloka. Zaradi zahteve Kovinarske, da se dopusti ogrevanje poslovnih zgradb tudi pred 6. uro, se je vendarle takoj na izredni seji sestal izvršni svet, ki je sicer skušal prisluhniti večinskemu mnenju, toda bistvenega odstopanja od zvezne uredbe le ni bilo moč sprejeti. „Po kmečki logiki tako ne bomo rešili stabilizacije in to bi lahko rešili že v Beogradu ali Ljubljani," je komentiral delegat, sit „telovadbe‘ (beri: dvigovanja rok ob glasovanju). NE BO JIH ZEBLO - Delavski dom Edvarda Kardelja se že lep čas otepa z izgubo, zato tudi ne zmore plačila dragega ogrevanja, ki znese v kurilni sezoni kar okrog poldrugega milijona dinaijev. Se dobro, da je dom priključen na isti vod kot Temeljna posavska banka, sicer bi v skupni kurilnici v Hotelu Sremič večnemu dolžniku verjetno že zdavnaj zaprli ventil. Sevniški paberki MNOGO KRVODAJALCEV -Ob občinskem prazniku so v torek v Sevnici počastili 30-letnico krvodajalstva. Priznanja so prejeli vsi tisti, ki so najmanj 17-krat darovali kri. KRADEJO GASILCEM - Poročali smo že o brezvestnem bencinskem tatu, ki je bil že dvakrat izpraznil tank boštanjskemu gasilskemu kombiju. Nazadnje se je tat lotil celo rezervoarja njihove gasilske brizgalne. Izpraznil ga je do zadnje kaplje. Gasilci so to odkrili, ko so brizgalno hoteli pognati na vaji v Kopitarni. Tam bi jim v sili lahko priskočili na pomoč z gorivom tovarniški gasilci. Huje pa bi bilo, če bi gasilci morali na kakšno oddaljeno požarišče sredi noči. V času gradnje doma so gasilci bili prisiljeni hraniti orodje zunaj doma. Gasilci so se nesebično žrtvovali pri udarniškem delu, ravno tako so jim pomagali krajani. Našel pa se je le nekdo, ki je takole izkoriščal njihovo stisko. SEVNICA - Čeprav je bil za zadnje skupno zasedanje občinske skupščine pripravljen le osnutek-odloka o zakloniščih, so delegati ta papir vrnili predlagatelju. Izrazili so tudi bojazen, da bi zasebni lastniki morali prispevati več kot npr. stanovalci v družbenih stanovanjih. Doslej se je za te namene natekalo izredno malo denarja. Za naprej želijo delegati videti načrt, koliko bo sploh mogoče narediti, če bi denar izterjevali. kultura in izobra- ževanje Knjigarna v gosteh NOVO MESTO - Odkar je knjiga izgubila nekatere družbene ugodnosti in so jo na trgu izenačili s sladkorjem, obleko, čevlji in vrtalnim strojem, je jhaga kot žafran, in če mora kdo izbirati med temi predmeti, se za knjigo nazadnje odloči. Zato je prodaja v knjigarnah zelo upadla, kdor pa brez knjige le ne more, se raje zateče v knjižnico. Janez Brulc: „S knjigarno bomo šli še večkrat v goste.“ S tem so se morali sprijazniti tako založniki kot knjigarnarji, še posebej pa obžalujejo, da seje v takih tržnih mlinih znašla predvsem izvirna slovenska knjiga, ki sicer uživa vso (deklarativno) družbeno podporo. V mesecu knjige - letošnji še traja - poskušajo pozornost do knjige vzbuditi na razne načine. V knjigarnah tudi s popusti, ker naj bi cenejša knjiga prej prišla v bralčeve roke. Tako kot v teh dneh marsikje, tudi knjigama Mladinske knjige na novomeškem Glavnem trgu vabi kupce na cenejši nakup. Odziv je nekoliko boljši kot običajno, iztržek pa ni bistveno večji. »Popusti so sicer taki, da dobi kupec knjigo za desetino ali celo sedmi- no ceneje, ker pa so knjige drag-e, se tisti, ki ni reden obiskovalec naše knjigarne, le težko odloči za nakup. Kakšen poseben magnet sedanji popust res ni, pa čeprav je to največ, kar lahko ponudimo,“ pravi Janez Brulc, vodja novomeške knjigarne. Novomeška Mladinska knjiga pa precejšnje uspehe dosega s tako imenovanimi malimi knjižnimi sejmi oziroma prodajnimi razstavami v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. „Pred kratkim smo tako prireditev uspešno zaključili v tovarni zdravil Krka, kije sicer prirediteljica in gostiteljica vsakoletnega dolenjskega knjižnega sejma. V ■Novoteksu smo prodajo uspešno izpeljali prek poverjenika v tej delovni organizaciji. Vse kaže, da bomo podobno kot v Kriči prodajali knjige tudi v Labodu, za kar se zelo zanimajo," navaja Janez Brulc. Čez dober teden bodo mali knjižni sejem pripravili v Šentjerneju. „To bo prodajna knjižna razstava z okoli 400 naslovi knjig na dvajsetih panojih, celoten izbor pa bo iz zaloge naše knjigarne," pojasnjuje Brulc. Knjige bodo za odrasle in mlade bralce. Prireditev, na otvoritvi katere bo sodeloval knjižni ilustrator Božo Kos, bo v kulturni dvorani osnovne šole Martina Kotarja. Spomladi bo podobna prireditev tudi v Dolenjskih Toplicah, vendar ne več v osnovni šoli, pač pa v zdraviliških prostorih. Bržčas pa bodo novomeško knjigarno povabili še kam. Kot ugotavlja njen vodja, je to spodbudna oblika za širjenje knjige, koristna pa predvsem zaradi iztržka. Zato se gostovanja knjigarne izplačajo. I. ZORAN Enajstič »Revolucija in glasba” Novim skladbam desetih slovenskih skladateljev bodo prisluhnili na koncertih v dvanajstih krajih — Jutri v Novem mestu, dva tedna zatem v Krškem NOVO MESTO, KRŠKO - Od jutri do petka, 25. novembra, bodo v Sloveniji potekale prireditve tradicionalnega festivala »Revolucija in glasba", ki ga republiška Zveza kulturnih organizacij letos pripravlja že enajstič. Letošnji festival obsega dvanajst celovečernih koncertnih nastopov v prav toliko slovenskih mestih. Dve prireditvi bosta tudi na Ajdovščini, Ljutomeru, Maribo- Dolenjskem oziroma v Posavju. V Novem mestu bo tak nastop že jutri, in sicer pod naslovom »Večer zborovske glasbe", v Krškem pa bo v četrtek, 24. novembra, koncertna prireditev »Moja pesem ni le moja pesem". Drugi koncerti v okviru omenjenega festivala bodo v Slovenj Gradcti, na Jesenicah, v ru, Titovem Velenju, Zagorju, Novi Gorici in (dva) v Ljubljani. Kot pretekla leta bodo tudi na letošnjem festivalu prvič izvedena nova dela slovenskih skladateljev. Tako bodo obiskovalci na koncertih slišali skladbe, ki so jih napisali: Marjan Gabrijelčič, Dane Škerl, Milan Stibilj, Pavle Mihelčič, Nova dislocirana oddelka Avtoličarji in čevljarji se bodo šolali v Novem mestu NOVO MESTO - Februarja bodo v Novem mestu vpisovali tudi kandidate za šolanje na dislociranih oddelkih, ki ju bosta v novem šolskem letu tu odprla srednja tekstilna in obutvena šola iz Kranja in center srednjih šol iz Ljubljane. Na obeh bo šolanje trajalo dve leti, kar pomeni, du se bodo učenci izobraževali po programu tretje stopnje. Oddelek kranjske šole bodo organizirali v okviru gimnazije oziroma srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve, na njem pa bodo izobraževali bodoče izdelovalce obutve (šivalce gornjih delov, navlačevalce in izdelovalce spodnjih delov) za potrebe novomeške tovarne obutve. Ta bo vsem učencem zagotovila štipendije in zaposlitev. Na oddelku ljubljanskega centra oziroma šole, ki ga bodo odprli pri sredpji šoli tehniških usmeritev (v Šmihelu), pa bodo šolali avtoličarje za IMV. Vsi, ki bodo uspešno končali izobraževanje, bodo delali v avtomobilski lakirnici te tovarne. Ivo Petrič, Samo Vremšak, Vilko Ukmar, Radovan Gobec, Alojz Ajdič in Darijan Božič. Izvajalci teh in drugih del, vsebinsko navezanih na usmeritev festivala, bodo najvidnejši solisti ter ljubiteljske in poklicne glasbene skupine. TOVARIŠ VOLK KMALU PRED SODIŠČEM ČRNOMELJ - Gledališka skupina črnomaljske osnovne šole pripravlja komedijo »Obtoženi tovariš Volk". Dogajanje je postavljeno na sodišče, sodijo pa znamenitemu voiku iz Rdeče kapice. Zakrknjenega morilca dveh žensk bodo črnomaljski gledališčniki prvič privlekli na zatožno klop na domačem odru. Če bo prvostopenjska sodba razveljavljena, bodo nadaljnje obravnave potekale v drugih krajih. Vsa sojenja bodo odprtega tipa. A. S. Danny Lyon Pri slonu Od jutri nova razstava v novomeškem fotoarafskem razstavišču — Obrazi iz ameriških zaporov NOVO MESTO - Prepričani smo, da le malokatera fotografska razstava, ki si jo je moč ogledati v fotografskem razstavišču Pri slonu v gosteh, lahko toliko .in neposredno pove o življenju kot fotografije ameriškega avtorja Dannyja Lvona. Razstavo njegovih del, ki sicer sestavljajo umetniško zbirko Mladena Tudoija iz Zagreba, in ta je razstavo tudi posredoval, jz rok uhaja celo ohranitev doseženega Neizvedena valorizacija ogrozila celo uresničitev minimalnih kulturnih programov NOVO MESTO —' Ob letošnji valorizaciji denarnih fondov za Programe sisov v novomeški občini je kulturna skupnost ostala Praznih rok. Nemočna in s pridušenim srdom je lahko le ooazovala, kako so drugi sisi zapovrstjo priznavali svojim izvajalcem valorizacijo za materialne stroške in osebne dohodke. Sama ni mogla storiti Prav ničesar, saj ni imela odkod vzeti denar in ga j nakazati ^rdhrrnim delovnim organizacijam za poravnavo stroškov, ki so medtem nezadržno porasli. Namesto tega se je morala sprijazni s pričakovanim, a neizogibnim Pojavom, da so začeli njeni izvajalci zajedati sredstva, namenjena za uresničevanje delovnih programov oziroma za redno dejavnost. Ker to seveda ni pot za preživetje, pritiska kulturna skupnost na vse samoupravne in politične gumbe, da bi vendarle dobila privoljenje za lastno valorizacijo in tako preprečila, da ne bl šli po vodi še tisti minimalni Programi, ki so zagotavljali ohrani-tev doseženega. Kaže, da se bo zelena luč za valorizacijo prižgala ta mesec, ničesar pa še ni moč zapisati 0 km, po kakšni stopnji bodo valo-nzacijo lahko izvedli. Ce bo denarja, ki" bi ga s tem Pridobili, malo, bo to le manjši obliž z® rano, ki se spet na široko in boleče odpira. Kajti dejstvo je, daje kultura v novomeški občini že dolgo bolnik, in ko je že kazalo, da se bo PJegova stara rana zarasla in da si bo Otroške pesmi Severina Salija Zbirka »Teče to in teče °ho” izšla pri Mladinski ____________knjigi____________ NOVO MESTO - Pesniški zbirki »Pesek in zelenice", ki je pred letom rzšla v Trebnjem kot posebna hevilka »Samorastniške besede" in J° je avtor Severin Sali namenil odraslim bralcem, se je zdaj pridružila še tega pesnika prva zbirka za naj mlaj še »Teče to in teče ono". V jjiej je Šali povezal osem pesmi (Teče to in teče ono, Tilčkov vlakec, Dež, Moja ladjica, Pomlad, *Wetne miške, Mali astronavt, “O miselni šolar) in jih posvetil Mojima vnučkoma, Kaji in Tilnu. In Uobenega dvoma ni, da sta Šaliju odprla pot v otroški svet prav ta dva, še več, pesniku (dedu) sta P°magala, da je poskušal ta svet gledati z njunimi očmi in ga opisati *ako, da sta ga vnučka kar najbolje Prepoznala iz verzov. Zato odlikujejo te pesmi preprostost, iskrenost in neposrednost, torej vrline, ki dvigujejo Šalijevo pero visoko nad povprečnost. Zbirkb je ilustrirala Marjeto Cvetko, izšla pa je v 16.000 Izvodih pri Mladinski knjigi (Knjižnica čebelica). bolnik opomogel, so prišli hudi časi. Tem na ljubo je morala kulturna skupnost spremeniti svoj srednjeročni program za obdobje 1981 — 1985 in iz njega črtati vse, kar je pomenilo nekolikšno razrast oziroma korak naprej. Program je bil okleščen do meje, ki je še pomenila preživetje oziroma ohranitev dosežene razvojne stopnje, hkrati pa je ta meja postala ločnica, onkraj katere je nevarno grozilo odmiranje kulture. Takemu srednjeročnemu programu so kajpak postali podrejeni programi za posamezna leta. Od vseh je letošnji še najbolj oskuben, zagate, kijih čutijo v vseh kulturnih organizacijah, pa so še posebej hude zato, ker je kulturna skupnost največ svojih moči vpregla v prenovo novomeškega Doma kulture kot enega najpomembnejših kulturnih žarišč v občini. S težavami ni prizaneseno niti dejavnostim, ki so proglašene za prioritetne in naj bi se v sedanjem srednjeročnem obdobju razvijale hitreje od drugih. Še več, če pogledamo, kaj se dogaja na področju knjižničarstva in založništva, ki skupaj predstavljata področje, na prioritetni listi navedeno na prvem mestu, nas mora biti že krepko strah. Tako, denimo, Študijska knjižnica Mirana Jarca pri prenovi knjižnega fonda ne dosega niti tistega, kar je bilo celo v stabilizacijskih razmerah postavljeno kot minimum. Kar poglejmo podatke! Če naj bi knjižnica.letos pri nabavi novih knjig izpolnila slovenski normativ, bi morala imeti za nakup vsaj 6 milijonov dinarjev. Ker tega denarja nima in lahko kvečjemu računa, da bo po valorizaciji razpolagala z vsega 1,8 milijona dinarjev v ta namen, bo pri normativu zdrknila krepko navzdol. Dosegla bo komaj četrt normativa, kar pomeni v primerjavi s preteklimi leti velik padec. Če pa bi valorizacije ne bilo, bi se morala zadovoljiti samo s pičlim milijonom za nove knjige, kar bi bila, milo rečeno, že mala katastrofa. Upoštevati je namreč treba, da so se knjige v zadnjem času tako podražile, da bi jih bilo za milijon dinarjev komaj za malo večji zaboj, kar pa pri 'fondu, ki ga premore novomeška študijska knjižnica, predstavlja komaj kaj več kot kapljo v morje. Kljub težavam, ki so se razbohotile kot še nikoli, pa so letos ponovno začele delovati ljudske knjižnice v Žužemberku, Straži in Šentjerneju, medtem ko je podobna knjižnica v Škocjanu pred otvoritvijo. To je seveda tembolj razveseljivo v času, ko postaja knjiga, v prosti prodaji draga kot žafran, čedalje manj dostopna celo premožnejšemu žepu in ko tudi potujoča knjižnica ne more zadovoljiti vseh potreb bralcev. Oživljanje knjižnjiezahteva vzporedno kadrovsko krepitev, saj Študijska knjižnica Mirana Jarca, čeprav matična ustanova za knjižničarstvo v novomeški občini, ne premore bibliotekarja za matično dejavnost. To strokovno moč naj bi v tej knjižnici zaposlili prihodnje leto, tako je tudi stališče skupščine občinske kulturne skupnosti. Slednja je s tem sprejela tudi obveznost, da bo knjižnici primaknila nekaj več denarja za plačilo novega človeka. Še bolj kot knjižničarstvo je letos spričo omenjenih razlogov prizadeto varstvo naravne in kulturne dediščine, prav tako prioritetno področje, to pa tembolj, ker so ga težave zatekle v času, ko se je komaj začelo postavljati na noge. Posledice seveda najbolj čuti mladi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, ki se na eni strani še vedno'bojuje za svoje statusno poslanstvo na Dolenjskem, na drugi strani pa dobiva tako malo denarja, da je pri najrazličnejših posegih lahko le bolj simbolično navzoč. Za področje, ki bi ga glede na fmančne potrebe lahko primerjali s sodom brez dna, je novomeška kulturna skupnost letos namenila vsega 2 milijona dinarjev jn še ta vsota je bila v glavnem porabljena za prenovitvena, restavratorska in konservatorska dela v pleterski kartuziji. I. ZORAN PESNIK SEVERIN ŠALI, avtor zbirke otroških pesmi »Teče to in teče ono", v pogovoru z ravnateljem osnovne šole v Dolenjskih Toplicah, Pavlom Kastelcem, na malem knjižnem sejmu, ki gaje spomladi na tej šoli priredila Mladinska knjiga iz Novega mesta. Razstava in koncert Dom JLA med novomeškim praznovanjem ni stal ob strani NOVO MESTO - Tukajšnji Dom JLA je pristavil pomemben delež k proslavljanju letošnjega praznika novomeške občine, ki je potekalo ves prejšnji mesec. Že v začetku oktobra so v njegovi avli odprli razstavo grafik iz zbirke »Jama", ki sta jih Edo Murtič in Zlatko Ptica ustvarila na besedilo istoimenske pesnitve Ivana Gorana Kovačiča. To zbirko grafik je posodila Študijska knjižnica Mirana Jarca, pri postavitvi razstave pa so pomagali delavci Dolenjskega muzeja. Nekaj dni pred občinskim praznikom (26. oktobra) je v Domu JLA nastopil orkester ljubljanske garnizije s solistoma Dragico Čarman in Francem Javornikom. Gostje so v veliki dvorani doma nastopili dvakrat: popoldne za vojake, zvečer za novomeško občinstvo. Izvajali so program resne glasbe in revolucionarnih pesmi. Dom JLA se je vključeval tudi v druge prireditve, o' katerih pa smo že poročali. Jprli jutri od 18.30, na ogled pa bo do 2. decembra. Tokrat razstavljene fotografije so pretresljiva pričevanja iz ameriških zaporov. V njih je vsakdanjik spleten iz strogih pogledov in pregledov, dvignjenih rok, srepih oči nadzornikov, razbrzdanih spominov na svet zunaj rešetk, in tak se odrisuje tudi s snih površin Lyono-vih fotografij. To je drzna in trda izpoved, ki je nastala s težavo in samo zaradi izjemne ustvarjalne avtorjeve vztrajnosti Morda ob dejstvu, da je Danny Lyon član znane foto skupine Magnum, nekoliko moti kvaliteta razstavljenih fotografij. Vendar pa je OBRAZ IZZA Danny Lyon: REŠETK treba vedeti da so te fotografije pripravljene za množično uporabo, tudi za objavo v sredstvih javnega obveščanja. A čeprav je tako, so fotografije svojo osnovno sporočilno vrednost k^ub temu ohranile, to pa je pri vsem tem bistvenega pomena. Danny Lyon je uveljavljen avtor. Z vrsto knjižnih izdaj svojih fotografskih stvaritev si je pridobil sloves izzivalnega, tako rekoč protestnega reporterja z obrobja ali iz dna vsakdanjega življenja. JOVOGROBOVŠEK Brez naglice do skupnega Franc Šetinc: Slovenija pripravljena izdelati svoj model skupnih jeder LJUBLJANA - Na slovensko pobudo se je prejšnji teden sestalo predsedstvo zvezne konference SZDL in razpravljalo o skupnih programskih jedrih. Slovenska stališča je obrazložil Franc Šetinc, predsednik republiške konference SZDL. Iz njegove razprave povzemamo nekatere poudarjene dele. • Za nas v Sloveniji, je dejal, ni bila vprašljiva enotnost vzgoje in izobraževanja, ne duh 12. kongresa ZKJ, pač pa način, kako so te reči poskušali uresničiti v jedrih. Namesto da bi se poglobili v definicijo skupnih ciljev ali jeder, so zapravljali čas za razvrstitev ur, pisateljev, za pariteto, odstotke itd. Tako je šla dobra ideja po slabi poti. • Izhajati moramo iz dejstva, da obstaja več nacionalnih kultur, teh pa ne moremo likvidirati, ampak moramo skupno graditi mostove za njihovo medsebojno zbližanje in pre-žemanje. Iz njih moramo jemati tisto, kar nas je v preteklosti povezovalo in združevalo, a odvreči vse, kar nas je razdvajalo in spravljalo v konflikte. • Kar zadeva obravnavanje jezika in književnosti, je do napak prišlo zaradi nedosledne uporabe zgodovinskega in estetskega kriterija. Tako bi se morali slovenski • učenci učiti o reformi srbohrvaškega jezika, seveda ob Karadžiču in Gaju, srbski, hrvaški in drugi otroci pa ne o nastanku in razvoju slovenskega jezika, kot da slednjega sploh ni. • V Sloveniji bomo še naprej vztrajali pri izboljševanju vsebine in sistemskega oblikovanja skupnih ciljev v zvezi s spornimi predmeti Če pa bi drugod vztrajali pri jedrih, kakršna so zdaj, bi Slovenija pripravila svoj model in pri tem zahtevala dosledno in popolno uresničenje stališč 12. kongresa ZKJ. To še posebej velja za jezike. Ne bomo dovolili, da bi nas kdo zaradi tega razglašal za nacionaliste. ŠTIPENDISTI RAZSTAVLJAJO - Do 24. novembra bodo v Galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani razstavljena grafična, kiparska in slikarska dela mladih likovnih ustvarjalcev Vojka Aleksiča, Eve Heimer, Tomaža Kolariča, Igorja Kregarja in Cveta Zlateta, ki so lani dobili enoletne delovne štipendije republiške kulturne skupnosti Razstavo so odprli minuli petek. BORŠTNIKOV PRSTAN DROL-ČEVI - Borštnikov prstan, najvišje priznanje za snovanja na gledališkem področju, ki ga podelujejo na tradicionalnih Borštnikovih srečanjih v Mariboru — na »shodu" slovenskih gledališč - je letos dobila znana dramska igralka Štefka Drolc. SLOVITI DIRIGENT V LJUBLJANI - V soboto, 19. novembra, zvečer bo v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil simfonični orkester bavarskega radia z znamenitim dirigentom Leonardom Bernsteinom. Kljub temu da bodo vstopnice po 600 dinarjev, je dvorana tako rekoč že nekaj časa razprodana. Izjemno zanimanje za konoert slovitega dirigenta dokazuje med drugim dejstvo, da so že pred tedni dobili prek 3000 rezervacij po pošti še preden so najavili možnost, da je vstopnice moč rezervirati VEČFR 7 LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI LJUBLJANA - Jutri ob 20. uri bodo v okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani ponovili javno radijsko oddajo »Srečanje s slovenskimi ljudskimi pevci in godci", ki je bila na sporedu lani Na srečanju bodo nastopili: tamburaši iz Starega trga v Beli krajini, skupina pevk iz Željn pri Kočevju, pevci iz Luč v Savinjski dolini pevci s Tolstega vrha pod Gorjanci, trije muzikantje iz Rogaške Slatine in godci na citrah iz Robanovega kota. Večer bo povezoval Marjan Kralj. ■Bfl foto slišal: Jože Primc JANI, IMAŠ MORDA ASPI-1 RIN? NAJU S PRIJATELJEM GROZNO BOLI GLAVA i / — ------------------------------------------- dolenjski list pred 20 leti Malodušje v kolektivih Bela krajina povezana s svetom — Vloga sindikalnih podružnic — Odkrito in pošteno PRVI NOVEMBER je bil dan zmage. Ob devetih zjutraj je finišer položil zadnji kvadratni meter asfalta na gorjansko cesto. To je bil dan, ko so z nečloveškimi napori zadnje desetine delavcev premagale Gorjance, ki so^se dolgo krčevito upirali. Nova cesta od Novega mesta do Metlike je asfaltirana. Povezala je deželico onstran Gornajcev s svetom in marsikdo bo zdaj veselega srca poromal v Belo krajino. SAMOSTOJNEJŠA in vnaprej programirana politika sindikalnih podružnic, ki naj poživi zlasti politično delo v kolektivu, je potrebna tudi zato, ker je v kolektivih čutiti malodušje, kritikarske razprave za vogali pa postajajo že skoroda navada. Naloga je tako obsežna, da je ne bo moč izvršiti čez noč. Sedanje stanje bodo lahko odpravila le prožna in dobro izbrana vodstva podružnic. NEDAVNO ODPRTA špecerijska samopostrežnica v Sevnici je vsak dan bolj obiskana. Potrošniki, ki so v njej prvič, je kar ne morejo prehvaliti. S svojo založenostjo in bogato izbiro zadovoljuje lokal vse okuse ljudi. To je dovolj dober znak, da bo treba v tej smeri še jačati trgovsko mrežo, predvsem pa uvajati samopostrežbo tudi v drugih večjih krajih občine. KADAR GOVORIMO o in vesticijah, povejmo pošteno in odkrito: »To je dobro in to je slabo,“ ter natakajmo javnosti „čistega vina“, saj je k sredstvom za naložbe vsak član družbe prispeval svoj delež. Ker so projekti pomanjkljivi in ker v njih vse preradi prikažemo rožnato to, kar ni, so investicije nemalokrat bolj podobne razmetavanju sredstev kot pa naložbam za povečanje gospodarstva. DAVKI in ostale obveznosti iz kmetijstva tvorijo znaten del občinskih proračunskih sredstev, s pomočjo katerih finansira občina šolstvo in podobne panoge. Z zaostajanjem dotoka teh sredstev lahko pride do občutnih težav. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. novembra 1963) Cunamiji — uničevalni valovi Gigantske morske valove, visoke tudi nekaj deset metrov, povzročijo potresni premiki v morskem dnu — Ubijajo in rušijo — Sto let katastrofe SVETU OKOLI UMETNIŠKI POZIV - Mer-veyn Cross je dal v nekaj revij oglas, da išče mlada dekleta, ki želijo poskusiti srečo kot fotografski modeli. V oglas je še zapisal, da imajo tiste najboljše priložnost, da dobe pomembno vlogo v filmu. Odziv na oglase je bil ogromen in »umetniški studio" fotografa Crossa je bil vsak dan poln mladenk, ki so gole pozirale. Šele čez čas se je razvedelo, da je Cross navaden kaznjenec, ki je imel občasno dovoljenje za bivanje na prostosti. Ta čas je lepo porabil, fotografije mladenk pa je drago prodajal »kolegom" v zaporu. NE MARAJO — .Ženskam niso všeč moški, ki nosijo uhane, lasulje in uporabljajo lepotilna sredstva. Tako je mogoče sklepati iz odgovorov na eno od mnogih anket, ki jih opravljajo v razvitem zahodnem svetu. Ženske tudi ne marajo pogleda na moškega s torbico, se pravi, da je modni dodatek, ki se je v zadnjih letih močno uveljavil v moškem svetu, pri nežnem spolu slabo zapisan. Kakšen naj bo torej moški, da bo ugajal vse bolj zahtevnim ženskam? Ljubezniv, prijazen, pameten in imeti mora smisel za humor. Šele po vsem tem pride zunanji videz. TUDI NE MARAJO - Dojenčki imajo tudi svoj okus in všeč so jim pač stvari, ki so jim všeč, ne pa tiste, za katere njihovi starši in odrasli menijo, da so jim pri srcu. Otroška psihologinja Reeta Biddler trdi, da dojenčki sploh ne marajo igračk, ki piskajo, in da bi jih pometali nazaj v glavo staršem, če bi seveda kaj takega lahko naredili. Psihologinja je do odkritja prišla na znanstven način: dojenčki ji niso piskajočih muc in medvedkov ter psičkov metali v glavo. SVETNICA? — Verjamete ali ne, podana je uradna zahteva, naj bi Grace Kelly postala svetnica. Novica je posebno presenetila njene nedkanje znance iz Hollywooda, ki se še živo spominjajo njenega »svetniškega" obnašanja. Res pa je, da je en čudež povezan z njo: dobila je oskarja — pravijo zlobneži. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Slovenci smo narodne mevže Šole našo deco potujčujejo, mi pa za kos kruha narodno zavest — Ganljiv praznik _____— Operacija z Roentgenovimi žarki — Hotel Paučič na prodaj (N a m) Slovencem pa vsiljujejo vsepovsod nemške uradnike, in razžaljivo prezirajo slovenske če tudi še tako zmožne; na Koroškem Nemci ne puste rabe slovenskega jezika niti pri sodiščih; nimajo svojih šol zadosti, a one, ki našo deco potujčujejo, poganjajo iz tal ko gobe po dežji itd. brez konca in kraja. Vrh tega nismo gospodarsko dovolj močni niti narodno zavedni, marveč često ,.narodne mevže”, ki za kos kruha dado narodno zavest. (Otožen), ganljiv in tih praznik je dan vernih duš. Posvetnim ljudem mine v enem dnevu, a vernim kristjanom ga ljubezen podaljša za osem dnij, da, za cel mesec. Žalost nas obhaja, ko se spominjamo svojih dragih, ki so nas zapustili. - , Ganljiva je usmiljena ljubezen do umrlih prijateljev, ki ne ve, kaj naj stori njim v pomoč. In ta ljubezen ne pozabi tudi zapuščenih, pozabljenih ubogih duš. ; (Čudna operacija.) Profesor dr. Budinger na Dunaju bo operiral te "dni v tamošnji bolnici nekega 5O-letnega trgovca iz ogrskega Hradiša. Trgovec je bil že pred dvajsetimi leti obstreljen. Krogla mu je ostala v životu in ves ta čas ni čutil nikakih bolečin. Zadnje dni ga je, pa začelo po celem telesu boleti, posebno pa na onem mestu, kjer je tičala krogla. Podal se je takoj na Dunaj, kjer ga bodo operirali s pomočjo Roentgenovih žarkov. (Zaradi) bolezni proda se v Rudolfovem iz proste roke pod imenom »hotel Paučič" znano posestvo, nahajajoče se v sredini vseh tukajšnjih c. kr. uradov, obstoječe iz 10 sob za prenočišče, kuhinje shrambe, ene kleti pri rokah, treh kleti za vino in prsnina, ene mesnice in treh sob za gostilno, šest oralov vinogradov z vso pripravo, enajst oralov gozd', 600 veder 'dna... • . (Iz DOLENJSKEGA LISTA 1. novembra 1903) Med naravne katastrofalne pojave, ki so v zgodovini človeštva teijali na stotisoče življenj in povzročili ogromno gmotno škodo, spadajo tudi gigantski morski valovi, ki jih po . vsem svetu poznajo pod japonskim nazivom cunami, kar pomeni pristaniški val. Strahotni uničevalski morski val ima japonsko ime predvsem zaradi tega, ker je na Japonskem otočju, ki je izrazito potresno območje, najbolj pogost. Poznajo pa ga seveda tudi drugod, kjer morska tla premikajo močni potresi. Vendar najstrašnejši cunami ni pustošil na Vzhodu. Moderni zgodovinarji domnevajo, da je človeški rod zadel najhujši tovrstni pojav okoli leta 1450 pred naših štetjem, ko je vulkanska erupcija vrgla v zrak otok Thera jugovzhodno od Grčije. Velikanski val, ki je nastal zaradi vulkanskega izbruha, je uničeval obale otokov in je med drugim tudi krivec za izginotje minojske kulture na Kreti. Novejše raziskave kažejo, da gre cunami iz tega časa povezati tudi s svetopisemsko legendo o prehodu - Izraelcev, čez Rdeče morje. Faraonovo vojsko, ki je sledila izvoljenemu ljudstvu, je zajel cunami, ki se je rodil ob Theri. Strahovit je bil tudi ubijalski val, ki je opustošil portugalsko glavno mesto Lizbono leta 1755. Najprej je na dan mrtvih tla zamajal potres z epicentrom v oceanskem dnu zahodno od portugalskih obal, nato pa je mesto rušil še cunami. Življenje je izgubilo najmanj 60.000 Lizbončanov. Letos smo se spomnili tudi stote obletnice strahovitega vul- Nezaveden poduk Učenje v prebliskih na televizijskem sprejemniku Med gledanjem nezahtevnega in zgolj zabavnega televizijskega programa se lahko človek marsičesa nauči in se osebnostno gradi, menijo psihologi, ki so odkrili tako imenovano nezavedno sprejemanje sporočil. Človek si namreč nezavedno vtisne v spomin sporočila, ki za tridesetinko sekunde zablisnejo na televizijskem zaslonu, čeprav sporočila sploh ne more prebrati in si ga tako zavedno vtisniti v spomin. Seveda vse to še ni znanstveno dokazano in preverjeno; a da ne gre za izmišljotino, priča dejstvo, da so v razvitih deželah prepovedali takšno reklami- n’:. Vse skupaj je namreč udo blizu pranju možganov in poseganju v človekove pravice. Grozljivo,je tudi pomisliti, kako bi bilo, če bi subliminalna sporočila uporabljali politiki. Vendar takšen način vplivanja na človekovo ravnanje le ni povsem prepovedan. Pred kratkim so v ZDA poslali na tržišče napravo »črno skrinjico", ki samodejno za kratke hipe prekinja televizijski program in na ekran izpiše gesla, ki sijih posameznik izbere, da bi nezavedno vplivala nanj, pa naj gre za učenje ali moralne napotke, kako ravnati, čemu se odrekati, ipd. Pravijo, da je s takšnimi nezavednimi sporočili mogoče izboljšati ne samo igranje tenisa, marveč tudi odpraviti nekatere pomanjkljivosti v zakonski postelji. Skratka, zelo uporabna zadeva. Pa tudi nevarna, če pride v neprave roke. In če je na vsem skupaj res kaj. MiM ^ (Vir: Newsweek) J kanskega izbruha na otoku Krakatau. Avgusta pred sto leti je najhujša vulkanska erupcija v zgodovini vrgla v zrak več kot pol otoka, pepel je dvignilo 30 kilometrov visoko, odsev eksplozije pa je bilo videti vse do Evrope. Zaradi silovitih premikov v morskem dnu je nastal cunami, ki je na bližnjih otokih dosegel višino 40 metrov. Petnajstmetrski valovi pa so sejali grozo in smrt še daleč naokoli. Uničili so preko 300 naselij in potegnili v smrt preko 36.000 ljudi. Najstrašnejši cunami, ki je pustošil po Japonski, je bil tisti iz preteklega stoletja. Leta 1896 so se po potresu dvignili valovi in bili po obalah otoka Honšu, porušili preko 10.000 hiš in teijali življenja 27.000 ljudi. Letošnji cunami, ki je v več valovih pustošil po otokih Hokaido in Honšu, je povzročil veliko škodo, terjal pa je mnogo manj življenj, ker so njegov prihod pravočasno opazili in opozorili prebivalstvo. Kljub temu je majski cunami terjal 86 življenj. Porušil je 139 hiš, 52 jih je odplavil in 491 poškodoval, trgal je železniške tire, odplavil 14 mostov in iz pristanišč odplavil 414 ladij in drugih plovil. Znanstveniki dandanes natanko vedo, kako nastane uničevalski val cunami, zato je mogoče pravočasno ukrepati in naravnemu divjanju iztrgati vsaj nepotrebne človeške žrtve. Povzročitelji uničevalskih morskih valov so potresi v zemeljskih plasteh morskega dna. Kadar pride do ugreznjenja ali dviga večjega dela morskega dna, se premaknejo velike količine morske vode in oblikuje se eden ali več valov. Na odprtem moiju so ti valovi dokaj nedolžni in nenevarni. Imajo zelo veliko valovno dolžino in zato ne pomenijo nobene nevarnosti za ladje, ki zlahka preplujejo val. Toda bližje ko je obalnim vodam, bolj nevaren in grozovit postaja. Vodna gmota se začne dvigati in ožiti v strahovit udarni val, ki kpt eksplozija udari po obali, mestih in naseljih. Sreča je, da udarni val v plitvih vodah začne izgubljati svojo hitrost. Ko nastane, ima namreč neverjetno hitrost gibanja - preko 1.000 km/h. Znamenja, ki opozaijajo na prihod cunamija, so torej: potres v morskem dnu in nenadna močna oseka. Slednja je še posebno značilna, kadar gre za potresne udore morskega dna. Včasih je oseka zares močna. Na Havajih je leta 1946 lepega dne nastala tako globoka oseka, da se je razgalil >velik del morskega dna, sicer vedno pokritega z moijem. Domačini so planili gledat čudo in pobirat različne morske živali, ki so se nenadno znašle na kopnem. Toda čez slabe pol ure se je na obzoiju izrisal grozljiv velikanski val. Bilo je prepozno, da bi se umaknili. Tako je bilo žrtev več, kot bi jih sicer bilo, saj takratni cunami ni bil med zares katastrofalnimi, a je kljub temu vzel 159 življenj. Dandanes človeku pomagajo pri zaščiti pred cunamijeffl računalniki in sateliti. V več seizmičnih središčih imajo vzpostavljene alarmne sisteme, ki se vključijo takoj, ko seizmografi zabeležijo potres v tihomorskem bazenu, ki presega jakost 5,6 stopnje. Računalniki v nekaj minutah določijo epicenter potresa, nato pa je že mogoče izračunati tudi pot in i nevarnost nastanka uničevalskih gigantskih valov. Kadar vsi računalniški podatki govore o možnosti hudega cunamija, se preko satelitov prenese alarm in prebivalci na tihomorskih otočjih so pravočasno obveščeni, da se umaknejo v varno zavetje. Seveda pa velike gmotne škode ni mogoče preprečiti, kar so dokazali tudi udarni valovi, ki so letos divjali ob japonskih obalah. MiM (Vir: Discover) Vrtni Markelj) je svoj delež od človekovega pridelka. (Foto: M. Rastline ubijajo polže Naravna zaščita pred požrešnimi polži — Priložnost za revnejše dežele — Ni slabih stranskih učinkov Med velikimi požrešneži, ki odjedajo človeku kruh in mu po poljih delajo škodo, so tudi nekateri polži. Borba proti njim je zaenkrat draga, saj so strupi zoper to nadlogo vse prej kot poceni, povrhu vsega pa ima vsak strup v naravi še spremljajoče učinke, kijih zvečine niti dobro ne poznamo. Zato se poljedelci lahko razvesele obetavnih poskusov znanstvenikov, ki odkrivajo, da imajo nekatere rastline v sebi snov, ki je odlično sredstvo proti polžem. Take rastline so odkrili tudi v deželah tako imenovanega tretjega sveta, kjer je še toliko težje zbrati denar za uvožene zaščitne strupe. Na Kitajskem so zabeležili skoraj 600 takšnih rastlin; med njimi je še najbolj obetavna vrsta čaja, katerega olje se je izkazalo kot dober moluscicid ter hkrati kot gnoji- lo. Podobno so v Etiopiji odkrili, da izvleček iz rastline P. dodecandra uspešno redči požrešne polže. V Sudanu pa kaže najbolje z vodnim izvlečkom iz semen Crotona macrostachysa. Pospešeno iščejo moluscicidne rastline tudi v Egiptu. Vsi ti naravni strupi za polže so topni v vodi in delujejo na površinsko opno živali. Za Ameriko in Evropo zaenkrat ni znano, da bi kakšna rastlina imela uničujoče učinke na polže. Raziskovalci bodo pregledali, ali je mogoče katero od eksotičnih rastlin prenesti v naše podnebje. Potem bo mogoče kaj narediti ptoti polžem na naraven 'način tudi v visoko, razvitih deležah - in manj razvitih, saj jih v Ameriki in v Evropi ne manjka. MiM (Vir: Nature) NOVA MODNA HIŠA V NOVEM MESTU NOVOTEKSOVA trgovina izbranega okusa — v „2lTO" LJUBLJANA TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJ-SKA NOVO MESTO, LOCNA 21 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v pekarni Novo mesto: 1. ROČNO OBLIKOVANJE TESTA 2. ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV Pogoji: Pod 1.1: priučen pek Pod t. 2: končana osemletka Rok za prijavo kandidatov je 10 dni po dnevu objave. Prednost pri izbiri pod t. 1 imajo moški, stari nad 18 let, zaradi občasnega nočnega dela. Stanovanje kandidatov mora biti v bližini pekarne. Vloge kandidatov sprejema komisija za delovna razmerja, ŽITO—TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjska, Novo mesto. Ločna 21. 708/44-83 V _> f* ------------------------------------------------------- S „DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna — komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. SALDAKONTISTA Pogoji: — ekonomska srednja šola — praksa zaželena 2. EVIDENTICARJA Pogoji: — ekonomska srednja šola — praksa zaželena Za opravljanje del in nalog saldakontista sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom; za opravljanje del in nalog evidentičarja pa sklenemo delovno razmerje za določen čas, in sicer za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Kandidati naj vlože pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: „DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 705/44-83 n __________________________________________________________ J ŠE JE ČAS, DA IZOLIRATE PODSTREŠJE PRED NASTOPOM ZIME VOZNI RED ZA VELIKO PLANINO KAMNIK - Komunalno podjetje Kamnik je uvedlo nov vozni red nihalke in sedežnice na Veliko planino. Nihalka vozi od ponedeljka do četrtka ob 8.00, 11.55 in 17.00 uri, ob petkih ob 8.00 in od 11.55 do 18.00 ure ne vsako polno uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8.00 do 18.00 na vsako polno uro. Sedežnica pa vozi od ponedeljka do četrtka ob 8.00 in 12.00 uri, ob petkih ob 8.00 in od 12.00 do 17.00 ure na vsako polno uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 17.00 ure na vsako polno uro. Za skupine nad 15 oseb je možen prevoz tudi izven umika obratovanja. Ob petkih, sobotah in nedeljah je možna posebna vožnja preko cele noči. Vozni red velja do začetka zimske sezone. NOVI TURISTIČNI PROSPEKTI V SLOVENIJI BLED — Turistično društvo Bled je izdalo dva nova prospekta Bleda: zimski in poletni. Letni prospekt ima 8, zimski pa 4 strani z barvnimi slikami, orientacijskimi skicami in simboli, ki pripomorejo, da se obiskovalec znajde v obsežni blejski turistični ponudbi. POSTOJNA - Turistično-hotel-ska organizacija Postojnska jama je ponovno izdala prospekt Postojni ske jame. V bistvu gre za ponatis prejšnjega prospekta z nekaterim spremembami in dopolnitvami. ----------------------- „KRKA" TOZD Zdravilišča, PE Gostinstvo Novo mesto OBVEŠČA, da je ponovno pričel z obratovanjem Bistro Rotovž v Novem mestu. Gostinski obrat nudi gostom vsak dan od 8.-22. ure poleg ostalih pijač in hladnih jedil še izbor neustekleničenih namiznih vin iz Krkinih vinogradov na Trški gori. Za obisk se priporočamo! 727/45-83 v_________________________' ZADRŽITE TOPLOTO V VAŠI HIŠI Rešitev za nove in dodatne izolacije je „filc” NOVOTERM v rolah s to rešitvijo: — prihranimo denar pri stroških ogrevanja — povečamo udobnost bivanja pozimi in poleti — z manjšimi stroški v stisnjenem stanju transportiramo in preprosto vgradimo Ta odlični toplotni in zvočni izolator iz steklenih vlaken izdeluje in prodaja „KRKA”, Izolacije Novo mesto. Prodaja se vrši tudi v TERMIKI Ljubljana ter v vseh večjih trgovskih hišah z gradbenimi materiali po vsej Jugoslaviji. kritina nosilna letev kritine prezračevani prostor 4 cm sekund, kritina iz bit. lepenke NOVOTERM F—16 10—14 cm parna zapora PVC folija 0,2 mm vidna obloga V NOVIH PROSTORIH V NOVEM MESTU. CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA SMO PRESELILI PRODAJALNO V BIVŠO ZGRADBO ZAVAROVALNICE TRIGLAV NA GLAVNI TRG 24. S SVOJIM BOGATIM SEZONSKIM PROGRAMOM Obutve se priporočamo v _______________________________________ / mm izoLooue — otroško, žensko in moško konfekcijo — TEEN program iz Novoteksa za mlade po letih in srcu — LEE COOPER — metrsko blago — modne dodatke in kratko konfekcijo let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na podobnih delih in nalogah; — družbenopolitična aktivnost in pozitiven odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: »KADROVSKA SPLOŠNA SLUŽBA DO BELT ČRNOMELJ" z oznako »natečaj za vodjo pravne službe". Za razpisana dela in naloge bo kandidat izbran za dobo štirih let, o izidu izbire bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izbiri. JE ODPRTA NA GLAVNEM TRGU 5 V NOVEM MESTU VAM NUDI: Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb — DO Belt Črnomelj, Heroja Starihe 17 razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornosti: vodja pravne službe Pogoji: — izobrazba visoke ali višje šole pravne smeri in najmanj 5 NOVA MODNA HIŠA V NOVEM MESTU PRAZNIK OBČINE SEVNICA PRAZNIK OBČINE SEVNICA OBRTNA ZADRUGA BOHOR SEVNICA ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI IN KOOPERANTI OBRTNE ZADRUGE BOHOR SEVNICA SE PRIDRUŽUJEMO S ČESTITKAMI OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE SEVNICA IN SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJE SODELOVANJE! V j UGOTANIN Ul SEVNICA * JUGOSLAVIJA JUGOTANIN SEVNICA po. 68 290 SEVNICA , Hermanova 1 TelNC 068 81110, 81128,direktor 81189, p.p.9, žir račun SDK Sevnica 51610-601-11880 ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBClNE VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM! stilles sevnica VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBClNE SEVNICA IN JIM ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV! Delavci tovarne stilnega pohištva in notranje opreme Stilles v J Industrija pletenin IN PLET p. o. Dolnje Brezovo 34, 68290 Sevnica Slovenija KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE SEVNICA VSEM OBČANOM IN KMETOM KOOPERANTOM ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK - TOZD TRGOVINA - TOZD PROIZVODNJA - TOZD KOOPERACIJA - TOZD KLAVNICA v----------------------------------------------------------- J PROGRAM BLUZE IZ NARAVNIH MATERIALOV: BOMBAŽA, LANA IN PRAVE SVILE. SVEŽE V KREACIJI IN BARVAH. V STILU EVROPSKE MODE NOVOST V PROIZVODNEM PROGRAMU ' f/ .. čJLl&cGj KONFEKCIJE SEVNICA mio aia no a ■PR0,ZV0DNJE ČESTITAMO OBČANOM OBČINE SEV-TOROCAMO NASE iIdELKE^ P0SL0VNIM PARTNERJEM PA PRI- PRAZNIK OBČINE SEVNICA PRAZNIK OBČINE SEVNICA Pogumni razvojni koraki Med uspešno zaključena dela sodi tudi most prek reke Mirne na Boštanju prostovoljnimi prispevki. Denar pa so prispevali tudi skupnost za ceste SR Slovenije, interesne skupnosti nekaterih družbenih dejavnosti, kulturna skupnost. skupnost za telesno kulturo in nekatere delovne organizacije iz sevniške občine. V nerazviti krajevni skupnosti Brezovo pri Blanci so s sovlaganjem delovnih organizacij Lisce in Jutranjke iz Sevnice ter Kometa iz Metlike končali osrednjo investicijo Inplet, ki bo proizvajala elastične pletenine, in jih je bilo potrebno do sedaj uvažati. Čeprav poteka šele poizkusna proizvodnja, že dosegajo normalne rezultate. V sevniški občini pa se pripravljajo še na eno večjo investicijo: Metalna iz Krmelja bo namreč preusmerila proizvodnjo v namenski program. Med pomembnimi pokazatelji uspešnega razvoja so tudi povečani izvozni rezultati organizacij združenega dela, kar pozitivno vpliva na razvoj celotne občine. EP/DL-JS sOINIca Mercator SEVNICA INDUSTRIJA LESNE IN PLASTIČNE GALANTERIJE ZA ČEVLJARSTVO IN GRADBENIŠTVO TER LESENE OBUTVE POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM OBČINESEVNICAŽELIMO USPEŠNO POSLOVANJE IN OSEBNO ZADOVOLJSTVO '___________________________________________________ J Občina Sevnica praznuje svoj Praznik v spomin na osvoboditev petih političnih zapornikov okupacijskih sodnih zaporov 12. novembra 1941. Uspešno akcijo so izvedli trije borci brežiške čete. Smelosti sevniškim občanom tudi danes ne manjka. Letos posvečajo največjo pozornost krajanom krajevne skupnosti v Boštanju. Dogradili so dolgo pričakovani most prek reke Mirne pri izlivu v Savo. Mladinske delovne brigade so gradile vodovod v nekatere zaselke, v samem Boštanju pa sta dve gradbišči: gradnja novega gasil- skega doma in dograjevanje prosvetno kulturnega doma Partizana. Načrtujejo, da bosta obe zgradbi služili svojemu namenu že letos. Za omenjena dela je bilo potrebnih precej sredstev, ki so jih zbrali s samoprispevki in MOST PREKO REKE MIRNE - Nova prometna povezava je bila v izgradnji dolga leta po vojni. JUTRANJKA, 68290 SEVNICA INDUSTRIJA OTROŠKE KONFEKCIJE JUTRANJKA n. tol. o. SLOVENIJA KOLEKTIV INDUSTRIJE OTROŠKE KONFEKCIJE SEVNICA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE SEVNICA IN OBENEM PRIPOROČA SVOJA KVALITETNA OBLAČILA! „ KOVINARSKA" tovarna industrijske opreme in konstrukcij Krško, n. sol. o. TOZD Tehnoservis Krško, n. sub. prodaja na JAVNI DRA2BI 1. stružnico TIP TS—2 Izklicna cena za stružnico TIP TS—2 znaša 120.000,00 din. Javna dražba bo 18. 11. 1983 ob 12. uri v DO Kovinarska Krško, TOZD Tehnoservis. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 % pred pričetkom dražbe. Ogled razpisanega osnovnega sredstva je mogoč na dan javne dražbe od 8. do 12. ure. Vse informacije dobite po telefonu 71—055, interna 274, 717/45-83 Zbor delavcev DOMA ZA UČENCE MAJDE SlLC ULICA MILKE SOBAR 24 68000 NOVO MESTO razpisuje LICITACIJO ZA PRODAJO: — kombija znamke TURIST IMV 1600 BR letnik 1978, izklicna cena 123.000,00 din, — 2 pralnih strojev znamke LF—15—BE, (15 kg) letnik 1970, izklicna cena za enega 5.000,00 din, — lesene (stare) opreme. Licitacija bo javna in bo 14. 11. 1983 ob 12. uri pred skladiščem Doma, ogled bo isti dan od 10. do 12. ure. Polog varščine je 10 % od izklicne cene in ga je treba plačati pred licitacijo. V ceni ni vključen prometni davek, ki ga plača kupec. Kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo in plačati kupnino v 8 dneh po licitaciji, sicer mu varščina zapade. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in civilne osebe. 716/45-83 N Komisija za delovna razmerja delovne organizacije MERCATOR—PRESKRBA, trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o. Krško, objavlja prosta dela in naloge: a) referenta službe finančnih sredstev b) namestnika vodje komercialnega oddelka c) knjigovodje prometnega davka Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Pod a) - višja šolska izobrazba ekonomsko-finančne smeri oz. srednja ekonomska šola — 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj pri takšnih ali podobnih delih, 3-mesečno poskusno delo Pod b) — srednja ekonomska šola in 4 leta delovnih izkušenj pri takšnih ali podobnih delih, 3-mesečno poskusno delo Pod c) - srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj pri takšnih ali podobnih delih, 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka. KIT KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE p.o. bo na JAVNI LICITACIJI v torek, 15.11.1983, ob 10. uri v trgovini Stari trg, Trebnje, odprodala naslednja osnovna sredstva: 1. živinska tehtnica, 1000 kg, izklicna cena 10.000,00 din, 2. kombi ZASTAVA 1500, letnik 1978, vozen, ne registriran, izklicna cena 50.000,00 din, 3. traktor ZETOR, 35 KM, vozen, izklicna cena 150.000,00 din, 4. kozolec dvojnik na Mali Loki, izklicna cena 200.000,00 din. Blago bomo na javni licitaciji prodali najboljšemu ponudniku. Po prevzemu blaga ne upoštevamo reklamacij glede kakovosti. Interesenti si lahko blago ogledajo na dan licitacije od 8. ure do 9.30, in sicer: kombi in traktor v trgovini Stari trg, Trebnje, tehtnico na Veliki Loki in kozolec na Mali Loki. Udeleženci morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10% izklicne cene. V ceno ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti najkasneje v treh dneh po prodaji. 723/45-83 DELAVSKI SVET GOZDNEGA GOSPODARSTVA BREŽICE TOZD GOZDARSTVO „BOHOR" SENOVO objavlja na podlagi 15. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge 4 GOZDARJEV - GOZDNIH DELAVCEV Pogoj: — Poklicna šola za gozdarje in 1 leto delovnih izkušenj ali — OŠ in 2 leti delovnih izkušenj, kandidat bo moral opraviti tečaj na IC Planina. Za razpisana prosta dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Izbranim kandidatom bo na razpolago stanovanje. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz okolice Planine in Senovega. Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE, TOZD GOZDARSTVO „BOHOR" SENOVO, Trg Rudarjev 1, Senovo. O izbiri bodo prijavljeni obveščeni pisno v roku 30 dni po poteku objavnega roka. 712/44-83 MERCATOR Kmetijski kombinat Sevnica Sevnica, Glavni trg št. 41 Razpisna komisija razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. individualnega poslovodnega organa — direktorja delovne organizacije Poleg v zakonu določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo končano visoko šolo — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih — da imajo ustrezne moralno politične kvalitete 2. vodje komercialnega sektorja Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: , — da imajo končano vis iko ali višjo šolo komercialne sffteri — da imajo najmanj 5 lat delovnih izkušenj na odgovornih delih — da imajo ustrezne moral no-politične kvalitete Izbrana kandidata bomo imenovali za dobo 4 let. Kandidati za zasedbo prostih del in nalog naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po razpisu na zgoraj navedeni naslov z oznako „Za razpisno komisijo". Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po imenovanju. 715/45-83 PETROL - DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD Trgovina na drobno Brežice Tovarniška 2 objavlja prosta dela in naloge KV delavca za delo na bancinski črpalki PETROL— Žlebič Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Poskusno dela traja dva meseca. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: PETROL -TOZD Trgovina na drobno, Brežice, tovarniška 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka. 721/45-83 POZOR PRED KOLERO LJUBLJANA - Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo SR Slovenije je posredoval seznam držav, v katerih razsaja kolera, oziroma v katerih zaradi neugodne epidemiološke situacije obstaja nevarnost kolere v smislu 3. odstavka 1. člena Pravilnika o ukrepih za varstvo pred vnosom kolere, koz in malarije (Ur. I. SFRJ št. 55/75). To opozorilo velja vsem, ki imajo namen zasebno, službeno ali organizirano potovati v te dežele. Od ..bližnjih" dežel, kjer razsaja kolera, naj navedemo Alžir, Kenijo, Sri Lanko, Tanzanijo itd. Nevarnost okužbe pa obstaja v Iranu, Jordaniji, Pakistanu itd. Spisek je seveda neprimerno daljši, zato ne bo škodilo preverjanje pred odhodom v posamezno, zaradi kolere ogroženo deželo. SMUČANJE NOVO MESTO — Novomeški turistični poslovalnici Globtour in Kompas imata na voljo smučarske programe za sezono 1983/84 kamor sodi tudi program obiska XIV. olimpijskih iger februarja 1984. Podrobnosti boste zvedeli v poslovalnicah. PRAZNIK OBČINE SEVNICA PRAZNIK OBČINE SEVNICA strojegradnja, konstrukcije in montaža n. sol. o. Tozd tovarna lahkih metalna konstrukcij Krmelj VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OSTALIM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE SEVNICA IN SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJE SODELOVANJE! GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA SEVNICA p. o. 68290 SEVNICA Trg svobode 1 telefon: 81-124, 81-370 60STINSK0 PODJETJE SEVNICA KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA SEVNICA ČESTITA VSEM OBČANOM ZA OBČINSKI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA ZA OBISK V SVOJIH GOSTINSKIH IN TRGOVSKIH LOKALIH! STROJNA TOVARNA TRBOVLJE TOVARNA RUDARSKIH GRADBENIH IN TRANSPORTNIH STROJEV TER NAPRAV TOZD TOVARNA KONSTRUKCIJ SEVNICA OB PRAZNIKU OBČINE SEVNICA KOLEKTIV TOVARNE KONSTRUKCIJ SEVNICA ČESTITA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM. DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM! arah. pokrajina šahlšfl kasparov , it. . izdelovalci gosli z.ime tvorec arianizma lantan tuje z. ime nagrada v krško Iz zajetnega kupčka poslanih rešitev je žreb potegnil rešitev,-ti jo je poslal ANTON NOVAK •z Krškega. Za nagrado smo mu Poslali sloviti roman „Islandski jvon" Halldorja Laxnessa, Nobelovega nagrajenca. Pisatelj si Je veliko svetovno nagrado j®služil za živo in močno epiko. Nagrajencu želimo obilo razvedrila ob branju. Za ostale pa 'Mja, naj poskusijo srečo ta kden. Rešijo naj našo malo Ogradno križanko, rešitev pa Pošljejo na naslov: Uredništvo dolenjskega lista, Glavni trg 7, ^anka^10 s pr*p*som Brezčustveni ljudje so izpolni večino največjih nalog v Rodovini človeštva. M. TWAIN Vsak nosi svojo pravico v ^oji pesti in svoji glavi. I. CANKAR Življenje je studenec slasti; arnPak kjer pije tudi sodrga, so vsi vodnjaki zastrupljeni. F. NIETZSCHE Otroci smrti smo. S.HEDAJAT Oslom je ljubša slama kakor zlato. HERAKLIT Zdravniki med mučitelji OZN navaja, da dovoljujejo mučenja v 51 državah — pri mučenju sodelujejo tudi zdravniki — Kršenje ko- deksa_________________________________ Nihče ne ve-, koliko je še mučenja Po svetu, koliko ljudi trpi barbarsko r*ynanje, da bi iz njih izsilili ali Pit nanj a ali jih utišali. Nihče tudi **nesljivo ne ve, koliko zdravnikov Je udeleženih v teh nečloveških ^vnanjih, ki so skregana z zakoni večnosti in samega zdravniškega t^u. Združeni narodi navajajo, da ovoljujejo mučenje kar v 51 “risvah, medtem ko Amnesty Inter-n*tional navaja malo nižjo številko ,"41. Zdravniki, ki so po nekaterih ■Podatkih soudeleženi pri mučenjih, “dajo predvsem nalogo, da ugo-tevljajo, koliko mučenja lahko posameznik še prenese, ne da bi Mučiteljem med torturo izdihnil, jftjthova naloga je tudi, da napišejo *žne mrliške liste za ljudi, ki jih ^Pravijo s sveta,, da pomagajo mu-lteUem pri izmišljanju še hujših Muk, denimo, kako zviti na najbolj ooleč način že zlomljen ud ipd. onekod zdravniki dsyejo zapomi-°m in nezaželenim osebam na-Padna zdravila, kar povzroča telesne 1,1 duševne muke. Vse to je hudo grozljivo, zato Nekateri v Svetovni zdravniški zvezi Pravijo, da najbrž ne gre za zdravni-e> marveč za pripadnike režimskih Nov super čip Manjša, a sposobnejša Računalniška »skladišča” Čeprav super čipi zadnje 8®neracije, ki služijo v računal-Jhških sistemih kot spominski hranilniki, še niso niti dobro Prišli v vsakdanjo rabo, so Načrtovalci novih super spomin-"rih čipov že izdelali naslednjo Seneracijo teh nadvse pomemb-računalniških elementov, ki poslej najboljše presegajo za dyakrat. Nedavno čudo računalniške tehnologije 256 K-bitni spominki super čip, kije lahko shranil . ~®trt milijona enot računalnikih informacij, je zasenčil 512 K-bitni super čip, s katerim je Mogoče „uskladiščiti“ kar pol Milijona informacijskih enot. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA sv.pis. mesto npva gvineja poziv .m. Italije angi.ž. ime tur, mesto pomožni duhovnik am.rn.ime natrij vrsta socvetja pretipkanje s' flirežc rod kopitarjer nekd. Ijubljana napad njorke plod leske leskovac tuje m. i m e lat. jaz emeritus vas mor. sesalec vrsta beljakovini vetrnica policij, ki se le izdajajo za zdravnike ali pa imajo nekaj zdravniškega znanja. Vendar pa zbrani podatki, izjave mučenih in druga pričevanja žal kažejo, da so tudi pravi zdravniki udeleženi pri nečloveških početjih. Navsezadnje pa to ni nič novega, saj polpretekla zgodovina (koncentracijska taborišča) pozna takšna ravnanja. Hipokratova prisega in kodeks Svetovne zdravniške zveze sta jasna: zdravniki ne smejo svojega znanja posojati mučiteljem, a žalostna resničnost tega sveta je, da sta za nekatere tudi ta prisega in etični kodeks le mrtev papir. Čeprav nobena vlada ne bo javno priznala, da se na njenem ozemlju dogsga kaj takšnega, pa je primer Čila kar zgovoren. Čile je že nekaj let v središču svetovne pozornosti, kar se mučenj tiče. Amnesty International je lanskega avgusta podala poročilo, da je mučenje običajno in stalno v Pinochetovem režimu. Šele letos pa so stekle prve preiskave o udeležbi zdravnikov pri mučenju zapornikov. Vodi jih čilska zdravniška zveza Colegio Medico. Preiskave tečejo počasi in malo verjetnosti je, da bo formalno ukrepanje čilskih zdravnikov kaj dosti spremenilo. In kaj zdravnike sili v sodelovanje pri mučenjih? Nekaj strah, da bi sami ne postali žrtve, nekaj pa tudi lojalnost do režimov. MiM (Vir: Newsweek) Nemi zakoni V zakonu pogovor zamre Po osmih letih zakona si mož in žena nimata več kaj povedati. Do te žalostne ugotovitve je prišel nemški profesor Hane Juergens, ki je izprašal 5.000 zakonskih parov o njihovih pGgovornih navadah. Poglejmo nekaj njegovih ugotovitev! Po dveh letih zakonskega staža nemški zakoncfposve-te medsebojnemu pogovoru dve minuti pri zajtrku, nekaj več kot 20 minut pri večerji in še nekaj minut v postelji. Po šestem letu zakona se ves pogovor skrči na vsega 10 minut na dan. Po osmih letih samo še tu in tam pade kakšna beseda. Zavlada molk kot med tujci. „Zakonski pari, ki mi ne verjamejo, naj si kupijo štoparico in izmerijo čas, ki ga prežive v pogovoru z zakonskim sodrugom," je izjavil Juergens na tiskovni konferenci. »Rezultati bodo porazni," je še dodal. Pri nas je najbrž le drugače. Upajmo, da si imajo naši zakonci kaj več za povedati, saj navsezadnje tudi pregled novih cen vzame vsakodnevno nekaj časa, če že druge, zanimivejše teme ni. „flngel varuh” Elektronska naprava bdi nad življenjem otrok Odkar se medicina srečuje s sindromom nenadne smrti (SIDS), ki pokosi nekaj tisočev dojenčkov vsako leto, se zaveda tudi svoje nemoči pred tem pojavom. Samo v Zahodni Nemčiji so lani ugotovili 2.000 primerov takšne smrti, ki nastopi zaradi nenadnih težav z dihanjem. Dojenčki tako med spanjem prenehajo dihati in se zadušijo. Rešitev bi bila le, če bi pravočasno opazili dihalne težave, kar pa je praktično nemogoče, saj se ne da vso noč bedeti pri otroku in gledati, ali še diha. Cesar ne more človek, lahko opravi stroj. Tako so pri Siemensu izdelali prSvega elektronskega čuvaja otroškega spanca, ki je preprost in v ničemer ne moti dojenčka. Siemensovi inženirji so izdelali izjemno občutljiv detektor gibov, ki ga položijo starši pod žimnico v otroški posteljici. Detektor zazna tudi najmanjši gib dojenčkovega telesa, se pravi, da zaznava tudi dihanje. Ce pride do nenadnega prenehanja vseh gibov, naprava mroži alarm. Tako je mogoče dojenčku takoj nuditi prvo pomoč in ga rešiti ;skriviiostne smrti v spanju. 4 *4 4 4 *4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 5 S S I * 4 4 4 4 4 4 ■ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 5 I 4 VAŠA ZGODBA DVA ODRA let na hribčku, v vasi . Dolga kakšnih 20 moških Hiša Radanovičevih je stala že 230 Jereslavec. Hiša kot vse druge kmečke hiše. korakov in polovico manj široka. Bilo je nekaj let po osvoboditvi, natančneje leta 1949. Babica in dedek sta popravila hišo, čeprav je to zahtevalo grozen napor. Spet je odmeval otroški smeh. Bilo je kot pred devetimi leti. Najmlajša hči Marija, ki je imela 6 let, je hranila kokoši. Skratka, vsak je imel svoje opravilo. Tiste dni bi se bil moral vrniti sin Ivan iz Ljubljane. Rahlo je že vse skrbelo, še posebej očeta in mater. Bilo je okoli enajste ure zjutraj. Ivan je prišel. Vsi doma so si oddahnili, kajti nevarnost je še vedno prežala; še vedno so po deželi hodili sovražniki. »Dober dan!“ »Dober dan, Ivan. Kako je? Kje si bil tako dolgo? “ »Oče, nevarnost preži. Vstopimo v kuhinjo in se pogovorimo." Vstopili so v kuhinjo. Otroci so ostali zunaj. »Poglejta, pištolo sem kupil. Ni bila draga.* »Je prazna, Ivan? “ »Da, mama, prazna je. Bodi brez skrbi!" Majhna pištola se mu je svetila v rokah. Nenadoma je počilo. Naboj je odletel mimo babice in zadel dedka v trebuh. Obrazi so prebledeli. Mati in sin Ivan sta okamenela, nekdo od otrok je zbežal po sosede. Dedek je padel, a mrtev ni bil. Ivan pa je odšel skozi vrata, a tega ni nihče prisotnih zapazil. Dedka so naložili na voz in stari lesenjak je oddrdral proti brežiški bolnišnici. Doma so bili v pričakovanju, da bo dedek preživel, bili pa so še v večjem strahu, da bo ranam podlegel. Naslednji dan je hči Ana (sedaj moja mati) odšla k telefonu, da bi povprašala, kako gre očetu. Ljudje govorijo, da so jo slišali jokati. Vsa vas je vedela, kaj se je zgodilo. Dedek, ki jih je imel komaj 44, je umrl. Ivan se je ves ta čas skrival na podstrešju sosedove hiše, le da tega ni nihče vedel. Iskali so ga povsod, bali so se zanj. Vedeli so, da sta bila z očetom najbolj povezana. Tudi on je slišal svojo sestro jokati. Odločil se je in se ustrelil. Sosedje so slišali strel, odhiteli na podstrešje in v krvi našli 19-letnega Ivana. Babica je bila brez besed, brez solza. Živela je v nekakšni megli. Slika, ki jo je vedno spremljala, sta dva mrtvaška odra in na njima dva močna kmečka fanta, njen ponos, njena ljubezen. Leta so tekla. Babica je hodila na grob in pretakala solze. Bila je močna. Izgubila je moža, sina; ostalo ji je še deset otrok. Dan za dnem je ta pridna žena hodila na delo drugam. Vse je naredila, da bi prehranila lačna usta. Otroci so odraščali in odhajali v svet. To so bili močni kmečki otroci, katere sta odlikovala pridnost in junaštvo. Ponosna je bila nanje in je še. Tudi danes stoji hiša v Jereslavcu, a to ni več tista stara, nizka kmečka hiša. Namesto nje stoji nova. Po dvorišču se ne sliši smeh desetih otrok, ampak samo moj smeh. Babica pa jih ima že 77 in se dobro drži, čeprav je mnogo pretrpela. Spominja pa se tistega hudega leta in takrat ji privrejo solze v oči. LIDUA RADANOVIC Kapele % * S * S s * s * * s s * * * * * * * I s I 5 I i i N % V * s s s S s % OBJAVITE SVOJO ZGODBO! Do 1. decembra letošnjega leta, se pravi še cel mesec, imate čas, da pošljete na naslov: Uredništvo Dolenjskega Usta, Glavni trg 7, Novo mesto, zgodbo iz vašega aU drugega življenja ali pa izmišljeno pripoved. Pogoj je le, da je res ■ izvirna in da ne presega treh tipkanih strani z normalnim razmikom med vrsticami, to je okoli 90 vrstic. Tričlanska komisija bo vse dospele zgodbe prebrala, ocenila, nato pa podelila 3 denarne in 10 knjižnih nagrad. 1. nagrada 2.000 din 2. nagrada 1.500 din 3. nagrada 1.000 din Poleg nagrajenih bomo vse objavljene zgodbe ob objavi honoriraU s 300 dinarji. Priložnost imate, da natisnete vašo zgodbo v rubriki, ki je namenjena ram, dragi bralci. Še je čas. Napišite zgodbo, mi jo bomo objaviU, po želji podpisano z izmišljenim imenom. 112 Jmu z Irtirna V Črtice in povesti iz n F0RTUNAT0V Novi čip so izdelali inženirji I“M. Ploščica z izjemno tenkim težjem, katerega debelina ne presega petdesetinke premera človeškega lasu, ni nič večja od otroškega nohtka. Pa je vendar čip še enkrat sposobnejši. Seveda novi čip še ni v jjporabi, saj je komaj zagledal Neli dan, vendar pa račulaniški strokovnjaki menijo, da bo Prišel v uporabo že prihodnje teto, kar pomeni, da bodo imeli Na voljo še hitrejše in še sposobnejše računalnike. Obetajo se torej novi pomemb-Ni koraki naprej v robotiki, komuniciranju in pri razvijanju Umetnega razuma. Ali hitro se razveseli znova in pravi s sladkim glasom: „0 ne, jaz ne pojdem v grob. V grobu pustim vas. ki ostanete na zemlji. Prava prostost stanuje samo v nebesih. Bila sem zakopana, zdaj šele bom začela v resnici dihati in živeti. V hišo pride mati. Ta hip se zasveti Franjin obraz, zamaknjena začne gledati kvišku in prosi, da naj jo preoblečeta v praznično opravo in na glavo naj ji deneta tisti venec, ki ga je nosila takrat, ko je bila obljubljena svojemu preljubemu Bogu. Ana in Mana se spogledata, ne vede, kaj pomeni prošnja, ali jo radi poslušata in jameta preoblačiti. Franja gladi in boža z eno roko mater, z drugo prijateljico. Napravljena začne upirati oči kvišku in sklene roke. Zarja na obrazu dobi čudovito živo in krasno podobo. Z močnim glasom zakliče Franja: »Prisrčna hvala obema! Zdaj je vse dobro... že vidim raj odprt in procesijo nebeških svatov, ki gredo po angelsko nevesto." To so bile njene zadnje besede. Strežajki se kmalu prepričata, da je Franja mrtva. Žalost celo rodovine in dobre Mane se more komaj misliti, nikar dopovedati ali popisati. | FRANJA i > Vseh svetnikov dan sem obiskal, vsako leto tri 1 grobe. jj Najprej sem korakal na šmihelsko pokopališče, J slabe pol ure od Ngvpga mesta, Tu stoji zraven mrtvaške kapele na desni strani kamniten spomenik, ki ni ravno popolnoma boren, ali tudi ne čisto nič sijajen. Na njem se bere nemški napis: Julie, Edle v. — Scheuchenstuel — Geb. Primitz — Praesidentensgattin — Geb' am 30. Mai 1816 — Gesf. am 2. Februar 1864. — S/e ruhe im Frieden! Dolgo sem stal ob grobu in premišljeval tožno usodo pokojne gospe in slovenskega naroda. Nikoli nisem opazil, da bi se bil še kdo drug brigal za to slavno gomilo; nikoli se mi ni pridružil noben znanec, noben domoljub; živi rod je pozabil Primičevo Julijo! Prelepo sem videl ta dan ozaljšane druge grobe, njenega ni obložil nihče z ruševjem, ni nakitil nihče z zelenim mahom in cvetočim vencem, nobena svetil-nica se ni prižgala na njem. Ali nekak spomin sem našel vendar vsako leto. Iz drobnih, belih kamenčkov je nekdo naredil na očiščenem gričku majhen križ. To je bilo vse. Mož, čigar dolžnost je bila, skrbeti za olepšanje groba, mi je rekel skoraj zaničljivo: »Jaz dobivam za to reč dva goldinarja na leto, pa dajem par grošev hlapcu, naj opravi posel, kakor zna in hoče." Te besede so me sicer zbodle in razžalile, ali kmalu sem se utolažil in sem pomislil: Kaj je treba svetilnice na grobu, katerega obseva žarko sonce slovenske poezije? Čemu bi se pokladaie venljive cvetlice na to gomilo, katero pokriva vedno zeleni, vse veke dišeči venec Prešernovih sonetov? Napotil sem se potem nazaj na novomeško grobje. Postal sem zopet na desni strani mrtvaškega hrama pred prostim križem, na katerem je napisano: . Gospod Andrej Metetc korar vmerl 3. aprila 186. (zadnjo številko in konec sta izbrisala dež in čas). r * smr * jm* a Zakaj pač me je mikala med stotinami drugih prav njegova gomila? Rajnega gospoda so zaničevali, celo tovariši (veliki posvetnjaki) sogazasmehovali in govore o njem še dandanašnji z nekim porogljivim omilovanjem. Pravijo, daje bilo to, kar je delal, dostikrat kaj otročje in smešno in sploh prav čudno. Gospoda, ne sodite prenaglo. Tudi v življenju aposteljnov in prvih kristjanov nahajamo veliko dejanj in zgodb, ki se zde jako čudne nam, njihovim mlačnim, onemoglim in ž eno besedo nevrednim naslednikom. Ne ljubi se nam pomisliti, da so ti čudaki zavrnili v novo kolotečino zgodovino sveta, da so posušili celo morje bridkih solz z nebeško mano svojih besed in zgledov, da so navdušili človeštvo za nove ideale, katerih krasoto in veličast so se najvišji duhovi helenskega plemena komaj drznili slutiti. Možaka dela značaj, in značaj se mora presojati in meriti po globokosti prepričanja in po stanovitnosti, s katero se varuje in brani to prepričanje do zadnjega vzdiha, do hladnega groba. Meterčev značaj je bil, da je to, kar je učil, spolnjeval sam neprenehoma, brez spotike,£rez nade in brez straha. Nas slabotnike trpinčijo in zapeljujejo vsakovrstne strasti, niti mar nam ni, da bi se zoper nje dvigali in vojskovali. Metercu niso tekli dnevi brez skušnjave, kakor sploh nobenemu, ali bojeval se je z njimi tako resno in zmagovito, da je zadušil v sebi vsako grešno poželenje, vsak zemeljski nagib, vsako strast, vsako napačno in posvetno nagnjenje. Kakor oster je bil sebi, tako angelsko milega in usmiljenega se je vsek-dgr kazal proti drugim POTA Samopostrežba brez primere Miličniki in inšpektorji našli na posestvih v Lokvah in Dragatušu odprte hleve, celo odprte pisarne, bloke za malico in blok žigosanih naročilnic ČRNOMELJ, SUHOR, VINICA - Še dobro so nam v spominu porazni rezultati spomladanske akcije v nekaterih novomeških delovnih organizacijah, ki je odkrila skrajno nepripravljenost nekaterih na morebitne nesreče, nepoučenost tistih, ki bi morali prvi ukrepati, in še kaj. Žal je podobne ugotovitve ponudila tudi akcija, ki sojo te dni v Črnomlju, Vinici in na Suhorju izvedli člani črnomaljskega štaba civilne zaščite, miličniki ter veterinarski, elektroenergetski in požarni inšpektor UIS Novo mesto. tozdu v Vinici, kjer lahko ob izpadu električne energije pride do nesreč, saj avtomatski vklop zasilne razsvetljave v takih primerih ne deluje. dežurni poročajo POŽAR ZARADI KRATKEGA STIKA - Pri Vasičevih v Gorenji Straži je 3. novembra gorelo. Vse kaže, da je požar nastal zaradi kratkega stika na priključku hladilnika na električno omrežje. Ogenj je hladilnik povsem uničil, zraven pa še nekaj delovnega pulta. Gmotno škodo so ocenili na 50 tisočakovfV času požara je bilo stanovanje prazno. ODNESEL ZLATNINO IN RA- Na posestvu črnomaljske KZ v Lokvah so udeleženci akcije našli odprto pisarno, v njej pa odklenjene predale pisalne mize in omare. Da bo mera polna, so bila v predalih shranjena stara prometna dovoljenja, bloki za malico in celo blok s štampiljko KZ Črnomelj žigosanih naročilnic. Inšpektoiji bi si lahko brez težav privoščili obilno pojedino. V taistih predalih so bili vsem dostopni tudi ključi rezervoarjev za hrambo nafte, ključi garaž, medtem DIOKASETOFON - Prejšnji, teden je neznan tat obiskal Črnomaljca Jožeta Matka. Iz hiše mu je odnesel nekaj zlatnine, radiokasetofon in namizni vžigalnik. Matko je oškodovan za preko 40 tisočakov. OB BENCIN IN KOKOSI - V noči na 1. november je bil pri Grandovih na Dobravi tat. Iz osebnega avtomobila je najprej iztočil okoli 7 litrov bencina, nato pa se je sprehodil še do kumika. Tam je zavil vratove desetim kokoškam. TAT V GOSTILNI -l 4. novembra je bil tat na delu v gostilni Štampohar v Gradcu. Gostilničarka je v torbici pogrešila 10 tisočakov. IZGINILO KOLO Z MOTORJEM - V soboto zvečer je Mirsadu Marušiču iz Črnomlja izginilo kolo z motorjem, ki gaje hranil v kleti PRAZEN KURNIK - V noči na 6. november je iz kumika Marije Glavan v Dolenji Straži izginilo kokoši. Tatu še iščejo. ?oe OB 6.000 DIN MIRNA - Prejšnji teden je po trebanjskem koncu „operiral“ očitno dobro izurjeni tat. To je med ostalimi občutil tudi Jože Sepic z Mirn; ki je v svojem stanovanju na el prazen kuhinjski predal. Izgubo žlic ali vilic bi nekako še prebolel, toda iz predala je izginilo 6 tisočakov gotovine. IZGINILA ELEKTROMOTOR IN KABEL BREŽINA - Med 5. in 6. novembrom je z delovišča silosov v Brežini pri Brežicah izginil elektromotor, z njim pa še i metrov električnega kabla, 'ančevska UTVA je oškodovana za 3.000 din. PO DOLENJSKI DEŽELI • Kako hudo lakoto so morali trpeti tatovi, ki so se prejšnji teden klatili po Podgori in Dolenji Straži, najbolje kaže naslednji primer. Najprej so se lotili svinjaka Leopolda Pavčka iz Podgore. Brez večjih težav so bili kos 20 kilogramov težkemu prašičku, ki so ga odnesli s seboj. V spomin na pokojnika so lastniku pustili le nekaj dobro oglodanih kosti v bližnjem gozdu. Isto noč so iz kumika Alojza Lukšiča v Dolenji Straži izginile še tri kokoške, tatovi pa so iz shrambe vzeli tudi 2 litra žganja in 6 kilogramov fižola. Miličniki so med dogodkoma hitro našli povezavo. Pravzaprav to ni bilo posebno težko, saj je bilo v gozdu ob ostankih prašičje pojedine moč najti tudi nekaj neprebavljenega fižola. • Zaman se je 2. novembra trudil Franc Novak iz Hudej, da bi spravil svoj traktor v pogon. Na koncu se je moral sprijazniti z dejstvom, da so mu tatovi ponoči ukradli akumulator. • Da so določene živalske vrste na Dolenjskem že resno ogrožene, kaže tudi naslednji primer: kumika Bogdana Novaka in Janeza Petka na Mimi sta ostala brez desetih kokoši, ki se jim je v tatinski malhi pridružil še zajec. • Mira Klemenčič iz Gradca je prejšnji petek na vrvi ob stanovanjski hiši sušila perilo. Zjutraj je bila vrv prazna. Miličniki so ugotovili, da perila ni pobrala Klemenčičeva. ko so bili ključi traktorjev kar v~ vozilih. Res nenavadna in nevsakdanja samopostrežba! Skrajno neodgovornost so potijevali še odprti hlevi, iz katerih bi lahko tisto noč vsak odpeljal žival. Tudi na posestvu v Dragatušu bi si lahko traktor izposodil vsakdo. Ključi so bili v vozilih, ta pa garažirana pod odprtimi seniki in za nameček še poleg kupov sena in slame. V poročilu o ogledu tega posestva je bilo dodano tudi, da skladišče nafte ni zgrajeno v skladu s predpisi, zaradi malomarnosti pri pretakanju pa je moč najti nafto tudi na tleh okoli skladišča. In še to: skupini navzlic klicanju in prižiganju luči ni uspelo na posestvo celo uro priklicati nikogar, tako da ji ni preostalo drugega, kot da se obme na direktorja delovne organizacije in ga seznani z zares poraznimi ugotovitvami. Iz tozdIGM na Suhorju le opozorilo, da električna napeljava ni v redu, podobno kot v Novoteksovem Dosedanje izkušnje kažejo, da bo imel zaradi vsega naštetega največ dela sodnik za prekrške, napisane pa bodo tudi ovadbe javnemu tožilcu. Oba bosta zoper kršitelje zanesljivo ukrepala, manj zanesljivo pa je, da bodo ukrepali tisti, na katere te ugotovitve tudi letijo. Kajti v KZ Črnomelj - so bdi, denimo, za takšne pomanjkljivosti in napake že obravnavani pri sodnikih. B. BUDJA H • f.: m&mRBBi VEČ NA VAJAH, MANJ PRI POŽARIH - Letošnji mesec požarne varnosti so v Posavju izkoristili za temeljito ..inventuro" io preizkus usposobljenosti ekip. Rezultati so dobri, saj večjih požarov v industriji že dolgo ni bilo, zasluge za to pa gredo tudi preventivnemu delu. Na posnetku: moštvo sevniškfli gasilcev „v napadu11. (Foto: A. Železnik). Direktor izsilil kredit? Vložen zahtevek za preiskavo zoper Lojzeta Ratajca POPRAVEK ejšn „Sin Pri zapisu v prejšnji številki DL pod naslovom „Sin streljal na očeta“ je pomotoma zapisano, da bpdo delavci krške UNZ podali kazensko ovadbo tudi zoper Antona Živiča. Kot so pojasnili iz krške UNZ, bo ovadba napisana le za Miroslavo Živič. PADFL 7 ZASILNEGA ODRA ŽUPJEK - 5. novembra se je pri Župjeku zbijanju montažne hišice v : pri Globokem hudo poškodoval 49-letni Anton Bibič iz Dedne vasi pri Pišecah. Kot delavec rudnika Globoko je pomagal pri tem delu, ko pa je stal na zasilnem odru, se je zlomila deska in je padel na betonska tla. Hudo poškodovanega so ga prepeljali v ljubljanski Klinični center. NOVO MESTO - Temeljni javni tožilec iz Novega mesta je te dni vložil pri preiskovalnem sodniku zahtevek za preiskavo zoper Lojzeta Ratajca iz Trebnjega. V zahtevku je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje zlorabe samoupravljana s tem, ko je „z zlorabo položaja vplival na to, da je samoupravni organ v podjetju sprejel odločitev, s katero je bfl kršen samoupravni splošni akt.11 Že od novembra 1981, ko se je kot direktor zaposlil v novomeški Kmetijski zadrugi, naj bi Lojze Ratajc raznim samoupravnim organom v podjetju postavljal vprašanje o dodelitvi kredita, ki bi ga porabil za stanovanjsko gradnjo. Utemeljen sum podkrepljuje dejstvo, da se je na razpis za dodelitev 400.000 din kratkoročnega kredita pri zadružno-hranilnokreditni službi javil Lojze Ratajc sam, le nekaj tednov kasneje pa je bil v delovni skupnosti skupnih služb Kmetijske zadruge objavljen drug razpis za stanovanjsko posojilo. Na razpolago je bilo 300.000 din, razdelilo pa sijih je 5 kandidatov od sedmih prijavljenih prosilcev. Vsi so tudi izpolnjevali v samoupravnem sporazumu o ureditvi vprašanj skupnega pomena iz medsebojnih raz- KDOJE UKRADEL BMW? PEŠEC PRED AVTOMOBIL BOŠTANJ V noči na 5. november je nekdo iz zaklenjene garaže v Dolnjem Boštanju 29 pri Sevnici ukradel osebni avto BMW, registrska številka NM 617—50. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v stanovanjsko hišo Jožeta Lindiča v Boštanju. Miličniki in kriminalisti so že ugotovili, kdo je osumljenec, vendar je v času, ko to poročamo, še na begu. METLIKA - 4. novembra popoldne se je Anton Kralj iz Geršičev iz Črnomlja pripeljal v Metliko, tam pa mu je v križišču Cankarjeve ulice in Ceste brarstva in enotnosti stopil pred vozilo 72-letni Jože Simonič iz Dolnje Lokvice. Prišlo je do nesreče, v kateri je bil Simonič huje ranjen. Pripeljali so ga v novomeško bolnišnico. Z mesom plačane zdravniške usluge Podkupljivost brežiškega zdravnika Zdenka Willerja ni poznala meja — Umazana le ena halja? BREŽICE - Ko smo pred štirimi leti pisali o vloženi obtožnici zoper 60-letnega predstojnika pljučnega oddelka brežiške bolnišnice Zdenka Milerja, je zapis dvignil precej prahu. Resda so bila nekatera v obtožnici navedena dejstva za marsikoga presenetljiva, toda kaj potem reči ob dejstvih, ki jih je nesporno potrdila obravnava pred senatom - predsedoval mu je sodnik Klavdij Kofol - brežiške enote temeljnega sodišča iz Novega mesta? Izrečena sodba trinajstih mesecev zapora in plačilo desetih tisočakov kazni še ni pravnomočna, bojda ji bo ugovarjal celo sam Zdenko Miler, toda dejstva bodo zagotovo ostala neizpremenjena. Preden pogledamo dejanja, za katera je Miler dobil ter kazen, še zapišimo, da je dva v obtožnici očitana primera tožilec umaknil, za dva pa je bila izrečena oprostilna sodba. Zdravnik je zahteval plačilo. Ko mu je Kojs izročil stotaka, je pljučnega oddelka denarnico in vzel še Zdravniku Zdenku Willerju, ki se je zaposlil v brežiški bolnišnici je zapos kot predstojnik pljučnega oddelka 1. maja 1976, je obtožnica očita- la, obravnava pa dokazala, kazniva dejanja neupravičenega sprejemanja daril, nadalje kaznivo dejanje oderuštva in kaznivo dejanje zlorabe položaja. Najprej k sprejemanju ustregel, še prej pa mu je morala izročiti 500 din. Sicer pa tudi Zdravljenje za Kunškovo ni bilo zastonj: WiUeiju je morala dati 15 steklenic vinjaka, 6 kilogramov čebule in nekaj kave. Jožefa Kristančič, ki se je prav tako zdravila na pljučnem oddelku je lahko šla z dovoljenjem Zdenka Wilieija poleti 1977 večkrat domov, toda ne zastonj: Kot je pokazala obravnava, je Willer leta 1976 med drugimi zdravil tudi Silvestra Kunška, od katerega pa je za protiuslugo, ker je lahko ob sobotah in nedeljah odhajal domov, zahteval in tudi prejel najmanj 15 litrov vinjaka Cezar. Leto kasneje je bil na zdravljenje v brežiško bolnišnico sprejet Anton Černelič, vendar sprejem ni bil zastonj: Černeličev sin je moral Willerju prinesti 40 litrov vina. Zdravniku pa to še ni bilo dovolj. 11. ffffija se je sam povabil na dom Černeličevih, kjer so ga morali pogostiti, ob slovesu pa mu izročiti dve 5 kilogramov težki prekajeni svinjski rebri. Med Willeijevimi bolniki je bila oktobra 1977 tudi Terezija Kun-šek. Zdravnika je med zdravljenjem prosila, če jo pusti domov, da vidi svoje otroke. Willer ji je zdravniku je morala za to izročiti 60 jajc, 50 litrov vina, 10 litrov domače slivovke, 2 domači kokoši in 20 kilogramov fižola. Da bo mera polna, jo je Zdenko Willer jeseni iz bolniške postelje poslal domov, da mu nakoplje 100 kilogramov krompirja. Tudi Franc Krošelj je moral zdravniku Willeiju drago plačati usluge. Za to, da mu je dovoljeval izhode domov, je Willerju izročil skupaj 8.000 din, hčerka pa mu je morala izročiti to je bilo poleti leta 1978, večjega odojka. V svoji predrznosti je šel Willer celo tako daleč, da je junija od Krošljevih zahteval, naj mu v krušni peči spečejo kruh, dajo meso in jajca, kar vse bo potreboval na dopustu, na katerega se je odpravljal. V oktobru 1977 je k Willerju prišel Jože Kojs na slikanje pljuč. predstojnik sam segel v 200 din. Med 9. januarjem in 21. aprilom 1979 se je pri Willerju zdravil Avgust Malus. Med tem časom se je \Viller sedemkrat odpravil k njegovi ženi pod pretvezo, da ga pošilja njen mož, in tako dobil 45 litrov vina. Še najbolj pretresljiv je tale primer. Anton Lisec, ki se je med 15. septembrom in 9. februarjem zdravil pri Willerju, je imel nekega dne težave z dihanjem. Zdravnika je prosil, naj p da pod kisik. Willer je to storil šele, ko je dobil dva stotaka. Sicer pa je morala tudi Liičeva žena za „boljše usluge" večkrat plačati po 100 din, mimo tega mu je izročila še 3 kilograme fižola, 3 kilograme svinjskega mesa, 10 jajc in liter žganja. Za odpuste domov je Marija Lepšina Willerju skupaj izročila tisoč din, enak znesek za občasne odhode domov tudi Jože Cizelj, Alojzija Švajger je morala za vsak napisani recept Willerju odšteti med 200 do 300 din, enkrat ji je sam segel v žep po petstotaka, ob odpustnici pa mu je morala plačati 1.000 din. Posebno naročilo zdravnika Willeija je imela tudi Veronika Cimski. Ob vsakem pregledu je morala s seboj prinesti vino; skupaj je tako Willerju izročila najmanj 20 barber, jeseni pa mu je morala dati še 6 kilogramov mesa. Tudi vsak Willerjev obisk na domu je bil drag, med 200 in 500 dinarji, ob sprejemu Cimske v bolnišnico pa je morala hčerka prinesti zdravniku jajca, kokoši in koline. Ob tem še to, da ji je vsako nočno dežurstvo zaračunal s tisočakom, enak znesek pa je morala dati za odpustnico. Poleg vseh naštetih sta bila ob dfenar zaradi podobnih plačil še Anton Cizi in Marija Dimič. Poglejmo nadalje, kaj se je skrivalo pod prav tako'dokazanim kaznivim dejanjem oderuštva. 24. februarja 1978 je bolnik Pavel Božičnik ob odpustu iz bolnišnice zaprosil Willerja, da mu priskrbi taksi, ker pač nima prevoza do doma. Namesto taksija je Willer poklical svojo znanko, s kat atero sta potem Božičnika odpeljala domov, za pot pa računala 1.600 din. Najdražji taksi bi za 25 kilometrov poti med Brežicami in Malim Kamnom računal 3 stotake. In zakaj zloraba položaja? V avgustu 1978 se je moral Stanko Stadler, Ki je ležal na Willerjevem oddelku, preobleči, iti domov po orodje in nato skupaj z Willerjem v njegovo hišo v Zagreb, kjer je moral opravljati razna mizarska dela. To se je ponavljalo tri dni zgodilo pa se je celo, daje zaradi dela do poznih nočnih ur Stadler zamudil avtobus iz Zagreba do Brežic (Willer ga je namreč napotil nazaj kar na avtobus) in je moral prenočiti v Willerjevi kle-ti(!>. Zjutraj sta nato skupaj odšla do Brežic, vendar ga je Willer odložil že pred mestom in je moral Stadler ■ pot nadaljevati domov, da odloži orodje, in nato še v bolnišnico. Za to delo mu ije :50 Willer vsakodnevno plačal 2! din. Ali je k vsemu temu sploh še potrebna kakšna beseda? Morda le to, da je bil Zdenko Willer za podobna dejanja že kaznovan in da kakšnega obžalovanja na obravnavi ni kazal. Sodišče je svoje delo opravilo, sodba je izrečena. Toda, je Wilier umazal samo svojo zdravniško haljo? g BUDJA merij v združenem delu v KZ Krka zahtevane pogoje. Lojze Ratajc teh pogojev po navedbah zahtevka za preiskavo ni izpolnjeval niti napisani prijavi ni predložil v sporazumu zahtevano dokumentacijo, pa vendar mu je delavski svet DSSS zaradi pritiskov in vztrajanj, na zahtevi po posojilu letošnjega 5. maja na svoji • seji, prisostvoval ji je tudi Lojze Ratajc, kredit v višini 400.000 din dodelil Čeprav bi kot direktor KZ Krka in vodja DSSS moral skrbeti za zakonitost poslovanja in vseh sprejetih sklepov, je, kot piše v zahtevku za preiskavo, izsilil sprejem proti-samoupravne odločitve. B. BUDJA PADEL ČEZ ŠKARPO IN S§ UBIL ' VELIKA LOKA - Zadqji oktobrski dan se je smrtno ponesrečil 73-letni Franc Krištof iz Kriške rebri pri Veliki Loki-Krištof je bil tisti večer na obisku pri Kužnikovih v Kriški rebri, kjer je pomagal pri spravilu drv. Ko pa se je v mraku vračal domov, je padel čez škarpo in se pri tem tako hudo ranil po glavi, da je poškodbam podlegel." ZGORELE SVINJE IN OSTREŠJE ČREŠNJICE - 1. novembra ob 3. uri zjutraj je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Jožeta Žič-tjicah 67 kaija v Črešnjicah 61 pri Brežicah. Ogenj se je pojavil v delu svinjaka, kjer je prebivala svinja z osmimi mladiči. Požar je živali pomoril, poleg tega pa uničil ostrešji na hlevu m stanovanjski hiši, 1.000 kilogramov pšenice, nekaj pohištva in 30 USODEN SPREHOD NOVO MESTO - 2. novembra je 58-letni Alojz Foršček s Potoka pešačil po cesti mimo Žabjeka, ko sta nenadoma iz grmovja ob cesti skočila predenj neznan moški u1 ženska ter mu iz suknjiča zmaknila, denarnico s 13 tisočaki gotovine. Na podobno drzen način je bil ob denarnico tudi 17-letni Franc V: Temu je na kandijski žeiezniškjj postaji neznanec rekel, n^j poka denarnico, nato pa mu jo je izt iz rok. Zaslužil je 2 tisočaka. litrov žganja. Skupaj je škode za 100 starih milijonov. Sumijo, daje požar zanetila žarnica, svinjske mladiče. s katero so greli N I S I S I s I s I s I s I s I N I S I > v I s I s I I \ I s I N I N I S I S I \ s I s HUDO RANJENA MED PRETEPOM NOVO MESTO - V Šukljeto-vi .ulici v Novem mestu je prišlo ‘. novembra zvečer do pretepa m-d Romi iz Pogane in Šmihela. Skupini sta se vračali s pokopališča, po prepiru, ki je nastal med potjo, pa so se pričeli obmetavati s kamenjem in steklenicami, bliskali pa so se tudi noži. Pri tem sta jo najhuje odnesla Bogdan Hudorovac, ki je bil zaboden v trebuh, in Dimitrij Zupančič, za katerega življenje se zdravniki v novomeški bolnišnici še bore. Ker so jo vsi udeleženci pretepa ob prihodu miličnikov urno popihali, njihova imena še niso znana, prav tako pa tudi ne vzrok, ki je pripeljal do pretepa. ŠTIRJE RANJENI PRI TRČENJU MOTORISTOV VRHE - Jože Hrovatič z Dol# se je prejšnji teden peljal na kolesu* motorjem skupaj s sopotniko«! Jožetom Avscem od doma prott Igleniku. Nekje pri Vrheh je zavozi* na levo, pri tem pa trčil v kolo * motorjem, ki ga je nasproti pripeljal Jožef Juršič iz Ždinje vasi. * nezgodi sta se ranila oba motorista, poleg njiju pa tudi sopotnika-Gmotne škode je bilo za 11.000 diu- Bomba mu je pri padcu odtrgala roko i Neprevidnost kriva hude nesreče nad Sla-tnikom VOZIL PO LEVI STRANI ČRNOMELJ - Viljem Turha iz Večeslavec pri Murski Soboti se je 3. novembra zvečer peljal z osebnim avtom po Trgu svobode v Črnomlju. Vozil je po levi strani in čelno trčil v avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal domačin Anton Štefanič. Turha je bil pri nezgodi hudo poškodovan in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, medtem ko je na vozilih za 200.000 din škode. VELIKI SLATNIK - 1. noveffl)1' ra so prepeljali v novomeško bolnih nico hudo poškodovanega 25-letnf ga Alojza Erlaha z Velikega Slatni" ka’ II Erlahovi so tistega dne podiraj skedenj, pod streho pa našli ® ročne bombe, italijanske „paradZT zarice", ostanek iz II. svetovn* vojnč. Nevarno orožje sta brata Jo# in Alojz pobrala in odnesla v bližaj1 gozd. Tam sta zakurila ogenj in dal* vanj dve bombi, tretjo pa je Aloj* obdržal. Ko sta se umikala od ogflj* na varno, je Alojzu spodrsnilo, p* čemer je z levo roko, v kateri jf držal bombo, udaril ob drevo. PrSj' je do močne eksplozije, ki j* mladeniču odtrgala roko, dobil pa j*, še nekaj drugih poškodb. Brat Jo# je na srečo ostal nepoškodovan. 7. TRČENJE ŠTIRIH AVTOMOBILOV - Ilija Mlikota iz Seonice pri Konjiču se je 1. novembra zjutraj peljal z osebnim avtom po magistralki i ...................... ' med Ljubljano in Zagrebom, pri Biču pa prehiteval osebni in tovorni avto. Takrat mu je nasproti pripeljal Nemec Sigffied Wittke, ki trčenja ni mogel preprečiti. Prišlo je do trčenja vseh štirih vozil, pri tem pa so se huje poškodovali voznik Mlikota in trije sopotniki. Materialno škodo so ocenili kar na 1,9 milijona dinarjev. DEKLE NENADOMA NA CESTO - Ljubljančan Jože Koste-lec, ki se je 1. novembra popoldne peljal z Osebnim avtom od Gotne vasi proti križišču v Žabji vasi, ni mogel preprečiti trčenja z lOTetno kolesarko, ki je nenadoma zavila na cestišče. Deklica je pri nezgodi padla in se poškodovala, tako da so jo odpeljali na zdravljenje v novo-meško bolnišnico. ZAPELJAL NA LEVO - Marja« Kalin z Malega Slatnika se je * soboto popoldne peljal z osebni«1 avtom iz Kandije proti Ž. vasi, m«** vožnjo po Zagrebški cesti pa J« nenadoma zapeljal na levo in tak« trčil v avto, ki ga je nasproti pripeljal Novomeščan Marjan Bauef- Kalin ■ - mm in Bauer sta bila v nesreči la# poškodovana, škodo na vozilih pa s« ocenili na 50 tisočakov. PADEL Z MOTORJEM - 2-novembra zvečer seje Drago Strme« s Križnega vrha peljal na kolesu * motorjem iz Trebnjega proti Dobr niču. Na Občicah gaje med vožnjo pričelo zanašati, tako da je izgubil ravnotežje in padel. Pri nezgodi seje Strmec poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico,, Škode na kolesu je za 3.000 din. rokomet T II. ZRL, moški, 7. KOLO: JUGOVIČ - INLES 25:21 (13:11) . INLES: Gelze, Križman 4, Andoljšek, Ilc 4, Tanko, Kolako-Jič, Karpov 4, Turk, Ambrožič, Mate 6, Fajdiga I, VeseL LESTVICA: 1. Jugovič 11 točk, 5. Inles 8. Inles igra v 8. kolu doma z Zagrebom. „ MRL, moški, 9. KOLO: DUBROVNIK - KRŠKO 33:28 (16:14) KRŠKO: Kartelica, Starc, Rrirac 3, Junkar, Božič, Šebalj “> Saiplec 2, Kekič 4, Cvara, Avguštin, Držič 11, Perc. LESTVICA: 1. Istraturist 16, 12-, zadnji, KRŠKO 2 točki. V prihodnjem kolu prihajajo v Krško rokometaši Splita. MRL, ženske, 9. KOLO: NOVO MESTO - PARTIZAN 25:25 (14:11) , NOVO MESTO: Udovič, Pel-J® 1. Kastelic, T. Zupančič, točin 5, Jakše 6, Kramar 4, E. Zupančič, Mršnik 8. UJAKOVO - ITAS KOČEVJE 23:23 (12:14) . ITAS KOČEVJE: Stefanišin, Delič 7, Bejtovič, Novak 1, S. Jerič 7, M. Jerič 8, Milešič, Draženi. LESTVICA: 1. Partizan Rajič 17 točk, 2. Novo mesto 15, 5. Kočevje 11. SRL, MOŠKI, 10. KOLO: ?VZ PONIKVE - RUDAR 52:25 (16:9), BRANIK - SEV-■NICA 20:23 (11:10) LESTVICA: 1. MOKERC KIG 15 točk, 7. DVZ PONIKVE JO točk, 9. SEVNICA 9 točk. _ v naslednjem kolu igrajo: Jevnica - Jeklotehna, Prule -“onikve. SRL, ženske, 9. KOLO — zahod: JEKLOTEHNA - ISKRA 19:21 (10:11), METLIKA — prosta. LESTVICA: 1. Iskra 16 točk, 6. Metlika 9. V 10. kolu se bosta dolenjski ekipi pomerili v Šentjerneju med seboj. SRL, ženske, 9. KOLO -vzhod: FUŽINAR - BREŽICE 27:15 (14:6), LISCA - RUDAR 12:13 (8:9) LESTVICA: 1. Polana 17 točk, 8. Lisca 8, 11. Brežice 2. Brežičanke igrajo v naslednjem kolu z Radečami, Lisca pa potuje v Radgono. košarka II - ZKL, moški, 4. KOLO: NOVI ZAGREB - NOVOLES 97:68 (51:26) NOVOLES: Rihar 9, Cerkovnik 20, Munih 5, Golobič 6, Kek 1, Seničar 4, Pintar 9, Skube 14. LESTVICA: 1. Novi Zagreb 6 točk, zadnji Novoles 0. V 5. kolu igra Novoles doma z Borovom. odbojka x I. SOL, moški, 4. KOLO: ŠEMPETER - PIONIR 0:3 (-13, -13,-10) LESTVICA: 1. Salonit 8 točk, 4. Pionir 6. V naslednjem kolu igra Pionir doma z Brezovico. I. SOL, ženske, 4. KOLO: PARTIZAN TABOR - KOČEVJE 3:0 (5, 2, 8) LESTVICA: 1. Bled 8 točk, 4. Kočevje 6. Kočevke igrajo v 5. kolu doma z Golovcem. Igra velja več kot rezultat Odlična rokometna predstava v soboto v Novem mestu — Doslej najboljša igra domačink — Šentjernejčanke ponovno na vrhu SRI — Še odbojka in nogomet NOVO MESTO - Kakih 300 ljubiteljev rokometa, kolikor se jih je v soboto zvečer zbralo v novomeški šoortni dvorani na najzanimivejšem srečanju letošnjega prvenstva v ženski medrepubliški ligi med Novim mestom in Partizanom iz Rajičev, je zagotovo zadovoljno zapuščalo dvorano. Morda ne toliko zaradi rezultata 25:25, saj bi si domačinke zaslužile zmago, kot zaradi spoznanja, da so Novomeščanke pokazale igro, kakršne od njih že dolgo ni bilo videti. Od drugih ligaških nastooov omenimo le dragoceno zmago rokometašic Iskre v SRL in gladko zmago Pionitjevih odbojkarjev na gostovanju v Šempetru. Povrnimo se k srečanju v Novem mestu. Pomerili sta se prvo- in NAD DVE STOTNJUI TEKAČEV BOŠTANJ — V počastitev sevni-škega občinskega praznika je bil tu v ponedeljek tradicionalni tek Dušana Kvedra Tomaža po vaških ulicah. Na startu je bilo dvestodvajset tekačev iz Posavja in Zasavja. V posameznih skupinah so zmagali: mlajše pionirke: Karmen Funda (Radeče), ekipno zmagala OŠ Kostanjevica; pri mlajših pionirjih je zmagal Dado Hribar (AK Rudar Trbovlje), ekipno pa OŠ Kostanjevica); pri starejših pionirjih je bu najhitrejši Renato Krampešek iz radeškega atletskega kluba (ekipno AK Rudar Trbovlje); pri starejših Cirkah je zmagala radečanka Špilak (tudi tu je ekipno zmagala OŠ Kostanjevica). Pri mladincih je slavil Stanko Špes (OO ZSMS Orehovo), ekipno pa Rudar Trbovlje). Pri članih je bil najuspešnejši Edi Hribšek, AT Rudar Trbovlje (ekipno so bili najboljši člani športnega društva Log). V organizaciji je prizadevno delal ves kolektiv boštanjske osnovne šole, sodeloval je tudi boštanjski ŽTVD Partizan, za prometno varnost pa so skrbeli sevniški miličniki. A Ž. teVvcl BREZ ZMAGOVALCA - Nedvomno je bil osrednji šoortni dogodek '■ ; konec prejšnjega n na derbi srečanje medrepubliške ženske rokometne lige med Novim mestom in Partizanom iz ^•cev. Domačinke so vodile že 25:21, pa so kljub temu osvojile le točko. Zato oa so povsem fi B°Jdja)e Z igr°' Med najboljšimi Je biIa Jakšetova, ki jo vidimo v uspešni akciji (temni dres).‘(Foto: Tisoč tekačev na ulicah Brežic Mežiška ZTKO in atletski klub v nekaj dneh pripravila tri tekaške prireditve — Sodelovalo prek tisoč tekmovalcev —■ Bučarju ulični tek kREŽICE - Posavski privrženci teka se res ne morejo rntoievati, da jim manjka priložnosti za preveijanje sposobnosti. /^Zadevni brežiški športni delavci so namreč v nekaj dneh spravili y streho tri zares kvalitetne in množične tekaške prireditve, ki so toesto privabile prek tisoč tekmovalcev iz različnih koncev V«' pomenimo najprej tek, ki sta ga v •oStit(»U Ahi^incbono nrainibo ■astitev občinskega praznika pri- h- Nekaj kegljaških i, - Kegljačice trebanjskega ?*®rcatorja se bodo v nedeljo jjtoerile na kegljišču na Vrhni-. Tekma bo v počastitev dneva /Publike, na njej pa bodo SJatopile tekmovalke iz vse ^venge. . * Na kegljišču čateškega ho-Terme bo v soboto in Jtoeljo odprto prvenstvo Brežic, C; katerem brani naslov lanskega •^aka Klančišak iz Proletarca. ' * Pred dnevi je bila na jpomeškem kegljišču Loka tra-Jj-tonalna revija dolenjskih /Bljačev in kegljačic. Za Ijubite-C toga športa je bila to vsekakor ?Pa priložnost, da vidijo pri /Ju najboljše dolenjske tekmo- raJce. v • Na kegljaškem tekmovanju j. Počastitev novomeškega ob-/Uskega praznika so na Loki ftoagafi domači, ki so podrli 929 egljev, druga je bila Metlika, j^tji trebanjski Mercator in ^toti črnomaljski Rudar. » • Ob novomeškem občin-?em prazniku pa je bila tudi ?kma devetih ekip novomeškega Jtoštva. Največ uspeha so imeli tovoteksovci, za njimi pa so se jjtstili: Železničar, Pionir, Luk-NU, IMV, Vseh devet itd. N. G. S _____________________________ pravila brežiška ZTKO in domači atletski klub. Gre za tekmovanje osnovnih šol pod nazivom »Atletski pokal", letos pa se ga je udeležilo prek 350 tekačev. V ekipni razvrstitvi je bil dosežen naslednji vrstni red: 1. Brežice 212 točk, 2. Bizeljsko 168, 3. Dobova 153, 4. Cerklje 149, 5. Velima Dolina 137, 6. Artiče 127, itd. Osrednja športna prireditev ob občinskem prazniku pa je bil zagotovo že 4. ulični tek »Brežiški oktober 83". V Posavje je letos privabil 300 tekmovalcev iz Slovenije in sosednje hrvaške, pripravila pa sta ga domača ZTKO in atletski klub, na pomoč pa so priskočili še miličniki, taborniki odreda Matije Gubca in člani ŠŠD srednje šole. Najprej so se prijavljeni pomerili v šestih štafetnih tekih. Med mlajšimi pionirji je zmagala ekipa Novega mesta, pri pionirkah Brežičanke, OBČNI ZBOR KOŠAR-KARSKE ZVEZE DOLENJSKE NOVO MESTO - V četrtek, 17. novembra, bo ob 18. uri v domu športov na Loki občni zbor medobčinske košarkarske zveze Dolenjske. Vsi. klubi in ljubitelji košarke iz tega območja bodo skupaj določili delovni program za prihodnje leto, ki naj organizaciji vrne ugled, ki ga je imela pred leti. Vabljeni vsi, ki želijo kakorkoli pomagati pri programu organizacije, od trenerjev do gledalcev. starejših pionirjih novomeška gimnazija^ m pionirkah OS iz Kostanjevice. V štafeti mladincev je slavila ekipa novomeškega AK, medtem ko so bile pri mladinkah najboljše domačinke. Za štafetnimi preizkušnjami je sledil množični tek po brežiških ulicah. Poglejmo zmagovalce. Med pionirji je to Milat iz brežiškega AK, pri pionirkah Skočirjeva iz AK Rudar, pri mladincih Perko iz Šentjerneja, mladinkah Lopatičeva (AK Brežice), med člani je slavil član novomeškega AK Bučar, pri članicah pa domačinka Imperlova. Med mlajšimi veterani je bil najboljši Žerjav iz AK Olimpija, med starejšimi pa Sevničan Bartol. In za konec še k občinskemu krosu, ki je bil na sporedu te dni. V 17. kategorijah se je pomerilo kar 416 tekmovalcev, največji odziv pa je bil iz osnovnih šol, medtem ko je bil obisk iz srednjih šol in delovnih organizacij daleč za pričakovanji. Zato tokrat omenimo le, da je v ekipnem seštevku osnovnih šol zmagala OS Dobova, med ekipami, ki so se merile v okviru delavskih športnih iger, pa vrsta šolskega centra. P. ROVAN REZERVNI VOJAŠKI STAREŠINE STRELJALI LESKOVEC - Krajevna konferenca ZRVS iz Leskovca je prejšnji teden organizirala tekmovanje svojih starešin v streljanju z MK puško. Škoda le, da je bUo tekmovapje na delovno soboto in je bila zategadelj udeležba nekolikanj slabša. Med posamezniki je zmagal Grebenc iz Leskovca, domača vrsta pa je bila najboljša tudi v ekipnem vrstnem redu. J. ARH drugouvrščena ekipa v medrepubliški ligi in ne glede na nadaljnjo usodo in spremembo tekmovalnega sistema pokazali odlično igro. Novomeščanke so zaigrale izredno v • Po poročilih iz Kača so rokometaši Jugoviča štele v finišu srečanja zlomili odpor borbenih gostov iz Ribnice. Pri inlesovcih so bili najboljši Mate, Karpov in Križman. obrambi in odlično v napadu, kjer je Mršnikova z duhovitimi dodajami soigralkam omogočala lahko doseganje zadetkov. Skoda le, da sta v zadnjih minutah stvari prevzela v svoje roke sodnika in zrežirala neodločen rezultat. Nič čudnega po vsem tem, da so se gostje po srečanju veselile, kot da bi ta točka odločila prvenstvo. Ostanimo še malo pri rokometu. Zanimive stvari so se namreč dogajale v ženski republiški ligi, kjer je šentjemejska Iskra po zmagi v gosteh proti Jeklotehni z 21:19 ponovno zasedla vrh lestvice. Neljub spodrsljaj si je namreč privoščila doslej vodilna Buija, ki je nepričakovano klonila v Ljubljani pred ekipo Polja. Domači športniki najboljši in najštevilnejši Uspelo tekmovanje ob krajevnem prazniku ____________Semiča__________ SEMIČ - Lepo vreme je tudi tokrat ustreglo prizadevnim organizatorjem semiškega TVD Partizan, ki so v počastitev krajevnega praznika pripravili tradicionalni spominski tek. Udeležilo se ga je kar 300 tekačev, ki so se pomerili v štirinajstih kategorijah. Poglejmo nekaj rezultatov: med deklicami iz male šole je zmagala Zajčeva, pri dečkih pa Malnarič. Petra Krašnaje bila najboljša med mlajšimi ciciban-kami, Mateja Švajger med starejšimi, pri mlajših pionirkah je slavila Jermanova in starejših Carova. V enakem zaporedju kategorij so bili zmagovalci pri fantih Uroš Kobe, Andrej Štalcar, Frenk Fajdiga in Milan Šuštarič. Pri mladinkah je bila najboljša Dragoševa, mladincih Žbogar, članicah Mausarjeva in pri veteranih Marko Banovec. Pokal za najštevilnejšo ekipo je prejelo domače ŠŠD Smuk, medtem ko je bil najstarejši udeleženec teka Slavko Pavlakovič. S. PAVLAKOVIČ TRETJI POLČAS ALBATROS V POLFINALU LJUBLJANA - V dvorani Tivoli je bil konec minulega tedna četrtfinalni turnir v malem nogometu za prvenstvo SRS. Trebanjski Albatros je nastopal v B skupini in z zmagama nad kočevskim Črnim potokom ter ljubljansko Oso osvojil 1. mesto. Poleg pokala si je s tem priboril nastop v polfinalu tega tekmovanja. VELIKA VAS PRESENETILA RAKA - Pred dnevi je domači TVD Partizan pripravil vsakoletni nogometni turnir, na katerem je nastopilo 6 ekip. Zmaga je presenetljivo pripadla Veliki vasi, drugi je bil Partizan iz Leskovca, tretji pa domačini. J. ARH • Po nekaterih primerih, ki se pojavljajo v dolenjski kadetski nogometni ligi, kaže, da bo moral poslej poleg sodnikov in delegata kot uradna oseba tekmam prisostvovati tudi kdo, ki bo zadolžen za identificiranje igralcev. Dogaja se namreč, da z izkaznico kakega igralca igra popolnoma druga oseba. Tako je nedolgo nazaj tudi NK Bela krajina poslala na medobčinsko nogometno zvezo pripombo, da je pod imenom nekega Kočevarja v ekipi mirenskega Partizana igral nekdo drug. Najbolje bo, da pred vsakim srečanjem kriminalisti s pomočjo prstnih odtisov ugotavfcajo istovetnost igralcev. • O izgredu, ki se je pripetil na kvalifikacijskem nogometnem srečanju za pokal SRS med Belo krajino in Medvodami, smo že pisali. Tokrat je primeru piko na i postavilo še disciplinsko sodišče pri NZ Slovenije, ki je ekipo Bele krajine kaznovalo z dvema tekmama neigranja na išču v Črnomlju. Upajmo le, ^momaljci s svojim vedenjem ne bodo suspendirali še kakšnega igrišča. • Kako se navija za barve svojega kluba, je najboljši primer predsednik ženskega RK Novo mesto. Ne le, da je prva oseba kluba na papirju, pač pa to potrjuje z dejanji. Tudi v soboto je bil med najbolj glasnimi na tribuni, žal pa to ni bilo dovolj, da bi "iegova dekleta pospravila obe to k:. ODIGRANO 9. KOLO VII. SRL V 9. kolu II. slovenske rokometne lige - zahod je Donitovo moštvo doma izgubilo z Žabnico 22:29 (7:17), medtem ko je v derbiju Itas doma izgubil Inlesom 22:23 (13:12). M. G-č. BREŽICAM POVEČALI NASKOK Vse bolj kaže, da prvo mesto brežiških nogometašev v II. SNL -vzhod ni nikakršno presenečenje. Brežičani so namreč z zmago 2:0 v nedeljo proti Pekram povečali svoj naskok pred drugouvrščeno Dravo kar na 3 točke, v nedeljo pa igrajo v gosteh proti zadnjeuvrščenemu Boču, kjer nova zmaga ni nedosegljiva. VENIŠAM ZADNJI TURNIR LESKOVEC — TVD Partizan je minulo nedeljo organiziral nogometni turnir, na katerem je sodelovalo pet ekip, zmaga pa je zasluženo pripadla Venišam. To je bil hkrati zadnji letošnji nogometni turnir v Leskovcu. J. ARH To je zdaj edini tovrstni objekt v Posavju, namenjen izključno za streljanje z zračno puško. Veseli ga bodo lahko tudi invalidi. Ne le da se Sami zgradili strelišče Udarniško delo vsega dvanajstih članov rodilo sa-_________________________dove_____________ DOLENJI BOŠTANJ -Gradnji gasilskega doma in ravno tako povečava doma TVD Partizan v Boštanju sta zaradi velikosti bili na očeh vsem. Ob občinskem prazniku v soboto pa bo še ena otvoritev: v spodnjem delu vasi pri žagi bodo izročili namenu novo avtomatsko šestmestno strelišče za zračno puško. Vsega dvanajstero fantov, deklet in žena je tiho delalo v nekdanjem Betonovem skladišču. Ta je znal spretneje sukati zidarsko žlico, drugi je bil vešč električne napeljave ali lesenih obojev. Skupni rezultat je najmanj poltretji milijon dinarjev vreden objekt. „Sami smo pozidali vmesne stene. Povezali smo se z raznimi kolektivi in društvi," razlaga predsednik prizadevne boštanjske strelske družine Zvone Udovič, kako so prišli do te lepe pridobitve. Pomagali so številni, od Betona do društva invalidov, občinske strelske zveze in seveda strelske družine Jutranjke. Slednja jim je kupila kar štiri od šestih na trgu izredno iskanih zagrebških avtomatskih naprav za nastavljanje in vračanje tarč. Zvone Udovič: »Delati smo pričeli šele poleti." lahko vanj brez stopnic zapeljejo na vozičkih, temveč lahko njim primerno znižujejo višino tarč. A. Z. r Obsojeni na zadnje mesto Prvim štirim kolom v II. zvezni košarkarski ligi _______________________na rob Čeprav nihče ni pričakoval od novomeških košarkatjev kakšnih presenetljivih rezultatov, so prva štiri kola v II. zvezni ligi, zadnje mesto na lestvici in porazen izkupiček 312 danih in kar 423 prejetih košev zadosten razlog, da Novolesovim košarkarjem namenimo kakšno besedo več. Letošnja liga je izredno močna; že podatek, da je predzadnje Borovo, s katerim igrajo Novomeščani doma v naslednjem kolu, v soboto komaj s košem razlike izgubilo proti ekipi Kraljeviče, kije Novoles odpravila kar s 30 koši razlike, pove dovolj. Resda ni bilo iz novomeškega tabora pred startom na prvenstvu slišati nikakršnih precenjujočih vesti, saj so se vsi zavedali, kako težko delo jih čaka. Tudi to je res, da se je Novoles letos ponovno oslonil zgolj na domače igralce, ki pa, žal, v nobenem oziru niso kos tistemu, kar zahteva tako kvalitetna drugoligaška konkurenca. Povsem nerealno je razmišljati celo o borbi za obstanek, saj so srečanja v prvih štirih kolih pokazala, da so domala vse ekipe, z izjemo Novomeščanov, dokaj izenačene. To pa seveda za Novoles pomeni zanesljivo zadnje mesto. Ne le da so Novomeščani verjetno najmlajša ekipa v ligi, pač pa so tudi daleč najnižji. In prav zaradi slednjega leti očitek vodstvu kluba, da ni v prednostnem roku našlo igralca, ki bi se vsaj približno lahko kosal z ostalimi centri. Tudi Župevec, bivši novolesovec, ki bi še kako prav prišel novomeški vrsti, igra, ah bolje rečeno sedi, na Slovanovi klopi. Od golobradih Keka, Pintarja, Golobiča, Riharja in drugih pa čudežev ne gre pričakovati. Če k temu prištejemo še dejstvo, da Novoles za takšen razred tekmovanja nima dovolj strokovnega in izkušenega trenerja, potem bo uspeh za ekipo že, če bo v dvaindvajsetih kolih vsaj enkrat okusila slast zmage. B. BUDJA SEMIČANOM OBČINSKO PRVENSTVO ČRNOMELJ - Črnomaljci so bili nekaj dni nazaj organizatorji občinskega prvenstva osnovnih šol v nogometu. Pomerile so se vrste iz Vinice, Dragatuša, Semiča in Črnomlja, občinski naslov pa je pripadel mladim nogometašem iz Semiča, druga je bila Vinica, tretji Dragatuš, medtem ko so bili domačini zadnji S. PAVŠE DERBI RIBNIČANOM V zadnjem, zaostalem srečanju ljubljanske nogometne lige sta se srečah ekipi Borca in Ribnice. V mestnem derbiju je zmaga pripadla Ribničanom, rezultat pa je bil 3:1 (0:0). Strelec za Borca je bil Lukič, za Ribničane pa J. Nosan, D. Čampa in Opačak: Srečapje je bilo izredno fair in kvalitetno. M. G-č. STARTALIZ ZMAGO ČRNOMELJ- V 1. kolu II. slovenske rokometne lige sta se v Črnomlju pomerili vrsti domačega Partizana in trboveljskega Rudarja. Po izenačenem boju so slavili Črnomaljci z 89:86 (50:48). Najuspešnejši pri domačinih so bili: Medek s 40 koši, Žabčič 21 in Gršič s 7. R. MATKOVIČ pisma a . . |n odmevi POHOD K SPOMENIKU Bilo je lepo jesensko jutro, ko smo se taborniki, medvedki in čebelice OMG iz Brežic odpravili na pohod k spomeniku padlim borcem v Dobovi. Pri spomeniku so nas čakali borci, eden, od njih nam je o partizanskem boju SANDRA SAVČIC pripovedoval za svobodo. SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Zadnjo nedeljo v oktobru so se v šmarješki osnovni šoli spet zbrali starejši občani Po pozdravih predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti smo člani literamo-recitacij-skega krožka odigrali dramski prizor, prijateljica in jaz pa sva zapeli več pesmi. Še dolgo so se občani zabavali ob igranju na harmoniko, pogovarjali so se o preteklih časih in o načrtih za vnaprej. Razšli so se z željo, da se prihodnje leto spet snidejo. ANDRUANA HOČEVAR OŠ Šmatjeta Je blagajna res „štimala”? V novomeško Droge-rijo z drobižem ali pričo 26. oktobra okoli 16. ure sem v novomeški Drogeriji kupovala dezodorante za sanitarije in osebno higieno. Prijazna prodajalka mi je za kupljeno zaračunala 461,15 din. Ker nisem imela drobiža, sem ji dala bankovec za 1.000 din in še 1,15 dinarja. Nazaj sem dobila samo 40 din, zato sem prodajalko takoj opozorila na pomoto, odgovorila pa mi je, da ne ve, ali sem dala bankovec za 500 ali 1.000 din. Vztrajala sem pri svojem, nakar so prodajalke zaključile blagajno, pregled pa je pokazal, da je 350 din presežka. Na vprašanje, od kod ta znesek, sem dobila odgovor, da je bil že prej v Magajni. Na osnovi vsega tega so v Drogeriji sklepali, da sem plačala z bankovcem pol manjše vrednosti, kakor sem v resnici, od vodje pa sem dobila pojasnilo, da lahko pokličem inšpekcijo, če nisem zadovoljna. Zaman bi še naprej dokazovala, da sem jim ,,podarila" 500 din, zato sem jezna odšla. Kupcem svetujem, naj v to prodajalno prihajajo z drobižem ah pa s pnčo. Pri taki zadevi, kakršna se je primerila meni, bodo prodajalke hitro zaplet razčistile v svojo korist, v dokaz pa bo blagajna, ki „štima“. Prevarana J. B. Novo mesto ===== Zdrahe okoli pitne vode Pošteno in človeško bi bilo, če bi vaščani složno reševali zadeve v zvezi z vodo — Upoštevati koristi _______________________vseh______ ali pa je celo od junija letos sploh nismo dobili, organizirali čiščenje Pred kratkim smo občani z območja Jurjeviče, Brež in Dolenjih Lazov, ki smo neredno dobivali pitno vodo iz jurjevškega vodovoda Potočani hvalijo Novomeščane S požrtvovalnim delom so preprečili ve-liko škodo LOŠKI POTOK - Poleti je bilo asfaltirane 2,5 km ceste od Loškega potoka proti Sodražici, 24. oktobra pa je dobilo grobi asfalt še 2,2 km ceste. V prihodnjem letu bodo predvidoma asfaltirali še preostale 4 km ceste od Vagovske do Sodražice, nakar bo možno priti po asfaltu iz Loškega potoka do Sodražice, in Ribnice. Pri tem, zadnjem polaganju asfalta so imeli delavci Cestnega podjetja Novo mesto veliko nevšečnosti, ki so jih z velikimi napori in prizadevanji premagali, in poželi priznanje Potočanov. 19. oktobra se jim je namreč pokvaril glavni stroj za polaganje asfalta (finišcr). S pomočjo delavnic za vzdrževanje pri Inlesu in Riku so obe okvari začasno odpravili. Med popravilom je čakalo 18 tovornjakov, polnih asfalta. Ves ta asfalt bi lahko propadel, če stroja ne bi uspelo popraviti in če ne bi delavci Cestnega podjetja nato do druge ure zjutraj delali, se pravi polagali asfalt. Naslednji dan je Cestnemu podjetju le uspelo dobiti potrebne rezervne dele za stroj. Mehaniki Cestnega podjetja so nato delali v dežju, mrazu in temi do 4. ure zjutraj, da so finišer usposobili za delo in da so delavci lahko naslednje jutro spet polagali asfalt. Potočani tako prizadevanje delavcev Cestnega podjetja izredno cenijo in se jim zahvaljujejo. Še posebno so presenečeni zato, ker še ni preteklo mnogo let, ko so tudi oni na račun dela novomeškega Cestnega podjetja izrekli veliko kritik. J. P.; —enje vodnega zbiralnika. Na delovno akcijo pa ni bilo tistih, ki doslej niso imeli težav z vodo, ker imajo hiše v nižjih legah in bližje zbiralniku ah si vodo oskrbe z zase primernim zapiranjem in odpiranjem ventilov. Ob čiščenju smo seveda ventile zaprli in tako so tudi tisti, ki so sicer dobivali vodo, ostali tisti dan brez nje. In prav ti, ki so tali le 15. oktobra nekaj ur brez vode, so zagnali strašen vik in krik, češ da so bile njihove krave žejne. Pritožbe so romale tudi na postajo milice in drugam. Tako so tudi ti posamezniki vsaj za en dan čutih, kako je, če si brez vode, precej nas je pa takih, ki smo bili brez vode vse od junija letos, pa nas ni hotel nihče razumeti. Ne strinjam se s tistimi delegati in predsednikom delegatov vodovodnega odbora Jožetom Lovšinom, ki pravijo, daje treba počakati, da bo dal vodo bogec. Izbrali smo jih zato, da bodo oskrbeli nam vsem in ne le sebi pitno vodo. Predsedniku Lovšinu ni treba čakati, da mu bo vodo dal bogec, ker je ima tudi v suši dovolj, jaz pa se že od junija nisem kopal doma niti nismo mogli prati perila. Tudi se ne strinjam, da bi nekatere vasi ali območja „odseka-li“ od jurjevškega vodovoda in tako le nekaterim zagotovili pitno vodo. Menim, da so za slabo stanje vodovoda krivi tisti, ki bi morah poskrbeti za zamenjavo dotrajanih cevi (in ne le ventilov). Bojim se, da ti tovariši o nekaterih zadevah občane tudi napačno informirajo. Najbolj pa me boli, da nas vodovod ne druži, ampak razdvaja, in to ne le občane, ampak celo vasi. Tisti, ki vodo imajo, nočejo razumeti nas, ki je nimamo. To ni lepo, ni • človeško. CIRIL TOMAZIN Jurjeviča, n. h. 9/v ^ J| t]/«d/ruAfcwr liuJa/ USTANOVILI ŠOLSKO KULTURNO DRUŠTVO 27. oktobra smo imeli na naši šoh ustanovni občni zbor kulturnega društva. Vanj se je vključila približ no četrtina učencev, delujejo pa v skoraj petnajstih interesnih dejavnostih s kulturnega področja. Za predsednico smo izvolili Hano Vuja-nič, učenko 7. razreda, mentorica društva pa je tov. Angelca Poček. MOJCA FLORJANČIČ OŠ bratov Ribarjev Brežice KAKO BITI BOJ ZOPER UŠI? Vsi vemo, da imajo mnogi šolarji uši, a o tem nihče ne govori rad. Čudno je, da se v času velikih znanstvenih dosežkov ne moremd znebiti te nadloge na otroških glavah. Ce starši ne bodo pazljiveje pregledovali svojih otrok in pravočasno pa pravilno ukrepali, potem bo trud zaman. Učiteljice ušem ne bodo kos; ne bi bil rad na njihovem mestu, ko morajo pregledovati naše glave, ki niso vselej čiste. Najlaže pa je zvaliti krivdo na šolo, reči, da je otrok tam dobil uši. Boj zoper nadležne živalce je treba biti doma. SAMO PETELINC OŠ bratov Ribarjev Brežice ODDAJA O ZDRUŽENIH NARODIH Ob dnevu Združenih narodov so člani krožka OZN za šolski radio pripravili polurno oddajo o tej pomembni človekoljubni organizaciji. Izvedeli smo veliko zanimivih podatkov o nastanku, delu in vlogi OZN v svetu. IRENA SELAK OŠ Šentjernej ZA PRAZNIK DELOVNO Mimopeško pokopališče je bilo vsa leta nazaj zelo neurejeno. Prav zato smo se pionirji in člani MPDB odločili za večjo delovno akcijo, ki smo jo opravili 29. 10. 1983. Akcije se je udeležilo 35 pionirjev in mladincev. Prekopali smo vse glavne poti, odstranili travo in posuli s peskom. Najlepše smo uredili okolico grobiščai padlih partizanov. Pohvaliti pa moramo tudi svet KS Mima peč, ki ie poskrbel, da so s stroji uredili smetišče, parkirni prostor in pot do pokopališča. NATAŠA KREVS, 8. b OŠ Mima peč PO POTEH BREŽIŠKE ČETE Pohoda „Po poteh brežiške čete“ se že vrsto let udeležujemo tudi planinci in šolarji iz Artič. Letos nas je sodelovalo 31. V lepem vremenu smo 23. oktobra z drugimi pešačili od Pečic do podsreškega gradu, kjer smo si ogledali muzej NOB. Pot smo nadaljevali proti Kunjevemu hramu, kjer so 1941 uničili četo, v spomin katere zdaj pripravljajo pohod. Poslušali smo kratek govor. Do Pečic smo se vrnili po bližnjici, do razglasitve rezultatov tekmovanja v orientaciji pa smo izvedli razne igre. Naši tekmovalci so bili uspešni, trojka starejših pionirjev je bila prva, ekipa mlajših pionirjev pa druga. MITJA PETAN OŠ Artiče Zvito do osebnih koristi Primeri, kakršna je prodaja avtov privilegirancem, ne spodbujajo stabilizacijskega ravnanja Povsem po naključju sem dobil v roke letošpjo 43. številko Dolenjskega lista in k temule pisanju me je spodbudil zapis ,,Še ene vrste spovednica" Tonija Gašperiča. Prodaja Imevejevih osebnih avtomobilov za dinarje nekaterim iz- REČANJE SOŠOLCEV — Do 1927 je bfla novomeška osnovna ■ola v poslopju stare gimnazije, ki so jo nato preuredili v vojašnico. Jčenci, ki so zadnji končali šolanje v stavbi iz časa Marije Terezije, o se pred kratkim srečali v Novem mestu. Zbralo se jih je deset, od 12 takratnih učencev 8. razreda osnovne šole pa je živih še 15. Prvo rečanje po dolgih letih je bilo zelo prisrčno, obudili so mnogo epih spominov na šolska leta in mladostne dni, tovarišem, ki na ' rečanje niso mogli priti, pa so poslali pozdrave. (Besedilo: V. M., oto: J. Pavlin) DOLENJSKI LIST brancem je zadeva, o kateri bi rad vedel kaj več. A četudi živim v državi, kjer vsaj prodaja avtov ne bi smela Isti državna skrivnost, se mi zdi, da so omenjeni primer bolj zavarovali pred javnostjo, kot pa je zavarovano jedrsko gorivo v Krškem. Glede na to, kdo vse je na tak način dobil avto, je povsem jasno, v kako nerodnem položgju so se znašle družbenopolitične organizacije. Ce bi ukrepale, bi zaradi privilegirancev pljuvale v lastno skledo. Nikomur se torej ne bo zgodilo nič hudega, čeprav so na škodi predplačniki avtov, ki so zaradi privilegirancev vozila dobili kasneje, še bolj pa so pri ugledu oškodovani delavci IMV. Žal novomeški primer z avtomo--bili še zdaleč ni edini, ki kare, kako ljudje na položajih lahko na zvit način poskrbijo za svoje osebne koristi. Ce bomo tako okoriščanje še dopuščali, po drugi strani pa z lepimi besedami pozivali ljudi k stabilizacijskemu ravnanju, potem stabilizacijskega cilja še dolgo ne bomo dosegli. FRANJO HOVNIK Ptuj Jadranska 17 (TELEVIZIJSKI SPORED 11. XI. petek 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Majhna delavnica, Ruščina, Odmor, M. A. Reljkovič, Poročila 17.20 POROČILA 17.25 DOMAČI ANSAMBLI: ŠTIRJE KOVAČI 17.55 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za otroke 1825'OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 ZDRAVILNE VODE Današnja izobraževalna oddaja bo posvečena Rogaški Slatini. Izvedeli bomo veliko zanimivega o zgodovini tamkajšnjih vrelcev mineralne vode, ki je posebno bogata z magnezijem, beseda pa bo tekla tudi o delu zdravilišča. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19,55 VREME 20.00 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: PREČUDEN CVET, ljubljanska dokumentarna oddaja 20.45 NE PREZRITE, kulturna oddaja 21.00 ŠERIF V NEW YORKU, oddaja iz ameriške nanizanke 22.10 DNEVNIK 22.25 MEGLA, ameriški film Grozljivka Johna Carpenterja bo govorila o pristaniškem mestu in zalivu, v katerem se je pred sto leti zaradi napačne signalizacije potopila ladja. Vsi potniki so utonili, zlato, denar in ostale dragocenosti pa so razgrabili meščani. Prav na dan stoletnice tragičnega dogodka pa se začne v zalivu dogajati nekaj skrivnostnega, grozljivega .. . Igrajo Adrienne Barbeau, Hal Holbrook, Janet Leigh, Jamie Lee Curtis, John Houseman in še kdo. 17.10 Test - 17.25 Dnevnik 17.45 Zgodbe iz Nepričave (otroška' oddaja) - 18.15 Trikrat deset (izobraževalna oddaja) - 18.45 Ansambel Mihe Dovžana — 19.30 Dnevnik — 20.00 Portreti skladateljev - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Porota (dokumentarna oddaja) - 22.05 Derviš in smrt (jugoslovanski film ZAGREB 1 16.30 Video strani - 16.40 TV v šoli: Ruščina, M. A. Reljkovič — 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe iz Nepričave — 18.15 Trikrat deset - 18.45 Koledar - 18.55 Kronika občine Reka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Androsove tarče (oddaja iz ameriške nanizanke) - 20/50-Glasba iz ateljeja - 21.35 Dnevnik - 21.5' Kulturni mozaik - 23.20 Poročila ■ 12. XI. sobota 8.00 POROČILA 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: PRI URARJU 8.20 Z BESEDO IN SLIKO: STOJAN IN LILJANA, otroška oddaja 8.30 MODRO KOT PISANO, novosadska otroška oddaja 9.00 PESEM GIBA: DALJNI VZHOD, baletna oddaja 9.25 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: NEVIDNI SVET, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 10.20 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: BRATJE, NABRUSIMO KOSE, ljubljanska dokumentarna oddaja 11.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.05 POROČILA 14.00 BOKSARSKI DVOBOJI ZA ZLATI GONG, prenos iz Skopja 15.55 JUGOSLAVIJA : FRANCIJA, prenos prijateljske nogometne tekme 18.15 POROČILA 18.20 PLANET OPIC, oddaja iz ameriške nadaljevanke 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 IZ PRETEKLOSTI, ameriški film 21.35 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.55 ZLATA VRTNICA PORTOROŽA, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 23.40 POROČILA 16.50 Posnetek lutkovne predstave - 17.25 Vrabec Pipec, (lutkovna predstava) - 18.00 J. Konjovič: Velebitske sani (televizijska drama) - 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik - 20.00 Dnevi JRT ZAGREB 1 8.50 TV v šoli: Koledar, Reka Krka, M. A. Reljkovič, Ptice selivke, Poročila - 15.25 Sedem dni TV — 15.35 Jugoslavija : Francija (prenos prijateljske nogometne tekme - 17.50 Risanka - 18.00 Poročila - 18.05 Koledar — 18.15 Mali koncert ! — 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik - 20.00 Steza slonov (ameriški film) - 21.45 Dnevnik - 22.00 Pred polnočjo — 23.30 Poročila 13. XI. nedelja 1 9.25 POROČILA 9.30 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.20 MODRO POLETJE 10.50 FANTJE S HILL STREET A, oddaja iz ameriške nanizanke 11.40 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 KMETIJSKA ODDAJA 14.00 POROČILA 15.00 JAMES LAST IN'NEMŠKI PEVCI, zabavnoglasbena oddaja 15.40 PRISRČNI POZDRAV Z ZEMLJE, češkoslovaški film 17.20 POROČILA 17.25 NAŠ KRAJ: DOLlC 17.40 ŠPORTNA POROČILA 17.55 OLIMPIJSKA KRONIKA 18.40 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 19.10 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIC 19.55 VREME 20.00 13. JULIJ, zadnja oddaja skopske nadaljevanke 20.55 ŠPORTNI PREGLED 21.25 ŽIVETI Z NARAVO, sarajevska dokumentarna oddaja 22.10 POROČILA 14.00 Medveščak nos hokejske tekme) Cinkarna (pre-16.30 Partizan (Bjelovar) : Željezničar (prenos rokometne tekme) - 17.55 Olimpijska kronika - 18.40 Izviri: Osvajanje morja (dokumentarna od' daja) •- 19.10 Na štirih kolesih (oddaja o prometu in turizmu) - 19.30 Dnevnik — 20.00 Medved Bojan (risanka) - 20.05 Ne me farbat (poetična fantazija za velike in male otroke) - 20.25 Tednik 20.45 Zgodbe na dvom kralja Janeza (risanka) - 2050 Ivan Ribič: Matjon (televizijska drama) - 21.45 Kakor materine sanje (dokumentarna oddaja) — 22.15 Zmagujoča podoba Narcisa (portre Borisa Benčiča) - 22.40 Pop godba: Pop (glasbena oddaja) - 23.10 I. Petrič-H. Neubauer: Kurent (baletna oddaja) 14. XI. ponedeljek 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, N. Iveljič: Pipo, Slovenščina, Prijateljstvo, Arhitektura v kamnu in lesu, Poročila 17.20 POROČILA 17.25 MODRO KOT PISANO 17.55 HIGIENA MOLŽE, izobraže- valna oddaja 18.15 PO ONKOLOŠKEM INŠTITUTU, izobraževalna oddaja 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA ' 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 Anton P. Cehov: TRI LETA, 1. del sovjetske televizijske drame 21.05 GLASBENI MAGAZIN: NOCOJ ... O ROCKU 22.05 DNEVNIK 17.25 Dnevnik — 17.45 Lutkomedi-Ja - 18.00 Skladatelji za otroke - 18.15 Živeti v družini: Preizkušnje samote - 18.45 19.00 Športni gj Dnevnik - 20.01 (otroška oddaja) koncert resne črnogorske ki Samostan Piva Kratek film afikon - 19.30 ) Pisani avtobus - 20.15 Mali isbe - 20.30 Iz iltume zakladnice: ..............- - 21,00 Kako naj ozdravimo (zabavnoglasbena oddaja) - 22.00 Dvoje življenj istih ljudi (dokumentarna oddaja) - 22.30 P-P. Njegoš: Jaz, Rade Tomov (monodrama) 15 . XI. torek 1 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Šolsko območje, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Baranja, Poročila 16.05 ŠOLSKA TV: Nekatere je strah, Poklici v živilski tehnologiji 17.05 POROČILA 17.10 Z BESEDO IN SLIKO: KAPA NEVIDNICA 17.30 OTVORITEV 6. SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA, pre- nos iz Cankarjevega doma v Ljubljani 18.25 POSAVSKI OBZORNIK MAU SVET: PES, MOJ PRIJATELJ, otroška oddaja ‘ 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME o0;™,!’ J' Neuman: V TRETJEM RAJHU, zadnja oddaja iz ameriške nadaljevanke 20.55 DOKUMENTAREC MESECA: BRAT ALI KAKO NEHATI 21.35 PESEM GIBA: AMERIKA IN BALANCHINE 22.00 DNEVNIK 17.25 Dnevnik - 17.45 Mali svet 18.15 Knjige in misli - 18.45 Glasba za mlade - 19.30 Dnevnik - 20.00 Hasanaginica (televizijska dra- • ma) — 21.15 Tedenski zabavnik - 21.40 Zabava vas Zdravko Čolič 21.55 Vidiki: Kooperanti - niti Davidovi, niti cesarjevi, niti spahijevi (.dokumentarna oddaja) - 22.25 Zenska (eksperimentalna oddaja) - 22.30 Olimpijske bakle - 22/” Sadje, zelenjava in rock’n’roll v oktobru (zabavna oddaja) 16. XI. sreda 1 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Poštni nabiralnik, Pogozdovanje in zaščita gozdov, Odmor, Vstaja jugoslovanskih narodov, Narodni park Risnjak, Poročila 17.20 POROČILA 17.25 PEDENJŽEP, otroška oddaja 17.55 GLASBA ZA KITARO, glasbena oddaja 18.25 CELJSKI OBZORNIK 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: LET K ODREŠITVI, ameriški film 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 35 MM - FILMSKA DELAVNICA 22.15 DNEVNIK 17.25 Bolgarija : Wales (prenos nogometne tekme) - 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasba iz ateljeja; Peter I. Čajkovski - 20,50 V prvem planu (aktualna politična oddaja) - 21.10 I. Vojnovič - I. Brkanovič: Ekvinokcij (televizijska opera) - 22.35 Dan pisanih oblakov, rojenih iz motja (feljton) 17. XI. četrtek 1 8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Rišemo hribe in doline, Sadni izdelki, Odmor, Zapuščena gnezda, Misli s svojo glavo, Poročila 16.25 ŠOLSKA TV: Nekatere je strah, Poklici v živilski tehnologiji 17.25 POROČILA 17.30 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: POSLEDNJA BITKA V RAJU, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 TEDNIK 21.05 TARČE MIKEA AND ROS/ oddaja iz ameriške nanizanke 22.00 DNEVNIK ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svekra in tasta JANKA BADOVINCA (PET ARKA) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrazili sožalje, položili cvetje in vence na njegov grob, pokojnega spremili k večnemu počitku ter mu s tem izrazili poslednje spoštovanje. Žalujoči: družina BADOVINAC ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi oče, dedek, tast, brat, stric in svak ALOJZ TURK iz Drganjih sel 4 Zahvaljujemo se vsem vaščanom, ki so nam v teh dvojno težkih dneh stali ob strani in nam pomagali. Hvala vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste se prišli poslovit od pokojnika, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Novo mesto za vso skrb, Koviču za redne obiske ter dr. Vodniku. Hvala šmihelskim pevcem, godbi delovnega kolektiva Novoles, KO ZZB NOV Straža, obema govornikoma in vsem, ki so sodelovali pri pogrebni svečanosti. Vsem še enkrat prisrčna hvala! # Žalujoči: hčerka Majda z možem, sin Dušan z družino, vnuki, sestre, bratje in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega očeta, starega očeta in brata ANTONA MIKLIČA iz Sadinje vasi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo Novolesu-TOZD TPI Soteska, Tesnilom Trebnje, zdravstvenemu osebju, društvu upokojencev Dvor za poslovilni govor, pevcem iz Žužemberka in župniku za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala za spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: sin Tone, hčerki Tilka in Malka z družinami ter brata in sestra z družinami Sadinja vas, 26.10.1983 ZAHVALA Komaj v 26. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, s n in brat MILAN KOZOLE iz Dobrove pri Senovem Ob tej boleči izgubi se najiskreneje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogrebne slovesnosti in darovali vence in .cvetje ali kakorkoli počastili pokojnikov spomin. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivom Rudnika Senovo in Lisce Senovo za nesebično pomoč, župniku za opravljeni obred ter govorniku ob odprtem grobu za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo Geološkemu zavodu Ljubljana, Planinskemu društvu „Bohor ‘ Senovo, sevniški godbi in Rudniku Trbovlje. Se enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in s cvetjem zasuli njegov prerani grob. Neutolažljiva žena Dragica, sin Boštjan, mama, ata, sestra Jožica ter bratje Silvo z družino, Ivan in Maijan ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 52. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče JANEZ KASTELIC Dolž 30 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Antonu Mantelu za pomoč, tovarni zdravil Krka, trgovskemu podjetju,Mercator, tovarni Iskri iz Novega mesta, 00 ZSMS Dolž za Podarjene vence in cvetje. Hvala pevskemu zboru Maksa Henigmana in župniku za opravljeni obred. Vsem se enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Marija, sinova Cveto in Janez, hčerka Vera z možem ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in brat JANEZ ŠIKONJA iz Tribuč 40 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, OOS DOLENJKA DETALJ Črnomelj, OOS Beti Črnomelj, krajevnima organizacijama ZB in SZDL Tribuče za izrečena sožalja, cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti, GD Tribuče in govorniku za poslovilne besede, Lovskemu pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo sosedoma Horvatovima za vsestransko pomoč. ŽALUJOČI: vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša dobra žena, mama, sestra, babica, • prababica in teta MARIJA KOVAČIČ rojena TURK iz Leskovca 11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za požrtvovalno nego v času njene bolezni. Zahvaljujemo se delovnim kolektivom IMV TOZD TEHNOSERVIS in TOVARNA AVTOMOBILOV, KRKA TOZD MARKETING, Splošna bolnišnica — LABORATORIJ in PIONIR DSSS za podarjene vence in ostalo pomoč. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. ŽALUJOČI: vsi njeni ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in prababice MARIJE JANČAR iz Orehovice 35 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti ter s cvetjem obložili njen grob. Posebej se zahvaljujemo KRKI, IMV, Zavarovalni skupnosti Triglav Novo mesto, Elektru Novo mesto, pevskemu zboru Orehovica ter duhovniku za opravljeni obred. mmm ŽALUJOČI: vsi njeni 4 *te, ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, stare mame in prababice NEŽKE MOVERN iz Kota 58 pri Semiču smo dolžni izreči zahvalo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, sosedom Vidmaijevim, Bukovčevim, Černetovim. Francki Kapš za izrečene besede, Iskri Semič in vsem darovalcem cvetja in vencev. ŽALUJOČI: vsi njeni Kot pri Semiču, dne 2. novembra 1983 »351 Pl ZAHVALA Nepričakovano nas je v 4*. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC BIRKELBACH Cankarjeva 4, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo TOZD Beti Črnomelj, DO Žito Črnomelj, Sob Črnomelj, GD Črnomelj, godbi na pihala ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Breda, hčerki Zdenka in Mojca z družino ter ostalo sorodstvo Pomlad v vinograd tvoj bo spet prišla, in sedla bo na rosna tla in zajokala bo, ker tebe ni ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 63. letu starosti zapustil naš ljubi mož, dragi ata, stari ata in stric JANEZ LUMPERT iz Vel. Brusnic 29 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrakli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, n3m pomagali v najtežjih trenutkih in našega dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivom Kremen. Iskra Ela, Krka Marketing, ZB Brusnice ter župniku za opravljeni obred. ŽALUJOČI: žena Jožefa, otroci Vinko, Ivan in Kristina z družinami mm tedensK6led aS Četrtek," 10. novembra - Leon Petek, 11. novembra - Martin Sobota, 12. novembra - Emil Nedelja, 13. novembra — Stanislav Ponedeljek, 14. novembra — Lovrenc Torek, 15. novembra - Leopold Sreda, 16. novembra - Otmar Četrtek, 17. novembra - Elizabeta LUNINE MENE 12. novembra ob 16.49 krajec prvi ČRNOMELJ: 10. in 13. 11. francoski film Trije treba ubiti. 11. in 13. 11. francoski film Gadje maturirajo. 15. 11. italijanski film Ljubica pod posteljo. 17. in 20. 11. jugoslovanski film Lev v srcu. KOSTANJEVICA: 12. 11. nemški film 5. do 12. v Caracasu. 13. 11. ameriški film Samo dvakrat se živi. KRŠKO: 13. 11. ameriški film Jaz in nilski jconj. 15. 11. ameriški film Sivi orel. 16. 11. italijansko francoska komedija Raj za šofeije kamionov. 17. 11. francoska drama Zadnfi metro. NOVO MESTO - KINO JLA: od 11. do 13.11. jugoslovanski film Po sledovih zločina. Od 14. do 16. 11. ameriški film Izbrani. Predstave ob 18. in 20. uri. BREŽICE: 11. m 12. 11. ameriški film TV mreža. 12. 11. ameriški film Orlovo krilo. 13. in 14. 11. japonski film Kagemusha 15. in 16. 11. jugoslovanski film Variola vera. SEVNICA: 10. in 11. 11. brazilski film Dama v avtobusu. 12. in 13. 11. ameriški film Desetka. 16. in 17. 11. ameriški film Furije. Predstave so ob 20. uri, ob nedeljah ob 18. uri. Qg SLUŽBO DOBI DELO dobi „lahko“. Informacije na telefon (068) 23-959 v petek od 16. do 18. ure in v soboto ob 14. do 16. ure. KV MIZARJA, po možnosti pohištvenega, zaposlim. Ostalo po dogovoru. MIZARSTVO GORIŠEK, Groblje 60, Šentjernej. NATAKARICO zaposlimo. Trije dnevi v tednu prosti, ostalo po dogovoru. Gostilna TURK, Stopiče, telefon 43-716. STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE v Celju, s centralno kurjavo, toplo vedo, zamenjam za podobno v Novem mestu. Informacije po 20. uri na telefon (068) 25-860, ali na naslov Ivan Krajnc, Škapinova 6, Čelje. LB Temeljna dolenjska banka Novo mesto zamenja 2-sobno stanovanje v izmeri 50 m2 v III. nadstropju stanovanjskega bloka na Mimi 165 z ustreznim stanovanjem v Novem mestu. Informacije prejmete v splošni službi banke. hi-fi ali motorno kolo. Telefon 81-106. VW 1300, neregistriran, poceni prodam. Franc Kastelic, Mihovec 6 pri Podgradu. RENAULT 4, registriran do avgusta 1984, po ugodni ceni prodam. Janez Bučar, Volčkova vas, n. h., Šentjernej. RENAULT 4, odlično ohranjen, garažiran, in motor T0MOS APN 4 prodam. Telefon 56-270. GOLF JL, letnik 1980, prodam. Telefon (068) 44-662. ZASTAVO 750 S, letnik 1978, prodam. Jože Kralj, Telčice 5, 68275 Škocjan. DIANO, letnik 1978, 55000 km, prodam. Andrej Blažon, C. komandanta Staneta 32, Novo mesto, telefon 25-807, popoldne. Z 101, letnik 1976, registrirano do aprila 1984, prodam. Telefon (068) 21-972, od 17. ure dalje. SOBO v Novem mestu oddam. Naslov v upravi lista (4903/83). j! Kmetijski stroji jj MOTOR za kosilnico FIGARO LA-400 v brezhibnem stanju prodam. Slavko Habinc,, Kremen 20, Krško. PRODAM traktor Kramer (35 ps) s hidravlično koso, letnik izdelave 1964. Jožefa Mlakar, Zadovinek 2, 68270 Leskovec. LADO 1200, letnik 1978, zelene barve, odlično ohranjeno, prodam. Vinko Zlobko, Gazice 8, 68263 Cerklje ob Krki PRODAM Fiat 126 P, letnik 1980, Gantar, Bršljin 10, Novo mesto. FIAT 124 in LADO 1200 po delih prodam. Peter Delevuk, Gor. Skopice 30, 68262 Krška vas. 126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Pavle Balabanič, Jerebova 3, Novo mesto, po 15. uri. Z 101, staro dve leti, prodam. Telefon 21-786, popoldne. ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Telefon 25-185. PRODAM BMW 1602 in GOLF, letnik 1976, v odličnem stanju, ali zamenjam za R 4 GTL ali JUGO 45. Oglasite se na telefon 25-113. FIAT 126 P, dobro ohranjen, prodam. Informacije na telefon 62-547, popoldne. ASTA KOMBI ZASTAVA 435 K, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Viktor Strojanšek, Poklek 47, Blanca. Motorna vozila VW, 3000 km po generalni, prodam ali zamenjam za motor 200 D, Z 101, letnik 1975, in dele prodam. Telefon 21-078. Z 750, letnik 1977, prodam. Informacije po telefonu 25-511, od 16. do 19. ure. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnie. _ IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik:.Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), tlia Bačer, Andrej B§rtelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka .Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620—170—32000—009—8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komerifalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. C50 din, 1 cm na dojpčeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 —f/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem- mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23—606 — Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novp rmstc — Parvni filmi in tisk: Ljud-ka pravica, Ljubljana. FIAT 126 P, letnik 1977, obnovljen, registriran do 27. avgusta 1984, prodani. Anton Rangus, Dol. Vrhpolje 15, 68310 Šentjernej. R 4, dobro ohranjen, prodam. Franc Zupančič, Meniška vas 13, Dolenjske Toplice. KOMBI Z 435 F, letnik 1979, prodam. Jože Zupančič, Žužemberk 152. FIAT 126 P, letnik 1976, v odličnem stanju prodam. Vida Molek, Gradac v Beli krajini, n. h. R 4, letnik 1978, prodam za 14 M. Jože Kastelec, Šentjošt 9, telefon Florjančič, Gor. Karteljevo 28, 68216 Mirna peč. PEČ za centralno ogrevanje 20.000 KW prodam za 15.000 din. Jože Kastelec, Šentjošt 9, telefon 43-722, po 17. uri. PRODAM termoakumulacijsko peč (6 KW). Telefon 21-239. UGODNO PRODAM kompletno kuhinjsko opremo. Informacije na telefon (063) 783-141. PRODAM kravo, staro sedem let in brejo štiri mesece. Kastelic, Rakovnik pri Birčni vasi 3, Novo mesto. 43-722, po 17. uri. PRODAM osebni avto GOLF, letnik 1977, registriran do leta 1984. Dol. Toplice 15, telefon 85-777. Z 101 M 1300, letnik 1980, ohranjeno, prodam. Telefon (068) 44-057. FIČKA, letnik 1970, poškodovanega, ugodno prodam, motor brezhiben, Djaip, Levstikova 5, Novo mesto, telefon 22-238, če ni odziva, lahko pokličete tudi 24-487. ŠKODO 110 L, letnik 1974, registrirano do maja 1984, ugodno prodam. Iglič, Vel. Strmica, Tre; belno. FIAT 850 spori, letnik 1971, prodam. Slavko Dolinar, Polhovi- PRODAM rabljeno spalnico. Infor-...........................23-5" ca 8, Šentjernej. ZASTAVO 750, letnik 1976, obnovljeno, prodam po ugodni ceni. Telefon 44-407, po 15. uri. LADO 1200, letnik 1972, prodam. Bojan Vidmar, Sadinja vas, Dvor. Z 750, letnik 1971, ugodno prodam. Franci Potočar, Šentjernej 69. FIAT 126 P, letnik 1981, prodam." Telefon 20-276. ZASTAVO 101 prodam. Cesta brigad 14, Novo mesto (Novotekso-vo naselje), ali telefon 25-016. POLONEZ, letnik 1981, prodam. ! 20, Škoc- Jože Ferkolj, Hrastulje : jan. PRODAM tovorni avto TAM 5000 ali zamenjam za gradbeni mate-riaL Božidar Špiler, Gubčeva 7, 68270 Krško. PRODAM osebni avto FORD ESCORT, letnik 1969, v voznem dobrem stanju in zapravljivček z :za. Čer juuvviMj iuiiua v v unjiuill stanju. Alojz Bambič, Šmalčja vas 27, Šentjernej. PRODAM GARAŽO v Kočevju, Podgorska ulica, prodam. Informacije po telefonu (061) 852-195. PRODAM predsobno omaro, skoraj novo. Telefon 25-593. PRODAM testiranega plemenskega ovna. Ciril Krivec, Šentjurje 4, 68216 Mirna peč. TONSKI kinoprojektor z dodatno opremo prodam. Telefon 22-344. PRODAM dva meseca stare posavske goniče z rodovnikom. Telefon (068) 44—446, po 18. uri. BARVNI TELEVIZOR po ugodni ceni prodam. Franc Progar, Kristanova 10, Novo mesto, telefon 24-516. PRODAM PSA k. d. istrskega goniča, starega dve leti, z odlično telesno o,ceno. Niko Vrlinič, Bojanci 35, 68344 Vinica. POROČNO OBLEKO številka 38-40 ugodno prodam. Prav tako pa tudi plinski štedilnik Gorenje. Telefon (068) 71-868,— ves dan. ™ PRODAM 100 m2 smrekovih stdn-skih oblog (ladijski pod), dolžina 4 m, širina 7 cm. Cena za m2 630,00 din. Jože Pinoza, Žurkov dol 44, Sevnica. V Sevnici je potrebno zaviti v Drožanjsko ulico. PRODAM suhi grušt za hišo. Naslov v upravi lista (4904/83). PRODAM 11 m2 hrastovega lamel parketa I. kvalitete in lepilo. Bratkovič, Gor. Brezovica 27, Šentjernej. NOVO garnituro za avtogeno varjenje (brenerji) prodam. Telefon 22-008. PRODAM zimski gumi za Z 750, prenosni radiokasetar in tapetniško blago. Telefon 23—957. fRODAM ovco z mladičem. Janko Košak, Šentrupert na Dolenj-skem. HARMONIKO (frajtonarico) prodam. Naslov v upravi lista (4901/83). PRODAM elektronic 90 in tomos cross junior. Tomaž Barborič, Mačkovec 9, 68000 Novo mesto. PRODAM kokoši, stare eno leto. Jože Jeršin, Račje selo 2, Trebnje, telefon 44-389. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELIND 3, rabljeno, brezhibno in betonsko železo - mreže 6,10 v velikosti 6 m x 2,2 m ugodno prodam. Alojz Lukšič, Mali Slat-nik 35/a, Novo mesto. PRODAM prikolico za Tomo Vin-kovič in za prevoz živine. Srednji Globodol 6, Mirna peč. PRODAM nove zimske gume (135 x 12) za FIAT 126 ali zamenjam za R 4. Telefon 23-906. PRODAM siv in rjav dekliški plašč (11 - 14 let). Koštialova 16, Novo mesto, telefon 25-626. PRODAM mlado kravo s teletom. Anton Rudman, Vrh pri Ljubnu 2, Novo mesto. PRODAM žensko poročno obleko številka 42 in R 4 po delih. Jože gumi kolesi, 2 sedeža. Cena po dogovoru. Albin Novšak, Dol. Boštanj 39, 68294 Boštanj. PRODAM bojler za kopalnico (kombiniran: drva in elektrika). Alojz Metelko, Površje 2, Raka. PRODAM gradbeno barako (3x5 m). Informacije na telefon 24-040, po 17. uri. PLETILNI STROJ SINGER prodam. Telefon 22-022. PRODAM 10 ovnov, mladih, za zakol in 10 visoko brejih ovac. Stanko Resnik, Mrčna sela 45, 68282 Koprivnica pri Brestanici. HARMONIKO izdelave Mengeš (G, C, F, B dur) prodam. Janez Gašperšič, Gor. Medvedje selo 5, 68210 Trebnje. UGODNO PRODAM dve platišči (zlata bronza) znamke CARMO-NA ENGINEERING 5 J x 13 in dve pnevmatiki (gumi) znamke SAVA RADIAL - JET 175/70 SR 13 BEST, prevoženih 2000 km. Pavel Perc, Glavni trg 28, telefon 81-660. PRODAM kuhinjske elemente Marles „Orhideja“, otroško sobo in garderobne omare. Viceič, Šegova 4, Novo mesto, tel.: 24—162. Poklicati ali ogled v soboto ali ponedeljek od 9. - 18. ure. KUPIM NOVO ZIDANICO (primemo za stanovanje) pri Starem gradu prodam. Hlača, Šegova 6, Novo mesto. OBRTNIKI! Prodam poslovno hišo s 1000 m2 zemlje v Kočevju, primemo za gostinstvo ali trgovino, oziroma vsako obrt. Možnost za menjavo za kmetijo v nižini ali pa v najem. Cena 700 SM. Ponudbe pod šifro: „DELNO NA OBROKE . VINOGRAD z zidanico v Bendjah prodam. Naslov v upravi lista (4902/83). PRODAM zidanico in 11 a vinograda v Doblički gori. Peter Papež, Petrol, Črnomelj. RAZNO V VARSTVO vzamem otroka. Telefon 24-871. FANT srednjih let, brez obveznosti, s srednjo izobrazbo, lastno hišo, avtomobilom, službo ter nekaj zemlje želim spoznati po tej poti dekle srednjih let zaradi ženitve. Ponudbe pošljite pod šifro: »POROKA". V DOPOLDANSKEM ČASU vzamem v varstvu dva otroka. Jožica Murgelj, Cesta herojev 4, Novo mesto. IZGUBIL se je pes (nemški ovčar). Sliši na ime Nero, pod vratom ima umazanobelo liso. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti nagradi (5000 ND) vrne na naslov: Franc Povšič, Orešje 20, Šmarješke Toplice. ZA SKUPNO OBRT kovinoplastike iščem partnerja. Kovinar-orodjar. Prostor, stroji, delo zagotovljeno. Pismene ponudbe pošljite na Dolenjski list pod šifro: TOČEN. PO NAROČILU izdelam masivne mize in klopi iz smrekovega lesa, primerne za vikend ali kuhinjo. Oglasite se lahko vsak dan po 14. uri. Alojz Kotnik, Jezero 3 a, Trebnje. rojstni dan še veliko zdravih in zadovoljnih let mama, ati, sestra Zdenka z družino in brat Jožko Enako želijo BARBIKI PUST za 7. rojstni dan mamica, oči in. sestra Suzi. OBVESTI LA macije na telefon 23-537, po 16. uri. PRODAM tovorno traktorsko prikolico (4 t) in prikolico za prevoz živine. Prodajam in izdelujem tudi odrivne deske za traktor. Anton Zupet, 68275 Škocjan 49. PRODAM PONY KOLO. Informacije na tel. 22-351. ELEKTRIČNE ORGLE znamke FARFISA duo compackt nujno prodam. Anton Smolič, Reška 16, 68211 Dobmič, tel. 44-321 interna 299. PRODAM šivalni stroj znake BA-GAT DANICA ekstramatik. Informacije po telefonu 23-893. PRODAM veliko agavo. Telefon 23-458. PRODAM novo termoakumulacijsko peč (3 KW). Tel. 24-618. PRODAM tračno žago z avtomatskim brusilnim strojem „BREN-TA“. Božidar Špiler, Gubčeva 7, 68270 Krško. PRODAM črno-beli televizor Gorenje in peč na olje. Telefon 23-390. MOTORNA ŽAGA Homelite, sedemkilska, tovarniško nova, naprodaj. Cena 70.000 din. Telefon (061)223-957. PRODAM 16-colski gumi voz v STANE PETERLIN, Radovlja 38, Šmarješke Toplice, prepovedujem Rafku ZUPANU iz Gor. vasi pri Šmaijeti in vsem ostalim prilaščanje, kakršnokoli izkoriščanje' ali povzročanje kakršnekoli škode na moji parceli št. 1325/2 v Klenovi-ku - Stara vina. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. MARIJA BUKOVEC, Vel. Podlju-ben 1 a, Uršna sela, opozarjam Verono KOLIČ iz Vel. Podljubna 2, naj preneha širiti neresnične govorice o meni in me zmerjati. Ce tega opozorila ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjala. ZUPANČIČ, Žužemberk 80, in ROME, Žužemberk 81, prepovedujemo pašo kokoši in gosi po vrtovih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. STRANKE OBVEŠČAMO, DA PRODAJAMO RJAVE KOKOŠI NESNICE ZA ZAKOL. TELEFON 24-594, STANE ZDRAVJE, ZALOG 17, NOVO MESTO. DREVESNIČAR MARTIN BAR-BO, Mali Kal 11, Mirna peč, obvešča cenjene stranke, da bo pričel prodajati sadna drevesa v Trebnjem (pri Dunji) ob sobotah in nedeljah od 8. do 11. ure. KEMIČNA ČISTILNICA OBERČ Novo mesto ponovno naproša vse cenjene stranke, naj svoja oblačila dvignejo do 14. novembta, ker bo čistilnica do nadaljnjega zaprta. Po navedenem roku za oblačila ne odgovarjamo. ' < - GRAVERSTVO Aleksander KECKEŠ Novi naslov: 5 Šentjernej (delavnica), telefon (068) 32-048 Novo mesto, Novi trg 1 (hotel Metropol), telefon (068)21-348______________ CENJENE STRANKE obveščam, da se lahko naročite v KOZMETIČNEM SALONU JANA KOS na Mirni 26 za nego obraza, vratu in Dragima atu in mami MARTINU in ANI SIMONČIČEVIMA iz Žapuž pri Šentjerneju ob 30. obletnici dekolteja ali depilacijo (odstranjevanje dlačic) po telefonu 47-097, in se priporočam! i ZAHVALA skupnega življenja iskreno čestita-■"en« jo in jima želijo mnogo zdravja in zadovoljstva ter še veliko let v krogu svojih domačih Ludvik z Majdo, Darinka, Vera, Jožica, posebno pa njuna vnuka Primož in Anita, ki jima pošiljata koš pozdravčkov. Dobremu in skrbnemu možu, očetu MARTINU MOŽETU iz Gabrja pod Gorjanci za njegov praznik želijo veliko sreče, posebno zdravja, žena Marija, hčerkice, mama, sestre z družinami. Murnovima atu in mami iz Hrušice 42 pa lep pozdrav. 1. julija mi je pogorelo gos_ poslopje ob udarcu strele, pomoč se iskreno zahvaljuje® organizacijam RK Dragatuš ® • Butoraj, KZ Dragatuš in Črno^ melj, GG Črnomelj, DO GOK Črnomelj, posebno pa TOZD Begrad in sodelavcem ter vaščanom. Jule BEBAR, Tanča go** 10. fotokopiranje 11. novembra praznujeta 50 let skupnega življenja draga IVAN in JOŽEFA GREGORČIČ iz Snidenje vasi (Blatnikov). Ob ^ tem visokem jubileju jima iz srca želimo še mnogo zdravja ter zadovoljstva v 3krogu njunih najdražjih. Otroci: Ivanka, Tone, Hermina, Janez in Jožica z družinami. 11 vnukov in 5 pravnukov pa jima pošilja 50 poljubčkov. JOŽE SPLICHAL Novo mesto, Cankarjeva 32 telefon 22-288 Takoj m poceni • kopiranje na različne vrste pa-' pirja in na folijo • kopiranje formatov do velikosti 297x420 mm in pomanjšave . • uradne ure od 8 — 16. ure • sprejem naročil tudi po telefonu Se vljudno priporočam ZAHVALA FRANC PENCA iz Dol. Mokrega| IZ L/vi. | polja 1 se zahvaljujem šofeijUj rtnrianH .MATITI PE-- * Dragi ANDREJKI GRANDLJIČ iz Mirne peči želimo za njen 21. avtobusa Gorjanci .MATIJI PETERLINU za vrnjeno denarnico z dokumenti in denarjem, ki se® jih izgubil na cesti. Zahvala velja tudi postaji milice Novo mesto ® Šentjernej. KIOSK, dobro ohranjen, kupim. Telefon (068) 85-223. KUPIM traktor z dvema pogonoma do 30 KM, širine do 120 cm. Franc Medvešek, Trdinova 1, 68270 Krško. KUPIM motor za ZASTAVO 750 od letnika 1975 dalje. Janez Turk, Drama 12, Šentjernej. KUPIM rabljeno samonakladalko. Ponudbe po 17. uri na telefon (068) 88-893. V SPOMIN Mineva drugo leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga soproga, mamica, babici in sestra ANKICA MIKELIN Z žalostjo v srcu jo bomo ohranili v najlepšem in trajnem spominu. Mož Ante, hčerka z družino, brat in sestre ter ostalo sorodstvo Zlata mamca si bila, s svojim zgledom nas učila si. Kje zdaj so pridne roke tvoje, ki tako skrbele so za otroke svoje? V SPOMIN TEREZIJI MARJETIČ iz Škocjana Ob žalostni obletnici smrti naše ljube mame se je spominjajo njeni otroci Vika, Cita, Stanka, Matjan, Darko ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ KOZAR Gor. Težka voda 17 Prisrčno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tovarni zdravnil KRKA, DOM-u Ljubljana ter Splošni bolnišnici Novo mesto. Zahvala velja tudi duhovniku za lepo opravljeni obred, pevskemu zboru ter gasilskemu društvu Stopiče. ŽALUJOČI: žena in hčerke z družinami ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je 27. septembra zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE UDOVČ Jelovec 7, Boštanj ntw6*°uSe zahva]iujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v a)težjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na ‘jegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Jožefa, sinovi Jože, Mirko, Slavko z družino, Ivan in ostalo sorodstvo ZAHVALA Za vso pozornost, spremstvo na pogrebu, darovano cvetje pismene izraze sožalja se ob smrti našega ljubega moža, očeta, c in ustne ter dedka in brata TONETA STARASINICA iz Črnomlja prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sostanovalcem. Prisrčna hvala govorniku ZB Črnomelj in nekdanjim sodelavcem DO NOVOST za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, DO Komet Metlika in duhovniku za opravljeni obred. ŽALUJOČI: žena Katarina, hčerka Zvonka z družino, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Vedno smo radi te imeli, skupaj živeli v slogi in veseli, a prišel je kruti dan, o ljubi oči, tvoje življenje je ugasnilo kot dan. ZAHVALA V 45. letu nas je tragično zapustil naš ljubi mož, očka, sin, brat in stric LOJZE JAKŠE iz Dol. Straže 60 Zahvaljujemo se sosedom in vsem vaščanom, sorodnikom ter znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na njegovo prerano zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo družinam Smolič in Rodič, DO Novoles, KZ Krki, vsem gasilskim društvom, industrijskemu gasilskemu društvu, 00 ZSMS Dol. Straža, osnovni šoli Vavta vas, župniku za lepo opravljeni obred, govornikoma in pihalni godbi Novoles. Zahvala velja tudi vsem za denarno pomoč. Se enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI, ki ga ljubimo Ni v duši podoba zbledela, ne zbrisala solza obraz, v srcih bo večno živela ljubeča podoba, tvoj jaz. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljene žene, mame, stare mame, sestre in tete, 54-letne KRISTINE PRUS iz Krmačine 8 wn^en0 2aPlvay ujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojni darovali Brani-terj0 v tako velikem številu spremili na njeni prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnici IV { a- Mjhaljevič, vaščanom, posebno sosedu Jožetu za poslovilne besede, godbenikom iz Metlike, ZZB ruTči ’ KZ Metlika, TGP Metlika, ekonomski srednji šob Novo mesto, pevkam in župniku za opravljeni oored ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. ŽALUJOČI: mož Tone, sin Zvonko z družino, hčerki Veronika z družino in Darinka, svakinja Ana ter ostalo sorodstvo Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne kdo te vzdrami, ko zapreš oko, kadar si svojim dragim v roke segel, nemara si za vselej od nas vzel slovo. (O. Župančič) ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 72. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče. brat in stric FRANC ROGELJ iz Rihpovca 7 pri Trebnjem Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Trebnje in internega in pljučnega oddelka splošne bolnišnice ‘ ° u 0 M zdravljenje in nego v času bolezni. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, tiiH; i -i.m ?n¥lce,ra 24 darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala N 'Mu m kaPjanu za lepo opravljeni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Trebnje, kolektivom hvala! V° m °’ Trebnje m Tregrad Trebnje za podarjene vence. Vsem še enkrat iskrena ŽALUJOČI: žena Antonija, hčerki Tilka in Tončka z družino, sinova Franci z družino in Slavko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 66. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in pradedek JOŽE PODLIPNIK iz Boštanja 45 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Gorenčevim, Medvedovim in Klemenčičevim, kolektivoma Kopitarne in Tovarne konstrukcij iz Sevnice. Iskrena hvala godbi iz Sevnice, kakor tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Angelca, sinovi Jože, Slavko in Frenki ter hčerki Darinka in Marta z družino ter ostalo sorodstvo Sam, čisto sam, v mrzlem grobu spiš, ne ljubezen in ne bol ne more te zbuditi. Veder, skromen, nasmejan v naših srcih zdaj živiš. O, da mogel bi se spet vrniti! ZAHVALA Komaj 23 let je izpolnil, ko je moral oditi naš LADO MUHIČ iz Petan 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki delite z nami neizmerno žalost, ter vsem, ki ste ga zasuli s cvetjem in spremljali na njegovi zadnji poti. Posebej smo hvaležni tov. Skenderoviču iz Novolesa za vsestransko pomoč v težkih trenutkih in za poslovilne besede ter duhovnikoma za lep obred. Vsi njegovi Preljubi mož in očka ti, za tebe prišla je viharna noč, odšel z njo si daleč proč, odšel si v daljni tuji kraj, od koder vrnitve ni več nazaj. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ PRAZNIK iz Pristavice 4 uri Beli cerkvi trenntVitfn^^r jem° wemlIsoroJdfom- vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih ; ®n“tkjh pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Menič in Kaplan ter delovnim kolektivom PTT podietie Novo mesto, Iskra—TOZD TNN Novo mesto in IMV Novo mesto za podarjene vence in pomoč Zahvala velja tudi župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! P Žalujoči: žena l ončka, sin Tone in hčerka Tončka z družinama, sin Ivan, hčerka Vida, brat Ludvik z družino ter ostalo sorodstvo Kje si, ljuba mama ti, kje tvoj nasmejani je obraz, kje so tvoje zlate roke, ki so delale za nas? ZAHVALA V 77. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, sestra in teta MARIJA NOVINA roj. Fink iz Podturna 24 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter znancem za podarjene vence in cvetje, še posebno pa vsem sosedom za pomoč. Zahvaljujemo se kolektivom GG Podturn, SGP Pionir-TOZD MKI Dolenjki za podarjene vence ter župniku za opravljeni obred. ’ Žalujoči: mož Tone, sinovi Tone, Vili, Franci z družinami, hči Danica z družino in ostalo sorodstvo Bruno Gričar: MARTIN Vse do zadnjega dne Martin Tomšič iz Škocjana ni drugega kot končano osnovno šolo, pa dodelili Kmetijski zadrugi Šmarjeta, kjer mu bo podeljena ena od letošnjih Nagrad Novega mesta. Še ko je dobil pismeno obvestilo, naj bo zaradi podelitve priznanja navzoč na slavnostni seji v Žužemberku, je bil prepričan, da gre za priznanje krajevne skupnosti „Res sem bil presenečen, saj si niti malo ne domišljam, da je zgolj moja zasluga, kar je bilo v naši krajevni skupnosti zadnja leta narejeno. Ne bom tajil, da sem priznanja vesel, ampak še bolj me gane zadovoljstvo krajanov, kadar odpiramo nove objekte. “ ♦ * ♦ ♦ Izhaja iz tiste povojne generacije mladih, ki jim ni bilo nič prizaneseno. Komaj 17 let je imel, ko je v mlinarski družini s petimi otroki sam začel služiti kruh. Pisalo se je leto 1948, ko je moral vsak za delo sposoben v službo. Takrat niso vprašali, kaj želiš ne kaj zmoreš, ampak si dobil dekret in tja si moral, če nisi hitel veljati za delo-mrzneža. „Samo na kratek tečaj so me poslali, saj nisem imel sem „________________________ novodstvo. Kasneje sem ob delu končal srednjo ekonomsko šolo, v računovodstvu pa sem, kot kaže, ostal za vedno. “ Na terenu je bil aktiven vsa leta, komunist pa je že od leta 1950. On sam ne, ampak drugi povedo, da je zaslužen za ustanovitev in delo Turističnega društva Šmarjeta, dve mandatni dobi in pol je bil predsednik skupščine ali njenega sveta v Škocjanu in res je prav v tem času kraj zelo napredoval ,JVajprej sem štel za dolžnost utrditi samoupravo v krajevni skupnosti, potem smo začeli z akcijami. Izpeljali smo referendum za samoprispevek, namenjen gradnji zdravstvene postaje, in postajo tudi odprli. Izpeljali smo akcijo za gradnjo prvega stanovanjskega bloka in nadaljevali gradnjo vodovodov. Zdaj ga imajo že vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti z izjemo dveh zaselkov. Zadnja večja akcija na škocjanskem koncu pa je bilo asfaltiranje cest od Škocjana do Gornjih Dul in čez Goriško vas do Zbur. Krajani so pri teh akcijah nosili velik delež. Naj samo omenim, da so nekateri že pred tremi leti pripravili za cesto po 50.000 dinarjev.' Kar naprej je omenjal „smo“ pa krajane in sodelavce, kar tudi daje sliko človekovega značaja. Z njim se ni mogoče pogovarjati o konjičkarstvu, ker tega ne pozna. Zaradi gostišča njegove žene ob odcepu z magistralke proti Škocjanu mu pravijo znanci kar „rančar Tine", pa ne zameri, saj vsi vedo, da tudi doma pomaga, kolikor le more. Zaupal pa je, da tihe večerne ure vse raje preživlja ob knjigah. „Čeprav so drage, jih kupujem, kajti brez tega tovarištva ne bi mogel več. Vrsto let ne poznamo drugega kot naglico, službo in sestankovanje, zato moraš imeti nekaj, kar te vsaj za hipec ali dva postavi zunaj tega začaranega kroga. “ RIA BAČ ER Stotemu letu naproti Marija Bec iz Dobrave pri Loki še v stotem letu lahko bere časopis brez naočnikov_______________________ DOBRAVA - 1. novembra je slavila 99. rojstni dan Marija Bec, najstarejša občanka ne le loške krajevne skupnosti, temveč tudi sevniške občine. Z izrednim spominom za mnoge nadrobnosti se Marija spominja, kako je prišla z devetimi leti v Radež. Kot mnogi Furlani so si na takratnem Avstrijskem iskali bornega kruha. Možje so se zaposlovali z zidanjem kamenitih opornih zidov. V takratni občini Loka pri Zidanem mostu jim je bila prvo domovanje skromna lesena baraka. Ob izbruhu prve svetovne vojne njen mož še vedno ni premogel državljanstva čmo-žolte monarhije, zato je moral v internacijo. Bridki so ti spomini. Pri Bečevih so bili večkrat lačni kot siti. Se sreča, da je Marija takrat premogla kravo, ki je dala tudi po 15 litrov mleka na dan. „Na moko v trgovini je bilo treba čakati tudi po pet ur, da si prišel na vrsto," se spominja, kako so zatem lahko doma otepali močnik, za kruh pa dostikrat ni bilo. V tem je tudi Marijin recept za dolgo življenje: „Hrana, ki zrase doma, vendar vse od kraja!" Marija je povila osmero otrok, od katerih je živih še pet. Vešče se loteva še mnogih del. Te dni je imela opravka s peso in korenjem. Slednje je čistila in obrezovala tudi po pet ur skupaj. Večkrat stopi peš vse do Loke. Tja se potrudi brez palice; hudomušno prizna, da jo skrije v grmovju. Se vedno lahko tekoče bere tudi drobni časopisni tisk brez očal. Malo jo daje samo sluh, sicer pa še ni videla bolnišnice odznotraj. A. ŽELEZNIK BONI TARČA TATOV S ŠIBRAMI PO FAZANIH IN STREHAH GORELE TUDI PUSTNE MASKE SEVNICA - Med zeleno bratovščino so tudi taki tiči, ki v to druščino gotovo ne sodijo. To velja tudi za tiste sevniške lovce, ki so med nedavnim nedeljskim lovom na fazane prestrašili ne le to pernato divjad, ki je je v sadovnjakih ob Drožanjski cesti resda precej, temveč tudi stanovalce oziroma graditelje v novem naselju. Nekatere lovce je lovska vnema (ali kaj drugega) tako zgrabila, da so svinčene šibre glasno „deževale" tudi po strehi novozgrajene hiše. Fazani niso vrabci, šibrovka pa tudi ne zračna puška... Šest tednov med našimi zdomci Te dni se je iz Kanade in ZDA vrnil Henčkov ansambel valcev na 13 koncertih — Izredno gostoljubje Blizu 10 tisoč obisko-- Novo vabilo NOVO MESTO - Če Henčka Burkata, ki se je s svojim ansamblom te dni vrnil s šesttedenskega gostovanja po Kanadi in ZDA, vprašaš, kaj se mu je od bivanja med našimi zdomci onkraj luže najbolj vtisnilo v spomin, ne boš hitro dobil odgovora. Težko seje odločiti, ali je to tistih domala 10 tisoč poslušalcev, kolikor se jih je zbralo na 13 koncertih, ali je to izreden sprejem, gostoljubje ali srečanje z 82-letnim slovenskim rojakom, ki mu ne pravijo zaman kar ameriški Picasso. Česen velikan - znani sevniški planinec Lojze Anzeljc je dobil od gostilničaija v Sremski Mitroviči nenavadno velike glavice česna in jih posadil na domačem vrtu. In glej, to jesen ni bilo razočaranja. Ena samcata glavica česna po velikosti daleč prekaša škatlo vžigalic. (Foto: A. Ž.) „Igram že dolgo, tudi v Ameriki sem pred desetimi leti že bil, s svojimi fanti sem potoval domala po vsej Evropi, toda česa takega resnično še nisem doživel," pravi Henček. ..Dvorane, kjer smo igrali, so bile nabito polne, ljudje pa nad našim nastopom tako navdušeni, da nas velikokrat kar niso hoteli spustiti z odra. Poznalo se je, da jim nekatere naše pesmi niso bile neznane, saj je bilo po Kanadi in ZDA med našimi zdomci pokupljenih precej kaset in plošč, najbolj pa je vžgala tista 'Niagara cviček falls', ki so jo peli kar z nami in smo jo morali zaigrati tudi po 10-krat.“ Gostovanje Henčkovega ansambla po Kanadi in ZDA, med katerim so z vožnjami iz kraja v kraj naredili kar 7 tisoč kilometrov, je organiziral »Radioklub slovenski večer" iz Toronta, kot zanimivost pa naj omenimo, da je predsednik tega društva naš rojak z Dvora Lojze Kocjančič. Henčkovi fantje so gostovali v Torontu, Montrealu, Pittsbourghu, Clevelandu, ki mu tam ob dejstvu, da živi v njem kar.120 tisoč Slovencev, pravijo drugo največje mesto Slovenije, da vseh ne naštevamo. Morda je zanimivo zapisati še, da so imeli fantje s seboj tudi zaboj metliške črnine (cariniki jim zaradi nje niso delali težav), steklenica le-te pa je bila na vsakem koncertu, enako kot istoimcna pesem, namenjena najstarejšemu obiskovalcu. Poleg gostovanja Slakovega in Avsenikovega ansambla je bil to zagotovo najuspešnejši obisk kakšne narodnozabavne glasbene skupine med našimi zdomci v ZDA in Kanadi. Nenazadnje je temu v potrdilo že tudi vabilo na ponovno gostovanje. B. B. DOBRODELNI KONCERT ZA KNJIGE KRŠKO - V prostorih krške Valvasorjeve knjižnice in čitalnice je prejšnji teden nastopil krški kantavtor Bojan Rabzelj. Ob spremljavi kitare je zapel in navdušil z vrsto svojih pesmi, prijeten kulturni večer, ki so ga obiskali predvsem mladi, pa so popestrili še Rabzeljevi gostje: kitarista Ervin Mahne in Vinko Koretič ter vokalna skupina Leskovški oktet. Ves izkupiček koncerta bo Valvasorjeva knjižnica in čitalnica porabila za nakup novih knjig za pred kratkim odprto novo izposojevališče na Vidmu, v zelenem hloku pri hotelu Sremič. Res hvalevredna in posnemanja vredna poteza! Druži jih ljubezen do motorjev Trebanjski motoklub šteje 22 motoristov — Med člane bodo sprejeli tudi mopediste V STOTO LETO - Mariji Bec je za visoko obletnico ! čestitala dolgoletna predsednica Rdečega križa v Loki Marija Skuškova (na desni). Slavljenko pozna kot vedno vedro in veselo žensko. (Foto: Alfred Železnik) TREBNJE - Marsikdo, ki z zavistjo gleda bleščeče motorje trebanjskih motoristov ali pa negoduje zaradi hitre vožnje, morda niti ne ve, da imajo ti fantje svoj klub, ki deluje pri AMD Trebnje šele prvo leto. In v tem letu so trebanjski motoristi dosegli že nekaj uspehov doma in na tujem. Kako močna je privrženost hitri vožnji z motorjem, govori tudi podatek, da so v motoklubu člani, stari od 18 do 58 let, kolikor jih šteje Janez Prosenik, sodavičar iz Trebnjega. Za zdaj je v klubu le 22 članov, kasneje pa naj bi se vanj vključili tudi lastniki lažjih motorjev, ki jih je v občini 3 tisoč. Namen kluba namreč ni le uživanje v hitri vožnji, ampak tudi športno udejstvovanje, treniranje spretnostne vožnje. Trebanjski motoristi so doslej sodelovali na zboru motoristov v Varaždinu, na hitrostnih dirkah na Grobniku v kategoriji serijskih motorjev, kjer je enkrat zmagal njihov član Brane Rokavec, v mednarodni konkurenci pa je dosegel celo odlično 5. mesto. Nedavno so na spretnostni vožnji v avstrijskem Obertauernu zasedli vsa tri prva mesta v spretnostni vožnji. Še in še bi lahko naštevali njihove uspehe, a naj povemo le še podatek, da so bržkone najmočnejši motoristični klub v Jugoslaviji v primerjavi s številom prebivalcev v občini. Teh uspehom in nadalnjim treningom v spretnostni vožnji, ki bi utegnila biti potrebna tudi SLO, KRŠKO - Iz krške UNZ so sporočili, da je bilo v noči na 2. november nekaj vlomov v osebne avtomobile. Dragu Romihu z Malega vrha je iz avta, ki je stal v garaži, neznanec vzel za 60 litrov bonov, vžigalnik in dokumente, za 130 litrov bonov pa je pogrešil tudi Franc Hode iz Artič. Poleg tega sta mu izpred stanovanjske hiše izginila ženska bluza in vetrovka. Isto noč je miličnikom prijavil krajo za 120 litrov bonov še Franc Volčanjšek. GRADAC — 30. oktobra okoli polnoči je zagorelo gospodarsko poslopje pri gradu v Gradcu. Požar je uničil lesene dele poslopja, največ škode pa je povzročil gradaškemu pustnemu društvu, ki je imelo v zgornjih prostorih skladišče mask: ogenj jih je povsem uničil. Vzrok požara zaenkrat še ugotavljajo, medtem ko so nastalo škodo ocenili na 700.000 din. Ugankarji imajo svoje društvo V Trebnjem so ustanovili prvo slovensko ugankarsko društvo SPRETNI MOTORISTI - Motoristi iz Trebnjega so dosegli že nekaj uspehov v spretnostni vožnji. V Avstriji so pobrali prva tri mesta in zaslužili 12 tisoč šilingov. bodo še naprej posvečali veliko pozornost. Za treninge že imajo poligon pri trebanjski osnovni šoli. Motoristi se udeležujejo tudi proslav ob občinskem prazniku, prihodnje leto pa bodo sodelovali še v štafeti mladosti. TREBNJE - Zdaj imajo pa še ugankarji svoje društvo, bi lahko kdo rekel. Toda število članov v prvem slovenskem ugankarskem društvu Domen, uspel ugankarski večer, zlasti pa skromne možnosti za družbene stike, g<^ vore v prid novega društva, ki ima svoj sedež v Trebnjem. „0 ustanovitvi ugankarskega društva smo razmišljali že pred štirimi leti," pripoveduje Bruno Gričar, tajnik društva, »toda tedaj razmere še niso bile pravšnje. Letos pa nam je uspelo in 9. septembra smo imeli v TflSbnjein ustanovno skupščino. 28. Sktob-ra smo imeli v Trebnjem prvi ugankarski večer, na katerem je sodeloval tudi Drago Bajt, ki je pripravil predavanje o ugankarstvu. V sodelovanju s trebanjsko knjižnico in s pomočjo novomeške Studijske knjižnice smo pripravili razstavo ugankarske literature. Naš namen je, da v društvu združimo sestavljalce ugank in reševalce, da pomagamo pri zbiranju strokovne literature. Zlasti pa bi radi popularizirali ugankarstvo, ki ni samo zabava, ampak je tudi koristno. Bruno Gričar: „Radi bi Dularizirali ugankarstvo, ki ni samo zabava, ampak je tudi koristno." Tako se namreč s pomočjo igre poglablja znanje. Zdaj je v društvu že 11 članov iz vse Slovenije, za sodelovanje v društvu se zanimajo tudi mnogi domačini-Skratka, pričakujemo, da bomo z delom uspeli. Hvaležni pa smo tudi za pomoč kulturne skupnosti Trebnje," pravi Gričar. Naj povemo se, da se vsi, ki bi hoteli postati člani društva, lahko obrnejo na Bruna Gričarja, ki je zaposlen v Trimu. Kasneje bo društvo v dogovoru z Zvezo kulturnih organizacij Trebnje dobilo svoje prostore v trebanjski knjižnici. In tedaj lahko pričakujemo, da bodo trebanjski ugankarji pripravili & kakšen uspel ugankarski večer-J- S- NOV ČEBELNJAK ZA PRAZNIK - Člani čebelarskega krožka na Osnovni šoli s prilagojenim programom Dragotin Kette iz Šmihela so za praznik občine Novo mesto dobili pravi čebelnjak, ki ga je izdelal njihov hišni mojster Alojz Špec, materijal in opremo zanj na so prispevale delovne oiganizacije Novoles, GG Novo mesto, Društvo čebelarjev in Medex iz Ljubljane. Novi Čebelnjak, ki ima za sedaj le dva panja čebel, je za člane krožka, ki ga vodi zunanji sodelavec Miha Burger, velika pridobitev, saj bodo tako svoj« večletno teoretično znanje o življenju čebel, preizkusili tudi v praksi. (Foto: J. P.) SPOSOJENO TRNJE — V nekaterih skupnih vprašanjih smo dosegli visoko stopnjo indiferentnosti. (Iz Večernjih novosti) A H ft VI NO SVEČO! Po jutranji megli se je repiško pokopališče kopalo v soncu. Bil je dan, ko se Repičani spominjajo vseh mrtvih, zato so stali ob grobovih skoraj vsi živi prebivalci Repičeve drage. Družina Jožeta Obrtnika je bila odeta v usnjene plašče. Ozirajoč se po sosednjih grobovih, so stali tam cel dan, da so lahko izračunali, koliko so dali posamezniki za rože, vence, ikebane, šopke ali sveče. Proti večeru so ugotovili, da jih ni nihče prekosil, zato so odšli zadovoljni domov. Doktor in njegova žena sta stala ob grobu gospejine matere sama, ker nimata potom- cev. Mati je umrla v domu počitka, zapuščena in pozabljena, kajti nikoli ni bilo časa za obiske. Na grobu so stale tri ikebane po dva tisoč dinaijev in osemnajst sveč od rumene do zelene barve. „Kaže, da sta imela rada pokojnico. Grob je kot s slike," je rekla gospa Inženirjeva svoji družini, kije razkazovala nove obleke vsem, ki so jih ,hoteli gledati. Po Repičevini so govorili, da je dal gospod Inženir petsto tisočakov za nagrobni spomenik in tristo tisočakov za okvir. Skupaj torej osemsto. Natolcevali pa so tudi to, da gospa Inženirjeva ni pretirano ljubila moževega očeta, leže- čega pod črnobelim marmorjem. Zdel se ji je preveč kmečki, kmetavzarski. Kljub temu pa je privlekla na pokopališče krizanteme, ki so jih prodajali v mestu po sto petdeset dinarjev. Jasna Direktorjeva jih je naštela točno dvainšestdeset. Toliko je bil namreč star oče gospoda Inženirja, ko se je rešil sveta in neprijazne žene svojega sina. „Nimamo razloga za sramovanje," je rekel ob številki dvainšestdeset gospod Direktor svoji v plašču iz kengurujske kože oblečeni ženi. „Seve-da ne. Se mar lahko kdo pohvali, da ima gomilo obloženo s kamenji z otoka Brača? ” se je zahihitela v bel robček, ne da bi se spomnila pokojne sestre, ki je umrla neko zimsko noč zaradi monoksida, ki se je valil iz lonca, namenjenega ogrevanju sobice. Ko je bilo repiško pokopališko razkazovanje na višku, je v kotu pokopališča prižgala svečo Meta Delavčeva. »Počivaj v miru, dober si bil z menoj," je rekla mrtvemu rudarju, svojemu možu. Vsi so se zazrli vanjo. »Sramota, je rekla gospa Doktorjeva, ste videli? Prinesla je eno samo svečo!" TONI GAŠPERIČ