OD JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS 14. marec 1991 cena 16 din FECRO BREZUP Čveke Zadnje čase opažamo vse več užaljenosti in nesporazumov zaradi zapisov v časopisnih rubrikah, ki jim v novinarskem žargonu pravimo »trač«. Ne bo odveč, če to zvrst na kratko osvetlimo, tudi v navezi z Opravičilom, ki ga objavljamo na zadnji strani. Trač je pri nas uveljavljena beseda za časopisne rubrike s kratkimi, zbo-dljivimi zapisi, ki ošvrknejo posameznike, skupine, kolektive... ali družbo v celoti. Navadno (ni pa nujno) je v teh vrsticah vsaj kanček resnice, ki pa je z ustrezno dozo hudomošno popoprana. Beseda je posnetek nemške »der Tratsch«, kar pomeni opravljanje, čenče - po naše čveke. PREPIHANE KOROŠKE CVEKE. Take rubrike gojijo danes skoraj vsi slovenski tedniki. Najbolj znana je Toffova stran v Nedeljskem, najbolj odmevno je bilo Rolanje po sceni v najboljših Mladininih časih. Bivša Demokracija je imela Majske hrošče, kar nekaj teh rubrik ima Kaj... Vsem pa je skupno: večkrat se v traču pojavite (in bolj »neumna je naveza«), bolj vam raste popularnost. Te rubrike so namreč navadno med najbolj branimi in ne morejo vas zgrešiti. Na zahodu je tovrstno pisanje nekaj povsem vsakdanjega, redno se poleg satir pojavljajo tudi čenče. Pri nas pa se očitno še nismo privadili na samoumevno prisotnost trača v časopisih - zato nepotrebne užaljenosti in nesporazumi. Sicer pa: ce mački na rep... KRUH NAM REŽEJO V LJUBLJANI W NA NOVO ODPRT DOSJE PECCI str. 6 F 4 Premalo Meže, Mislinje in Drave je preteklo, da Korošci ne bi živo spominjali kolapsa na cestnem omrežju. Takrat se je pisalo leto 1986 in le z izjemnim pritiskom smo uspeli iz republiške blagajne zbezati nekaj dinarjev tudi za naše ceste. Vendar je takrat sanacija ostala na pol poti in čez leto ali dve se spet lahko srečamo s popolnim razpadom omrežja. A si moramo del krivde pripisati kar sami! Cela Slovenija je vrela in protestirala, ko je vrla slovenska vlada želela cestni dinar utopiti v integralnem proračunu, tudi za Koroško pa velja, da cestnega dinaija neprimerno več daje kot ga nato dobi vrnjenega iz bele Ljubljane. In Koroška o tem sploh ni povzdignila glasu; dopustimo, da center dela z nami kar se mu zazdi, čez dve leti pa se bodo vodilni možje Koroške praznih kufrov in seveda peš po kolovozu vračali v našo deželo. ff NISMO NEPOMEMBNI V prejšnjih časih nas je dvakrat obiskal Tito in to ni kar tako. Tudi Francé Popit je bil če-sto naš drag gost, najznamenitejši pa je bil njegov prilet s helikopterjem. Elisa se še ni ustavila, ko je v prisotnosti lokalnih in drugih veljakov udaril po mizi in naredil red. Pa tudi s kazalcem je pokazal proti vratom in zavpil: »Ven!« Hej, to je bil dan, kot ga še ni bilo. Tudi za novo oblast nismo nepomembni. Ko je bila še opozicija, so nas v predvolilnih gola-žih obiskali skoraj vsi njeni pomembnejši predstavniki, pa Kramberger tudi. Po zmagi ni dosti drugače. Bavčar pride celo do Slovenj Gradca in ukaže predsednikom skupščin koroš-kih občin, naj potrdijo imenovanje pravega načelnika UNZ. Pir- nat pošlje na občino neko pismo in nihče, razen pooblaščenih, ne ve, ali eno samo, ali več in kaj piše. Eno je bojda zelo vroče in Občinarji ga skrivajo. Tudi obiskali so nas že Peterle, Mencinger, Rejc, Puharjeva in morda še kdo. Kot smo bili obveščeni, sta imela zadnja dva nekaj težav s potjo, vendar brez skrbi. Minister za industrijo in ministrica za delo bosta že vedela, koliko dela je treba vložiti v pot, da se pride do cilja. Res, da smo začasno v malo večji krizi kot drugod. Ko pa bosta vedenje in zanimanje za nas še porastla, ko bodo velmožje in žene češče naši gostje, ko ne bodo več imeli težav s križišči... Takrat pa... Hej fant, to bo dan! vi Izračun za proračun že upošteva — poračun. NIKO V precepu pomanjkanja Radeljska občinska vlada tudi v drugo ni našla zadovoljivega recepta za predlog letošnjega občinskega proračuna. Prihodke so »navili« nekako na 117 milijonov in v ta okvir je treba spraviti vse - od uprave, šolstva pa do zadnje svetilke v komunali. Čarovnije se ne posrečijo: Komunala bo dobila premalo za normalno preživetje. Ni denarja za 80 km lokalnih, kaj šele za 400 km drugih cest, ki ta čas že pošteno kipijo, odjuga pa šele prihaja. Inšpektorji že pretijo z zaprtjem cest za javni promet. Kako v doline v šole, kako na delo, kako s prevozi mleka in drugega. Bo res polomija popolna? Šolstvo, sociala in še nekaj nedotakljivih ima skupaj za polnih 76 milijonov dinarjev zahtevkov. Šolstvo je tudi v Radljah na prvem mestu. Ne bomo škrtarili pri osebnih dohodkih učiteljev, vse drugo bo moralo počakati. Pa tudi v šolstvu, tudi v B programu, bodo morali sami ravnatelji kot gospodarji narediti red in popolno pošteno štednjo. Najbrž je precej resnice v trditvi, daje bil doslej najboljši ravnatelj tisti, ki je znal »nadmudriti« druge in izvleči čimveč. Od tod tudi trditev, da imamo navadne in nadmerske ravnatelje. Toda neizprosno prihaja čas štednje in poštenih odnosov! Kaže, da bo na področju dodatnih uslug ali, če hočete, tudi malih privilegijev manj, več pa bo treba plačati za kosila, energijo, kuharice in podobno. Tu je še popolnoma nedotaknjen, neraziskan kompleks socialnih služb in same sociale. Hkrati pa je pred vlado in skupščino, ki bo proračun predvidoma sprejemala čez teden dni, še kup drugih problemov, ki jim trenutno ne vidijo pravega konca. To so nekateri nujni posegi v varstvo okolja, kafilerija za vso Koroško, dograditev OŠ Muta, nekateri vodovodi in nenazadnje tehnična zaostalost v šolah. Ob vsem tem pa je gospodarstvo že marsikje v agoniji, saj porabi ogromno časa za obstoj, za denar za plače in nima več časa razmišljati o razvoju. Bolje je vedeti danes, kaj nas čaka jutri, trdijo eni, drugi bi pa še vedno iz davne zaostalosti načrtovali svetle cilje že kar za jutri! -kv PROSTO PO CANKARJU . »Poberi culo, hlapec lernej, in pojdi - zakaj star si že in betežen in ne potrebujem te več!« POZDRAVLJENA KOROŠKA, tistih, ki jim pravi književnik Kolar, »da so hladni, da zmrazi«, troti bodo šele takrat, ko bo med. Pomlad bo zagotovo, zato: POZDRAVLJENI KOROŠCI, KJERKOLI ŽE STE! Edi Prošt 5. marec, skupščinska dvorana v Slovenj Gradcu. Zbor delavcev na čakanju. Z obljubljenimi 80 odstotnimi plačami in 2000 dinarji nekakšne pomoči. Obup, jeza, nemoč in že mešanje z napadalnostjo na gospo, ki zahteva policijo, ko ji delavci zapro vrata iz dvorane, zahtevajo odgovore. Vprašanja so retorična. Kako naj preživimo, kdo bo plačal račune, ali smo res samo brezvredna raja, po kateri lahko vsakdo hodi in po njej tepta...? In tudi če sem nekaj časa še verjel, da gospa nima odgovorov, ker so izvpn njene moči, me je streznilo njeno osebno priporočilo tistim delavcem, ki so v tem trenutku poleg čakanja na delo še na čakanju na ugotavljanje stopnje invalidnosti. »Osebno priporočam vsem, da ustavite postopke, ker boste tako imeli več možnosti, da dobite delo!« Streznitev je prišla z ravno pravo dozo gospejinega cinizma. Namenjen je bil namreč ljudem iz »njene fabrike«, ljudem, ki so ali pa še bodo priznani za invalide, ker so delali v »njeni fabriki«. Čudni časi in v njih čudni ljudje. Hladni, da zmrazi, je zapisal Marjan Kolar. In tako se tudi v tebi vzbudi hladen bes ob zahtevah po hladnem poročanju. Po možnosti o obeh pia-, teh! Tretja, povsem človeška, osebna, ostaja za takozvano objektivnostjo, za »zgodovinskostjo« nekega novega družbenega prevrata. Gospa je iz nje že uspela naredi ti zgodovino! DRŽA Ko smo dočakali, kar smo sicer pričakovali, namreč, da Prepih ne bo po volji vsem, ki ga bodo dobili v roke, je bilo to prav poučno. Da pa se nas bodo lotili zaradi pisanja v drugih časnikih, je za naše razmere tudi značilno. Napad je dobra obramba, še posebej, če je usmerjen v odrekanje sodelovanja. Rudi Čretnik, prvak Demosa v ravenski občini, je odrekel dati naši sodelavki intervju, ker da pri Prepihu sodelujejo njemu neljubi novinarji, poleg tega pa da je eden od njih o enem demo-sovih rekel nekaj grdega. Taisti, ki je bilo o njem izrečenega nekaj grdega, pa je že oddal uredniku pismo, v katerem se loteva novinarja v nekem drugem časniku in nas poučuje, da je bil on vzgojen v duhu krščanske morale in da je oh in sploh velik •režiser,- ki pa-na,žalost človeštva nikjer ne dobi dela. Očita Prepihu celo, da je skočil, medtem, ko so drugi kričali hop, in ob tem pozablja, da je bilo za kaj takega treba zbrati po-gilm tistim, ki so skočili in ne onim, ki so samo kričali. Da si pri tem prisvaja idejo, ki je stara vsaj toliko kot pojem Koroška krajina, pa tako ni vredno izgubljati besed. No, pa saj ni edini, ki mu te vrste ljubosumje zastira pogled. Mi smo k sodelovanju povabili vse, da bi tist^ ki Prepih berejo, imeli čimveč od soočanja raz- ličnih idej. Prva žal nam je, da so nekateri svoje ideje omejili na poslanske klube. Zal nam tudi je, da le-ti vse bolj spominjajo na prostozidarske lože in se omejujejo na strankarsko djsciplino, DRŽAVLJENJE ŽELEZARNE Šele ko je Slave, ki je v službi na pravem mediju - televiziji, bolj odločno zahteval, da vsaj nekako na Ravnah reagirajo na izjavo za javnost Socialdemokratske stranke Slovenije, smo bili deležni petih minut v rokovniku poslovne sekretarke oziroma njenega direktorja. Socialdemokrati v centrali v Ljubljani so prišli na dan z neidentificirano grožnjo, da bodo Železarno na Ravnah zaprli in da bo ostalo na cesti več kot 5000 delavcev. Še danes nihče ne ve, od kod ta grožnja, lokalni socialdemokrati pa o njej vedo prav toliko kot vsi fa-briški delavci skupaj - manj kot nič. Ker je ravno ta dan sejal v železarni tudi Delavski svet, smo poleg demantija o zapiranju železarne zvedeli tudi odločitev sveta, da se koncern podržavi. O tem se je šušljalo že prej, le da se še ni vedelo, da bo to »doletelo« vsa podjetja za plotom, ne le metalurgije. DENAR, SVETA VLADAR Čeprav mi še danes ni jasno, kako lahko delavski svet sklene, da se železarna podržavi (najbrž lahko kaj takega sklene država sama), mi je jasno vsaj to, da so v fabriki prišli do točke, ko se je treba ženiti tudi s hudičem, da se reši vsaj kakšen del cele kože. Že silovite težave z izplačilom januarskih plač so kazale, da se bodo kolesa nehala vrteti in samo redki v železarni najbrž vedo, kaj je bilo treba za te plače žrtvovati. Samo ugibamo tudi lahko, ali je ena od žrtev tudi koroška trma, ki se je se lani za prmejduš odpovedovala zakonu slovenske črne metalurgije v Slovenskih železarnah. Kolikor pa vem, se nekateri ljudje do konca živih dni ne bodo odpustili klečeplazenja od vrat do vrat po Ljubljani. Če ne bi šlo za ljudi, ki so čakali na plače, kdo ve, če bi tega sploh bili sposobni... Zato razumem direktorja Kokalja, ki potem, ko je dal izjavo za javnost in demanti o zapiranju železarne, o njej, po gotovo napornem zasedanju delavskega sveta, ni hotel več razpravljati. Pogovarjali smo se o pomladi. SLOVENSKA POMLAD Čebele so že prinesle v panje prve koščke cvetnega prahu in če verjamete ali ne, tudi na Koroškem cvete tista zgodnja, skorajda še pomrzla pomlad. Skrita očem, pa vendar obetajoča, da bodo družine močne in bo medu tudi za sosede in prijatelje. Zato vsak žarek toplote namenjam tudi v mislih delavkam, ki so preživele letošnjo, po dolgem času pravo zimo. Med njimi ni Vsebina - Glose, karikatura str. 2 - Naša kronika str. 3 - Udarna tema: Usoda delavcev FECRA str. 4-5 - SO Ravne: Kruh nam reže republika Dokument o zadevi Pecci str. 6 - Odprti telefon Centra za socialno delo str. 7 - Podružnica Združenja lastnikov razlaščenega premoženje s{r 8 - TUS-KOSI: Zdrav BIO program Tečaj nemščine na Koroškem radiu str. 9 - Radeljski proračun Strešniki iz Kograda str. 10 - Sledovi zime na koroških cestah str. 11 - Fotoreportaža: Rokomet v Slovenj Gradcu str. 12-13 - Mnenja - kolumni - Kultura: Bibič v Slovenj Gradcu Igrajo Finžgarjevo Verigo - Zamejstvo: Volitve pri sosedih - Reportaža: Hiša za Drolove str. 14 str. 15 str. 16 str. 17 - Družbeni pravobranilec o ITALSOLESU Javni protest svobodnih sindikatov Koroške str. 18 - Prejeli smo, pisma bralcev - Objave, oglasi - Koroški šport - Prepihane koroške čveke str. 21 str. 22 str. 23 str. 24 PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja CZP Informacijski biro Ravne na Koroškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Cečovje 5, tel. št. (0602) 22-999. Tiska Grafika Prevalje v nakladi 8000 izvodov. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/91 je časopis oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ponatis in uporaba tekstov v drugih medijih ni dovoljena. UDARNA TEMA Direktorici (v.d.) niso dovolili pobegniti... V torek, 5. marca, so se v sejni sobi skupščine občine Slovenj Gradec zbrali delavci Fecra, ki so dobili obvestila, da so na čakanju na delo. Obljubljenih 80 % plač niso dobili, v popolni negotovosti pa je njihova nadaljna usoda. Ali pa ne če je verjeti temu, kar jim je povedala njihova v.d. direktorica Geratičeva. Povedala jim je, da iščejo zanje službe in da bi jih sicer razporedili po ugotovljenih viških. HOČETE! šele po gornji misli v.d. direktorice Fecra Geratičeve je med delavci prvič zares zavrelo. Do takrat so namreč kolikor toliko mirno poslušali Garbov uvodni referat, ko pa so dobili občutek, da jih nekdo ignorira, da ne bodo dobili odgovorov, ki so jih pričakovali, je završalo. Očitno je, da potem, ko jim niso zagotovili niti obljubljenih 80 % plač, ne verjamejo več na besedo. Ob novici, da pa je Garb le dobil odločbo, da se lahko javi na pomožna dela in to tik pred sklicanim zborom^ o katerem pišemo, so seveda takoj videli v tem prozorno igrico. Z Garbovo odsotnostjo bi namreč njihov zbor propadel, po drugi strani pa je vsem jasno, da je bil ravno on trn v peti prejšnjim in sedanjim vodilnim v Fecru. Nemogoče je zapisati vse, kar je bilo na zboru izrečeno, vseeno pa je najbolj zazrlo v zavest to, da ljudje v resnici ne vidijo nobenega izhoda, nikomur ne verjamejo, da jim na hitro niti ni mogoče pomagati in daje ukrepanje tistih, ki pa bi zanje lahko kaj na- redili, polževo počasno. In če je verjeti družbenemu pravobranilcu, imajo ljudje, ki sicer bolj nagonsko slutijo, da nekdo z njimi manipulira, v mnogočem povsem prav.Tojepotrdiltudip red sed nik svobodnega sindikata slovenskih kovinarjev in energetikov. Sploh ni čudno, če ob tako očitnih manipulacijah delavci izgubijo živce. Osebne drame in travme so huda stvar. Kako je očetu, ki mora svojega otroka poslati v šolo na štop, ali materi, ki ne more več plačati računov; njegova direktorica pa mu hladnokrvno odgovori, da se je za neplačane položnice že ona dogovorila, da bodo lahko počakale. Na kdaj, če v isti sapi pove, da dela za vse ne bo? Ali pa morda spet ne bo izbran, kajti ključ, kako prideš do dela v novih firmah, ki delajo v bivšem Fecru, je neznan. Do vrhunca drame, ki se je godila v prostorih slovenjegraške skupščine, je prišlo, ko je predsednik občinske vlade opozoril, da znajo biti problemi čez čas še težji, da bo v prihodnjih nekaj letih v občini vsaj 1000 delovnih mest manj, da nihče ne ve, kako bodo prišli do dela mladi, ki končujejo šole. Janez Komlja-necje poudaril, da bo treba v tem času spoštovati in prevzeti vsako delo, da je Center za socialno delo dolžan reševati najhujše stiske, da pa on lahko napove le še slabše čase. In zdaj seje začelo; »Saj nismo nič zvedeli! Prodajmo avtomobile, ki smo jih mi kupilil Ali v naši družbi res ni nikogar, ki bi nas zaščitil? Ali smo res samo brez-vredna raja, po kateri lahko hodijo in teptajo kolikor hočejo? še v gnilem kapitalizmu upoštevajo osnovna pravila v zakonih!« Zdaj je zmanjkalo poguma, ali pa kotle dejala sama, ni hotela več poslušati laži in natolcevanj, tudi Savin-kl Geratič, na katero je letela večina očitkov delavcev. Dvignila se je in se namenila ročno oditi. Ni šlo! Delavci so zagradili vrata in ujetnica lastnih podrejenih je šele potem, ko je pravobranilec nekoliko pomirilstra-stijahko povedala naslednje: »Nima smisla, da še kaj rečem, ne dovo- lim pa se postavljati na laž. Ni res, kar pravite, nekajkrat smo zborovali in se dogovarjali, kako naprej. Delala sem po svoji vesti, najboljše in imam čisto vest, česar pa za marsikoga med vami ne morem reči. Sicer pa imate še vedno dve možnosti. Ali boste ugotovljeni kot trajni presežki ali pa bo šel Fecro v stečaj.« Očitno je, da se delavcem, ki so že enkrat bili določeni za čakanje na delo, ne piše dobro. Posebej ne tistim, ki so invalidi, ali v postopku za ugotavljanje invalidnosti. Geratičeva jim je osebno priporočila, »da ustavite postopke za ugotavljanje invalidnosti, ker boste brez tega imeli več možnosti dobiti delo. Prespite to odločitev! Sicer pa vam jaz nisem dala še nobene prazne obljube. Ostala bom v Fecru .dokler ne bodo rešene vse zadeve. Pozabljate, da sem bila lani edina pripravljena firmo prevzeti, sicer bi šli že lani v stečaj.« Na koncu so obupani delavci, ki ne vidijo nobene prave rešitve, sami predlagali, da gre Fecro v stečaj. Niso pomagala prepričevanja svobodnih sindikalistov, da naj raje preizkusijo še druge možne rešitve. Dokler ne dobimo odgovora, NIKAMOR! Pri pravobranilcu samoupravljanja Žaretu Bogunoviču smo se prepričali, da Fecro v resnici postaja vse bolj fantomska firma. Mešano podjetje Nieros Metal, namreč sploh ni mešano, temveč ga je v celoti z ustanovitvenim deležem 2000 din(!) ustanovil sam Fecro. Socialni fond, ki ga je nameraval milostno ustanoviti nemški lastnik, pa je po naši zakonodaji celo nemogoče vnovčiti. Sicer pa, čigava je res ta fabri-ka, ta družbena lastnina? Jo je res mogoče kar tako, brez dogovora z lastniki (se pravi ,tudi delavci) dati v najem? Ali pa je res, kar se sprašujem tudi sam že ne-kaj časa: »Bomo zdaj, po štiridesetih letih govorjenja samo o delavcih naslednjih štirideset govorili samo še o kapitalu?« Edi Prošt Od postsocialistične družbe ostaja le še post NIKO t ^ 1\ UDARNA TEMA Iz uvodne besede M. Garba MAR ZAHTEVAMO PREVEČ ? Danes, ko vsak razmišlja o svoji usodi in položaju, na katerega nima skorajda nobenega vpliva in so ga vanj pahnili nesposobneži, ki so in še zasedajo bolj ali manj pomembna delovna mesta v novoustanovljenih družbah, se nam postavlja v ospredje vprašenje lastne prihodnosti in prihodnosti naših družin. V mislih pa preštevamo prevare, zlagane obljube, polresnice in laži, s katerimi so nam tlakovali pot v našo »lepšo prihodnost« Vsi si želimo socialne varnosti, človeka dostojnega življenja. Mar zahtevamo preveč? Morda je nesmiselno govoriti o preteklosti, se z njo obremenjevati, toda preteklost je še vedno tu, morala bi nam biti v poduk, da ne bomo več nasedali sladkim obljubam, prikritim lažem in igricam, ki so nas pripeljale do sem, kjer smo. V takoimenovani »lepši prihodnosti«, na sedanjost pa smo že in moramo spet nenehno pozabljati! Veliko je med nami starejših delavcev, ki so pustili precejšen del življenja v »svoji fabriki«, ki so se odpovedali in gradili novo. Denimo nazadnje v nov program, katerega mrtvo postrojenje še danes nemo opozaija, kam so nas pripeljali nesposobneži. Govorim o liniji za izdelavo netjave-čih cevi, ki je kot brezno požirala ogromna, nikoli povrnjena sredstva. Javno smo zahtevali ugotavljanje odgovornosti. Nam v posmeh in v dokaz njihove vsemogočnosti in nedotakljivosti, nosilci te in podobnih investicij še vedno z vso nesramnostjo in pokvarjenostjo ribarijo naprej in se nam ponujajo celo za rešitelje. Naša moč in nemoč se je začela in končala znotraj fabrike. Kdo vse je za spretno postavljenimi kulisami v našem imenu in interesu sklepal kravje kupčije, v celoti ne bomo nikoli vedeli. Fabriko so gradili delavci, trgali so si od svojih ust. Mar zato, da bodo še zadnjič opetnajsteni in vrženi na cesto!? Način, kako je bilo to storjeno v torek, 16. januarja, ko so nam ukazali ustaviti stroje in delo, ko smo morali na hitro zapustiti delovna mesta in se zbrati v jedilnici, ko smo na telefonski poziv morali v pravilnih časovnih presledkih kot obsojenci odjahati v pisarno v.d. direktorice, je vreden samo nje. Poslušati smo morali vsak zase njen nesramno zlagan in cmerav nagovor ter prejemali zapečatene bele kuverte. Odpirali smo jih med odhodom iz fabrike. Vsebina je bila različna. Okoli 100 delavcev je bilo obveščenih, da so od naslednjega dne na tki. čakanju na delo z 80 % nadomestilom, okoli 150 pa je zvedelo, da so bili sprejeti v novo firmo NIEROS METAL (del njih le začasno) in da so čez tri dni vabljeni na zabavo s plesom in zakusko. Za nas so bila s tem dnem vrata naše »fantomske fabrike« zaprta. Vse do danes nismo zvedeli o njej ničesar, o denarnem nadomestilu ni ne duha ne sluha. Nekaj dni nazaj smo dobili denarno pomoč v višini 2000 dinarjev. Nehote se nam vsiljuje ocena, da v tovarni že več kot poldrugo leto vlada »nered«, tih in prikrit režim strahovlade, katerega temelj je v zastraševanju, nenehnem vzdrževanju napetosti in prikritih grožnjah. Tako se vzdržuje poslušnost! V nas pušča to globoke brazgotine, v osnovi pa so kršene naše osnovne pravice in svoboščine. Od preimenovanja Delovne organizacije v družbeno podjetje vrsta nerazumljivih potez in nedoslednosti potrjuje naš sum v zlorabe in prekoračitve pooblastil tako delavskega sveta kot v.d. direktorice. Kar počez je izigran statut podjetja, ki smo ga sprejeli novembra 1989. V štirih mesecih bi morali izvoliti nov delavski svet, danes, po 16 mesecih^pa še vedno zaseda, odloča in sprejema pomembne odločitve delavski svet bivše DO Gorenje Fecro. V njem je kar 11 od 13 članov, zaposlenih v drugih družbah. Uvedeni so tajni osebni dohodki, preimenovana so delovna mesta vodstvenih delavcev, kar vzbuja sum na kršitve določil na področju osebnih dohodkov. Kupovali so se novi avtomobili, se uporabljali v neslužbene namene, veliko se je potovalo. Za izboljšanje delovnih pogojev na najbolj izpostavljenih delovnih mestih ni bilo nikoli dovolj sredstev. Poglavje zase je obveščanje delavcev. Od lanskega maja do danes smo dobili dve pisni informaciji. V drugi, 24. novembra lani, smo zvedeli le za naše dolgove do dobaviteljev. Nič novega o izhodu iz krize ali novih programih, sporočili pa so nam, da moramo povečati produktivnost in kvaliteto. Z drugimi besedami, da nas je preveč in da imamo izrabljen strojni park. Omenjena so tudi pogajanja s tujimi partnerji, zasedba republiškega štaba TO, kije povzročila strah tujcem in njihov ultimat, da ustanovijo v Sloveniji firmo, ki bo vzela v zakup kapacitete Fecra. Za naše težave nikoli niso bili krivi vodilni in vodstveni, za svoje nedelo in dobro plačano neodgovornost so iskali krivce izven fabrike in v delavcih v proizvodnji. Vso nesramnost in predrznost so izkazali, ko smo zahtevali na vpogled t.i. najemniško pogodbo z Nierosom o najemu zmogljivosti Fecra. Povedali so le, daje pogodba škodna in daje bil z njo seznanjen IS in njegov predsednik. Prevod iz nemščine je predrag... Že podatek, da je višina mesečne najemnine okoli 10.000 mark, pa nam pove, da se lahko v njej Čakajoč na »točno opoldne« skriva še kaj bolj bednega in ponižujočega kot sam znesek - položaj nas, delavcev. V obvestilih 16. januarja smo lahko prebrali, da so se za delavce v Nieros Metalu in delavce na čakanju odločili po večkratnem presojanju. Kakšno pretvarjanje, prikrito norčevanje, hlinjenje in zasmehovanje. Pokvarjena nesramnost do prejokanih in neprespanih noči, do psihičnih stresov in stiske delavcev. Kdo so tisti anonimneži in po katerih kriterijih so presojali in izbirali delavce. Dvomimo, da je dio teh anonimnežev v skladu z moralnimi normami, v skladu z zakoni in mednarodnimi dokumenti - tudi od Jugoslavije ratificiranimi konvencijami, da o zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, zakonu o delovnih razmerjih in kolektivni pogodbi ne govorimo. Menimo, da gre v našem primeru za kršitve in diskriminacijo na področju zaposlovanja. Grobo je kršen tudi 31. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki govori o tem, da je poslovodni organ oziroma delodajalec oziroma organ upravljanja pred sprejemom ukrepov iz 30. člena (eden izmed štirih naštetih je tudi »čakanje na delo doma«), dolžan zahtevati mnenje sindikatov in skupaj z njim to obravnavati pred odločitvijo - Dejanja v.d. direktorice v Fecru kaže torej ha svojevrstno samovoljo in nedoumljivo težnjo po absolutni oblasti, ki ne dovoli vmešavanja in na nadvse nesramno in predrzno obnašanje na področju upoštevanj zakonodaje. Spoštovane sodelavke in sodelavci, kljub naši stiski, čustveni prizadetosti, ponižanju in ogorčenju ter besu vas prosim, da v nadaljevanju našega pogovora skušamo biti strpni in razsodni. Se posebej bodimo pazljivi, da se v situaciji,kakršni smo, ne pustimo provocirati in ne storimo česa, kar bi kasneje obžalovali, kar bi naš položaj poslabšalo. __ Prisotni delavci Fecra so na osnovi razprave sprejeli:__ 1. zahtevo, da se jim do 15. marca izplača OD za januar, 2. zahtevo, da se jim februarski OD izplača do 20. marca 1991, 3. zahtevo, da se skliče zbor delavcev za obravnavo zaključnega računa za lansko leto, 4. predlog, da se o prehodu družbene lastnine v druge oblike odloča na referendumu in da se del premoženja v obliki delnic razdeli med delavce, 5. zahtevo, da se preveri zakonitost vsebine sklepov o začasnih zaposlitvah v drugih družbah (pripravi se seznam vseh, ki nimajo nobenih sklepov), 6. zahtevo, da nam v sedmih dneh dostavijo na vpogled pogodbe o najemu kapacitet Fecra (prostorov, strojev, orodja.,.), 7. nezaupnico v.d. direktorice Fecra Savinki Geratič in predlog, da se ugotovi njena odgovornost v zvezi s kršitvami na področju delovne zakonodaje, statuta Fecra Slovenj Gradec, pravilnika za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo..., 8. nezaupnico delavskemu svetu DO Gorenje Fecro, 9. ugotovitev, da je v zvezi z zaposlovanjem v novoustanovljene firme (razen v Algorju) prišlo do diskriminacije delavcev, 10. zahtevo, da se obnovi postopek zaposlovanja,upoštevajoč vnaprej dogovorjene kriterije... seja skupščine občine: KRUH NAM REŽE REPUBLIKA Tudi na Ravnah se ne ve, koliko denarja gre v Ljubljano in koliko se ga vrne. Večina sredstev za občinski proračun namreč potuje najprej v prestolnico, tam pa ga transportirajo nazaj. Ali se ga pri tem kaj izgubi? To je bilo eno vprašanj ob izhodiščih, drugo, ki se ga poslanci niso lotili tako temeljito, pa je bito vprašanje, ki ga je postavil dr. Rudi Čretnik: »Zakaj naša občina na lestvici višine narodnega dohodka na prebivalca pada najhitreje v Sloveniji?« To je dejstvo, ki ravensko občino postavlja v vse bolj brezizhoden položaj, spreminjanje le-tega pa bi najbrž moralo imeti že nekaj časa prednost pred vsemi ostalimi zdrahami. Nesmiselno in neproduktivno je jadikovati nad tem, da pravočasnih opozoril na bližajočo se krizo v preteklosti nihče ni poslušal. Morda le kot opomin, da se enosmernost razprav v skupščini ne bi nikoli ponovila. Denarja za vse ni dovolj! Ze lani na Ravnah niso spravili skupaj vsega za realizacijo programov in se na ta račun tudi že zadolžili, letos pa zna biti še slabše. Treba bo odplačati kredite, situacija v občini pa narekuje, da se bo treba čemu tudi odreči. Toda čemu? Komunala in ceste nujno potrebujeta dodatni denar za nujne zadeve, nihče v proračunu ni dobil realno več kot je porabil lani, moralo pa bo priti do nadaljnjega prerazporejanja sredstev. Kot je vodja centra za socialno delo dramatično prikazala položaj, bi na tem področju potrebovali vsaj toliko denarja, da bi lahko pokrili najhujše stiske družin, v katerih bodo starši ostali brez dela ter za zagotavljanje financiranja zavodskega varstva ostarelih v socialnih zavodih in invalidov v delavnici pod posebnimi pogoji. Poslanci so Izvršnemu svetu očitali, da jim ni pripravil ustreznih podatkov, po katerih bi lahko primerjali lansko porabo z letošnjim planom. Niso se strinjali, da bi te podatke dobili na sami seji, češ, da je za razmislek potem premalo časa. Tokrat so bili dokaj glasni tudi poslanci zbora krajevnih skupnosti, ki so predvsem v komunalno cestnem delu proračuna videli pomanjkljivosti. Jože Kert je opozoril, daje Koroška najbolj zapostavljeni del Slovenije, da je za dolinsko cesto treba dobiti denar iz republike in da naj bo to zahteva skupščine. Pritrdil mu je Franc Zavodnik iz zbora združenega dela, ki je spomnil, da smo pred leti urejali to cesto z denarjem lastnega gospodarstva in da sedanja centralizacija v Ljubljani nalaga toliko večjo prodornost naših republiških poslancev. Za glavnega krivca, da ceste tako hitro propadajo, je obdolžil Cestno podjetje Maribor, ker naredi na cestah več škode kot sam promet. Sicer pa je gotovo letos le to, da se bo nadaljevalo z izgradnjo ceste Čma-Sentvid, da bodo naročeni projekti za južno obvoznico na Ravnah, da bodo na ostalih cestah opravljena le najnujnejša dela in da je vrsta cestnih odsekov, navedenih v projekciji, povsem odvisna od proračuna. Kaj bo z gozdno kamionskimi cestami, zaenkrat še nič ni jasno, razen, da so viri za plačevanje vzdrževanja usahnili, novi pa še niso zagotovljeni. Vsaj delno bo z odlokom rešen tudi problem financiranja krajevnih skupnosti. Te bodo dobile več denarja kot lani, vseeno pa se bodo morale za dodaten zaslužek tudi same potruditi. Še najmanjši problem je v Mežici, kjer so bili pred leti dovolj pametni, da niso predali vse komunalne dejavnosti Komunalnemu podjetju in so lani zato edini končali leto brez izgube. To pa še ne pomeni, da jim tako kot povsod po dolini ne zmanjkuje denarja za vzdrževanje tki. objektov družbenega standarda. Franjo Keber iz Črne je opozoril, da so delavci strokovnih služb prav tako del državne uprave in da je prav čudno, da predstavlja teh osem delavcev za skupščino večji problem kot vseh sto, ki jih država plačuje v občinski upravi. Osnutek proračuna je bil sprejet z vsemi pripombami, ki naj jih IS upošteva pri sestavi predloga. Skupščina je tokrat sprejela odlok o prispevku za izgradnjo komunalne infrastrukture - čistilnih naprav za komunalne odplake, prav tako pa je tokrat poslušala razloge za zvišanje prispevka za občinski zdravstveni program. Ocenilajihje za dovolj tehtne, da je izglasovala tudi to zvišanje. Pri odloku za prispevek za čiščenje odplak niso prodrli predlagatelji enakih prispevkov: IS je vztrjal na tem, da gospodinjstva plačujejo manj kot ustanove in podjetja. REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO LJUBLJANA Številka: 038-8/90 Datum: 4/12-1990 REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA INDUSTRIJO IN GRADBENIŠTVO ZADEVA: LEČNIK HEDA - PRITOŽBA NA POSLOVANJE UPRAVNIH ORGANOV OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM Glede na pritožbo Lečnik Hede, Trg svobode 4, Ravne na Koroškem, v zvezi s poslovanjem upravnih organov občine Ravne na Koroškem v zadevi Pecci Sherafedin - pridobitev obrtnega dovoljenja, je dne 19/10-1990, v skladu z dogovorom s podpredsednikom izvršnega sveta skupščine občine Ravne na Koroškem, pooblaščena delavka tukajšnjega sekretariata opravila upravno nadzorstveni pregled poslovanja upravnih organov občine Ravne na Koroškem v tej in drugih zadevah. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je pristojni upravni organ občine Ravne na Koroškem izdal stranici Pecci obrtno dovoljenje, ne da bi si stranka pridobila lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje za poslovni prostor, v katerem bo opravljala zasebno gostinsko dejavnost. Menimo, da sta uradna oseba pristojnega upravnega organa in predstojnik, ki vodi upravni organ z izdajo obrtnega dovoljenja stranki Pecci kršila: a) zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86) b) določbe materialnih predpisov, ki urejajo pridobitev lokacijskega, gradbenega in uporabnega dovoljenja in sicer: - zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86), zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86) - obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88, 24/89) c) pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Uradni list SRS, št. 11/75,15/88). Glede na to predlagamo: 1. Da kot pristojni republiški resorni upravni organ, v skladu s prvim odstavkom LX amandmaja k Ustavi SRS (Uradni list SRS, št. 32/89), 246. in 247. členom Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/8/, 18/88) opravite nadzorstveni pregled nad poslovanjem pristojnih upravnih organov občine Ravne na Koroškem. Pri tem predlagamo, da ugotovitve, ali obstoje pogoji za uveljavljanje odgovornosti gospoda Ivana Žagarja, predstojnika občinskega komiteja za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj, ki je izdal stranki Pecci obrtno dovoljenje, št. 313-28/87-1 z dne 6/9-1990. 2. Da Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora v skladu z drugim odstavkom 22. člena zakona o organizaciji in delovnem področju republiških upravnih organov in republiških organizacij ter s tretjim odstavkom 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ugotovi odgovornost Uprave inšpekcijskih sluzo Dravograd - urbanistične inšpekcije, za izvršitev odločb št. 350-24/88-6 z dne 21/9-1988, št. 350-24/88-6 z dne 12/12-1988 in št. 350-24/88-6 z dne 14/9-1989. 3. Da kot pristojni resorni upravni organ v skladu s 13. členom zakona o sistemu državne uprave in 43. členom zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90) ugotovite odgovornost uradne osebe, ki je vodila postopek v zadevi Pecci. Predlagamo tudi, če kot resorni republiški upravni organ ugotovite, da sta predstojnik in uradna oseba upravnega organa v navedenih postopkih kršila predpise, da ukrepate v skladu z 252. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih. dr. Rajko Pirnat REPUBLIŠKI SEKRETAR Sprejet je bil tudi nov pravilnik o podeljevanju priznanj s področja kulture v občini. Zanj so poslanci zahtevali le, da naj bo napisan v kulturnem jeziku, iz njega pa naj odstranijo realsocialistično latovščino, kije očitno ostala pri prepisovanju starega. Dokončno je bil tokrat potrjen odlok o reji domačih živali, z odločbo je bilo razglašenih 2317,58 ha gozdov v občini za trajno varovalne, od tega največ zaradi varstva pred erozijo. Končno je skupščina tudi potrdila pozitivno mnenje za imenovanje novega načelnika Uprave za notranje zadeve v Slovenj Gradcu. Pomisleki so bili preveč načelni, svoje pa je odigrala tudi strankarska disciplina. Dokaj živahno je bilo spet med pobudami in vprašanji poslancev. Tako poslanec zbora združenega dela Herman Čepelnik ni bil zadovoljen z odgovori na vprašanja s prejšnje skupščine, posebej ne z odgovorom glede stanarin. Dušan Dretnik je predlagal, da skupščina, ki v glavnem odloča samo o tem, kako porabiti sredstva gospodarstva, eno prihodnjih sej posveti samo položaju v gospodarstvu. Igor Prodnik je obsodil vse novinarje s Koroške, da ne opravljajo v redu svojega dela in zanikal, da si hoče s pomočjo Demosa prilastiti kabelski sistem; sploh pa, da on ni tako drag, kot mu nekateri hočejo pripisati. Vrepliki Vilija Čmovs-ka pa smo slišali poziv predsedniku skupščine, da taistemu Igorju Prodniku ne dovoljuje marketinške dejavnosti na zasedanjih. Jože Kert je vprašal, zakaj lahko miličniki kasirajo v Prevaljah samo na levi strani in da naj o tem razpravlja prometna komisija v občini, če jo imajo. Tudi Franjo Krivec je menil, da ni dobil odgovorov na vsa vprašanja, ki jih je postavil na prejšnjem zasedanju. Še vedno mu manjka odgovor na vprašanje, kaj je s programom izvršnega sveta, kaj je s primerom Pecci in famoznim Pirnatovim pismom, za katerega je moral zvedeti v Prepihu. Zanimalo gaje tudi, zakaj ob razdelitvi sredstev razvojnega sklada IS ni objavil tudi imen. Ob »primeru Californije« se je spet razvnela razprava, ki je opozorila, da bo najprej v občinski vladi, pozneje pa tudi v skupščini, treba enkrat iti do konca in dati primer ad acta. Sum, da imajo nekaj zraven, namreč leti že na preveč organov in posameznikov, da bi primer še lahko odrivali v podzavest. Dokument objavljamo v Prepihu. Treba pa je reči, da nam gaje Marjan Berložnik, podpredsednik IS, izročil prostovoljno. Delegati ga kljub temu, da je bilo to menda dogovorjeno na Demosovem poslanskem klubu, še niso videli, kar zgornjo ugotovitev le še potrjuje. Meče pa tudi čudno luč na tiste, ki ga skoraj tri mesece niso pokazali javnosti. Ni čudno, da Pecci brez vseh dovoljenj z »renovira-njem« stare Cvitaničeve hiše še kar nadaljuje, skupščini, inšpektorjem In upravnim organom v posmeh. ____________-ep ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI SREDA: 17.-19 PON,—PETEK : 12.-13. POD ŠIFRO »PRIJATELJ« Pomoč po telefonu je nova oblika dela, ki jo na prvi pomladni dan uvaja Center za socialno delo Ravne na Koroškem. Ljudem v stiski bodo v zaupnem pogovoru z razumevanjem prisluhnili ljudje dobre volje in se z njimi pogovorili. Odprti telefon je namenjen otrokom, mladostnikom in odraslim. Vsem, ki želijo informacijo ali nasvet. Vsem, ki potrebujejo tolažilno besedo ali vzpodbudo. Osebne stiske, težave v družini, šoli, službi, soseski, spremljajo vsakogar od nas. Prijatelj na drugi strani telefona vam bo povedal, kje in kako poiskati pomoč, kaj lahko sami storite zase. Z njim boste lahko podelili kakršnokoli čustvo ali razpoloženje: žalost, osamljenost, dolgčas, jezo, radost, veselje. Otrokom, ki težko čakate, da se domov vrneta starša, bo klepet skrajšal čas. Mladi imate priložnost, da neznanemu prijatelju po telefonu zaupate vse, kar tare vašo mlado dušo. Starši, ki se ne znajdete pri vzgoji otrok, lahko dobite koristen nasvet ali potrditev, da prav razmišljate. Po telefonu boste zvedeli tudi, kje lahko najdete ljudi s podobnimi željami in interesi, kako koristno in polno preživeti prosti čas. Zavrtite številko odprtega telefona, če ste žrtev nasilja in nemočni pred nasilnežem. Pokličite, če ste zasvojeni in bi se te nadloge radi rešili, si uredili življenje. Odprti telefon je vaš telefon vsako sredo od 17.00 do 19.00 ure. Prvič bo zazvonil 20. marca 1991. Izberite številko 23-399, če se želite pogovoriti! Sodelavci odprtega telefona bodo sprejeli vaš klic tudi vsak dan od ponedeljka do petka med 12.00 in 13.00 uro. V tem času pokličite na številko 23-399 ali 23-004 pod šifro »Prijatelj«. In kdo so vaši zaupni prijatelji pri odprtem telefonu? Skupina strokovnih delavcev Centra za socialno delo. Zmaga Prošt PESTRI PLANINSKI IZLETI Planinsko društvo Ravne na Koroškem tudi za letos načrtuje vrsto zanimivih izletov, ki so razporejeni preko vsega leta. Nekaj pohodov so že imeli v minulih mesecih, za april pa - kot ogrevanje - načrtujejo tradicionalno turo po Prežihovi poti. Tudi pohod okoli Uršlje gore, ki bo maja, je že tradicionalen in prav tako ni prenaporen. Junija se bodo udeleženci že bolj zasopihali: društvo bo organiziralo dvodnevni pohod po Šaleški transferzali ter izlet v Matkov kot. Pokukali bodo tudi preko meja: po izletu na Šnežnik bodo krenili še na Dobrač v Avstriji. Obvezen izlet na Grossglockner ali Veliki Klek bo na vrsti avgusta, ko bodo šli še na Krn in Matajur - to je tudi najzahtevnejša tura. Srečanje koroških planincev bo letos septembra na Grohatu pod Raduho, istega meseca pa bo še pohod po poteh Bazoviških žrtev, skupaj s slovenskimi planinci s Tržaškega. In za najbolj primeren zaključek leta bo novembra še izlet po vinskih poteh. T.l. PRISRČEN SPREJEM ZA MAMICE m Marjana Ovnič in Suzana Paradiž, vzgojiteljici v mežiškem vrtcu, sta se tudi letos odločili, da bosta otrokom in mamicam ob dnevu žena priredili majhno veselje. Najprej sta v vrtec povabili očete in otroke, ki so skupaj pripravili darilo, ob 8. marcu pa še mamice. Malčki so ob tej priložnosti tudi pokazali, kaj so se v vrtcu naučili, od množice pesmic do raznih igric. - želite prihraniti pri energiji do 12 %? - vas moti sončna svetloba? - vas vznemirja ropot iz okolice? Vsemu temu se lahko izognete! KAKO? Z vgradnjo mini rolet na zasteklene površine! Pokličite na tel.: 0602 21-484 ROLETARSTVO PESJAK Ravne na Koroškem Prihaja čas denacionalizacije USTANOVITEV PODRUŽNICE Danes Kompas hotel, nekoč last družine Goli iz Slovenj Gradca (loto: jurač) V občini Slovenj Gradec so prvi na Koroškem ustanovili podružnico Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije (za Mislinjsko dolino). V dvorani društva upokojencev v Slovenj Gradcu se je zbralo presenetljivo število ljudi - bilo jih je okoli sto - vsakdo s svojo trpko zgodbo preteklosti in željo, da bi jim po krivici odvzeto imetje bilo vrnjeno v čim krajšem času. V Slovenj Gradec je prišel tudi Franc Izgoršek s sodelavci, ki v Ljubljani vodi to združenje. Pisalo se je leto 1989, je pripovedoval Izgoršek, ko je kljub porajajoči se slovenski pomladi okoli 60 razlaščenih lastnikov bolj kot ne v tajnosti pričelo snovati to združenje. Druga prelomnica v združenju je 5. junij 1990, ko so v eni od učilnic Filozofske fakultete v Ljubljani ustanovili to združenje. Danes je v njem že več kot 4000 slovenskih družin, povezanih v 18 slovenskih podružnic, najmlajša pa je prav podružnica Slovenj Gradec oziroma za Mislinjsko dolino. Tretji pomemben mejnik združenja pa bo nemara že 19. marca letos, ko bodo poslanci v republiškem parlamentu razpravljali o osnutku zakona o denacionalizaciji. Lastniki razlaščenega premoženja so dolga leta čakali na zakon o denacionalizaciji, vendar s sedanjim osnutkom niso najbolj zadovoljni. Združenje je najelo 14 pravnikov, ki so pripravili pripombe na osnutek in upajo ter KDO SO IN KAJ HOČEJO V Sloveniji živi kar 200.000 ljudi, ki so jih nacionalizacije prizadele neposredno ali posredno. Iz te množice ljudi se je tudi rodilo gibanje in kasneje Združenje lastnikov razlaščenega premoženja. Na prvem zboru so si zadali cilje, ki jim sledijo še danes: - razveljavitev zakonov o razlaščanju zasebnega premoženja državljanov Republike Slovenije v povojnem času; - odprava krivic, ki so bile storjene državljanom s prisilnim odvzemom njihovega zakonitega premoženja; - vrnitev prisilno odvzetega premoženja in lastninskih pravic lastnikom, njihovim potomcem in drugim pravnim naslednikom; - plačilo oziroma nadomestilo, to je pravična odškodnina za razlaščeno premoženje po načelu moralne in materialne pravilnosti in poštenosti; - prepoved prodaje razlaščenega premoženja drugim fizičnim in pravnim osebam; - pomoč lastnikom razlaščenega premoženja pri urejanju njihovih premoženjsko-pravnih zahtevkov; - sodelovanje v ustreznih vladnih organih pri reševanju omenjene problematike. verjamejo, da bo skupščina te pripombe sprejela. V Slovenj Gradcu so govorili o 24. členu, ki še vedno deli razlaščence na kmete in nekmete: bivši funkcionarji bivšega sistema so si enostavno priskrbeli statuse kmetov, ljudem, ki je bila kmetija po vojni odvzeta, pa te možnosti niso bile dane. Razlaščeni lastniki tudi poudarjajo, da mora biti zakon o denacionalizaciji sprejet pred zakonom o gozdovih. Kaj bo z dobičkom, so se spraševali mnogi na ustanovnem zboru v Slovenj Gradcu. Če bi lastniki v teh 45 letih lahko gospodarili v zasebnih gospodarskih podjetjih ali na kmetijah, bi si gotovo ustvarili določen dobiček (mimogrede je bilo rečeno, da je komunizem dodob-bra oropal industrijo in kmetijstvo, zato pa smo danes v takšni godlji.) Združenje zahteva pravičen dobiček, vse pa kaže, da bo republika pristala na izplačilo dobička v obliki vrednostnih papirjev, s katerimi bi lahko lastniki vrnjenega premoženja plačevali davke ali kupovali druge nepremičnine. Združenje tudi zahteva, da se pri republiški vladi ustanovi posebna uprava za to problematiko. In kako bo potekalo vračanje nasilno odvzetega premoženja? Zakon o denacionalizaciji je sedaj v fazi osnutka in realno je pričakovati, da bo sprejet jeseni, najbrž v septembru. Temu pa bodo sledile ustanovitve občinskih komisij za denacionalizacijo. Gostje iz Ljubljane so opozorili, da bo to zelo težko delo in da mora imeti občinska podružnica v tej komisiji svojega človeka. Iz dvorane pa je bilo postavljeno vprašanje o (nepristranskosti občinskih komisij, saj so nekatere občine še vedno »rdeče«. Od sprejetja zakona morajo razlaščenci dati vlogo za vrnitev imetja v enem letu. Sicer pa bo ta proces trajal več let. Vida Vrhnjak pa je opozorila, da nekateri ljudje danes čudno gledajo razlaščene lastnike, ki se borijo, da bi dobili nazaj odvzeto premoženje. Kaj pa tista množica agrarnih posestnikov, ki so dobili (njihovo) zemljo zastonj, vmes pa so jo že prodali ali jo spustili po grlu? m.p. Povzeto po knjigi Mirka Munde: V imenu ljudstva SKOZI MLADOST S PSOVKO - IZDAJALČEVI OTROCI »Pred 20 leti smo vse sestre in brat oddale zadnjo prošnjo za vsaj delno poravnavo vseh krivic, ki nam jihje storila oblast v Titovi Jugoslaviji. Takrat smo še upali... Vlogo za obnovo procesa dajem zdaj sama. Morda bom z ugodno rešitvijo zadnjič v življenju razveselila neozdravljivo bolnega brata in ostarelo mamo, kije po vojni izgubila moža, čast in vso družinsko posest... Oče je do leta 1937 kmetoval na 32-hektarskem posestvu. Nato seje zaradi krize in gospodarskih težav zaposlil na Dolenjskem, kmetijo pa je vodila mama, ki je bila tudi zgledna učiteljica... Že avgusta leta 1941 so očeta zaprli Italijani. Po devetih 'mesecih so ga izpustili, ostal pa je brez dela. letih 1942 in 1943 je bil nekaj časa pri partizanih, ker pa je bil Slovenec, antikomunist in veren, je pred kapitulacijo ušel od partizanov in se po 8.9.1943 priključil domobrancem... Maja leta 1945 je z vso ostalo premagano vojsko odšel z Dolenjske proti Avstriji, vendar je zaradi čiste vesti in navezanosti na družino ostal doma na zapuščeni kmetiji na Koroškem. Po štirinajstih dneh osvoboditve sta ga odpeljala dva paVtizana. Očeta nismo videli nikoli več... Po vrnitvi domov je mama začela takoj poučevati. Le dva dni, ker so predstavniki OF ugotovili, da žena domobranca ne more vzgajati socialistične mladine... Za nas torej vojna ni bila končana. Kar sta mama in teta pridelali na kmetiji, so odnesle obvezne oddaje. Otroke, ki smo se šolali, nas je spremljala psovka - izdajalčevi otroci... Začeli so se postopki za odvzem kmetije. Prve je mama s pritožbami odbila. Marca leta 1948 smo po zapuščinski razpravi na sodišču postali dediči posestva otroci. Lastniki pa smo bili le tri leta. Z datumom 20.7.1950 je bila izdana zadnja odločba, ki nam je vzela vse nepremičnine kmetijo očetu, ki je bil že šest let uradno mrtev in že tri leta njeni lastniki otroci...« (Iz pisma razlaščenke s Koroške) TUS KO-SI: eno od najuspešnejših slovenjgraških podjetij BIO JE ZDRAVO IN - DRAGO ^Slovenjgraška občina si je uspela zgraditi gospod^ zaškriplje v enem ali clveh, zaradi tega ne morepo/clek-niti celotna občina. V tej množici majhnih podjetij se še danes, v teh gospodarsko zmešanih časih, najde podjetje, ki z dobro mero optimizma zre v letošnje in še vsaj prihodnje leto. Družba TUS KO-SI je tudi v koroškem prostoru malo poznana, gotovo pa je po izvozu na zaposlenega delavca v samem koroškem, če ne že kar v slovenskem vrhu. KO-SI je podjetje, ki proizvaja materiale iz kokosovih in sisalovih vlaken za potrebe pohištvene industrije in v zadnjem času tudi za potrebe gradbeništva. Gre za naravne materiale, ki so na zahodu največkrat vgrajeni v oblazinjeno pohištvo, še posebej pa so cenjeni tudi pri proizvodnji vzmetnic. Gre za tki. »bio program«. Njihova usmeritev se je izkazala za izjemno pfavilno, saj pričakujejo še nadaljno’ rast tako proizvodnje kot izvoza. Dolga leta je bil v podjetju direktor Jože Krenker. Po njegovi upokojitvi pa je vodenje prevzel Marjan Jurjec. Takole je razmišljal: »Družba TUS KO-SI je že doslej imela zdravo in pravilno poslovno politiko. Izvažamo samo na zahodno tržišče, kjer že prodamo 73 odstotkov naše proizvodnje, največ na trge Nemčije, Avstrije, Italije in Švice. Tako smo v lanskem letu v teh državah iztržili za devet milijonov mark prometa, letos pa bomo iz- voz povečali še za desetino, če k temu dodam, da je ta izvoz ustvarilo vsega 70 delavcev, kolikor je v tej družbi zaposlenih, je uspešnost kolektiva povsem na dlani.« Letos namerava KO-SI širiti svoj vpliv še na skandinavske dežele in v Francijo, ker pa je tudi vzhod pričel plačevati s konvertibilo, bodo ponovno poskušali osvojiti tržišča Češke federacije, Poljske in Madžarske. Marjan Jurjec: »Evropski trg zahteva stalno kakovost, dogovorjeno ceno in dogovorjene roke dobave. Tèga se KO-SI drži, znotraj podjetja pa z določenimi ukrepi skušamo proizvodnjo še izboljšati. Z novo proizvodnjo blazin iz rastlinskih vlaken skušamo prodreti še v višje cenovne razrede. Ker je na mednarodni borzi cena kokosa in sisala padla, vidimo lepo bodočnost tudi na področju gradbeništva, to je v proizvodnji izolacijskega materiala, ki ga sedaj izvažamo. Novih naložb letos ne načrtujemo, vsekakor pa bomo proizvodnjo sproti modernizirali.« (ek) "PLIN ZA LEGEN Okoli 220 lastnikov zasebnih hiš - od 250, kolikor jih je v naselju Legen nad Slovenj Gradcem, - se je doslej že prijavilo za priključek na zemeljski plin. Primarni vod od podpostaje pri Tovarni meril naj bi - delno s prostovoljnim delom krajanov - zgradili že do letošnje jeseni, priključek pa stane okoli 14.000 dinarjev za hišo. Celotna investicija bo veljala dobrih 6,5 milijona dinarjev. Lastniki hiš si bodo poleg tega sami morali urediti in investirati hišno ali sekundarno napeljavo. Vsa dela naj bi bila končana do jeseni prihodnjega leta. »Poleg tega, da je zemeljski plin precej cenejši od drugih energetskih virov, zlasti pa kurilnega olja, je najpomebneje, da bomo tako poskrbeli zlasti za večjo zaščito okolja. Zdaj namreč na Legnu toplovoda nimamo, zasebna kurišča pa zrak zelo onesnažujejo, sej je tod tudi močan promet osebnih in drugih motornih vozil. Vrh vsega pa plin seveda ni uporaben te za ogrevanje stanovanj in drugih prostorov, marveč tudi za ogrevanje sanitarne vode in kuho,« je povedal Vinko Klančnik, član gradbenega odbora za plinifikacijo Legna. T.l. POPRAVEK V 3. številki Prepiha smo v poročilu s 1. seje SO Slovenj Gradec citirali iz razprave Nika R. Kolarja, da Kulturni dom dobiva kar 65 % sredstev iz proračuna. Ta del razprave se je pravilno glasil: »Kultura je dobila manj denarja kot prejšnje leto, zato predlagam, da financiranje Kulturnega doma, ki zdaj dobiva le 35 % sredstev iz proračuna, spremenimo v 65 % sredstev za programsko dejavnost in s tem prisilimo upravljalce, da vsebina dogajanj v njem ne bo več tako bizarna in nevredna mesta, ki ima višje ambicije.« Za napako se opravičujemo. TEČAJ NEMŠČINE NA KOROŠKEM RADIU V samostojni Sloveniji bo treba znati tuje jezike. To preprosto spoznanje, ki je začelo prodirati šele v zadnjem času, je vodilo programske delavce Koroškega radia, da tudi z ustreznim tečajem tujega jezika zadovoljijo svoje poslušalce. Ker ležimo ob nemškem govornem področju, so že lani navezali stike z nemškim državnim radijem Deutsche Welle iz Kòlna. Takrat so se z njimi dogovorili za njihov tečaj AUF DEUTSCH GESAGT - povedano po nemško. »Naključju«, da je jeseni prišlo do združevanja obeh Nemči] in da so imeli nemški radijci s tem obilo dela, gre pripisati, da tečaj ni stekel že v jeseni. Zdaj je vse nared. Tečaj se bo začel v torek, 19. marca. V enem letu se bodo zvrstile 104 lekcije, ki jih bo mogoče na Koroškem radiu spremljati vsak torek in četrtek ob 20. uri. Ponovitve bodo na sporedu ob sobotah in nedeljah ob 8. uri in 45 minut. Lekcije so dolge do 15 minut, opremljene s slovenskim komentarjem govorcev iz slovenske redakcije radia Deutsche Welle. K tečaju sodijo tudi posebne vadnice. Koroški radio razpolaga z večjim številom izvodov, ki jih bodo razdelili zainteresiranim proti plačilu poštnine. Poleg obeh institucij imata največ zaslug za uvedbo nemškega jezikovnega tečaja gospod Lojz Lampret s Prevalj, šef slovenske redakcije radia Deutsche Welle in firma NTU-Naue iz Slovenj Gradca. M. Vrečič DEJAVNOST UPOKOJENCEV V februarju so se na svoji letni konferenci zbrali upokojenci Podgorja, Sel in Starega trga, ki so organizirani v Društvo upokojencev Stari trg. Iz poročila predsednika Augusta Holca je bilo razvidno, da društvo dobro dela in posveča vso skrb svojemu članstvu, ki trenutno šteje 530 članov. Vestni predsednik nadzornega odbora Jože Kotnik budno spremlja dejavnost društva skozi vse leto in je v svojem poročilu potrdil pravilno naravnanost in odgovornost odbora. Predsednik Občinske zveze upokojencev Franjo Jurjec je seznanil člane o prizadevanjih zveze za izpolnjevanje pravic, ki pripadajo upo- ' kojencem. Prisotni so z zadovoljstvom spremljali izvajanje republiškega poslanca Albina Kača, predstavnika Stranke demokratične prenove Bogomira Kačiča in predstavnika Svobodnih slovenskih sindikatov Marjana Barla. Iz njihovega izvajanja je bilo razvidno, da imajo vsi v svoje programe vtkano tudi skrb za upokojeno populacijo. Tudi predstavnik KZ Slavko Slemnik je povedal nekaj misli o splošnem stanju v državi, pa še o delovanju KZ v našem prostoru. S pisnim priznanjem se je Društvo upokojencev zahvalilo Gasilskemu društvu Podgorje, Sele in Stari trg za vzorno povezovanje med društvi in večkratno razumevanje pri prevozih. Slavko Kavčič iz Mislinje je že kot 15 letni deček odhajal s svojim očetom v gozd in mu pomagal pri delu. Kot pohorski olcar in gozdar je to delo vzljubil in preko 35 let ga je tudi z ljubeznijo opravljal. Sam pravi, da so nekoč gozdni delavci veliko bolj trpeli kot danes, saj niso poznali motornih žag in zaščitnih sredstev. Njihovo glavno ofodje je bila le ročna žaga, sekira in cepin. Pa tudi delali so cele dneve - niso poznali osemurnega delavnika. Slavko že nekaj let uživa zasluženi pokoj, rad goji cvetlice, pa tudi gojenju gob posveča, veliko pozornost. V šali pa večkrafVeče: »Nisem imel sreče, da bi se poročil, zato sem zaljubljen v cvetlice.« Slavko Kavčič takole goji gobe OB DRAVI Radeljski proračun KOST PONUJENA V GLODANJE KOGRAD S TUJIMI PARTNERJI SODOBNEJŠI STREŠNIKI Ze na 16. seji, v ponedeljek, 25. februarja, so člani izvršnega sveta občine Radlje razpravljali o proračunu za leto 1991, pa so bili odhodki višji od prihodkov kar za 15,8 %. Prvotna višina občinskega proračuna je bila 108.237.000 din, vendar so jo do zadnje seje uspeli povišati s kreditom in z nadomestilom za stavbno zemljišče na 117.237.000 din. S to številko so uskladili potrebe proračunskih porabnikov z načrtovanimi viri. Ker pa so v Radljah letos sklenili, da proračunskih sredstev na podlagi lanske realizacije ne bodo samo indeksirali, ampak bodo dali poudarek res prioritetnim in najpomembnejšim nalogam za občino, tudi zadnja razprava po poročilih resornih ministrov ni zaokrožila proračunskih številk. Poudarjali so potrebo po višjih sredstvih za uresničevanje najnujnejših nalog, morajo pa računati tudi na znižanje republiškega proračuna in na morebitno nelikvidnost med letom. Slejkoprej se bomo znašli na točki nič, ko ne bo mogoče deliti niti dinarja, so poudarili na seji izvršnega sveta v Radljah. Pri zadnji uskladitvi so tako zmanjšali splošno porabo za tri milijone din in pri tem upoštevali tudi program racionalizacije občinske uprave, sredstva za družbene dejavnosti za 4 milijone, za gospodarsko infrastrukturo pa za okoli 500 tisočakov. Čeprav sta bila za komunalno dejavnost predvidena dva vira v višini 5.388.734 din, seje pokazalo, da bi potrebovali ža najnujnejše naloge vsaj še 7.000.000 din. Med njimi so sredstva za urejanje pokopališč, dokončanje vodovodov in vodohramov, sanacija lagune, sofinanciranje pri izgradnji avtobusnih postajališč, popravila že dotrajanih asfaltnih cest, nov način zbiranja odpadkov... Pri tem je Maks Sušek, odgovoren za komunalno dejavnost pri izvršnem svetu, vztrajal pri še dodatnih sredstvih, kajti v nasprotnem primeru bo zavrta še osnovna dejav-nost.kljub temu, da bo treba poiskati dodatne vire še v višjih cenah. Aloj Gostenčnik, občinski minister za turizem, se je odločno zavzel za svoje področje, in tako so v občini prvič uspeli v proračun vnesti tudi to postavko, za katero je bilo odmerjenih vsaj nekaj sredstev. Usmeritev tega resorja je v zastavitvi projekta v več fazah na področju turizma, v končni fazi tudi v razvoju turističnih centrov, za katere imamo nekaj možnosti ob Dravi in na Pohorju. Nenazadnje bo tudi za imago turistične občine Radlje treba kaj narediti. Nekaj denarja bo iz proračuna namenjenega tudi za kmetijstvo in za varstvo kmetijskih zemljišč. Na področju stanovanjskega gospodarstva bo nekaj sprememb - občina sicer še vedno ostaja lastnik nekaterih stanovanj, nova stanovanjska zakonodaja pa bo tudi tukaj prinesla vrsto sprememb. Iz proračuna je letos namenjenih 3.308.499 din predvsem za dokončanje investicij, za obveznosti in odplačilo kreditov. V občini Radlje je kar 618 solidarnostnih stanovanj, včasih so zgradili po 12 stanovanj na leto, zdaj pa se postavlja vprašanje, ali so jih sposobni zgraditi vsaj štiri. Tokrat v proračunu namenjajo 9.700.000 din za nove na loge,znotraj katerih je dokončanje šole na Muti, izgradnja odlagališča kadavrov na Dobravi in gospodarske intervencije. Ta sredstva bodo namenjena za spodbujanje podjetništva in drobnega gospodarstva, kjer bodo imele prednost novoustanovljene dejavnosti. Žolčna razprava o družbenih dejavnostih se je odvijala prav o šolstvu. Najbrž bo tudi tu treba kaj pri-škrtniti, saj se je izkazalo, da so nekatere šole še lani ustvarjale kar lepe dobičke. Zagotovljeni program mora biti plačan, tudi za plače učiteljev bodo imeli, o B programu pa se bo gotovo potrebno še pogovarjati. Torej tudi o glasbeni šoli in delavski univerzi. Tudi o kuharicah je bila beseda, po standardih jih je namreč na radeljskih šolah in drugod po občini še preveč. Ostalo bo le najnujnejše, na izvršnem svetu pa so bili mnenja, da bo racionalizacijo treba tudi izvajati, ne samo govoriti o njej. Odprt je še problem 600 km gozdno-kamio-narskih cest. Razmišljajo o novem načinu reševanja, in sicer s plačevanjem taks. Nesimpatično, vendar v občini druge možnosti ne vidijo. V nasprotnem primeru bodo pač nekateri odrezani od doline - delavci, ki se vozijo na delo in otroci v šolo. Že načelna razporeditev denarjaje težka, vse želje in potrebe pa se gotovo ne dajo uokviriti v skromne finančne možnosti komune, kakršna je radeljska. Hočemo ali ne, kjer gre za denar, je politika vedno taka: vzemi, daj! I.F. V časih splošne in zlasti investicijske krize se tudi koroškim gradbincem ne piše nič kaj dobrega. Vsakdo si zato poskusa pomagati po svoje, pri Kogradu v Dravogradu pa so delno rešitev poiskali tudi v sodelovanju s tujim partnerjem. Pri proizvodnji strešne opeke so se namreč po vezali s firmo Bramac iz Avstrije. Skupaj s podjetjem Strešnik iz Novega mesta je tako nastala nova tvrdka Bramac D.O.O. V njej ima avstrijski partner 51 odstotni delež, Kograd 10 odstotnega, ostali del pa je v lasti Strešnika. »Strešno opeko smo pričeli izdelovati pred kakimi dvajsetimi leti. Tedaj smo bili v samem vrhu med proizvajalci. Vendar smo potem nekako 'zaspali’ in svetovna konkurenca nam je pobegnila,« pravi Janko Jordan, generalni direktor Kograda Dravograd. »Morali smo torej poiskati kakšnega svetovno uveljavljenega tujega partnerja, da dohitimo svet. Našli smo ga prav v firmi Bramac, ki ima po svetu kar 150 sodobno opremljenih tovrstnih tovarn in je eden izmed glavnih proizvajalcev v deželah EGS.« - Delež Kograda v novi firmi je pravzaprav sorazmerno majhen. Kako to? »Zaradi pri nas nerešenih lastnih odnosov in lastnine same nismo želeli kar prodati naših proizvodnih zmogljivosti. Zato smo proizvodne hale dali le v najem, tehnologijo in drugo opremo pa bo dal tuji partner. Avstrijci bodo zgradili tudi še en del proizvodne dvorane in drugo.« - Dogovarjanje s tujim partnerjem je trajalo precej dolgo, skorajda leto dni. Je to običajno? »Za tujino ne, za nas pa - kot kaže je! Že dolgo nismo imeli tako nejasno opredeljenih ekonomskih razmerij. Tuji partnerji ne morejo razumeti, kako lahko na primer čez noč spremenimo davčno zakonodajo, devizni sistem itd. Želijo dolgoročno vlagati in vedeti kakšen bo dobiček, kajti samo ta jih tudi zanima. Ne razumejo, kako želimo v Evropo, pa tujim partnerjem ne nudimo nobenih ugodnosti. Prav nasprotno: naši davki in obremenitve so višje kot v drugih državah. Tudi sam ne razumem, zakaj pri nas ni neke prave razvojne strategije. Če v Sloveniji nimamo dovolj strokovnjakov, pa najamimo tuje, ki nam bodo natančno povedali, kaj naj v naši državi razvijamo. Tako pa dejansko ne vemo, kaj bi sploh radi,« je sklenil Janko Jordan. Povejmo še, da je Kograd letno izdelal okoli 2,8 milijona komadov betonske strešne opeke, po sedmem maju, ko bo stekla nova proizvodnja, pa jih bo izdelal dobrih 4 milijone. Ob tem bo izkoriščenost strojev - kot zagotavlja tuji partner -okoli 98 odstotkov. Skupaj z Novim mestom bo proizvodnja 14 milijonov komadov letno, večino pa bodo prodali doma, saj na Jugoslovanskem trgu - po izračunih tujih strokovnjakov - potrebujemo letno 40 milijonov komadov strešnikov. T. Ivič FRIZERSKI SALON IDA PERNAT Spodnja Muta (ob Drevesnici) Vam v svojem salonu nudi storitve po konkurenčnih cenah. SE PRIPOROČA! ZETOR SERVIS AVTOMEHANIČNA DELAVNICA Srebotnik franc Šentjanž 96, pri Dravogradu Tel.: (0602) 85-355 t ^ 1\ OB DRAVI ZIMA JE ZA NAMI, NAJ ŽIVI ZIMA SPOMLADI CVETIJO TUDI CESTE Čakajoč na republiški denar. Največja kriza se obeta na lokalnih in gozdnih cestah. Vedno je tako: kadar zima godi smučarjem, se nad njo hudujejo cestarji in obratno. Letošnjo zimo morajo biti smučarji razmeroma zadovoljni, cestarji pa bodo zimsko službo končali predvidoma 15. maja. Že sedaj je jasno, da so letošnjo zimo na koroških cestah posuli več kot 2000 ku-bikov peska, 910 ton soli, ceste pa so posipavali skoraj vsako noč. Zima je torej mimo, kaj pa sedaj? V Otiškem vrhu smo se pogovarjali z Jožetom Miklošičem, vodjo sektorja mariborskega cestnega podjetja za koroško krajino. Tako kot prometna policija tudi cestarji na Koroškem »pokrivajo« 72 kilometrov magistralnih, 109 regionalnih in okoli 500 kilometrov lokalnih ter gozdnih cest. Miklošič pravi: »Zima in odjuga sta na Koroških cestah spet pustili svoje sledove. Tačas je največ problemov na nekaterih lokalnih cestah, ki so na posameznih odsekih skorajda neprevozne. Tu velja omeniti cesto na Ojstrico ali na Partizanski dom na Pohorju. Gozdne ceste niso v upravljanju našega cestnega podjetja, prav tako sta občini Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi sami prevzeli upravljanje lokalnih cest. Sicer pa na regionalni cesti M-3 ne bo večjih problemov (cesta od Dravograda do Maribora), več težav pa bo na drugi magistralki, to je M 10-8, od Dravograda proti Hudi luknji in naprej. Posebej kritično je pri Šmartnem in Turiški vasi, na odseku, ki ga je celjsko cestno podjetje leta 1986 prepla-stilo. Križaje tudi na cesti Žerjav -Črna, kjer bi bilo potrebno urediti odvodnjavanje in zamenjati mreže ob cesti.« Miklošič je tudi povedal, da cestarji tačas opravljajo popis stanja na vseh koroških cestah, potrebe pa bodo posredovali na republiško upravo za ceste v Ljubljano. Koliko denarja bo iz centra prišlo na obrobje, bomo lahko kmalu videli! Več je tudi posedanja zaradi slabo opravljenega dela ali starosti, kar bo terjalo dodatne strojne posege. Miklošič pravi, da bi nekatere preplastitve morali opraviti še letos, sicer si lahko čez leto ali dve spet obetamo popolen razpad cestnega omrežja. Cestarji zdaj čistijo pesek, ki so ga preko zime posipavali in obcestno signalizacijo, medtem ko pride talna signalizacija na vrsto predvidoma v mesecu aprilu. Temperatura za to delo mora biti namreč nad 15 stopinj Celzija. Ekipa cestarjev bo takrat potegnila nove rumene črte od Dravograda do Hude luknje in večino ostale talne signalizacije, za katero porabijo okoli 3500 kilogramov bar- STROGO ZAUPNO Tudi v mariborski skupščini je bilo postavljeno delegatsko vprašanje glede možnih vplivov ob morebitni porušitvi jezu na Golici na Dravsko dolino. Obsežen odgovor je pripravil Janez Stemiša. v.d. člana PO za razvoj in investicije Elektrogospodarstva Slovenije. Povzemamo del odgovora: KASETE IZ DRAVOGRADA -pet- Tekstilna industrija iz Otiškega vrha se je pred leti podala na pot treh velikih naložb: predilnice, proizvodnje video kaset in dislocirani obrat v Dobrovniku. Obrat nogavic v Dobrovniku bo v kratkem odprl Milan Kuča^ predilnica že nekaj časa dela, vse pa kaže, da bo zelo uspešen tudi obrat video kaset v Dravogradu. Prvih sto tisoč video kaset so namreč prodali v nekaj mesecih, sedaj pa čakajo na material iz uvoza in na novi krog proizvodnje. V Dravogradu sestavljajo kasete, ki so enake priznanim kasetam nemške firme BASF. »Od BASF dobivamo ves material, oni so nam tudi svetovali tehnologijo in nudili vso strokovno pomoč. Kaseto prodajamo pod lastno blagovno znako, sodobna tehnologija pa nam omogoča proizvodnjo kaset od petih do 195 minut. Na policah naših trgovin je mogoče dobiti video kasete od 120 do 195 minut, na Koroškem pa jih prodajamo v naši trgovini Tara v Dravogradu, Elektrotehna v Slovenj Gradcu in še drugod. Treba pa je dodati, da sodi kaseta Tekstilne industrije iz Otiškega vrha v vi- soki kakovostni in cenovni razred,« je povedal Boris Kolenbrand. Kaseto TIO res nosi napis »Super high grade«, kar je za poznavalce znak dobre kakovosti. Zanimivo pa je, da so večino od stotisoč, kolikor so jih doslej proizvedli, prodali na srbsko tržišče. V Srbiji so prodali od 75 do 80 odstotkov proizvodnje, plačali so vnaprej in bi bili v primeru stabilnejših gospodarsko-političnih razmer pripravljeni tudi sovlagati v širitev proizvodnje. Boris Kolenbrand je še povedal: Povprečno bomo na leto izdelali milijon kaset, v enem dnevu pa lahko povprečno sestavimo do tisoč videokaset. Seveda je ta količina odvisna tudi od dolžine kasete. Imamo najsodobnejšo računalniško vodeno opremo za sestavljanje videokaset in tako lahko, denimo, dnevno izdelamo 822 videokaset dolžine 195 minut, 45-minutnih pa lahko naredimo več kot 3300 na dan. Tu bodo v končni fazi zaposleni trije delavci, predvidoma pa bomo delali v treh izmenah. Do BASF nimamo nobenih obveznosti in bi te kasete lahko prodajali tudi na nemškem trgu.« _ Še o HE Golica _________________________________ »... Odredbodajalec pa v okviru predpisov nalaga graditeljem, da na osnovi - predvsem teoretičnih predpostavk - ugotavljajo možen vpliv na nizvodno področje v primeru trenutne odstranile pregrade; jasno je, da take predpostavke dajo ekstremne rezultate, ki bi nepoznavanju predpostavk pri laiku povzročijo vznemirjenost, ki ne bi bila potrebna. Zato je odredbodajalec take obdelave tudi sankcioniral pod oznako »strogo zaujino« - prav ■zato, da ne bi prišlo do neustreznih, predvsem pa nestrokovnih interpretacij. Take prevere obstojajo za vse pregrade v Sloveniji in to za vse elektrarne na Dravi, na Savi in na Soči - pri čemer nihče tozadevnih vprašanj ne postavlja - ker je že čas pokazal, da so ti objekti vami, kljub temu, da nekateri od teh stoje na seizmično neprimerno bolj občutljivem področju kot je le-to v zg. dravski dolini oziroma ob Bistrici. Dodatno je se potrebno ugotoviti, da Mednarodni komite za visoke pregrade (IGOLD) v svojih analizah ni ugotovil še niti enega primera trenutne porušitve pregrade -za katero pa moramo pri nas izvršiti potrebne analize...« y Vkleščen med Ljubljančani - Igor Doberšek je v takšnih situacijah »doma« L m m lil mm SP pl ■I '""H ■ ■ i neizp olnjena želja - RK Slo' oti desni) Kleč/ lg°r ^beršek, 5avc, Štrigl. lak Foto: Boštjan Rok Tamše MK S P««"* SOM POOW^ j L»Leteči Jani« - Karakteristična akcija lanija Kontreca Zadnja ovira je vratar - I. Doberšek se je dvakrat \ vpisal med strelce is :'v:" 'X I ! \ mm: * i Kdor visoko leta... - Jani Kontrec je iz takšnih in podobnih akcij, dosegel sedem golov Vse oči so uprte v lanija - Slovenjgraška športna dvorana je bila napolnjena do zadnjega mesta, ' kazala z glasnim in korektnim Boris Leve je v finalu trikrat premagal nasprotnikovega vratarja publika pa se je izkazala z navijanjem Iv _ . I -, ,.W -,4: MNENJA Piše: Srečko Mlačnik Vrata v Hudi luknji Piše: Tone Novak v- Ciračara — obvoznic ni Zgodilo se je menda pred približno 2500 leti v Atenah. Temi-stokles in Arstid sta junaka zgodbice. Baje sta bila sovražnika in politična nasprotnika. Naključje (ali pa tudi ne!) je naneslo, da so ju Atenci imenovali v isto odposlanstvo. Takrat se je Temisto-kles, ko sta že bila zunaj mestnih vrat, obrnil k Arstidu in mu, če zgodovina ne laže, dejal: »Poslušaj, Arstid, takole napraviva: pustiva svoja nasprotja tule pred vrati, ko pa se vrneva, jih spet pobe-reva«. Na to anekdoto se spomnim vedno, kadar se na Koroškem zgodi karkoli v zvezi z Ljubljano, dobrega ali slabega. Če bi bila v Hudi luknji vrata in bi tam puščali, pa ob vrnitvi spet pobirali svoja koroška nasprotja, bi bilo gotovo več dobrega. Na anekdoto se bom spet spomnil 19. marca, ko bo objavljen razpis vpisa v srednje šole. V/ njem namreč ne bo več lesarskega, gradbenega ih tekstilnega programa. Koroška bo za nekaj revnejša. Pa bi bilo lahko drugače? Morda, čeprav nova oblast podeželju ni najbolj naklonjena. Ukinjanje naših šol ni zgolj problem tradicionalnega nasprotja med mestom in podeželjem. Ne gre zgolj za ponovno centralizacijo. (Le-ta je bila pravzaprav ves čas prisotna, le da jo danes bolj čutimo). Gre namreč za to, da bi se na naših šolah lesarji, gradbinci in tekstilci še lahko izobraževali, če bi že v prejšnjih letih vpisovali po dva oddelka namesto enega. Da tako nismo storili, ni Ljubljana nič kriva. Že lansko leto seje govorilo o ukinjanju dislociranih oddelkov. (Letos so res ukinjeni, a ne le na Koroškem, temveč povsod!). Leto je šlo torej mimo, Korošci pa nič, sedaj pa tarnamo, krivica, spet nam nekaj jemljejo. Res? Smo storili vse? Smo res puščali odvečno prtljago pri Hudi luknji? Osmošolci, ki se bodo letos vpisovali v prenovljeno šolo (saj res, kdaj pa se je prenovila?), gotovo niso nič krivi. Nemara le, da jih je skoraj tisoč sto. Lahko bodo postali kovinarji, gostinci ali trgovci, če se bodo odločali za triletne šole (in takih je 40 %). Za vse druge poklice so šole nekje v mestu. In drage so te šole, če ni štipendij. Nekaj šol vendarle še imamo. Ne damo jih tako zlahka, saj smo sezanje,vsajza nekatere, vsi trudili. Ob anekdoti pa le še to: Še se bo hodilo v Ljubljano, zato bi bilo dobro, če bi že pri Hudi luknji odlagali domače razprtije. Zavedajmo pa se, da ta Luknja ne predstavlja edinih vrat v svet. Še druga so in tudi za njimi nas ne pričakujejo zgolj prijatelji. Slovenj Gradec so ljudje, današnji in preminuli, oblikovalci arhitekture z vso njeno zgodovinsko, umetnostno in drugo polnostjo in enkratnostjo, vredno ohranitve. Moderni pogledi na poslovno življenje izkazujejo takšne možnosti preporoda starega mestnega jedra, da bo - ponovno ali na novo - bogato zacvetelo kot prijazno trgovsko, kulturno, turistično in še kakšno središče, v katerem bo prijetno živeti in bosta zgodovinski in umetnostni spomenik harmonično vgrajeni sestavini. In vse bi bilo lepo in prav, če se ne bi prav posredi tega prikritega bogastva - komaj še - pretakalo okoleseno pločevinje, v breme človeku in kamnu. Cesta, ki je v davnih stoletjih spočela mesto, ga že kakšni dve desetletji močno duši. Urbanisti so na papirju nekajkrat skrojili novo prometno podobo Slovenj Gradca. Sredi osemdesetih let jezele-ni val dobro pljusnil tudi v našo deželo in naenkrat smo se vsi zavedli svojega okolja. Mnogi so prvikrat čuli za besedo ekologija in kaj hitro so ji pripisali domala nezemeljsko poslanstvo stvarjenja novega raja na Zemlji. Tako so tudi nekatere dobre stare prometne zamisli izgubile legitimnost in s takšno doto se je bilo treba povsem znova lotiti načrtovanja obvoznice. Govorica strokovnih delovnih izhodišč in podatkov je suhoparna 1) Mesto nujno potrebuje ekološko čim ugodnejšo prometnico. 2) Po prometnih študijah izvira in zamre tri četrtine prometa v samem mestu, zato je potrebna zlasti ustrezna mestna cesta, medtem ko z izgradnjo »prave« obvoznice (npr. »legenske«) ne bi rešili praktično nič. 3) Absolutno gledano je vsaka cesta negativen poseg v okolje, zato je mogoče opraviti izbor med potencialnimi možnostmi le ob interdisciplinarni primerjavi relativnih prednosti s cestnoprometnega, geomorfološkega in gradbeniškega vidika, primerjave dolžine tras, števila s hrupom in plini ogroženih ljudi in kmetijskih površin, uničenih kmetijskih zemljišč in gozda, slabšanja potencialnega poselitvenega in rekreacijskega prostora, ogroženosti arheoloških najdišč itd. Kot najugodnejša seje izkazala poteza: Murko-(most)-trasa opuščene železniške proge - za avtobusno postajo-(most)- za UTEKSOM, kopališčem in -(most)-KOGRADOM-trafo postaja. Izbrana varianta je relativno zdaleč »najboljša« oziroma absolutno »najmanj slaba«. Žal boljše odnosno manj slabe Slovenj Gradec preprosto nima. Pogosto smo prepričani, da je malo gospodarstvo učinkovitejše od velikega. To je seveda le delno res, je pa vseeno vredno, da podrobneje pregledamo področja, kjer je malo gospodarstvo v resnični prednosti pred velikimi sistemi. i TEHNOLOGIJA je eden bistvenih dejavnikov proizvodnje in pri tem kriteriju malo gospodarstvo nima izrazitih prednosti. Kljub temu se pojavlja cela vrsta tehnoloških postopkov, ki pa jim Piše: Janez Praper Učinkovitost malega gospodarstva je drobno gospodarstvo odlično kos. Posebno pomembna je prilagodljivost in univerzalnost manjših obratov. TRŽNOST oziroma uspešnost prodaje sodi prav tako med bistvene prvine proizvodnih procesov. Tu so prednosti malega gospodarstva že večje, saj je cela vrsta izdelkov, po katerih je povpraševanje tako omejeno, da velikoserijska proizvodnja ni mogoča. Naslednji tržni segment so izdelki, ki jih ni smiselno preva- žati na velike razdalje (kruh), ampak jih je bolje proizvajati v lokalnih okvirih. Tudi pri prodaji izdelkov in storitev je prilagodljivost malega gospodarstva večja od velikega. VPLIV NA OKOLJE: Vpliv na okolje ni tolika stvar velikosti kot tehnologije, vendar tudi pri čistih tehnologijah, organiziranih v velikih podjetjih, pogosto prihaja do težav, ki so predvsem posledica obremenitev infrastrukture. ORGANIZIRANOST: Pregled nad funkcioniranjem manjšega podjetja je enostavnejši, zato cenejši in praviloma bolj učinkovit. ZAPOSLOVANJE: Zaposlovanje v malem gospodarstvu lahko pomeni določeno prednost predvsem zaradi večjega števila enot malega gospodarstva, zaradi možnosti prilagajanja in sorazmerno hitrega reagiranja gospodarstva. STROŠKI: Stroški so eden od glavnih kriterijev proizvodnje. Malo gospodarstvo je cenejše od velikega, zato bi ob predpostavki normalnih ekonomskih razmer morala proizvodnja, ki jo lahko prevzame malo gospodarstvo, tam tudi biti. Veliki dražji proizvajalci pa opravljajo zahtevnejšo proizvodnjo, takšno, ki prenese tudi višje stroške in ji malo gospodarstvo ni kos. LASTNIŠTVO nad proizvajalnimi sredstvi je naslednji pomemben element, ki daje prednost privatnim podjetjem, saj lastnina nad sredstvi pogojuje tudi odnos do sredstev. Vsaka od omenjenih prednosti ne pomeni prevladujoče prednosti, vse skupaj ali pa vsaj nekaj od njih pa že pomenijo, da je treba malo gospodarstvo jemati mnogo bolj resno in ga upoštevati kot pomembno dopolnilo srednjim in velikim podjetjem. KULTURA POLDE BIBIČ V SLOVENJ GRADCU Kulturno-umetniško društvo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je v petek, 1. marca, organiziralo Večer s Poldetom Bibičem. Slovenski gledališki in filmski igralec Polde Bibič je v Kulturnem domu v Slovenj Gradcu nastopil v dvojni vlogi. Odgovarjal je na vprašanja dr. Lada Vodopija o sedanjem slovenskem političnem trenutku, o razmerah v kulturi, posebej v gledališču, ter nastopil kot recitator in igralec slovenskih literarnih besedil. Ko je osvetljeval politične razmere v Sloveniji, je Bibič dejal, da smo šele vstopili v svet demokracije, zato ga še ne razumemo prav dobro. Pokazalo se je, da so nekateri z oblastjo dobili vrtoglavico. Namesto da bi bili kot oblast v službi ljudstva, jim je glavni cilj postalo uživati slast oblasti. Opozoril je na nevarnost nacionalne mržnje, ki je posebno izrazita na Hrvaškem, kjer je Bibič v zadnjih mesecih sodeloval pri snemanju nove TV nadaljevanke, medtem ko po vrnitvi v Ljubljano z ansamblom Slovenskega narodnega gledališča pripravlja komedijo znanega italijanskega avtorja Goldonija. Na vprašanje o novih gibanjih v kulturi je Bibič odgovoril, da sam ne sodi med skrajneže, vendar novih iskanj ne zavrača. Meni le, da ni dobro, če gre vse v eno samo smer - treba je omogočiti raznolikost umetniških izrazov. Žal so po njegovem slovenska gledališča trenutno dokaj enostransko usmerjena. Upanje daje Umetniško gledališče v Ljubljani; obljublja, da bo pri uprizoritvah dajalo večji poudarek literarnim predlogam velikih avtorjev, ki jih sodobno gledališče vse preveč potiska na stranski tir. V umetniškem delu večera je Bibič v svojem znanem slogu recitiral in igral. Predstavil je ljudsko Balado o galjotu, Prešernovo Povodni mož, Kettejevo pesem Rjanec in Frana Milčinskega Rekviem. Gledališko je uprizoril daljši odlomek iz povesti Frana Levstika Martin Krpan. Za obiskovalce je bil Večer z Bibičem lepo doživetje. M. Potočnik IGRAJO ,o c/ VEVERICO Mislinjčani so v letošnje leto zakorakali z bogato kulturno bero, kar še posebej velja za mesec februar, ko je tamkajšnjo kulturno društvo (predseduje mu Peter Tovšak) pripravilo vrsto prireditev. Likovno razstavo slikarja Jožeta Krambergerja smo v Prepihu že omenjali, treba pa je dodati, da so v kulturnem domu v Šentilju doslej pripravili že pet likovnih razstav. V Mislinji so poleg domačega okteta nastopili tudi mladi pianisti, recitatorji, pihalni orkester iz Slovenj Gradca ter Mitja Šipek. Koncert sakralnih in narodnih pesmi sta pripravila domači pevski zbor Rdelis iz Šentilja iz MPZ Kope iz Slovenj Gradca. Nastopili so tudi učenci glasbenih šol iz Slovenj Gradca in Velenja, spet so se pokazali ljudski godci in drugo. Največjo odmevnost pa je gotovo dosegla uprizoritev igre Frana Šaleškega Finžgarja »Veriga«, ki so jo naštudirali člani dramske sekcije kulturnega društva Mislinja. S to igro tačas igralci gostujejo po Mislinjski dolini, zanimivo pa je, da je bila igra uprizorjena prav na 120. letnico Finžgarjevega rojstva. Ob premieri je igra do zadnjega napolnila dvorano šentiljskega kulturnega doma, marsikateremu obiskovalcu pa je ostalo sporočilo te uprizoritve; greh rodi greh, nasilje rodi nasilje, le dobrota, ljubezen in žrtev lahko storjeno krivico popravita. Igra je vredna ogleda in če bo prišla v vaš kraj, je nikakor ne zamudite... Peter Tovšak DVA NESLAVNA REKORDA K.Valtl Če bi nam kdorkoli dejal, da Korošci nimamo kaj prida kulturnih dejavnosti in vsega, kar pač v kulturo sodi, bi bili najbrž upravičeno užaljeni. Imamo pa dva neslavna rekorda: Dravograd in Radije sta v Sloveniji dva kraja, ki sta na repu po številu knjig na prebivalca, po prostoru za knjige in po številu letno kupljenih knjig. Šmo res v tolikšni revščini? Nimamo denarja za knjigo niti prostora za knjižnico, v Dravogradu in Radljah, pa še kje! Našli pa smo in še imamo vrsto prostorov, kar cela nadstropja v rezervi, denimo v Radljah v upravnih prostorih občine, pa tudi v Dravogradu bi se z dobro voljo kaj našlo! Ni denarja za knjige? Prelistajte delegati in poslanci svoje proračune! Koliko postavk, od javnih pravobranilcev samoupravljanja, raznih organizacij, denarja za TO... je v njih! Nimam iluzij, da smo lahko povsem brez orožja, toda brez knjig smo prav gotovo še težje. Dobro premislimo in priznali bomo, da se npjprej še vedno odpovemo kulturi, tej naši spremljevalki, ki smo ji pač vedno namenili, razen redkih izjem, le to. kar nam je ostalo. Zamejstvo SOSEDJE SO VOLILI OBČINSKE ODBORNIKE Koroška si je končno oddahnila. Po več kot trimesečnem ostrem volilnem boju, za katerega so stranke in deželna vlada žrtvovale na desetine milijonov šilingov, je v nedeljo torej padla kocka odločitve. Korošci so v 128-tih občinah izvolili preko 2000 komunalnih odbornikov in že v prvem krogu z neposrednimi glasovi, kar je bila avstrijska »premiera«, izbrali tudi 93 županov, vsi ostali pa bodo morali čez 14 dni na dodatne volitve. Tudi obmejna občina Pliberk še nima novega župana, v drugi krog volitev pa gresta kandidata ljudske in socialistične stranke, medtem ko je kandidat Slovenske koroške enotne liste Friz Kumer-Črčej ni dobil dovolj glasov na nedeljskih volitvah. V celoti gledano, koroška volilna nedelja ni prinesla bistvenih presenečenj. Socialistična stranka je s 45,3 % glasov, kar je za 1,2 % manj kot leta 1985, obdržala najmočnejšo pozicijo v deželi; črni - torej ljudska stranka doživlja bolečo krizo in po porazu na deželnozborskih volitvah tudi na občinskih ni mogla zaustaviti poti navzdol. Z minus 7,1 % (skupno 24,4 %) glasov v primerjavi z volitvami leta 85 je komaj ohranila drugo mesto - za las pa so to pozicijo in svoj željen! cilj zgrešili Haiderjevi svobodnjaki, ki so tudi edini zmagovalci nedeljskih volitev, saj so skoraj podvojili svoj volilni potencial (21,5 %). Za vse ostale alternativne in druge volilne skupine je torej ostalo bore malo, le 8,8 % glasov. Med temi so še najbolj zadovoljni v taboru KEL - samostojnih slovenskih enotnih list, ki so kandidirale v 25-tih južno-koroških občinah. Pred sestimi leti so KEL-ovci dosegli 44 od-borniških mest, tokrat 50. Najbolj so se okrepili, prav v obmejnih občinah - Železni kapli, Pliberku, Bistrici in Globasnici. Žal jim ni uspel »pohod« na Celovec, saj je tamkajšnja samostojna slovenska lista zbrala vsega 256 glasov, za občinski mandat pa jih je bilo potrebnih vsaj tisoč. In kakšno je novo razmerje sil v obmejnih občinah. V Pliberku, ki nam je najbližji, ni bistvenih sprememb. Občina se je tik pred volitvami razdelila na dve upravni enoti, slovenski samostojni listi pa sta tako v Pliberku kot tudi novi občini Bistrica (Šmihel) dosegli po pet odborniških mest, kar je v celoti gledano tri več kot leta 85. V Pliberku je KEL z 20,9 % glasov tretja politična sila v občini, oblast pa si bosta kot doslej koalicijsko porazdelili ljudska in socialistična stranka. Prijetno so presenetili tudi Slovenci v Železni kapli, saj so na samostojni listi skoraj podvojili svoje glasove, močne pa so tudi slovenske občinske frakcije v občinah Bistrica, Globasnica in Dobrla vas. Pri tem je treba upoštevati še dejstvo, da so Slovenci kandidirali tudi na listah drugih koroških strank in da se bo zaradi tega v občinskih odborih znašlo še katero slovensko ime. Lojze Kos Trezika bi nas kregala Žs Marija Terezija, njega dni tudi naša cesarica, je svojim podanikom naročila, da morajo šole »Inu znanost v planinske tudi odročne kraje priti«! Ta davna teta bi nas najbrž danes okregala, ko ukinjamo šole v planinah in vozimo mladež v doline. V Radljah bodo v najbližnji prihodnosti ukinili šolo na Antonu na Pohorju, zatem v Gortini in kasneje verjetno še na Brezovcu. Pač ni denarja in tudi otrok je vse manj. Sicer pa so po enaki poti šil pred nami tudi v sosed- nji Avstriji. A so ugotovili: otroci, ki se šolajo v dolinah, se tudi prej ali slej odselijo z Alp in te ostajajo prazne. Danes je v nacionalnem programu, ne samo v besedi, tudi v denarju, obstoi planinskih šol pri sosedih. Če hočete, se prepričajte! Ni treba daleč. Obiščite denimo Komeli, Jernej, ali nemara Sobote, same planinske kraje. Tudi tam je malo otrok. Je pa res, da so tam bogatejši. Ampak ne zamerite, tudi mi imamo denar - za tanke! Da, tudi mi, v novi Sloveniji! -kw DOMAČIJSKO PABERKOVANJE Marsikaj pozabljamo iz naše preteklosti, pa je škoda, sušimo si korenine. Saj je prav, da poganjamo veje v šir, v veter in vihar drznih misli. Ohraniti pa moramo korenine in globlje bodo, trdneje bomo stali, zdrava bo rast, lepša bo krošnja... Nekaj domačijskega drobirja bomo izbezali iz naše zemlje - tudi v ta namen. II. O imenu Radelj Slovenci pač preradi poudarjamo svojo nacionalno identiteto. Euforično menjavamo imena krajev, ulic, trgov... V velikem navdušenem slovenstvu je občinski guštanjski tajnik modro prekrstil Selenperg v Zelen breg, ljudskemu Traberk so rekli Dravograd, po letu 1945 pa smo sploh postali veliki mojstri za »prekrščevanje« krajev, zanaša pa nas tudi zdaj. Kako je z Marenbergom in Radljami, bomo skušali odgovoriti. Domačini več ali manj vedo, drugi pa morda le ne. Pravijo, da je bilo prvo ime za kraj Radie ali Radelach. Prvi dokument je v neki darovni listini iz leta 1125. Brata grofa Starkhand, mejni grof, in Werigant von Windischgraz (Slovenjgraški) sta ujela leta 1098 salzburškega nadškofa Thiemona in zato sta bila poleg drugih kazni tudi izobčena iz cerkve, kar pa je bila huda kazen. Za poravnavo te kazni sta darovala salzburški nadškofiji posestva, med drugim kmetije »in provintia Radelach«. Za vas, naselje ob Dravi,se še dolgo uporablja Radelach. Ime Marenberg se začne uveljavljati v 13. stoletju, z nastopom Sifrida, Sigfrida. Leta 1247 na neki kupni pogodbi stoji na pečatu: »Sifrid de Merenberch«. Od imena gradu nad trgom, ki ga danes ni več, celo ostanki so šibki, je ime prešlo na naselje oziroma trg (pred letom 1268). Verjetno s trškimi pravicami se dokončno uveljavi v raznih variaciah ime Marenberg; Marenberg, Merenberg, Marunberg, Merenberch, Meerenberch, Mehrenbeg, Maerenberc, Marenwerch, Mahrenberg, slednjič Marenberg. Od kod ime? Nekateri so hitro našli razlago za ime trga: Marijin vrh. V neki listini o samostanu je rečeno: Claustrum sancti monialium in monte Sanctae Mariae apud Marenberch (1272). Morda se je breg res tako tudi imenoval. Jezikoslovci s nagibljejo k razlagi, da izhaja ime iz Mahrenberg, Mahren, Moravska, saj od tam so baje izvirali. Ime Radlje se je ohranilo za naselje nad trgom, na cesti proti Ivniku (Eibiswaldu), danes se imenuje mejni prehod Radelski prehod. Ime bi pa naj prišlo od slovenskega osebnega imena Radila, prav staro slovensko ime, danes bi rekli Srečko, Srečni. Leta 1948 so na tedanjem okraju na pobudo tudi Prežihovega Voranca preimenovali Marenberg v Radlje, uradno: Radlje ob Dravi. Pravzaprav so vrnili prvotno ime kra-ju. »Zadnjič je bila pri meni neka komisija, ki je imela nalogo, da se v našem okraju neki kraji nanovo preimenujejo. In sicer občine, ki imajo svetniška imena ter one z nemškimi imeni, jaz sem predlagal: za Guštani: Ravne za Marenberg: Radlje ali Radeljca. Kaj je boljše? za St Danijel: Lokovica ...« (Iz pisma P.V. dr. Francu Kotniku, 17.6.1948) Tone Sušnik Prihodnjič: Slomšek na Uršljo goro DROLOVI BODO DOBILI NOVO HIŠO Nesreča vselej udari po siromakih. Ta stari rek, je na žalost držal tudi ob novembrskih poplavah. V ravenski občini je vodna ujma povzročila za okoli milijon dinarjev škode in mnoge rane so še odprte. Razveseljivo je, da tudi sedaj, ko je lanski november že za marsikaterega tonil v pozabo, v ravenski vladi na to niso pozabili. Obljuba dela dolg in pri Drolovih v Spodnjem Hiša Franca Drola v Sp. lavorju Javorju pri Črni na Koroškem je pred dnevi buldožer že zaoral za novo hišo. Ravenska občinska skupščina je namreč obljubila, da bo tej družini postavila novi dom. »Poglejte, kaj je naredila voda,« pripoveduje Franc Drol, ki so mu oči kar žarele, ko so stroji zasebnika Marjan Slemenška streljaj od stare hiše pričeli urejati parcelo za novo zgradbo. »Bilo je 1. no- vembra okoli pete ure zjutraj, ko sem zaradi silnega bučanja vstal in šel gledati okrog hiše. Voda iz Javorškega grabna je takrat že začela siliti proti hiši, na pomoč sem dobil traktor, vendar tej vodni moči ni bil kos. Voda mi je odnesla okoli 20 metrov drv, pričela je spodjedati hišo in okoli 15 ure je del tudi odneslo. Po vodi pa bi šla celotna hiša, če ne bi ravno takrat pohitel na pomoč z buldožerjem Marjan Sle-menšek, ki je s ceste odrinil ves trdi in nasuti material in tako preusmeril deročo vodo.« Franc Drol si je le s težavo zgradil dom v Spodnjem Javorju. V hiši j£ bilo sedem otrok, delal pa je sam.« Če nam danes ne bi pomagala občina, bi ostali brez strehe nad glavo,« hiti pripovedovati Drol in pokaže zadnji odrezek od pokojnine. Prejel je 3500 dinarjev; zaradi težav z zdravjem se je namreč moral invalidsko upokojiti. Za silo so pri Drolovih hišo zakrpali, podprli so jo z nekaj tramovi in do dograditve nove bodo nemara že zdržali. Marjan Slemenšek je z zemeljskimi deli torej že končal, zdaj pa je na vrsti zasebnik Miran Igerc z Raven. Igerc je povedal: »Zaenkrat smo dogovorjeni, da pri Drolovih postavimo hišo do razširjene tretje faze, torej strehe in do vgradnje stavbnega pohištva. Načrt za hišo je brezplačno odstopil Peter Gorjanc, gre pa za modifikacijo tipskega načrta. V hiši bo okoli 100 kvadratnih metrov etažne površine. Ta dela bodo končana v dobrih dveh mesecih, verjetno se bo družina Drol lahko vselila že sredi letošnjega leta. Stara hiša bo porušena, saj ni primerna za bivanje, ob njeni osi pa bo potekala cesta proti Slemenu.« (ok) SELITEV ŽE SREDI LETA Prikaz škode po koroških občinah zaradi neurja in poplav v novembru 1990 Občina_________________________________________ SLOVENJ GRADEC 183,11 mio din RAVNE NA KOROŠKEM - 103,22 mio din DRAVOGRAD 56,94 mio din RADLJE OB DRAVI 1,81 mio din V ------Ziro račun je še odprt -------------------------- Prizadevanja za pridobitev ustreznih soglasij, dokumentacije in dovoljenj za gradnjo nadomestnega objekta so stekla takoj po najnujnejši sanaciji stavbe, ki jo je po naročilu izvršnega sveta opravilo Gradbeno podjetje STAVBENIK Prevalje, enota v Črni. Upravni organi, vključno z upravno organizacijo za urbanistično načrtovanje, so pridobili lokacijsko dokumentacijo, ki predvideva lociranje novogradnje nad cesto, torej dlje od struge Javorškega potoka. Sredstva za nadomestno gradnjo so delno zagotovljena iz namenskih sredstev za odpravljanje posledic vodne ujme Republike Slovenije, delno iz proračunskih sredstev rezervnega sklada, tako da bomo lahko o prvi fazi zagotovili 700.000 dinarjev. Pričakujemo, da bomo uspeli zagotoviti sredstva za postavitev objekta in usposobiti objekt za vselitev. Na ŽR št. 51830-743-29866 - kjer so se zbirala sredstva za odpravo posledic neurja občine Ravne, se je do danes zbralo le 38.000 din, zato številko ŽR ponovno posredujemo javnosti in apeliramo na solidarnost pri reševanju problema. -. Pripomnim naj, da je od nadzornika gradnje izrecno zahtevano, da se gradnja vrši etapno in na ključ, kar pomeni, po preverjenih predračunih, s čimer želimo zagotoviti 'racionalno gradnjo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so, kolikor je bilo mogoče, že prispevali v dobro računa za odpravo posledic ujme, bralce Prepiha pa prosim, da z nami vred iščejo možnosti za pridobivanje sredstev in materiala. Marjan Berložnik Od leve proti desni: Franc Drol, Miran Igerc, Marjan Slemenšek. GOSPODARSTVO V OPOMIN IN PODUK Ker je imel seveda marsikdo, predvsem iz vodilne garniture, pripombe na naše pisanje o dogajanjih v družbi TUS-ITALSOLES, tokrat objavljamo ugotovitve družbenega pravobranilca samoupravljanja v Slovenj Gradcu Žarka Bogunoviča. Pregledal je akte družbe, se seznanil s problematiko zaposlovanja delavcev v tej mešani družbi in ugotovil naslednje: 1. Iz pogodbe o ustanovitvi družbe z dne 9.3.1990 in aneksa k pogodbi z dne 7.9.1990 ni jasno razvidno, kaj predstavlja ustanovitveni kapital, alije to torej dinarska protivrednost 800 milijonov lir, kot je določeno v pogodbi, ali 8.000,00 din, kot je to določeno v aneksu k pogodbi. Iz aneksaje razumeti, da so ustanovitveni kapital tudi stvari oz. oprema, ki je specificirana v prilogah z dne 21.9.1990, ko se je oprema uvažala iz naslova vložka tuje osebe. Iz specifikacij, s katerimi razpolaga družbeni pravobranilec samoupravljanja, izhaja, da je TUS-UTEKS uvozil za 148.724.000 LIT opreme, TUS za 101.595.000 LIT opreme, RIGATO ROMANO za 260.769.000 LIT opreme in SILCEA za 199.030.000 LIT opreme, kar tudi ne ustreza deležem navedenim v 3. členu pogodbe. 6. člen namreč določa, da je ustanovitelj oz. eden od ustanoviteljev TUS, zato je dejansko težko razumeti kdo od obeh je v družbi partner s 50 % deležem. Iz zapisnika z dne 18.12.1990 izhaja, daje s 25,5 “/o ustanovitelj TUS in z 24,4 % TUS-UTEKS. Kot že rečeno, iz same pogodbe in aneksa k njej, izhajajo drugačni deleži v zvezi z ustanoviteljstvom. 6. člen pogodbe določa, da bodo družabniki sprejeli statut družbe v 60 dneh od njene ustanovitve, kar tudi zahteva 16. člen uredbe o vpisu podjetij in drugih pravnih oseb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, v sodni register (Uradni list SFRJ, št. 74/ 90). Družba je bila vpisana v sodni register 21.9.1990, torej bi skupščina družbe morala sprejeti statut najkasneje do 21.11.1990. Dejansko pa statut še ni sprejet, čeprav je pripravljen predlog. 7. člen pogodbe določa, da je upravni odbor sestavljen iz 4 oseb, 2 imenuje TUS, 1 SILCEA in 1 RIGATO. Zakon o podjetjih določa, da se število članov upravnega odbora določi s statutom, voli in razrešuje pa ga skupščina družbe, torej člane upravnega odbora ne morejo enostavno imenovati partnerji oz. ustanovitelji družbe. Vprašljiva je tudi točka c) 12. člena pogodbe, po kateri daje TUS v brezplačen najem halo za proizvodnjo in urade družbe - z vsem, kar je potrebno za redno proizvodnjo in z električnimi napeljavami in povezavami za stroje, napravami za gretje in klimatsko napravo do 31.12.1993, ker ni razvidna dejanska kompenzacija tujega partnerja. Razporeditev delovnega časa po mojem mnenju ne spada v ustanovitveni akt družbe, kot to določa 14. člen pogodbe. Razporeditev delovnega časa je sicer prepuščena avtonomnemu urejanju v podjetjih, vendar ni dobro, da se to administrativno ureja. Ustvariti je namreč potrebno pogoje za tak delovni čas, kot so odpiralni časi trgovin, javnih služb, šol, vrtcev, zdravstva, prometa, itd.. Zato bi moralo podjetje samo oceniti pozitivne in negativne posledice, kijih zanjo oz. za delavce prinaša deljen delovni 14. člen nadalje določa, da je vodenje osebja kompleksno v pristojnosti tujega partnerja, dokler družba ne bo sposobna samostojno opravljati vseh svojih funkcij. Zakon o podjetjih določa, da direktor organizira in vodi delovni proces in poslovanje podjetja, navodila in smernice za delo pa mu daje upravni odbor, ki ga tudi postavlja in razrešuje. Tudi določilo v 14. členu, da bo družba v vsakem trenutku lahko odpustila zaposlene, ki ne bodo primerni za delo v produktivni enoti, vendar mora pri tem upoštevati jugoslovansko zakonodajo, je brezpredmetno. Z zakonom in kolektivno pogodbo je predpisano, kdaj >n v katerih primerih lahko delavcu preneha delovno razmerje. 16. člen pogodbe določa, da se nesoglasja rešujejo pri Mednarodni arbitraži v Ziirichu, po postopku te arbitraže in z uporabo nemškega materialnega prava. TUS-ITALSOLES kot podjetje v mešani lastnini ustanovljeno v Jugoslaviji, mora poslovati po jugoslovanskih predpisih. Zato je nerazumljivo, zakaj je TUS kot enakovreden partner pristal na takšno določbo, za katero po mojem mnepju ni osnove. Drugi odstavek 17. člena opredeljuje, da bo v primeru razhajanja v tolmačenju teksta pogodbe merodajna italijanska verzija pogodbe. Vsi izvodi kopij pogodbe, tako v italijanskem kot v slovenskem jezikiijinorajo biti identični, to pa je potrebno zagotoviti s prevodom sodno zapriseženega prevajalca. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v zvezi z navedenimi napakami in pomanjkljivostmi v ustanovitvenem aktu družbe TUS-ITALSOLES dajem POBUDO, da skupščina družbe to mnenje obravnava, ga upošteva ter najkasneje do 10.3.1991 družbenemu pravobranilcu samoupravljanja posreduje sprejeta stališča, sklepe in ukrepe v zvezi s to pobudo. 2. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v okviru nadzora zakonitosti proučil tudi problematiko razporejanja delavcev iz TUS-UTEKS v TUS-ITALSOLES in v zvezi s tem ugotovil naslednje: 16 delavcem TUS-UTEKS so bili vročeni sklepi direktoija družbe TUS -ITALSOLES o razporeditvi na drugo delovno mesto in določitvi osnovnega osebnega dohodka. Sklepi niso datirani, tako, da ni možno ugotoviti, kdaj so bili izdani, niti kdaj sojih delavci prejeli, dejansko pa gre za raz- poreditev za določen čas od 16.1.1991 do 16.3.1991. 13 delavcevje te sklepe vrnilo direktorju, torej jih niso hoteli sprejeti. Kot pravna podlaga za izdajo sklepa je naveden 17. člen zveznega zakona o delovnih razmerjih, v obrazložitvi sklepa pa je navedeno, da se delavec razporeja zaradi nujne potrebe v delovnem procesu in potrebe organizacije dela. V pravnem pouku je navedena možnost pritožbe na delavski svet podjetja TUS-ITALSOLES. V zvezi z navedenim družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da so navedeni sklepi nezakoniti. 17. člen zveznega zakona namreč določa splošna načela za razporejanje delavcev in v konkretnem primeru ni uporabljiv. Domnevam, da seje hotelo delavce začasno razporediti, po 20. členu zveznega zakona o delovnih razmerjih, iz ene organizacije v drugo, vendar je pravna podlaga za takšno razporeditev sporazumno sprejeti sklep pristojnih organov obeh organizacij, ki pa mora urediti trajanje razporeditve (najdalj 6 mesecev), delovna mesta, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci in način uresničevanja pravic delavcev. V skladu s 24. členom republiškega zakona o delovnih razmerjih delavcu v takem primeru mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. O mirovanju pravic pa je potrebno odločiti s sklepom o razporeditvi tako, da je v njegovem izreku izrecno določeno, da v času raz- poreditve v drugo organizacijo delavčeve pravice mirujejo. Razumljivo je torej, da so delavci odklonili sklepe, iz katerih to ni bilo razvidno oz. je bilo možno razumeti, kot da sklepajo delovno razmerje za določen čas, to je do 16.3.1991. Tudi pravni pouk je napačen, saj TUS-ITALSOLES nima delavskega sveta, o morebitnih ugovorih bi v konkretnih primerih moral odločati pristojni organ organizacije, v kateri je delavec v delovnem razmerju, torej v TUS-UTEKS. GRE SKRATKA ZA SKRAJNO NESTROKOVNO IN MALOMARNO DELO OZ. ODLOČANJE NA TEM PODROČJU. Družba TUS-ITALSOLES bi morala kot osnovo za svoje poslovanje najprej sprejeti organogram oz. organizacijsko shemo delovnih mest, ki pa je upravni odbor družbe še ni sprejel oz. jo je zavrnil. Sele na podlagi sprejetega organograma delovnih mest, je možno delavce ustrezno razporediti v skladu z zakonsko in kolektivno pogodbo. Na podlagi navedenih ugotovitev Družbeni- pravobranilec samoupravljanja Slovenj Gradec zahtevam, da pristojni organ izda delavcem ustrezne sklepe oz. odpravi navedene pomanjkljivosti ter o tem obvesti Družbenega pravobranilca samoupravljanja Slovenj Gradec najkasneje do 10.3.1991. Do 11. marca odgovora iz TUS-a še ni bilo, pravobranilec pa je zadevo predal inšpekcijskim službam. Bodo morda one kaj dosegle? Sicer pa v mešani družbi TUS-ITALSOLES' direktorja delavci še vedno ne pustijo k strojem v proizvodne dvorane. On in še nekateri pa po drugi strani delavcem še vedno nagajajo tako, da jim kar po telefonu ukazujejo, naj stroje ustavljajo ipd. Bo v TUS-u vendarle kdo sposoben udariti po mizi in prekiniti nategovanje, ki škodi vsem? Tako firmi kot delavcem!? Javni protest svobodnih sindikatov Koroške Na podlagi pobud in zahtev delavcev ter članov svobodnih sindikatov v Koroški regiji izražamo javni protest zaradi razmer, ki vodijo v razpad gospodarstva, množično odpuščanje delavcev, pomanjkanje dela in stečaje podjetij - tudi dobrih, ter v socialno bedo. Protestiramo proti prevelikim obremenitvam in slabi oziroma nikakršni gospodarski razvojni in socialni politiki. Protestiramo zaradi nespoštovanja de-lovno-pravne zakonodaje in kolektivnih pogodb, hitrega naraščanja brezposelnosti in socialne ogroženosti. Pristojne in odgovorne dejavnike, predvsem pa Skupščino, vlado ter Pred-sestvo Republike Slovenije, skupščine in vlade koroških občin ter posebej poslance koroške regije v Skupščini RS, kot tudi direktorje, opozarjamo na njihovo ravnanje in politiko, ki vodi v katastrofo. V razmere ter odnose, ki so stvar davnr preteklosti in na pragu 21. stoletja ne dajejo možnosti preživetja in razvoja. Odsotnost konsistentne globalne ekonomske politike in namesto te »politi-kanstvo«, nerazumljivo visoki davki in prednost vojski ter policiji namesto gospodarstvu, nikakršna razvojna in slaba socialna politika; vse to vodi v propadanje in razsulo gospodarstva, kije temelj uspešnih družb. Socialna beda in brezpravni položaj večine delavcev bosta porušili socialni ter družbeni mir, ki nam je v sedanjih kriznih razmerah še kako potreben. Ko je ogroženo preživetje številnih družin in dostojanstvo delavcev in ko mnogi nimajo več kaj izgubiti, takrat ne moremo govoriti o demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, napredni državi ali celo državi blaginje, ki se želi enakopravno vključevati v Evropo 92. Ob nadaljevanju take politike bomo postali le moderni hlapci, ki jim bodo gospodarji predvsem tujci in izbrana elita oblasti ter gospodov, ki nas k temu vodijo. Ta protest ni napad na demokratično izvoljeno oblast, je upravičena kritika njihovemu početju in slabemu delu. To zahteva drugačno ravnanje in ukrepanje v cilju preprečitve gospodarskega in s tem posledično tudi družbenega zloma v Republiki Sloveniji. POSLOVNI PROSTORI PONUDBA Velikost Lokacija do 20 m2 20-50 m2 50-100 m2 nad 100 m2 Ravne na Kor. 1 1 1 3 Dobja vas 32 1 0 1 Prevalje 0 0 0 3 Mežica 0 0 0 3 Žerjav 0 0 0 2 Črna na Kor. 0 0 1 1 Sl. Gradec 1 0 0 0 Šmartno 0 1 0 0 Stari trg 0 0 1 1 Mislinja 0 0 0 1 Radlje ob Dr. 0 1 0 0 POVPRAŠEVANJE Lokacija Dejavnost Ravne Prevalje Mežica Dravograd Radlje Muta kem. čistilnica 1 obrt 3 1 1 trgovina 18 1 1 1 proizvodnja 1 gostinstvo 5 frizerstvo 1 posredništvo 2 fotografske storitve 1 pletiljstvo 1 steklarstvo 1 SKUPAJ 32 4 1 1 1 koroška razvojna organizacija p.o. Ravne na Koroškem Stara ulica 1 tel.: (0602) 21-661,21-669 PRODAJALNA LILA v Jedrti vam po zelo ugodnih cenah in po ugodnih pogojih nudi: - masivne kuhinje (možna menjava vrat iz masivnega lesa), -jedilne garniture - pohištvo po naročilu. Poleg tega vam PRODAJALNA LILA nudi vse prehrambene artikle. SE PRIPOROČA ZA OBISK! PRODAJALNA LILA