Medieinska sestra na terenu morabitiširoko razgledana in polivalentna medieinska .delavka Vida Tomšič Iz razprave na širšem sestanku Društva medicinskih sester Stovenije dne 20. XI. 1955. Zahvaljujem se vam za povabilo na vaš sestanek, zlasti ker je poklic me- dicinske sestre danes poklic, na katerega vsi gledamo z velikim spoštovanjem. Res je na tem področju še veliko težav in neurejenih vprašanj - tudi same ste jih navedle celo vrsto, vend ar misIím, da ste jih obravnavale na način, ki kaže', da se v celoti zavedate svoje velike poklicne in družbene odgovornosti, da ste sposobne in pripravljene reševati vsá ta vprašanja. V čem so težave v vašem delu? Deloma izvirajo iz dejstva, da je celotno zdravstvo pri nas še v stadiju organiziranja. Pri organizaciji zdravstvene službe 'pri nas upoštevamo več stvari, kot so: zdravstvena služba obsega borbo za ohra- nitev zdravja (preventivo) in ne samo zdravljenje bolnikov (kurativo); zdrav- stveno službo hočemo napraviti dostopno vsakomur; v okviru organizacije komun in zvez komun bodo zdravstvene ustanove poslovale samostojno s svojimi organi družbenega upravljanja. Upam, da bomo napravili z zakoni, ki se_glede tega pripravljajo, sedaj še nekaj odločilnih korakov v smeri popolne socializacije zdravstvene služibe (zdravstveno zavarovanje kmečkega prebival- stva, ukinitev privatne prakse in sL). Ukinili smo že sedaj v naših zdravstvenih ustanov ah vse, kar je pred vojsko delilo bolnike v tri bolniške razrede: na tiste, ki so imeli denar, in na tiste, ki so ga imeli manj ali ga niso imeli; na tiste, ki so šli v sanatorij in bili deležni najboljše oskrbe, in na tiste, katerim so padale z bogatinove mize zgolj drobtinice in so jim razna karitativn.'l društva iz usmiljenja nudila zdravstveno pomoč. Res je proletariatu pred vojsko uspelo doseči, da se je uzakonilo nekaj zdravstvenega zavarovanja, vend ar" še daleč ne dovolj. Po vojni pa smo tudi v tem pogledu napravili preobrat. Odprli smo vrata bolnic delovnim ljudem. Za celo vrsto obolenj je zdravljenje brez- plačno. Posebno sta zaščitena v zdravstveni negi mati in otrok. Poleg tega imamo obsežno zdravstveno in socialno zavarovanje, ki se širi vzporedno z rastočim številom delavcev in nameš'čencev, s tem pa tudi članov njihovih družin. Vse to je veliko breme za razmeroma majhno zmogljivost naših zdrav- stvenih ustanov. To vse je ogromen korak naprej, čeprav so pri tem dostikrat težave. V vašem poklicu pa se vrši še druga revolucija. Nadomestne ste redov- nice, za katere se ne more reči, da bi ne ibile večinoma tudi požrtvovalno vršile svojega dela - toda bile so sestavni del sistema, ki je delal razliko med bolniki po bogastvu in med tistimi, ki so molili in bili pripravljeni podrediti se njihovi disciplini, ter onimi, ki so to odklanjali. To se pravi; izvajale so v najhujših trenutkih človekovega življenja pritisk nanj in često tudi na družino. Ve ste torej pionirke v tem, da bo naša zdravstvena služba vsakemu nudila vse, kar potreibuje, da bo vsak človek v tej zdravstveni sluŽlbi občutil skrb, ki mu v socialistični družbi tudi gre. Nekoliko me preseneča, ko je tovarišica 'prej govoríla, da se bOino lahko v inozeinstvu naučili ne toliko svoje stroke kot predvsem odnosa do bolnika: Veseli me vaša u.'gotovitev, da strokovno ne zaostajamo. KljuQ slabi dediščini i.z preteklosti in trdirh gmótniin .razmeram je raven zdravstvenih storitev sodobna, in v tem .ne zaosta:jamo za inozemstvom. Kako je pa glede odnosa do človeka? Ce se imamo tu kaj od drug~h naučiti - prav je, naučimo se, važno pa je, da se obenem zavedamo, úd kod naše pomanjkljivosti! Ze prej sem poudarila, da srno pri nas, prav zaradi pravílnega odnosa do člo,veka, odprli vrata rzdravstvenih ustanov na ,široko. Tako celo, da so ustanove premajhne, premalo jih je, zlasii premalo pa jezdravstvenih delavcev vseih vrst. V zdrav- stvenih ustanovah imamo preveč pacientov, zaradi 'česar se dogaja, da se delo odvija na tekočem traku in se zdravstveni delavci ne morejo poglabljati v posameznika. Tako da bi skoraj lahko rekli, čeprav se čudno sliši, da je pre- ěirdka skrb za človeka pri nas privedla do trenutno zmanjšane skrbi za po- sameznika. To je razlaga, zakaj je naš zdravstveni delavec preobremenjen. Tudi statistike kažejo, da 'Odpadena posameznega zdravstvenega delavca preveč dela. Važno pa je, da vemo, v kakšno smer hočemo ,ra'zvijati celotno skrb, in da se za to borimo. Verno, da je pri bolniku, ki je na meji med življenjem in smrt jo, včasiih ravno tako važna njegova volja do življenja kot terapija, to voljo pa lahko vliva okolje, v katerem se zdravi, to se pravi, važna je prijazna beseda in tisti skribni način dela z bolnikom, ki mora postati del vaše narave. Od vašega poklica sílno veliko terjamo in pdčakujemo. Ta poklic ne sme poznati v svojiih odnosih razlik, zatajiti mora svojačustva in se posvetiti drugemu človeku. Zato moramo ,gledati, da čimprej tudi v naših razmerah individualno skrb ,začloveka napravimo za osrednji smisel in osnovno karakte- dstiko vsega dela, da postanemo v tem vzor in se tega ne bomo hodili učit drugam. Dobro je, če gredo lj.udje v inozemstvo, ker to širi obzorje, ker vidimo, kako drugi delajo, ker se moramo vsi učiti tudi od drugih. Vendar - odhajajte tja s ponosno zavestjo, da prihajate iz dežele, ki si:cer ni tako bogata, ima pa ogromnú moralno vrednost, da gradimo sistem, v katerem je človek osrednja skrb. Ko občudujete materialna bogastva in institucije v inozemstvu, se malo spomnite<"'na 'zgodovino. Naša z,godovina je težka, mi srno bili zaostala dežela, polkolonija, úd koder so velike dežele prej črpale svoje dohodke in le z naj- večFmi težavami srno se dvignili iz tega stanja. Sredstva za industrializacijo so velike lZapadne kapitalističnedržave črpale iz izkoriščanja kolonij, iz izko- riščanja delavcev, zlasti pa otroškega inženskega dela. Zavedati se moramo, da 80 naše slabosti od tod, ker srno pač bili nerazvita dežela, in da zato še nimamo vsega, kar bi hoteli imeti, da pa razvijamo indust['ializacijo, da raz- vijamo svoje gospodarstvo pod vodstvom delovnih ljudi samih, brez izkori- ščanja človeka po človeku. Zaradi 1ega ima naša dežela takšen ugled ravno pri tistih deželah, ki so bile še v'čeraj tudi kolonije. Zdravstveni delavec v taki deželi je lahko še posebno vzor družbenega delavca, ker mora ob premago- vanju gmotnih težav pokazati človeško toplino, ki jo tak sis tem hoče človeku datL Imamo obsežno socialno zakonodajo, tako široko, da jo le s težavo zma- gujemo. V veliki meri je odvisno ód vas, da ne bo ostala samo črka na papirju. Clovek bo preko vas čutil, da je dobil dru~beno zaščito in pomoč, ne kot usmiljenje, ampak kot pravico delovnega človeka, ki sam - kadar je zdrav - tu di daje od sebe vse. Vaš poklic ima bogate tradicije revolucionarnega boja iz predaprilske Jugoslavije. Vaše tovarišice- medicinske sestre - so tu di v velikem številu 150 bíle borke NOR Po vOJO!Je na vaših ramenih obviselo težko in odgovorno delo, zato s ponosom lahko nastopate kot ddavljanke Jugoslavije in izvrševalke svojega poklica. Se nekaj 'besed o proiblemih in telŽavah,ki nastajajo v naši zdravstveni služibi v zvezi z reorganizacijo občin in novo gospodarsko politiko. Predvsem so to prehodne težave. Pravilno 'bomo morali v občini organizirati vso zdrav- stveno in socialno skI'b za človeka, v okraj u pa določeno strokovno, instruktor- sko in nadzorno službo. Kako bo vse to organi'Zirano, o tem seše razpravlja. Mislim pa, da bi moralo biti vaŠe terensko delo or,gani'Zirano in ver.i:anOna določene zdravstvene istanove. Medicinska sestra na terenu ho prav v okviru občine lahko odločilno vplivala na pospeševanje zdravstvene služ'be. Zdravstvo, socialno skrhstvo in prosveta so tista področja skrbi za človeka, za razvijanje katerih bo najodločilnejša občina. Občina je osnovna edinica proizvajalcev in potrošnikov in oni bodo tu di odločali o tem, da se trošijo sredstva za Usto, kar se jim zdi najvažnejše. Občani bodo seveda vee:ani na enotne zakone za vso Jugoslavijo, ampak v tem skupnem okviru bo odvisno od razgledanosti drIŽavljanov v občini, kako, bodo trošili sredstva, ki jih bodo imeli na razrpolago. Citamo v časopisih, kako je V do- sedanjem sistemu marsiikateri delavski svet trošil sredstva, ki jih je imel na svobodno razpolaganje, v korist maloštevilnih članov kolektiva. Zgradil je moderno kegljišče, moderni bazen, park ali upravnoz;gradbo, kar vse še ni bilo tako nujno potrebno, skratka, trO'šili so denar za objekte, ki ne rečem, da niso za nič, pač pa niso danes za nas prvenstveno važni. V kraju n. pr., kjer so gradili kegljiš'če, se ljudje pritO'žujejo, da nimajo pekarne. Kdo je o tem odločal? Sredstva '50 .bila na svobodno razpolaganje, ampak če tisti, ki bi morali odloěati, niso rekli dar pa tudi niso rekli ne! Treba je torej, da držav- ljanom neprestano predočujemo, kje so neposredne naloge, da bodo s sredstvi, ki jih imajo, gOSlpodarilipravilneje in skrbneje. Ne ibodite nerpravilno skromne, ko n .•pro postavljate predloge glede zaščite matere in otraka, glede preventive sploh, saj so vse to družbeni problemi, ne samo stvar :žensk in: podobno. Očetov se nič manj ne tiče, kako je z njihovimi otroki. Vprašanja, kako živi otrok, kako je z materjo, kako z delovno ženo, 50 dru~beni problemi. Medi- cinska sestra bo torej v svojem delu tudi prispevala velik delež k vzgoji državljanov, da bodo znali naZlborih volivcev zahtevati, da bodo znali povedati, kako naj se trošijo sredstva. Medicinska sestra na terenu mora biti široko razgledana in polivalentna medicinska delavka, ki ba razumela, da se rešuje n. pro r.i:dravjeotroka ne šele takrat, ko ga je že treba zdraviti, ampak že v boju za ihi'gieno, že z uvajanjem pravilne prehrane, z ustanavljanjem šolskih kuhinj, z raznovrstnimi otroškimi ustanovami predvsem za otroke zaposlenih mater .itd. itd. Borba proti tuiberkulozi se ne začne šele takrat, ko je nekdo že bolan, ampak zdavnaj prej itd. To se pravi, da bo sestra posťala svetovalka državljanam in tudi organomza za.Š'čitazdrav'stva v občini, kako naj trošijo svoja sredstva. To je posebno važno v zvezi z novo gospodarsko politiko. Težave, ki ste jih tu navajale glede šol in dru;gega v zdravstvu, so de- lama tudi posledica tega, da srno doslej vse svoje gospodarsike zmogljivosti dajali za graditev težke industrije. Slovenija opri tem ni bila prav nič pri:- kraj:šana, obratno; četudl tu navajate, da imajo Ji. pro drugod lepe nave š6le za medicinske sestre, v Sloveniji pa ne. V celoti so ,bile investicije v Sloveniji 151 nadpavprečne in ---;-je bila delama tu di naša stvar, stvar naše republike, .če tega ali anega v zdravstvu, prasveti in slična nisrna gradili. Paleg tega pa ne pazabljajma, da je bila tudi na zdravstvenem padračju agramna starjenega, le da 50' patrebe prav zaradi naše absežne zdravstvene 'zakanadaje neprimerna večje ad možnasti. Sedaj srna zgradili asnavne industrijske abjekte, najnujnejše za naše gaspadarstva. Pri tem pa standard delavnih ljudi v mestu, delavcev in na~ tneščencev ni rastel v isti meri, kat bi želeli. Zapa5lavali srna vsaka leta več delavne sile, patrašnega blaga, predvsem hrane, pa ni bila sarazmerna več. Sedaj karenita spreminjama ekanamska palitika, ker s~a dakančali industrij- ska izgradnja, sedaj rnarama paskrbeti za baljši standard delavnih ljudi. Več 9re~stevba usrnerjenih za praizvadnja patrašnih dabrin, denar ba ta,ka dabil cena, reševati bama marali pa tudi več stvari, ki sa v zvezi s standardam, in ta sa tu di zdravstveni prablemi. Ta pa ne pameni v prvi vrsti sama kurativa, ampak tudi preventiva v najšir,šem pamenu besede, pamenitarej zdravstvena- pra'Svetno dela in baj za zdrava stanavanja, atrO'ške ustanave, izbaljšanje pre- hrane itd. Treba ba učiti našega člaveka tudi racianalneje trošiti, kar ima in kar ha dabil. Medicinska sestra, ki ima dnevna asebni stik z ljudmi, ki dnevna prihaja dO' vseh prabletnav, je lahka eden tistih asnavnih činiteljev, ki ba člaveka učil čuvati svaje zdravje in mu pakazal, da je ta v njegovih rakah. Ni ta dela v starem smislu, ka je marala zdravstvena ali sacialna delavka talaž.iti in prasiti milaščine za svoje varavance. Velika težav ni v revščinÍ ljudi, arnpak predvsem v neznanju. Naučiti marama ljudi, da bada res gaspa- darji svoje sreče. V abčini bada fandi za 'zdravstva, za preventiva predvsem, in če jih ne bama znali uparabljati, se hada raztresli, če pa :bada ljudje vedeli, kaka jih trošiti, bade karistna Ipatrašeni, sestra pa ba marala pamagati z načrtl. Sredstva v prihodnjem letu ne bada velika, bada se pa iz let a v leta večal::::t. Mislim, da bi marala vsaka abčina imeti svet za pamač družini, za vsa vpra- šanja, ki zadevaja družina. Ta ni sama skrbstvo itd., ampak tudi, recimo, baj proti alkahalizmu, skrb za ,zdravega atraka, patem vzgaja, pasvetavalnice za mlade fante in dekleta, za zakance in še marsikaj drugega. V svetih bada zbrani državljani, ki bada predlagali abčini razne ukrepe, če bada potrebni. S temi sveti in tudi z družbenimi arganizacijami naj ima sestra zveza in jih apazarja na prableme in s tem izbaljšuje zdravstvena stanje in splašni stan- dard naših državljanav. Ne bama magli takaj iti na velike in drage nava-' gradnje za zdravstva, čeprav sa narn mnage patrebne in jih bama kasneje marali začeti graditi,kat n. pro nave klinične balnice itd. S pravilno arientacija naših sil in sredstev na preventiva bama z manjšimi sredstvi dasegali velike učinke. Z dajanjem sredstev za preventiva pa dO'neke meje zmanjšujema tudi patrebe kurative. Seveda ni treba nikakega baja med kurativa in preventiva, arnpak treba je delati in arientirati se obenem na preventiva. Tista, česár nam primanjkuje, je ralZumevanje, da se z majhnimi sredstvi lahka učvrščuje in ahranja zdravje in sreča ljudem in velika bagastva narada. Ta pa je tudi esnO'vna naloga medicinske sestre. ZatO' je važna, da si tam, kjer vas še ne paznaja, pridabite zaupanje in ugled. Zavedati se pa marate, da ne rešujete vseh stvari sami, ampak da. ste družbeni delavci v sacialistični državi, 'ki se gradi začlaveka, v državi, ki daje in ba v badačnasti dajala še več sredstev. za paspeševanje zdravstva. Pri tem vašem plemenitem delu vam želi'm abila uspeha! 152 Oelo Rdečega križa na terenu D r. M a r i j a n A h čin Za organizacijo ni odločilno, ,koliko ima članov in koliko nabere članárine. Predvsem je važno, koliko 50 člani aktivni in v kolik.šni meri znajo mobilizirati prebivalstvo na terenuza določeno kankretna delo, vendar ne kampanjsko, ampak sistematično, tako da prehajajo postopama od enastavnih nalog dO' vedna balj zapletenih, ki jih pred nas pastavlja realna življehje, kankretne razmere, v ka'Íerih živimo. Ne ,gre torej sama za to - čeprav je tudi to važna - da z raznimi pre- davanji opravljamo rzdravstveno prosvetne naloge, ki jih ima RK v svojem pragramu, torej kulturno vzgajno dela V besedi, s filmi, razstavami in padab- nimi sredstvi. Na ta način sicer pamagama lju:dem, da bi laže in hitreje O'pustili stare ukoreninjene navade in mzvade, ker jim prika'žemo njih škodljivost za zdravje in kpnčnO' tudi za gospadarstva. Kajti v celoti prav ti O's'Íankiprete- klosti v veliki meri zavirajo hitrejši razvoj sooializma in pO'vzračaja agramna materialna in zdravstvenaškO'do, kar je abaje med sehaj tesna pavezana. Toda če hačema balezni preprečiti, utrditi zdravje ljudi, skrbeti za telesna in du- ševno zdrav in krepak naraščaj, ki ba parok 'za baljša badačnost našega ljudstva - za kar se bari vse člaveštvo - potem marama a d p r a v i t i v z r a ke, k i s 1a bij a z d I' a v j e i n p a s p e š u jej a {)b a I ~ van j e. Ta dejavnast pa je zelo konkretna, zela prijemljiva. Treba JO'je le izvajati vsak čas in ljudi ,zanjo praktična uspasabiti, vzgajiti. Tega dela ne morejo apraviti sama zdravstveni zavodi ali, če hačete, upravna zdravstvena služba. Njeno delo ba sicer taliko bolj uspešna in ahsežna, kolikor baljša ba mreža zdravstvenih zavodO'vin kalikar balj ba ta dela usmer- Jena na utrjevanje zdravja in preprečevanje balezni. Za večji in trajnejši uspeh je nujno patrebno, da v tej smeri sodeluje 'zavestna in organizkana vse ljudstvo, . pO'dprto v svajih prizadevanjih ad ljudi, ki jih mara za to uspasobiti in orga- nizirati RK ab strokovni pamoči zdravstvenih in drugih strakavnjakav - V'zgo- jiteljev, sacialnih delavcev, agrDnamav itd. Od strokovnjakov naj prejemaja spodbude, napotila in nasvete, hkrati pa hodo z njimi izmenjavali svoje izkušnje in opazovanja pri delu. Tudi ljudstvo jih bo opozorilo na ra'zne pajave in iskalo pri njih nasvete. V takem v'zajemnem delu, vzajemnem naporu ljrudstva in strokavnega osebja, v vzajemna or:ganizirani dejavnosti se bo kulturna raven naglo dvigala, obolevnost in smrtnost pa basta vedno balj opadali. Da je ta res tako, da je ta pot, ki srno jo ubrali, pra.vilna, dokazujejo že dasedanji uspehi, ki zares niso majhni. (Naj jih omenimo samo nekaj: male asanacije, redni zdravstveni tečaji za podeželsko mladino, šolske kuhinje, pamoč materi in otroku v najhalj ogroženih predelih, brezplačna dajanje krvi za transfuzija itd.) Lahko pa bi biliše večji, če bi bili znali izkoristiti vse síle, ki jih imamo, in vse pogaje, ki jih ustvarjajo naši družbeni odnosi, inče bi bili našli in sproti iskali pravih metod dela. No, vsi se učimo in v delu iščemo nadaljnjih pati, napake pa so nam v uk, če se 'z njimi ne pomirima. V tem obsežnem delu, v reševanju zelo zapletenih nalog, RK pač nima tradicije iz predélprilske dobe. Na novo si utiramo pat. Zato sa ti uspehi, doseženi v sorazmerno kratkem času, toliko več vredni. Vendar srno že toliko napredovali, da lahka temeljita anaHzirama našo dejavnost, da odkrijemo slabasti v našem. delu in jih odpra:;- 1&3 vimo. (K temu nas. silL'tudi naš' na,gli družbenLrazvoj in· vedno večja demo- kratizacija, konkretno nadaljnja decentralizacija v smeri ljudskega samouprav- ljanja na področju zdravstva: v bodočih komunah.) Mislim, da lahko trdimo, da so nekatere naše akciješe vedno kampanj'Ske ali cÍa imajo vsaj v znatni meri tak zna'čaj,"kerdelo po prvem zaletu bodisi preneh,á áli pa vsaj močno zvodeni, namesto da bi ga nadaljevali sistematično iIi vztrajno. Tako smo n. pr. z intervencijami v primerih visoke aH celo ka- tastrofalne smrtn9sti dojenčkov dosegli res 'zavidljive uspehe, sa,j srno smrtnost naglo znižali za več kot 50 %. Vendar pa se vprašajmo, koliko srno smotrno nadaljevali delo 'za dvig higienske ravni v okolici otroka in mate're? Prav tako ob prili'ki epidemij, zlasti črevesniih nalezljivih bolezni. Naši aktivi so obtakih priložnostih pokazali vellko vnemb in, požrtvovalnost in to je rodilo tudi primerne uspehe. Toda kaj Srnostorili, če ni bilo epidemije? Ali če vza- memo naše zdravstvene tečaje ,'za podeželsko mladino. Nedvomno udeleženke pridobljeno znanje s pridoIIl uporabljajona svojem domu, kot bodočim ma- teram jim bo zelo koristilo in s tem tudi bodočemu rodu. Ali pa orte posredujejo svoje znanje iz zdravstva, higiene tudi svoji okolici z nasveti in s praktično pomočjooziroma podukom na va:si, v tovarni itd.? Lahko trclimo, da še vprav majihni meri, vsekakor v mnogo m:mjši, kot bi bilo želeti in kakor bi bilo tudi mogoče.' . Vendar ta ugotovitev ne.pomeni bčitka našemu aktivu, ki se je vedno izkazal, kadar srno ga poklicali na délo; niti našim odborom, ki se :prav tako trudijo in prizadevno skušajO reševati številne zapletEme probleme, pri tem pa se borijo še z objektivnimi težavami. Toda med obema je do neke mere pretrgana stalna povezava. V tem je eden glavnih vzrokov, da naše delo ne napreduje hitreje. Po drugi strani pomoč zdravstvenega kadra odborom Rdečega križa ni zadovoljiva .. Tako na primer, kar zadeva pomoč v realni analizi razmer na območju od'bora Rdečega križa, v nasvetih za konkretno akcijo in kako naj bi se izvedla;ne mislimo pri tem samo na akcíje zaradi neposredne nuje, marveč - to je treba posebej poudariti - tudi na delo tl daljšo perspektivo, če nočemo ostati ali postati prakticisti. Najbolj potrebno pa se nam zdi, cla bi se aktiv Rdečega križa povezal z zdravstvenimi delavci, zlastiše z medicinskimi sestrami v patronažni službi, babicami in sanitarnimi tehniki.Rdeči križ ima na desettisoče mladine in žena, šolanili v zdravstvenih tečajih, ki pomenijo armado zdravstvenih pionirjev na terenu. Pod vodstvom strokovnega kadra bí lahko ogromno prispevala k hitrejšemu dvigu hig.iensko kulturne ravni našega ljudstva in prav v tem je njen izredni pomen. V resnici ímamo veliko večjo množico zdravstvenih de- lavcev in veliko večje možnosti, kot si mislimo, le da tega nismo znaliizko- ristiti. Nismo znali te armade pravilno vključiti v delo in poskrbeti za njeno nadaljnje usposabljanje in izpopolnjevanje. V tem je osebni faktor za delo Rdečega križa na terenu požrtvovalen in delaven. Treba ga je le vključiti V delo. Kadar govorimo o zdravstvu in zdravstvenih problemih, navadno mislimo na naše rzdravstvene zavode, bolnice, zdravilišča, ambulante in na problematiko, ki se vrtí okolí teh zavodov, njihoviJh materialnih potreb, njihovih poročil in statističnih podatkov. K temu se pridružujejo razprave o pojavih v naših delov- "nih kolektivih, pa smo v glavnem opravili. Isto lahko ugotovimo, kadar je govor 154 o tem,kako naj bi se razvila zdravstvena sluŽ'ba v bodoče; do ambulanťe in lekarnÍŠke postaješe pridemo, dalje pa ne. Kaj bi ,bilo treba ~toriti na terenu samem, da se bodo razmere Í'zboljšale, da se bo ~mi'Žalaobolevnost in še vedno visoka in prerana smrtnost; kaj bi bilb treba ukreniti za utrditev zdravja, o tem pa sorazmerno malo razmišljamo. To je zelo splošen pojav ne samo prJÍlai- kih, temveč v veliki meri tudi pri zdravstvenem osebju. Zato se .ne smemo čuditi, da sa podobno usmerjeni tudi argani družbenega upravljanja in :p.aši sveti. Taka dejavnost ima svojo tradicijo in je enostavnejša, na splošno bližja človeku. Zato se tudi v naši zavesti kaže predvsem skrb za obolelega človeka, torej za že nastalo škodo, ki so jo povzročili več ali manj znani vzroki, in za to, kako bi škodo popravili, torej skrb za zdravljenje. 1z tega nujno sledi, da smo v zvezi z zdiravstvenimi vprašanji vajeni misliti na milijone in miJijarde, in če ten ni, no ja, potem se pač p.e da nič napraviti. Tedaj se vdajamo malo- dušju, se pasiviziramo in prenašamo svoje malodušje turli na terén. Pri vsem tem pa pozabljamo, da se zdravstvena vprašanja, zlasti tista, ki zadevajo dvig zdravstvene in higienske ravni, ne rešujejo - ali vsaj v zelo majhni meri - v zdravstvenih zavodih (čeprav so nam ti nujno potrebni), pač pa na terenu samem, na vasi, v tovarni, v inestu, torej p'Ovsodtam, kjer okolje ali neprimeren način življenja lahko vplivata na človeka. Zato morata biti naša pOQ:ornostin dejavnost .usmerjeni na odpravljanje vzrokov obolevnosti in smrtnosti, zlasti pa na utrjevanje človekovega zdravja. To utrjevanje se p:dčenja pri otroku ali še bolje že pri nosečnici, ki pomeni za nastajajoče bit je prvo okolje, od katerega bo odvisen pravilen razvoj v materinem tel esu in v veliki meri tudi kasneje po porodu. Številni vZl"okiaholevanja in prezgodnje smrtnosti izvirajo iz zgodovinsko pogojene ·zaostalosti, premajhne zdravstvene prosvetljenosti in nizke splošne Í'zolhrazbe,skratka Í'Zmaterialne in kulturne bede, kar ima za posledico nizko vredn'Otenje človeka. in njegovega dostojan- stva. Kam dovede podcenjevanje človeka in njegovih vrednot, srno doživeli v nacifašizmu in njegovih grorzodejstvih. Zato se danes vse napredne síle trudijo, da bi čimprej odpravili te vzroke in ,čim hitreje dvignili 'človeštvo iz zaosta- losti. Prav ta je osnovna naloga Rdečega križa, tako mednarodne organizacije kakor tudi v njej včlanjenih nacionalnih organizacij, ki to idejo realizirajo po sv'Ojem članstvu in odlborih. Toda vsa neposredna dejavnost je na terenu, kjer žive naši prostovoljni aktivi. Tam je problematika, tam je konkretno delo; od ohčinskega do glavnega ali celo centralnega odbora pa se problematika vedno bolj posplošuje. Ob teh Síplošnih ugoiovitvah pa moramo posebej poudariti, da teza o po- manjkanju sredstev na splošno ne drži, da se je treba proti njej odločno boriti, ker nas hromi, povzroča malodušje in zavira hitrejši napredek v higieni in kulturÍ. Ta teza je v bist\'lu odpor p'l'oti napredku. Nasprotno je res - in o tem se lahko vsak dan prepričamo - da raznim bolezenskim pojavom in prezgodnji smrtnosti ni vzrok pomanjkanje materialnih sredstev. Materialna sredstva so, vendar jíh hodisi sploh ne znamo uporabiti ali pa jih ne znamo pravilno upo- rabiti, pogos·to pa oboje. Prečesto jih uporabljamo za manj važne stvari in potem jih zmanjka za nujno izboljšanje življenjske higienske ravnÍ. Gre torej predvsem za neznanje, slabo prosvetljenost, čeprav imamo dokaze, da se pri ljudehže ablikuje zdrava zavest, da zaostali način življenja ni pravilen, le da si ne znajo pomagati. To je torej osnovni člen v verigi in tu bomo morali ~astaviti delo. To je zdravstveno prosvetljevanje, zdravstvena vzgoja ljudstva 155 o osebni higieni in higieni okolja, v katerem živi. Torej ne neka splošna, tem- več zelo prijemljiva zdrav,stvena prosveta, ki upošteva zgodovinski razvoj določenega območja, konkretne navade in razvade, dane možnosti in stopnjo oblikovane zdravstvene zavesti. Potemtakem ne samo neko prosvetarjenje v besedah, temveč zelo praktično delo z nazornimi sredstvi, s filmi, diapozitivi in slikami, ki jih bodo razumeli ljudje na vasi, v tovarni in mestu. Tako nam ne bo treba prikazovati in tudi ne bomo prikazovali standarda, ki ga naj- večkrat niti povprečna meščanska družina ne zmare - kar na žalost še vedn0 delamo. V zaostali vasi bo treba začeti z osnovami higiene, pri 'Osebni čistoči in snagi pogosto zelo zanemarjenega stanovanja, kuhinje, dvorca. Kjer pa je življenjska raven višja, bomo tam nadaljevali. O tem, kako in kaj se bo delalo v določenih razmerah, pa lahko presojata in odločata samo aktiv in odbor Rdečega križa tistega abmačja. Iz nekih centrov, akrajnih aU repurbliških, se ta ne da. Od tam rnaraja prihajati splašna navadila, kaj več pa že skora ni mogoče, razen morda v posehnih primerih neposredna pomač pri določenih nalogah. Danes vsaj do neke mere opažamo tak o dejavnost na deželi in to je uspeh zdravstveno prosvetnih tečajev ženske mladine. Dohri rezultati se kažejo zlasti po domovih tečajnic, ponekod več, llrugje manj. Vendar ta dejavnost še ni smatrno ()Irganizirana, zato 1'0 se porazgubili najlbolj poklicani s'adelavci, ves trud in vložena sTedstva pa 1'0 ostala brez pravega haska. Nismo jih znali vključiti v delo in jih voditi, največ'krat prav tam, kjer bi bili najbolj potrebni. Kljub ternu pa lahko trdima, cla je pat pravilna in da bo treba sama izbolj- šati metodo dela in pritegniti v tečaje tudi starejša dekleta, ki jih daslej nisa obiskovala ali pa 50 stala ob strani. Poza!bili srna tudi na žene, posebna mlajše, ki hi jih na padla,gi prastav'Oljnrasti lahka vključili v tečaje. Seveda pa je in 'Ostane najvažnejša zdravstvena prasvetna vzgaja atrak dama in v šali. Otraka bi ma,rali že ad prvega razreda dalje sistematičn'O p'Oučevati a vseh vprašanjih h~giene člaveka in njegave akalice, mu nazarna prikazovati vpliv okalja na zdravje in razvoj ter pril1;lgoditi pouk o teh stvareh v vseh razredih njegavemu inielektualnemu in duševnemu razvoju. Kakar je težka, je vendar potrebna ugotovitev, da srna v tem pogledu še na zela nizki stopnji, da 1''0 naši učni programi prava podoba miselnosti, ki se trdovratno padreja za'kanom vztrajnasti. Vsega mogočega se 'Otrak nauči o daljnih rekah in garah, a luni in ne vem kaj še vse, kako negovati ,zOlbeali rane, cla se prej zacelija, kako je poirebna čistoča pri hrani, pdb'Oru, v domu, a vsem tem pa bare mala, največkrat pa nič, čeprav je 'Otrok sam sebi najbližji. Pagosta niti a p'Otrehni snagiš'Olskega prastara nič ne sliši, da ne govorimo o drugih rečeh. Zato je raiZveseljivo, da imarno na terenu zdravstvena prasvetne delavce, ki mimo oficialnega učnega pragrama na lastno pabudo poučujejo otraka o tem. Ali ne bi ka:zala, da hi adbari Rdečega križa ta padprli, da bi to pastalo spl OŠIl o pravilo in sestavni del pouka, pa čepTav ,še izven programa? Na ta način bi lahko opravili agromna dela, ki ga mara danes nadaknaditi RK, in uspehi bi bili tem večji, ker bi po atracih lahko vplivali na starše. 'rudi za to imamo dakaze. Uspehi so zela lepi, vendar ne po zaslugi zdravstvene službe, temveč zaradi razumevanja in ~znajdljivasti ,skramne učiteljice v zakatni vasi. Pre- pričan sem, da je takih primerav več in če hi jim pri tem delu pomagali, bi jih našli še mnago več. Vredno je, da se adbori RK na terenu za to zanimajo in ta prizadevanja p'Odprejo, zdravstvena aSeibje- zlasti medicinske sestre - 156 pa vključijo zaradi strokovne pomoči učiteljstvu. Če že zakon vztrajnosti ne bo tako kmalu nehal delovati, bomo morali ;pač mimo njega doseči, kar je nujno potrebno in življenjsko in kar zahteva naš dru~beni razvoj. To ne velja samo za naše osnovne šole, temveč tudi za s'rednje in strokovnešole. Tudi zdravstveni zavodi bi lahko v dosti večji meri kot doslej postali žarišča higienske kulture, saj gre skozi naše bolnice in amJbulante vsaků letů na stotisoče ljudi. Uradna 'zdravstvena služba ne more sama reševati proble- matike. Svetiza zdravstvo vodijo določeno zdravstveno politiko z daljšo per- spektivo, na podla,gi poročil in analiz izdajajo rarma priporočila in napotke, kaj dosti več pa že ne morejo. V ;zdravstvenih zavodih pa se po bolezenskih pri- merih in njih pogostnosti odkriva živa problematika, na katero bi morali opoz'arjati Svete za zdravstvo in organe družbenega upravljanja, v določenih primerih pa tudi že ustrezno ukrepati, n. pro z zaščitnimi cepljenji in podobnim. Prav v dobi, ko se s io,rmiranjem komun poglablja demokracija in decen- tralizacija, ko prehajamo tudi v zdravstvu - na tem področju še najlaže, ker je ljudstv,u najbližje - na ljudsko samoupravljanje, je za organi'Zacijo RK prva in najvažnejša naloga, da se utrdijo njeni odbori na terenu, v mestu, na vasi, pa tudi v lZadnjemzasel~u, in da poskrbi za to, da bodo v odbore izvoljeni ljudje, ki imajo smisel za te probleme in so voljni delati. Na·vasi, v kolektivih, na mestnih terenih bo treba organizirati naše aktive ter nje vključiti v siste- matično deIo, njihove predstavnike pa v odbore RK. S tem bomo dosegli dobro povezavo med odborom in aktivom, kar bo delu samo k'oristilo. Pri tem pa ne gre za neko »utrjevanje« odborov samo zaradi utrjevanja. Odbore je treba utrditi in povezati z njimi naše aktive ,na podlagi zelo konkretnih nalog, ki 50 na določenem terenu najbolj pereče. Tako bomo lahko pridobili Ijudi za pro- stovoljno delo, ker hodo razumeli, da je to v njihovo Iastno korist. Po'gosto slišimo - to je posíala ~e običajna fraza - očitke vaš'kih odborom, češ da niso delavni, da ne nudijo prave pomoči akltivom pri raznih akcijah, da vse čaka na direktive od zgoraj in podobno. Verjetno. so tudi tu vzroki osebnega zna'čaja, t. j. da izbira odbornikov iz pravkar omenjenih razlogov ni vedno najiboljša. lzkušnje kažejo, da tudi ni V'sa krivda vedno na odborih. Vprašajmo se, ali odbori in aktivi sploh vedo, kaj naj delajo, razen da zbirajo člane, pobirajo članarino in od časa do časa sprejmejo kakšno okrožnico z zelo splošno vseibino? Zakaj 150 ponekod vaški odhori kar odmrli (za kar okraj ni odbor niti ne ve) in zakaj se nam je aktiv ponekod pOTazgUlbil,da ga ni čutiti in seveda tudi1'l:e organizacije Rdečega kriŽ'a? Ali srno jim kdaj pomagali in jim nakazali preprosto in prijemljivo, kakšni 50 problemi na njihovem območju, kak'šne konkretne naloge bi bilo treba reševati in na kakšen način, ne da bi čakali na direkltive od z,goraj? Mislim, da mirno lahko odgovorimo: nismo. Z lahkoto in nepremišljeno valimo krivdo nanje, vend ar pa srno v veliki meri krivi sami, tako okrajni odbori kakor tudi glavni odbor. Taki neutemeljeni očitki lahko dernobilizirajo ljudi na terenu, zlasti če verno, da delajo pro- stovoljno in da 50 v resnici voljni deTati. Ne pozabimo, da preprost človek rad sprejema nasvete in si želi, da bi ga poučili v primerni, pil'eprosti obliki in v tonu, iz kate,rega čuti dobroželjnost svetovalca. Kot rečeno, tudi marsikje vidi, kaj ni prav, pa ne najde Í'zhoda, se v tej Qgromni in zapleteni problematiki krlllt'koin malo ne znajde, četudi se ta ravno na terenu zelo konkretno razpleta. Saj, zgodovinsko gledano, do nedavnega ni imel niti priložnosti niti možnosti, da hi sodeloval na tem področju družbene dejavnosti - v zdravstvu, ker je 157 bila to izklju&10 domena protilj,udske oblasti. Ta pa že zaradi svojega pro- tiljudskega bistva ni mogla trpeti no.bene dejavnosti v smislu Ijudske sarno- uprave. Na drugi strani pa to ni bilo po volji zdravništvu, ker bi ogrožalo zasebno iPrakso, črpanjedohodkov iz človeške bede. Le-to protislovje postaja danes vse bolj očitno. V prvih povojnih letih je bilo ,zaradi velike bede in razdej'anj, ki jih je zapustila vojna, težišče dela na karitativnosti. To je bila [lelo preprosta naloga. Saj je šlo v ,glavnem leza to, kako bi pravilno in ,pravično razdelili rnaterialna sredstva, ki srno jih v ta namen prejemali. In odbod na vasi so delaIi. Kakor hitro pa srno prenehali z dodeljevan:jem materiaIne pomoči in 'Začeli prehajati na aktivno reševanje bede, na zdravstveno dejavnost, so se odJbori naenkrrut znašli preliin obdelali, da bi vse LzkuŠIljebile dostopne najširšim kro- gom delavcev v otroški zaščiti, da bi se za reševanje posameznih problemov lahko izvedli odrejeni ukrepi, zato sklene Kongres 161 ustanoviti ,,' Odbor 1. nacionalnega kongresa za IZaščitootrok z nalogů: .' 1. da i:zda kongresno gradivo in na ta način omogoči, da bo dostoplllo vsem organom samoupravljanja in družbenim organizacijam, 'ki se pečajo s temi vprašanji, kakor ,tudi vsem posameznikom, ki se rzanimajo za to delo; 2. da :z; raznimi oblikami propagande ra:zširi pozitivne izkuŠ[lje, prikazane na Kongresu, in opoz'ori na vprašanja, ki jih je poudaril Kongres; 3. da na osnovi kong,resnega gradiva izdela konkretne predloge zveznemu in republiškim izvršnim svetom, Zvezni in Irepubliškim ljudskim skupščinam za irzdajo zakonskih predpi,sov alí odreditev drugih ukrepov za reševanje posameznih prob[emov otroške zaščite; 4. da p'riporoči metode dela pri reševanju posameznih p'roblemov druž- benih organi:zacij; 5. da probleme, ki jih je še nadalje t,reba stalno in sistematično prouče- vah, loči od problemov, ki jih jetreba še rarzčistiti, in da znanstvenim in strokO'Vnim organizacijam predlaga, da prevzamejo to delo; 6. da na osnovi celotnega kongresnega gradiva priporoči občinam in okra- jem, naj izdelajo perspektivne okvirne načrte svojega dela za razvoj otroške zaščite, načrte, ki jih bodo ostvarili po svojih možnostih, kakor tudi da pripo- roči minimalne oblike otroške zaščite, izvedljive v naših današnjih razmerah; 7. Kongres naloži odboru dolžnost, da v enem letu izvrši te naloge in da z rezultati sv-ojega dela seznani vse udeležence Kongresa in javnost. Kongres naloži odboru dolžnost, da pri izvršitvi naštetih nalog posveti veHko pozornost zlasti problemu razvoja otroških ustanov, usposabljanju strokovnega, posebno srednjega kadra, reševanju problemov glede finansira- nja ustanov, zagotovitvi stalnihsredstev za Fond otroške zaščite, izboljšanju prehrane, organiziranju stalnih kuhinj, stalnih otroških letovanj, zagotovitvi prostorov za telesno vzgojo otrok in mladine, ra:zvijanju najrazličnejših oblik rzdravstvenega :prosvetljevanja. 1. nacionalni kongres za zaščito otrok poziva vse družlbene organizacije, strokovne in dr~bene delavce, vse državljane, zlasti pa starše, da še dalje na temelju dosedanjih pozitivnih izkustev sodelujejo pri reševanju številnih proiblemov, poudarjenih na Kongresu, in da doprinesejo svoj delež k splošnim prizadevanjem naših delovnih ljudi in organov ljudske oblasti, da se v naši socialistični skupnosti ustvarijo boljši pogoji za napredek našega podmladka. Sklepi 1. komisije Glede zdravstvenega stanja našili otrok in mladine je v primeri s pred- vojnimi leti ugotovljen nedvomen napredek, kar se tiče razvoja in rasti. Toda o:bolevanje naših otirok še vedno pomeni težak problem, skaterim selborijo vse naše repulblike, najbolj 'pa republike z najnižjim življenjskim standardom in najnižjo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti. Med boleznimi, za katerimi mnogo obolevajo naši dojenčki, jezlasti treba poudariti prehrambne in prebavne motnje te,r obolenja dihal. , Ravno tako je treba naglasiti tudi veliko pogostnost kožnih obolenj, zlasti pri novorojenčkih, kar najzgovo~neje priča o nÍZ'ki stopnji higiene v okolíci novorojenčka. 162 Brimer onih naših kraj ev, ~kje['so pri dojenčkih in malih otrocih znatno rmižali pogostnostoibolenj naprebavnih.organih, ka·že, da se da veliko storiti za znižanje teh obolenj. Poudariti je treba nenavadno veliko število zobnih okvar pri Š'Olskih otrocih. Prav tako je treba pri naši Š'Olskimladini naglasiti problem t,wberkuloznih 'Obolenj. To vprašanje je if;reba premotrivati zlasti z epidemíološkega vidika, t. j. zaradi v€li'kih m'Ožn'Ostiokuževanja učencev. Pred 'Očmije treba imeíi tudi tista ob'Olenja, ki nep'Osredno ne ogrožajo življenja in ki po uradnih statistikah niso tako raz,širjena. Med ta obolenja spada rahitis, prav tak o pa spadajo semkaj tudi črevesni zajedavci. Umrljivost otr'Ok, zlasti dojenckov, je problem, ki nas mora navdajati s skl"bjo, če pomislimo, da je. naša dežela med tistimi redkimi deželami sveta, kjer umrljiv'Ost d'Ojenčkov presega 10 % 'Odvseh živor'Ojenih, medtem ko je umrljiv'Ost v večini drugih dežel po svetu globako p'Od temštevilom. Razen vseh abčedružbenih ukrep'Ov, ki vodijo k dvigu življenjskega stan- darda delovnih ljudi in k dvigu njih'Ove kulturne ravni, sklene komisija v zvezi z 'Omenjenimi.problemi sledeče: 1. Nadaljevati in še b'Olj razširiti delo vsehčiniteljev za široko zdrav- stveno pr'Osvetljevanje in to s sistematičnÍm razvijanjem ihigienskih navad, prek'Ošol, zlasti onih, ki vzgajajo bodoče vzgojitelje, preko zdravstvenoprosvet- nih tečajev, tečajev za d'Omače gosrp'Odarstvo,preko raznih seminarjev, pre- davanj, konkretnega dela s posamezniki, prek'O filma, založniške dejavnosti itd., vnašajoč v vse to več srstema in koordinacije. Veliko vlogo v tem morajo odigrati vse zdravstvene ustanove, šole, otroš:ke ustanove, vse družbene orga- nizacije, posebno pa druŽibeni in zdravstveni delavci. 2. Zaradi sprememJbe in zboljšanja prehrane, ki P'Osvoji sestavi ne ustreza starostni d'Obiotrok in njih pravilnemu razvoju, je razen pospeševanja kme- tijstva, ka,r se bo pokazalo v izboljšanju življenjskih razmer, potrebno razviti prosvetno delo za pravilno prehrano otrok, ker je nepravilni prehrahi vzrok predvsem neznanje. . Komrsija poudarja pomanjkanje mleka v prehrani otrok, zlasti po neka- terih krajih in mestih, in je mnenja, da bodo potrebni posebni gospodarski in vzgojni ukrepi, da se 'Omogočiboljša preskI1ba mest in industrijskih središč z ~lekom, zlasti ker srno okoriščajoč se tudi s pomočjo UNICEF (t. j. Medna- rodnega sklada Združenih narodov za nujno pomoč otrokom) že dosegli znatne uspehe v i2Jgradnji mlekarske industrije. Ravno tako opozarja komisija na potrebo odločnejše borbe proti alkoholizmu in prizadevanjaza obilnejše, pra- vilnejše in umnejše izkoriščanje sadja, da bi ttga otroci imeli po vseh krajih in v vsakem letnem času. Solske kuhinje, ki naj pripomorejo k iziboljšanju prehrane naših otrok, je treba postopoma razvijati po materialnih možnostih in potrebah, zlasti v mestih in industrijskih naseljih. Z dajanjem dopolnilnih.obrokov je treba postopoma po materialnih mOŽIlostihzajeti slehernega otroka.Solske kuhinje morajo odigrati veliko vlogo tudi v spremembi prenrambnih navad. 3. Komisija zlasti podčrtava, da ješola pomemben činitelj v razvijanju otroškezdravstvene zaščite. Solski odbori z društvi prijateljev mladine in podmladkom Rdečega križa lahko ob pomočizdravstvene službe. in zdravstve· nih delavcev, ,glede na bodoče stalno večanješolskih prostorov in z.boljše'" 163 vanje pogojev na šolah, odigrajo veliko vlogo v skrbi za zdravje otrok: z usta- navljanjem šolskih kwhinj, oI1ganiziranjem letovišč, or,gimizirahjem šOJskih pregledov, vzgojnim delom z učenci itd. 4. Osnovni 'Pogoj za zdravje in telesni razvoj otrok in mladine pa je, da posvetimo veliko pozornost ,pospeševanju telesne vzgoje p,ri otrocih in mladini. Zato je potrebno, da se borimo za povečanje prostorov, !Zamnožično razvi- janje telesne vzgoje kakor tudi za ngajanje zadevnih kadrov. 5. Komisija je ugotovila, da je reševanje zdravstvenih problemov nujno v zvezi z nekaterimi socialnimi problemi. Zaradi tega jepotrebna večja poveza- nost med socialnim, zdravstvenim in vzgojnim delom. Poleg skup ne akcije strokovnih in družbenih delavcev, ki se uveljavlja zlasti v društvih prijateljev mladine, je komisija mnenja, da je v Ikomuni treba izoblikovati samoupravne organe, ki bodo ta problem zajeli v celoti. Možnosti za to so dane z zakonom o ljudskih odborih, ki omogoča ustanavljanje raznih svetov in po katerem se po občinah že ustanavljajo sveti za z.aščito mater in ot,rok, sveti za skrbništvo ter skrb za družino. Glede na razvoj zaščite in glede na probleme, ki se pojavljajo, je treba najti ustrezno obliko za ostvaritev take enotnosti v komuni. Komisija podčr,tava vso· ostrino problema, kot je nerešeno finansiranje vseh socialnih ustanov za otroke, in osvoj i načelo, da morajo starši obvezno doprinašati k vzdrževanju svojih otrok in to sorazmerno po materialnih možno- stih in ob dotaciji družbene skupnosti. Komisija podčrta potrebo, da seše povečajo fondi za otroško zaščito po občin ah, okrajih in republikah. S kle p i II. k o m i s i j e Ustanove za soCÍalno-zdravstveno zašCito mater in otrok Ustanovam za zaščito mater in otrok, čeprav so maloštevilne, je z nji- hovim dosedanjim delom uspelo, da so tako pri ljudski oblasti kakor tudi pri ljudstvu samem razvile zanimanje za svojo dejavnost in je za njih nadaljnje ustanavljanje in napredek splošno razpoloženje ugodno. Ustanove za zaščito mater in otrok so po svojih f,unkcionalnih nalogah različne in se v njihovi nadaljnji perspektivi kaže precej različna in svojevrstna problematika. 1. Za zdravstveni napTedek mater in otrok so tudi do sedaj .biJi doseženi manjši aH večji uspebi po zaslugi razmeroma široke ml'eže posvetovalnic za matere in otroke. Te ustanove morajo torejše nadalje ostati množična in sti- 'tucija kot pionirska delovna edinica, ki gre tudi v najoddaljenejše kraje in razvija s svojim delom mnogostrane oblike zdravstvenega prosvetljevanja in zdravstvene zaščite mater in otrok. Koder te ustanoveše ne morejo biti spe- cialno urejene, tam se ustanovijo kot začasno organizirano delo pod vodstvom pristojnega teritorialnega dispanzerja. Metode dela (odhod ekip aH stalno delo, poverjeno sestram in babicam) bodo odvisne pač od pogojev in razmer v posa- meznih kraj~h naše dežele. 164 Dispanzerji za zaščito mater in otrok kot više oI1ganizirane edinice, oprem- ljene bolje ali s:tabše, so podlaga za kvalitetno višje, dobro organizirano delo. Njihovo dosedanje delo je trpelo zaradi pretežno ambulantne metode dela in je v bodoče treba doseči, da se vsebina dispanzerskega dela preusmeri v smislu osnovne funkcije preventivne socialno-zdravstvene ustanove. Zlasti si je treba prLzadevati, da se pri paspeševanju zdravja mater in 'Otrokdoseže funkcianalna enatnast in se daje prednast ,azkemu sodelavanju in povezanosti vseh dosedanjih ustanov, kot otroških dispanzerjev, dispanzerjev zažene, šolskih poliklinik in dispanzerjev, ki pogosto delajá pavsem ločeno. Treba je zagataviti učinkavita strakavna kontrala in izpapalnjevati metodo strakovnega dela v teh ustanavah. Koder za dobro delo posvetovalnice še ni magače zagataviti pa~ači ustrez- nega dispanzerja, se bodo te ustanove oslanjale 'na zdravstvene ustanove svo- jega terena, ki jim morajo nuditi vsa razpalažljiva pamač. E Ker so posvetovalnice in dispanzerji ustanave preventivnega značaja, je treba doseči, da tudi higienski zavadi in inštituti za zdravstveno zaščito pad- mladka vključijo med svoje naloge skrb za' razvaj in napredek teh ustanav. Zlastise paudarja, da je treba tem ustanavam omogočiti, da razvijejo patronažno služba. ' Ravna taka se za ureditev teh vprašanj smatra za patrebna vsaj 'Osnavna zakonodaja, ki bi regulirala ustanavljanje in dela teh ustanov. II. Število ustanov, ki imajo na skrbi otroke zaposlenih staršev, je v posled- njih nekaj letih manjše, medtem kose je mevila prizadetih radi-teljev, zlasti mater, p'Ovečal'O. Socialna struktura 'Otrok v njih ne 'kaže prioritetne nastanitve. V današnji etapi se dolačanje prioritete ~e vedno smatra za nujno potrebno. Razen p'Otreo, da se mreža teh ustanav izpapolnjuje še naprej, obstoji tu di vrsta problemov, ki jih je treba up'Oštevati pri dolačanju nadaljnje perspek- tive teh ustanav. Kot najbalj pere či se paudarjajo tile problemi: 1. Materialna stanje ahstaječih ustanav ni rešeno tako, da bi bilo urejen'O asnavna vprašanje priaritete pri nastani,tvi 'Otrak, ker so cene oskrbnini v veliki meri nezmogljive za te družine, zlasti pa za matere samohranilke, ki jim je najbalj patrebna dati atraka v askrbo. Zaradi tega je treba pri organih ljud- ske oblasti zagotoviti materialno pamač v kakršni kali obliki. 2. Delovni čas teh ustanav je treba prilagaditi patrebam delavnih mater. Zlasti paudarjajo to 'zahtevo matere, ki 50 v službi na pašti, pri železnici, mestnem prametu, v gastinstvu, trgovinah ipd. 3. Ponovna se paudarja, kaka potrebne 5'0- zdaj še dokaj redke in malo~ številne - ustanove za zaščita šolskih otrak zapaslenih mater. Razen tega se paudarja patreba, da se razširi zaščita teh atrak tudi v drugih oblikah, tako da se jim omagači igra in kanstruktivna zabava v času izven šole. 4. Prav tako se podčrtava tudi patreba pa večji kontrali zdravstvene službe nad temi llstanovami. 5. Se dalje je patrebna poglobfjena 5krb za uvajanje pedagoškega dela v atroških ja5lih. 165 nI. Domovi za dojencke in male otroke se po svoji problematiki razlikujejo od ostalih ustanov. Zdravstvena zaščita otrok, nastanjenih po teh ustanov ah, je zado\Toljiva. Splošno mnenje je, da bi jih glede na njihovo dosedanjo vlogo ne bilo treba povečati razen iz specialnih razlogov v nekaterih krajih naěe dežele. Nasprotno, dobiti ~orajo značaj 'Ustanov za sprejeinanje dojenčkov in malih otrok zaradi določenih socialno-zdravstvenih indikacij, njihova osnovna naloga pa je, 'da si prizadevajo, da čimprej najdejo za otroka ust,rezno nastanitev v družini, v svesti si sodobnih načel o učin:koviti skribi za harmoničen razvoj otroka. Glede na tako funkcijo teh ustanov se poudarja potreba, da se v njih zaposle socialni delavci. POdrobnejšo obdelavo metode dela za napredek teh ustanov je prepustiti konferencam na tem rpodročju zainteresiránih delavcev. IV. Solske in mlecne kuhinje kot ustanove za napredek splošnega z(:lravstve- nega stanjašolskih otrok pri nas še vedno niso dobile trstega širokega značaja, ki jim gre. To velja tudi za mrežo ustanov za letovanje in okrevanje otrok. Ene kakor druge so u~pevale, ko so sredstva za njih ustanavljanje in širjenje bila v pretežni meri Izagotovljena pri ,osrednjih oirganih ljudske oblasti. Zaradi dolge rprakse ta:kega dela se pri krajevnih organih oblasti tudi niso razvili naravni interesi zanje. V zadnje:in času se poudarja intenzivnejše angažiranje zavoda za socialno zavarovanje, da se znova poveča število otrok, ki gredo na letovanje in okrevanje. Nadaljnja prizadevanja se morajo razvijati v smeri večjega zanimanja ljudstva za te ustanove kakor tudi iskanja možnosti za materialne olajěave oním star'šem, kí navzlic očitni potrebi ne morejo svojemu otroku zagotoviti te oblike zdravstvene rekreacije. V. V pogledu otroških domov in otroških ustanov ostanejo potrebe nespre- menjene. Kar je v nadaljnjem prizadevanju treba pri teh ustanovah doseči, je predvsem to, da se ustanove priJbližajo atmosferi družinskega življenja, kolikor je to največ mogoče. VI. Specialne ustanove, zlasti v nekaterih krajih naše dežele, so daleč pod minimalnimi potrebámi. Slehernaaktivnost v širjenju mreže teh ustanov bo doprinesla k učinkovitemu reševanju otrok s psiho-fizičnimi razvojnimi mot~ 166 njamí. Ustanove za zaščito mater in otrok imajo danes še mnogo materialnih problemov in je v tej smeri stal no imeti na skrbi njih reševanje. Za splošni razvoj mreže· teh ustanov je .trebadovoliti vse mogoče oiblike organizirane skrbi za otvarjanje novih ustanov, pa naj hodo to repubHške, lokalne ali interkomunalne ustanove. S kle p i III. k o m i s i j e (Kadri) Zakonodajo o zaščiti matere in otrpka v vSej širini, toda v skladu z dejanskimi potrebami otrok in mladine, je mo,goče uveljaviti samo ob zadost- nem številu profesionalnih in prostovoljnih kadrov vseh profilov. Ceprav se je od osvoboditvedalje mnogo storilo za izobrazbo kadrov, vendar jih v večji ali manjši meri še vedno primanjkuje v vseh republikah. Zlasti pa vzbuja zaskrbljenost nesorazmerjemed visoko. kvalificiranimi kadrl in šolami za njih usposabljanje. Ker je proces zaščite matere in otroka p'recej kompliciran in zamotan, zato tu di vprašanje kadrov nienostavno in se ne da rešitiv kratkem času. Za to je potrebno sistematično in dolgotrajno delo. Kakor potrebe otrok in možnosti za njih zadovoljitev niso po ..v.'ieh krajih dežele enake, tako se tu di vprašanje usposabljanja kadrov ne more obravna- vati na vseh področjih enako, temveč ga je treba prilagoditi dejanskim možno- stim in potrebam. Usposabljanje kadrov, 2;lasti srednjih, Ila. katerihsloni zaščita mateÍ'e in otroka, mora Ibiti osnovna na loga komune, okraj a in republike kakor tudi posa- mezp.ih. ustanov, ki 50 jim ti kadri potrebni in ki lahko na temelju zakona.' o štipendiranju na široki osnovi šolajo potrebnoštevilo kadrov in jih obvežeJo, da določeno .dobo službujejo na njihovem terenu. Za izpolnitev vseh nalO'g, postavljenih na tem Kongresu, je treba stim1,1- lírati zlasti kadre naslednjih profilov: babice, otroške negova1ke, patronažne medicinske sestre. Poleg teh zdravstvenih kadrov pa je treba usposa,bljati tudi druge kadre za delo pri zaščiti matete in otroka, in to so:' Socialni delavci, zlasti za patronažno socialno delo V družbenem skrbništvu, kadri za vzgojo - posehno vzgojitelji za p;redšolske otroke, vzgojitelji za otroke do treh let, vzgojitelji na ustanovah za izvenšolsko vzgojo (domovi, internati, otroški vrtci itd.), kvalificirani otroŠki psihologi, pedagogi za telesno vzgojo, defektologi in drugí. Vsem tem kadr:om, zlasti pa babicam, otrošJdm negovalkam in otro.škim medicinskim sestram je treba zagotoyiti najmanj »Statussrednjih medicinskih kadrov« in to s šolanjem v ustreznih srednjih strokovnih šolah. Sedanjim ka(i.rQm,.ki nimajoustrezne šolske izoibra~be, pa je omogočiti dopolnilnošola- oje ali jim za· kvalifikacijo priznati dolgoletni stl'okovni deloyni staž, Pri usposabljanju višjih zdravstvenih kadrov, za zaščito mater.~. in, otroka je treba gledati, da se ti kadri Iormirajo v socialno-medicinski, ne' pa izklj:učno v kl.inični smerí. _ .vvečji .meri pego doslej je začeti z. usposabljanjem otroških. kirurgov, otroških ortopedov, nevropsihiatrov, otroških otolaring910goÝ,otrošk~h stoma-: tologov, otroških šolskih zdravnikov itd. 167 Šole za vse te kadre morajo biti delovne šole, v katerih se posveča posebna važnost praktičnemu delu. Glede na zamotane in Qbsežne naloge v zdravstveni zaščiti matere in otroka in glede na pomanjkanje strokovnih kadrov je nujno potrebno s pomočjo raznih tečajev in seminarjev stalno in sistematično usposabljati in izobraže- vati zdravstvene aktiviste in prostovoljne socialne delavce ter jih v pomoč dodeljevati strokovnim profesionalnim delavcem. S k lep i IV. k o m i s i j e (Vloga družbenih organizacij) Razvoj družbenega upravljanja v zdravstvenih, socialnih in prosvetnih ustanova!h, v svetih državljanov pri ljudskih odborih omogoča družbenim or,ganizacijam in družbenim delavcem, da neposredno vplivajo na reševanje problemov v zaščiti družine sploh, zlasti pa matere in otroka. Da bi delo družbenih organizacij bilo še bolj uspešno, se kaže potreba po ustanovitvi takega sveta pri komuni. Ta svet bi poleg ostalega koordiniral delo vseh družbenih organizacij pri zaščiti družine in kar najsmotrneje izko- ristil sredstva, ki jih mora skupnost pri današnji razvojni stopnji proizvodnih sil oddeliti za potrebe družine in otrok. ' V zvezi s tem smatra komisija za potrebno: 1. Da družbene o'rganizacije, zlasti pa Socialistična zveza, še nadalje vztrajno in sistematično vzgajajo in usposabljajo čim širši aktiv prostovoljnih družbenih delavcev, ki bodo v sodelovanju z organi kOlI),une,na zborih voliv- cev, v upravnih odborih zdravstvenih in socialnih ustanov, preko predavanj, posvetovanj, seminarjev itd. postavljali probleme v zaščiti družine in otrok in pomagali, da se ta vprašanja rešujejo skladno s prizadevanji socialistične dežele v skrbi za človeka. V tem smislu je treba razvijati tudi dnižbeno odgo- vornost aktivistov, ki kot predstavniki družbenih organizacij aktivno 'sodelu- jejo pri reševanju zdravstveno-socialnih problemov v organih družbenega upravlj anj a. 2. Preko najrazličnejših oblik zdravstvenega, gospodinjskega, pedagoškega in drugega prosvetljevanja dvigati splašno in zdravstveno zavest ljudstva. Pri tem je treba posebno pažnjo posvečati dviganju zavesti matere in očeta o enakih obveznostih nasproti družini in otroku. Za i~olnitev te naloge lahko veliko store vse družbene organizacije kakor tu di ustanove, predvsem šole in Ljudska armada. 3. Potrebno je, da družbene organizacije, v okviru danih možnosti, dose- žejo ustanovitev ustreznih ustanov, ki bododružini pomagale vskladiti druž"' bene in družinske obveznosti. 4. Posebno pa se poudarja, da morajo družbene organizacije pritegniti vso javnost k ustanavljanju fondov za pov~digo otroške zaščite, koder teh fondov ni, in skrbeti za dotok novih, zlasti stalnih materialnih sredstev za obstoječe fonde. 5. Ustanavljanje društev za otroško sknbstvo, z najrazličnej'šimi programi dela, po vseh krajih, koder jih še ni - se nakazuje kot družbena potreba in hkrati tudi primerna oblika za pritegnitev državljanov in roditeljev k delu za zaščito in v;zgojo otrok ter mladine sploh. 168 Vloga in pomen otroških ustanov v zdravstveni prosveti Med. sestra Cita Bole Priobčujemo referat za I. nacionalni kongres za záščito otroka v Beogradu dne 4. X. 1955. - Op. ur. Ker sta mati in atrak zdravstvena najabčutljivejši del prebivalstva, je njuno zdravstvena stanje najzanesljivejši adsev materialnih življenjskih raz- mer in o,benem tudi merila za stapnja splašne zavesti, zlasti zdravstvene zavesti prebivalstva na dalačenem padračju. Zato. sa atraške in materinske zdrav- stvene ustanave, katerih nalaga je, da svajim, varavancem učvrščujeja in ahra- njujeja zdravje, zatO'sa te ustanave v prvi vrsti paklicane, da apazarjaja na te prableme, da se latevaja ukrepav za baljši zdravstveni režim in balj higienski način življenja, s čimer prispevaja k splošnemu napredku. Nelačljivo pa je s tem delam pavezano ablikovanje in dviganje zdravstvene zavesti p["ebivalstva, kar je tudi snav te razp;rave. V zadnjem desetletju je na padračju zdravstvene prasvete, zlasti kar se tiče zaščite matere inotraka, bila opravljena agramna dela. Ta nam dakazu- jeja tu di uspehi, kat n. pro stalna padanje atraške umrljivosti, nagli parast paradav v rparadnišnicah, manjše števila paradav brez strakavne pamači, vedna večji adziv pri cepljenjih, baljši abisk v pasvetavalnicah itd. Seveda ne greda ti uspehi sama na račun zdravstvenega prasvetljevanjá, temveč sa v največji meri posledica splašnega napredka v navi družbi. Ena' glavnih avir še hitrejšemu vzpanu pa je brez dvoma - kat dediščina negativne preteklosti - relativna zaastalast nekaterih slajev našega ljudstva. Še vedna imama - kljub naraščajači prizadevnasti in razgibanasti naših množic - cela podračja, kjer ,še danes vladaja negativne tradicianalne navade in vraževelrnast, ki jih marama pri našem delu upaštevati. V boju prati tej zaastalasti pa zdravstvene ustanave nisa asamljene, naspratna, danes imaja balj kat kdaj kali ugadne pagaje za ta vrsta dejavnasti. Naše družbene arganizacije v čedalje večjem obsegu mabilizirajo ljudstva, dyigajo njegava palitična ekanamska in splošno izabrazbo ter ga aktiviziraja na navih in navih padračjih. Naše družbene arganizacije, pasebej pa še Rdeči križ, Društva prijateljev mladine, ženske arganizacije, sindikati, Ljudska prasveta, Ljudske univerze in mreža izobra- ževalnih tečajev, ki jih organiziraja, vedna balj pagosta postavljaja v svaj redni delavni pragram zdravstvena prasvetne nalage tudi s padročja zaščite matere in otroka. Z družbenim upravljanjem zdravstvenih ustanav sa se v zadnjih letih, zlasti pa še s sedanja izvedba nave kamunalne ureditve adprle najširše perspektive za sadelavanje slehernega državljana tudi na padračju zdravstv:ene prasvete. Smotrna zdravstvena prasvetna dela naših ustanav se mara tarej ravnati pa tehle načelih: 1. razčleniti je zdravstvena stanje (patalagija) prebivalstva na dalačenem padračju in vzrake tega stanja; 2. praučiti je ekanamsko in kulturna stapnja prebivalstva, njegave tradi- cije, predsadke in adnas nasprati zdravju in abalenjem pasameznika ali celih skupin; 169 3. brezpog()jno se je' povezati z družben.ímt organizacijami in jih mobÍli- zirati za to nalogo; 4. za reševanje določenega problema je potre.bna enotna akcija vseh ,zdravstvenih, socialnih in prosvetnih ustanov ter njihovih organov družbe- nega upravljanja in družbenih organizacij. Pri upoštevanju vseh teh načel pa moramo težiti, da bo vse prebivalstvo deležno stalne zdravstvene yzgoje od rane mladosti do zrele osebnosti, pri riaših ustanovah pa še zlasti glede na mater in otroka. Ta načela veljajo seveda za celotno področje zdravstvene vzgoje. V naši razpravi pa se moramo omejiti na zdravstvenoprosvetne naloge otroških ustanov in z njimi v zvezi tudi mate- rinskih ustanov, ker sta ti dve vrsti ustanov pač neločljivo povez ani med seboj. Da bi čim hitreje dbsegli na tem področju stvarne uspehe, si moramo postaviti določen program in opredeliti področje našega dela. Vsaka ustanova si ho .seveda postavila svoj specifični program, ki bo ustrezal njenemu strokov- nemu področju. Seveda bo delovno področje vseh teh ustanov slej ko prej o t r o k o v o o k o I j e. Podrocje našega delovanja Koga moramo v prvi vrsti vzgajati, da bi otrokom ustvarili zdravstveno ugodne pogoje? Tu mOTamo ločiti otrokovo ožje okolje, ki ga pomeni družina, in pa otrokovo širše okolje, v katerem otrok živi izven družine. Ožje okolje: Glavni objekt 'zdravstvene vzgoje je mati in preko nje dru- žina. Ona je prvo okolje še nerojenega otroka in to često prezremo, čeprav znamo na izust utemeljeno geslo: zdrava mati - zdrav otrok. Mati je prva negovalka, hkrati pa tudi nosilka higienskega režima v svoji družini in že po prirodi otrokov prvi vzgojitelj. Zato je ona za zdravstveno vzgojo otroka osrednja točka. Vend ar moramo imeti pred očmi, da je ona lahko v svojih naporih tem bolj osamljena, čim bolj zaostalo je njeno okolje. Zato je patro- nažna služba najmočnejše sredstvo zdravstvene vzgoje, ker na konkretnih primerih poučuje poleg matere še očeta in ostalo družino. Iz izkušenj patro- nažnega dela vemo, da srno popolnoma uspeli šele takrat, ko so bili vsi v dru- . žini, zlasti pa starši, prepričani, da je naše prizadevanje otrokovemu zdravju in sreči njihove družine v korist. Šírše okolje: V otrokovo okolje moramo takoj za družino prišteti vse ustanove, kjer se otrok zadržuje izven družine. Od teh so najvažnejše splašno izobraževalne šole. Naloga naših ustanov je, da skrbijo za vzpostavo čimbolj- šega higienskega režima na šolah, ki naj vzgojno vpliva na mladino, da stopij o v tesen stik z mladinsko organizacij a, s šolskimi sveti in s starši šolskih otrok, da s strokovnimi nasveti neposredno pomagajo privZlgajati higienske navade. Vendar pri tem delu zdravstvene ustanove ne bodo uspele, če ne bo nauka o ohranitvi in krepitvi človekovega zdravja tudi sama šola včlenila v svoje učne programe.Šole sicer imajo na programih tudi to snov, vendar pa bi pri delu za šolsko reformo bilo potrebno dati zdravstveni vzgoji več poudarka, upaštevajoč sodobna načela preventivne medicine. Zlasti pa naj se ternu pouku posveti pozornost na šolah, kjer se usposabljajo bodočivzgo- jitelji naše mladine. 170 Oblikovanje sistema in uspeh zdravstvenovzgojnega dela Ker srno pri svojem delu za izboljšanje O'trqkO'vegaokolja že doslej v dokajšnji meri upoštevali navedene pogoje in načela, se naša zdravstveno- vzgojna dejavnost postopoma že oblikuje v določen sistern, ki čedalje uspešneje zamenjuje kampanjsko in šablonskO' delo iz prvih let po osvoboditvi, kar je bila nekaj časa naša osnovna slabost. Obrisi sistemati1:nega dela na tem pod- ročju so vidni zlasti v tem, da naše družbene organizacije, društva in nekatere ustanove uvajajo celo vrsto oblik v množično zdravstvenovzgojno delo, med njimi tudi takih, ki postajajo ~rajnega značaja. Pri tem se s svojo strokovno pomočjo in pobudami čedalje bolj uveljavljajo tudi otroške zdravstvene usta- nove in njihovi kadri. Tu mislimo v prvi vrsti na sistematično vzgojno delo . v okviru RK, ki ima svoj podrobno izdelan program za seminarje, tečaje in predavanja. 1z teh tečajev je izšla vrsta zdravstvenih aktivistov, ki so krepka opora zdravstvenim delavcem posebno na podeželju. Tu srno že na stopnji, ko ljudstvo ne sprejema zdravstvenih nasvetov zgolj pasivno, temveč že zavestno in aktivno izvaja ukrepeza zaščito zdravja (n. pr. vaški odbori za male asa- nacije itd.). Zdravstvenoprosvetni tečaji za dekleta vsebujejo predvsem pred- mete, ki se nanašajo na ženo - bodočo mater, gospodinjo - vzgojiteljico vse družine. Tem tečajem so na razpolago serije zdravstvenih filmov, kompleti diafilm ov, flanelografov in razne zdravstvenovzgojne publikacije. Bolj siste- matično postaja tudi delo Ljudske univerze. Zadnja 4 leta so ljudske univerze na pobudo Društva prijateljev mladine v Mariboru, Ljubljani in Celju orga- nizirale več ciklusov predavanj o vzgoji. Prenesle sO' ta predavanja, ki jim je osnovna tematika zaščita matere in otroka, tudi na podeželje in se ponekod iz tega že oblikujejo temelji za šolo staršev. Podobna predavanja ima tudi radijska univerza. Prav tako čedalje bolj sistematično usmerjajo svoje delo tudi društva za pomoč gospodinjstvu s propagiranjem in organizacijo tečajev za zdravo prehrano in h1gieno doma. Pri vsej tej dejavnosti pa sodelujejo tudi zdravstveni delavci. Da hi se usposohili za te naloge, organi~ira Centralni higienski zavod v povezavi zlasti z ginekološko, porodniško in otroško kliniko redne postdiplomske teěaje za babice in medicinske sestre, letos pa tu di še tečaje za zdravnike (kar prakti- cirajo v LR Srbiji in Hrvatski že več let). Vsi ti tečaji imajo namen, da zdravstvenemu kadru posredujejo tisto znanje, ki mu je potrebno, da se približa ljudem in tako čim uspešneje vrši zdravstvenovzgojno delo. Babicam n. pro v 5-tedenskem tečaju nudimo predvsem napotke za vzgojo nosečnice, porodnice in otročnice. Enoletni postdiplomski tečaji za medicinske sestre v patronažni službi - t. j. za sestre terenskih ustanov - pa imajo namen, posredovati sestram tako znanje, da se lahko v vsakem okolju samostojno orientirajo pri delu za zdravo rast otroka. Zato vsehuje program poleg snovi, ki obravnava aktualno zdravstveno problematiko v republiki, pole,g teore- tičnega in praktičnega pouka v zdravstveni vzgoji med glavnimi predmeti tudi psihologijo, pedagogiko, osnove družbenih vprašanj, obravnava pa razen tega tudi temelje kmetijstva in gospodinjstva s praktičnimi vajami na posestvih in v gospodinjski šoli. 171 Podobno naloga ima tudi list »Medicinska sestra na terenu«, ki ga izdaja Centralni higienski zavod v Ljubljani. Ta list je na dobri poti, da postane krepka opora vsem sestram, zlasti tistim, ki žive v oddaljenih krajih in zaosta- lem okolj!u. Osrednjo pažnjo posveča list zdravi rasti otroka. Pomanjkljivosti in nadaljnje razvijanje sistema zdravstvenoprQsvetne vzgoje Da se bo ta sistem zdravstvene vzgoje v skrbi za otroka razvijal res smotrno, pa bo treba še marsikaj ukreniti. Nujno potrebno je, da ta sistem čvrsteje poveže vse ustrezne forume, ustanove, organizacije in društva, zlasti ona, ki jim je izrecno poverjena skrb za otroka. Vsa ta dejavnost je namreč znotraj teh organizacij povezana predvsem vertikalno -' premalo pa se orga- nizacije medsebojno povezujejo horizontalno, da bi skupno izvedle i:sti pro- gram in svoje delo vskladile. Večkrat namreč se ibrez potrebe trošijo sile in trpi tudi enotnost akcije. V glavnem vrši to dejavnost zdravstveni kader. Vendar bi s smotrno organiziranim u.smerjanjem tega dela, pri čemer bi prav otroški zdravstveni zavodí morali odígrati bistveno vlogo, dosegli večjo akcij- sko enotnost, boljšo strokovnost, večji odziv zdravstvenega kadra pri tem delu in s tem tudi večji učinek. Dosegli pa bi tudi večjo podporo nestrokovnih zdravstvenih prosvetíteljev, ki lahko na svojih področjih - v podjet jih, v kmetijskih zadrugah, v šolab., internatih, na mestnem in vaškem terenu - v znatni meri aktivno podpro naše prizadevanje. Če danes to delo ponekod še poteka stihijsko in kampanjsko, bi nam z odpravo teh pomanjkljivosti uspelo doseči neprímerno večjo stalnost in kontinuiteto t~r boljše rezultate. Stopnje- vala hi se obenem tudi pestrost oblik, ki bi v večji me.ri pridobivale ljudi, da bi v praksi izvajali pravila za vzgojo zdravega rodu in higienskega življenja. Zdravstvena prosveta v obliki samih i:nformacij in nasvetov - kar se še dogaja kot ostanek starega načina dela - je namreč le ena izmed oblik zdravstvene v'zgoje, vzgoja sama pa je dolg proces, ki zavestno teži za spre- minjanjem navad in načina življenja, zato mora to biti stalna, sistematična in koordinirana dejavnost. Praksa nas uči, da ljudje popustijo močnejšemu vplivu zakoreninjenih navad, kakor hitro naša prizadevanja opustimo oziroma jih omejimo le na določena o,bdobja. Vloga in znač aj otroških in materinskih zdravstvenih ustanov Kot srno že poudarili, imajo v zdravstveni prosveti in vzgoji otrokovega okolja nedvomno najvažnejšo vlogo otroške in rnaterinske zdravstvene usta- nove. Dasi je delovno področje teh ustanov različno, vendar irnajo pred očmi vse isti srnotelr - narnreč prizadevanje za popolno zdravje matere in otroka. Njihov uspeh pa bo dvomljiv in kratkotrajen, če pri njihovih naporih ne bo sodelovala tudi otrokova neposredna okolica. Zato morajo pri svojem delu nujno pritegniti ta faktor in storiti vse, da postanejo dejanska žarišča, po- budniki in usmerjevalci zdravstvene vzgoje v prid svojih varovancev. Najvidnejša funkcija v zdravstveni vzgoji pripada t e r e n S ki m u s ta- n o v a mot r o š k ez a šči te, t. j. posvetovalnicam za noseče, posvetoval- nicam za otroke, dispanzerjem za žene in dispanzerjem za otroke. 172 Dejavnost posvetovalnice oziroma dispanzerja se deli na njuno notranje in zunanje delo. Čeprav se ti dve področji delovanja medsebojno neločljivo prepletata, vendar se po načinu in metodi nekoliko razlikujeta. Nujno je, da si te ustanove napravijo delovni program, ki bo te razlike upošteval. Sestavljen pa naj bo tako, da upošteva v prvi vrsti najbolj pereče zdravstvene probleme terena, kulturne in gospodarske razmere, da razporedi delo po nujnosti, da se tako začrta pIan, ki je izvedljiv v krajšem obdobju, in pa perspektivni pIan za daljše obdobje več let. Kombinirati je treba indi- vidualno in skupinsko, notranje in zunanje delo ~ skratka, predvideti je in iznajdljivo zastaviti celo vrsto na videz drobnih nalog, ki so vendar važne. Zato bi kazalo ob posvetovalnicaih čimprej vzpostaviti aktive prizadetih druž- benih organizacij, ki bi bile v veliko oporo in pomoč pri izvedbi njihovega programa. Notranje dela posvetovalnice za noseče, ki je pogosto prvenstveno usmer- jeno na priprave za porod, je preusmeriti v prizadevanje za rojstvo zdravega otroka in hkrati za ohranitev materinega zdravja. Zata bamo težili za siste- matično vzgojo hodoče matere: začenši že od deklice pa do mladih zakoncev in nosečnic. Hkrati pa je treba poučiti vso družino in ne le žena a zdravju, o potrebnem domačnostnem - pomirljivem vzdušju v družini ter o higienskem režimu nosečnice in doječe matere. V posvetovalnicah za otrake naj ne ba edini smoter ugotavljanje telesnega razvajá in dajanje navodil za nego in prehrana dajenčka. Skup no s posveto- valnicami za noseče in večkrat tudi z' ustanovami za šolsko higieno bi morale skrbeti še za poseben pouk mater, pa tu di pri drugih članih družine vzgajati kulturen odnos do matere in dojenčka. Prostor posvetovalnice naj bi ne bil izkoriščen samo v času uradnega poslovanja, kajti posvetovalnica ni ordinacija, marveč izrecno zdravstvenovzgojna ustanava, ki mora prerasti v šolo mate- rinstva. Zato srno pred dvema letoma začeli propagirati nove oblike dela v teh ustanovah. Na prvem mestu poudarjamo nujnost, da ima kader dovolj časa za indi- vidualen razgovor. Nekatere posvetovalnice pa so uvedle razgovore oziroma neke vrste opozorila na probleme, ki so v tistem okolišu in v določenem časovnem razdobju pere či, n. pr. o zaščiti pred nalezljivo boleznijo, o pred- nostih dojenja, opomenu čistoče rok v obrambi proti glistavosti, o sončenju, zračenju itd. Ti razgovori so pred pričetkom pregledov. Nadalje priporočamo tem ustanovam, naj čakalnice opremijo tako, da vzbude občutek domačnosti. Ze zunanji videz naj priča, da je ta prostor prijetno zatočišče varovancev ustanove. Higienska in estetska ureditev prostorov je pa že sama po sebi vzgojnega pomena. To lahko dosežemo s trohico iznajdljivosti in z razmeroma majhnimi sredstvi. Poskrbimo, da je v prostoru pogrnjena miza s cvetlicami, nadalje razobesimo fotografije negovanih otrok itd. Lahko si pomagamo tudi z okusno izpisanimi spodbudami, n. pro »Mati, naša ustanova je namenjena tebi in tvo- jemu otroku!« itd. Želimo, da bi v čakalnicah, koder le dopušča prostor, uredili stal no raz- stavo, ki jo od časa do časa zamenjamo aH dopolnimo. Za to pride v poštev razstava higienskih ablačil, miniaturna otroška pasteljica, pribor za neg~, jedilni pribar itd. 173 Vsaka teh ustanov naj si oskrbi zdravstvenoprosvetno knjižnico in zalogo propagandne literature. Koristno bi bilo, če bi vsaka posvetovalnica delila materam kroje higienskih o:blačil in dojenčkove opreme zastonj. V ta namen je CHZ razposlal take kroje bivšim okraj nim zdravstvenim domovom oziroma medÍcinskim sestram - referentkam za zaščito matere in otroka. Centralni dispanzer za žene v Ljubljani te obHke uvaja in jih želi obogatiti še z novimi idejami. Medicinska sestra dispanzerja poroča: »Ker vetrine za razstavo še nimamo, srno si oskrbeli vzorce oblačil, vsaki ženi n. pro pomerimo posebne vrste pas, da se .prepriča, kako je ličen, prijeten, preprost in poceni. Da si ga lahko sama sešije, ji damo kroj. Ker je za to veliko zanimanje, imamo v načrtu dogovor s tovarno v Domžalah, da nam bo iz ostankov izdelala take pasove. Razdeljevali jih bomo nosečim ženam proti povrnitvi proizvodnih stroškov. Ali ne bi naše posvetovalnice marsikje mogle prirejati tečaje za krojenje in šivanje higienskih oblačil? Prav tako uvajamo o.b dispanzerjih in posvetovalnicah tečaje za pripravo otroške prehrane. Marsikje bo to mogoče izvesti v ustanovi sami, saj nam zadošča ele'ktrični kuhalnik in nekaj kuhinjske posode. Seveda moramo na iakem tečaju računati le z majhnim številom udeleženk. Koder tega ni mogoče izvesti v sami posvetovalnici, se bo gotovo našla žena, ki bo rade volje dala na razpolago svojo kuhinjo. Majihna skupina (4-5 žena) .ho pod vodstvom sestre pripravljala hrano dojenčka, malega otroka in kasneje tudi zdravo prehrano za odraslega. Ob tej priložnosti bi se sestra lahko z ženami pogovorila o sušenju in konzerviranju sadja in zelenjave ter shranjevanju živil preko zime. Prav bi bilo, d.a hi otroške terenske ustanove skupno z organizacijo Rde- čega križa in Zvezo zadružnic oziroma kmetijskih zadrug organizirano uvajale gojenje in shranjevanje sadja in zelenjave. Saj je propaganda za pravilno prehrano ena izmed osnovnih nalog posvetovalnic. Imamo že tudi vzglede, ki nam nakazujejo pot k uspehu. Primer: Medicinska sestra v Ormožu je ugotovila precej pogostne primere sla- botnih, slabokrvnih otrok in s tem v zvezi njihovo pogostno obolevanje. Ob priliki hišnih obiskov je opazila enoličnost prehrane. Male dojenčke so matere hranilez mlekom in zdrobom, večji pa so uživali hrano kakor odrasli. Jedil- niki okoliškiJh vasi so vsebovali krompir, fižol, zelje, solato. Niso poznali špin"ače, paradižnika, korenja niti ne vrednosti sadnih sokov za prehrano dojenčka. O tem poroča sestra takole: "To mi je dalo pobudo, da sem se začela zanimati za prehrano. Skup no z Rdečim križem in tudi sama sem hodila okrog ter prosila za semena na državnih posestvih in tu di pri posestni'kih v mestu, ki so te sadeže že sadili. Semena sem začela deliti materam, ki so prišle v posvetovalnico. Obrazložila sem jim, zakaj je treba to saditi. Ko so semena prejele, sem tudi kontrolirala, ali so napravile vse, kar sem jim priporočila. Sčasoma je tudi najzakotnejši kraj imel za dojenčke vrtiček s paradižnikom, špinačo in rdečim korenjem. Preskrbela sem tudi sadike za ribezelj. Ko so to imele, sem organizirala kuharske tečaje v jeseni, spomladi in pozimi. Tečajev je v celem bilo sedem. Na njih sem izrecno poudarila prehranjevanje z zelenjavo, sadnimi sokovi, pokazala način priprave itd. Odziv na te tečaje je bil izredno veUk, tako da sem morala tečaj deliti na več skupin: dopoldans'ko, popoldansko in večerno. Ob priliki začetnega tečaja v Ormožu, pri katerem je Rdeči križ dogovorno 174 • z menaj delil pamoč, sa ·žene prihajale 2-3 ure daleč v vsakem v'remenu. Hadila sem tudi pa damavih in mimagrede pagledala kje tudi v lance, česar mi nisa zamerili, ker sem se pti njih udamačila. Zelenjave pa nisa uživali sama dajenčki, ampak so Se tu di adrasli navadili nanja. Neka sezana, ka ni bila jabalk, sem videla, da atraci nasija v šala za malica paradižnik - ta se pravi: ljudje sa si sadež prisvajilí. Videla sem tudi, da 80. atraci, kjer dama nisa sadili paradižnika, iskali le-tega pa tujiih vrtavih. Ta dejstva - ne pa seveda način prilaščanja - sem smatrala za pazitiven pajav; otraci sa začutili patreba pa njem«. Gatava bi marsikje uspeli, če bi v pasvetavalnice ad časa do. časa pavabili matere, panekad pa Ť;udi ačete, pač stade približna ·enaka starih atrak, in taka uvedli večere zdravstvenih pagavarav. Daber vzgled zunanjéga dela pasvetavalnic€ nam dajeta zdravnik in me- dicinska sestra v Šmarju pri Jelšah (Celje). Pa več letih skrbnega patranažnega dela in zdravstvenih predavanj sta se adlačila za zdravstvena akcija, ki naj bi zajela zlasti ljudi iz addaljenih vasi. Skupna z Rdečim križem sta napravila program pad geslam »Teden zdravja«. Uvad v »Teden« je bila otvaritev higienske razstave. Paudarek je veljal asebni higieni glede na raz- širjenast glistavasti, razen tega pa me~ani prehrani in harbi prati a~kahalu. Ob večerih sa se vrstila predavanja, ki sa abravnavala te prableme. lmeli 80. hkrati dva tečaja: enega za nega balnika v damači askrbi in enega za priprava zdrave hrane. Prijavljenih je bila talika, da jih vseh nisa magli zajeti - zato. sa v znak priznanja sprejeli le najbaljše tečajnice RK. Te sa hile tudi sicer pavabljene k pripravam na akcija in sa s tehnična pamačja prispevale, da je akcija uspela. V pamač sa pritegnili tudi akali'ški medicinski sestri (vse tri sestre absalventke pastdiplamskega tečaja) in vaška učiteljica, ki v tem kraju že več let vadi kuharske tečaje. Sestra, ki je bila dalačena za vadstva tečaja a prehrani, je skup na z učiteljica napravila program. Pauk sta si raz- delili taka, da je sestra skrbela za zdravstveni del in ab praktičnem delu navajala dekleta na čistača rak, pasade, kuhinje in priprava dajenč'koave pre- hrane. Razlagala je, kakšen pamen imaja za zdravje pasamezni jedilniki, pa- samezna živila in kalikega pamena je pravilna pripravljanje jedi glede na ačuvanje bialaške vrednasti v živilih. Ker je ta vinaradni predel, ima pa tudi zadasti mleka, sa pripravljali navadabne mlečne jedí. Pasebej se je pa- udarjala, kalike vrednasti je uživanje mleka za nasečnice. Da bi vzbudili zanimanje za mlečne jedi, sa dekleta abiskavalcem razstave na paizkušnja servirale jagurt. Ceprav prekratek je tečaj vendarle bil zela karisten, ker je upašteval razmere in je dejanska bil vaja v splošnih in prehrambnih higien- .skih navadah. Učiteljica je izjavila, da bi vsak gaspadinjski tečaj maral imeti tak 'pragram in da je tudi sama na njem agramna pridabila. Tečaj Rdečega križa za nega balnika v damači askrbi je prav taka pritegnil pazarnast ne le tečajnic, marveč vse. akalice. Prednast tega tečaja je v tem, da navaja k vsakdanji higieni in negi ter uparabljanju predmetav, ki sa dasegljivi tudi v najskramnejših razmerah. Tečajnice sa abljubile, da bada pridabljena znanje uparabile v lastnem damu in ga širile v saseščiní. Sestra na terenu z raztresenimi hribavskimi vasmi deluje že več let z znat- nimi uspehi - saj je tu umrljivast dajenčkav kljuh težavnemu terenu v tem času padla daleč pad republiška pavprečje. Pa tej akciji pa si je ustvarila pristen kantakt tu di z dekletí. Le-te ji bada v pamač, ka jo. bada obveščale in 175 JO' opazarjale na marebitne patrebe v tem ali anem akališu, abenem pa si prizadevaleza izvedba njenih priparačil po vaseh, ki jih sestra sama ab red- nem obhadu terena lahka abišče le ad časa dO' časa. Nekaj mesecev pa akciji sa iste sestre v tem predelu anketirale abalevnast predšols'kih otrak. Hkratí sa abiskale tudi tečajnice na njihovih damovih. Te sa jim abjasnile marsikatera padrobnost, ki je bila za anketa važna, pa ni bila takaj apazna. Na damavih, ki so jih paznale že ad prej, sa ugatavile pazitivne spremembe, predvsem pa pripravljenost družin za sodelovanje. Vendar so našle mnoga mater, ki sa n. pro prehrana dajenčka tearetična dobra abvladale, nisa se pa v praksi po teh pravilih ravnale. Lep primer, kako je prevzgoja dolg proces, ki terja mnogo vztrajnega in sistematičnega dela. Spadhuden primer dela s tečajnicami RK je tudi delo medicinske sestre v Vinici (Bela krajina). Sama je za vse. Daleč ,naak~li ni zdravnika. Rezultati njene desetletne prizadevnosti - saj mesečna abhadi peš in s kalesam tudi do 500km - se kažeja povsod. V primerjavi s sosednjimi tereni je zdravstvena stanje atro'k na tem padročju izredna zadovaljivo. Smrtnast je nizka, slaba negavanast atrok je redek primer, kljub razmerama revnemu predelu. V tečaj- nicah RK, ki jih sama poučuje, je našla zaveznice, ki bede nad zdravjem, ko ona zapusti vas. Njen akališ pa obsega 20 vasi. Našteti primeri kažeja delo medicinske sestre zunaj pasvetavalnic aziroma dispanzerja. To dela spada pad pajem pat r o n až n a s luž b a. Patranažna služba je dejavna pamač uspasobljene asebe v nepasrednem varavančevem akolju. Hišni obisk pa je sredstvo, s katerim ta dasežema. Namen hišnih abiskav je ugatavljanje družinskih, socialnih, ekanomskih in higienskih razmer, v kate- rih varovanec živi. S tem je padana mažnost, da pravilno zastavimo svaje delo. Ena izmed asnavnih nalog patranažnega dela pa je zdravstvena vzgoja. Osebni kantakt v kankretnih akoliščinah, praktična pomač in prizadevanje, ki ga slej ka prej sleherna družina pravilno aceni, je ključ zdravstvenavzgajne dejav": nasti. Obiski na damavih imajo tudi ta prednast, da prideja dO' pamoči ani, ki bi je.sicer nikdar ne iskali, v zdravstvena vzgaja pa zajamema s tem tiste, ki sa je najbalj potrebni. Za pomač ljudem v zdravstvenih in sacialnih, često sila kačljivih vpr,ašanjih, je paverjena medicinskim sestram v patranažni službi izredna pomembna, a težavna nalaga. Dabi dasegla svaj smater, ji ne zadašča le strakavna znanje in veščina, temveč mara prav tako dobra obvladati način, kaka se približati ljudem in kaka jih aktivízirati za odstranjevanje zdravju škadljivih pojavav. Skratka, sestra mara videti probleme kompleksna - v celati. - Paznati mara delavska, padeželska in mestno družino, da lahko poseže v vsak dom -kajti nemogače je abravnavati vprašanja zdrave rasti otrok pa pasameznih medicinskih vidikih, temveč edinole v sklopu vplivav celatnega okolja. Ta nam narekujeja naše izkušnje. Temu smatru sa prilagajeni učni pragrami že amenjenih pastdiplamskih tečajev in list za sestre, ki ga izdaja Centralni higienski zavad. Da podkrepim pomembnast patranažne službe, naj navedem primer bivšega akraja Ilirska Bistrica (Istra). Ta predel je imel v letu 1949 katastrafalno umrljivast da- jenčkav, ki je znašala 21.9 %1. Tu sma se srečali z izredno nízkim zdravstvenim in splašnim kulturnim nivajem ter beda kat posledica skara 30-letnega načrt- nega raznaradovanja pod italijanska akupacija. Zdravnik, ki je požrtvavalna zastavil svoje dela, je dobil pamač 4 medicinskih sester in 3 babic; Že pa enem letu je smrtnast dojenčkov padla na 12 %, naslednje leta pa na 10 %. 176 Ko srno proučili način in sredstva, ki so pomagala k uspehu, smo ugotovili: vsak dojenček je bil med letom povprečno 4-krat pripeljan v posvetovalnico in 5-krat obiskan na domu. Razumljivo, da gospodarski in drugi činitelji v tako kratkem času sami ne bi mogli' vplivati, marveč lahko rečemo, da je poleg dobre zdravniške pomoči pri aktivizaciji prebivalstva v boju proti umrljivosti dojenčkov patronažna služba odigrala pomembno vlogo. Zanimivi so tudi podatki o padanju umrljivosti in istočasnem porastu hišnih obiskov dojenčkov za celotno Slovenijo: Leto: I Umrljivost na Hišni obiski100 živorojenih 1947 9.7 ni pcdia:tk'ov 1948 9.6 4.250 1950 8.1 33.121 1952 6.58 64.813 1954 5.52 58.208 V prikazani umrljivosti dojenčkov je nedvomno vplivala cela vrsta faktor- jev, vend ar je značilna primerjava med odstotkom umrljivosti in številom hišnih obiskov, ki sta med seboj v očitnem obratnem sorazmerju. Žal je pri nas zaradi objektivnih razlogov patronažna dejavnost še vedno premajhna. Maloštevilnim sestram pomagajo sicer pri tem delu babice, ki jih zadnja leta usposabljamo tudi za predporodno in poporodno zaščito. Vendar tudi ti pičli kadri, ki pogosto delajo v težavnih razmerah brez primernih stanovanj, ob neredni prehrani, brez prevoznih sredstev v oddaljenih terenih - torej tam, kjer so najbolj potrebni - omagajo in se zapirajo v ustanove, kjer bi jih brez škode lahko nadomestilo drugo osehje. To dejavnost moramo podpreti, zagotoviti tem kadromosnovne življenjske pogoje in prevozna,sred- stva, kar hi dvignilo njihovo storilnost. Hkrati pa moramo mi'Sliti nacujihovo nadaljnje izpopolnjevanje ne le v obliki postdiplomskih tečajev, temveč tudi krajših seminarjev, da bi jim zagotovili nadaljnji strokovni razvoj. Otroški in materinski .!Zdravstveni zavodi pol zaprtega in zaprtega Hpa prav tako veliko prispevajo k zdravstvenovzgojnemu delu, zlasti če se zave- dajo, da je to sestavni del njihovega strokovnega dela. Sicer higienski režim teh ustanov že sam po sehi vpliva vzgojno, vend ar je nujno, da si vsaka po- samezna ustanova poišče svoji specifični nalogi ustrezno vsebino zdravstveno- vzgojne aktivnosti. Korist, ki se obeta iz te dejavnosti, je razvidna že iz dejstva, da prehajajo skozi te ustanove letno tisoči in tisoči. Značaj materinskih domov, zlasti za matere. pred porodom, naravnost terja metodološko izdelan program zdravstvene vzgoje. Oskrbovanke so veči- del zdrave žene, zato pomagajo pri kuhanju in vzdrževanju reda v ustanovi. Čemu jih ne hi poučili o pripravi zdrave prehrane, o osebni higieni in higieni hiše? Koder nam 'je uspelo najti za vodstvo ustanove oseho, ki ima smise! za prosvetno dejavnost, tam so na ustanovi prav gotovo tudi tečaji za nego do- jenčka. Matere se učijo šivanja in pletenja. Poleg zdravstvenih vprašanj se pouče o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo star.ši do otrok. Obseg programa mora biti seveda prilagojen kratki dobi bivanja v tej ustanovi. 177 V porodnišnicah, ki zajemajo v naši državi letno približno 100000 mater, je nujno načeti vprašanje zdravstvene vzgoje. Večinoma je tu ležalna doba kratka in so zato za širše delovanje relativno majhne možnosti. Vendar pa je tu priložnost, ki je ne smemo prezreti. Kajti tudi tista mati, ki se je že naprej pripravila za pravilno ravnanje z otrokom - in teh je malo ~ se čuti prve dni ob otroku nebogljena, negotova in je zato za pouk najbolj sprejemljiva. Na ljubljanski porodniški kliniki je doslej potekalo vzgojno delo v tem, da so voditeljice oddelkov razlo~ile materam, kako naj se ravnajo v času otrokovanja, in propagirale obisk v posvetovalnicah. Otroške negovalke so ob svojem rednem delu dale materi, 'zlasti prvesnici, osnóvne napotke za nego in propagirale dojenje. Sedaj pa pripravlja svoj vzgojni program za vzgojo otroč- nice. Na magnetofonski trak so posneli potrebna navodila. Pri sestavi teksta so se ozirali na važnost čustvenega momenta in so materi čestitali k rojstvu. Prisotna sestra bo ta navodila dopolnjevala s pomočjo flanelografa, na to pa odgovarjala na vprašanja. Poizkusili bodo tudi s filmi, ki jih bo v večernih urah možno projicirati kar na steno. Velika škoda za zdravstvenovzgojno delo je dejstvo, da je na kliniki zaradi visoko prekoračene zmogljivosti ležalna doba samo 3 dni. Od ustanov zaprtega tipa so pretežno največ doprinesli k privzgoji higien~ skih navad deeji domovi, ki sprejemajo v oskrbo matere. z dojenčki. Dnevna nega lástnega otroka pod' strokovnim vodstvom otroške negovalke je najboljši pouk za pravilno ra:vnanje' z otrokom. Ker se v tej ustanovi pogosto oskrbujejo matere, ki so zaostale ali zapuščEme, posvečajo njihovi vzgoji po- sebno pozornost. Ob rednem opravljanju hišnih del in z delom v kuhinji imajo možnost pouka. V Dečjem domu v Ljubljanije zaradi utesnjenosti in oddalje- nosti oddelka .za matere od centra lne stavbe zdravstvenovzgojni program omejen. Radi bi uvedli redni pouk všivanju, pletenju in kllhan]li. V teh okoliš~inah posvečajo važnost predvsem osnovam higiene in prehrane. Navajajo primer, ko je zdrav otrok po odpustu iz zavoda začel hirati. Ugotovljeno je bilo, da ga mati ne zna hraniti. Zato so jo poklicali v ustanovo za teden dni: V tem času se je mati naučila pripravljati hrano in otrok je uspevaL Tako sprejemajo v osl}rbo ozdravele otroke z otroške klinike, kadar ni moči malega rekonvalescenta zaupati materi zaradi njenega neznanja. Dečji dom deluje tudi izven ustanove, ko skrbi za vzgojo rej nic, katerim zaupa svoje varovance. To pa na ta načín, da jih individualno vzgaja prek patronéJ.žne sestre in skupno v krajših tečajih ali rlágovori.!l ob priliki siste- matskega pregleda. Podobne možnosti imajo otroški bolniški oddelki za delo z materami, ki spremljajo svoje bolne otroke. Na ljubljanski otroški klinikije vpeljan dnevni enourni čas za informacije. Ob tej priliki in odpustu otroka si prizadevajo, da starše poučijo o pravilnem ravnanju z o.trokom in jim na primeren način pojasnijovzrok obolenja. Imajopa v načrtu materinsko šolo, brž ko1;>oklinika dokončno dograjena.Program je podoben prej omenje- nernU načrtu dečjega doma. Otroška okrevališea in specialni zavodi, kjer se otrok zadržuje daljšo dobo, imajo povečini poleg zdravstvenega kadra posebej za vzgojo nastavljene ali vsaj honorarno nameščene pedagoge. Če je otrokova vzgoja sistematična in teži za tem, da mu privzgoji higienske navade, tedaj uspejo najlaže. Uvesti bikazalo, da hkrati vplivajo tudi na zdravstveno vzgojo staršev. Pismeno bi poročali o svojemnačinu nege in zdravstvenem napredku_njihovega otroka. 178 Tako delajo v okrevališču RK Savudrija. Morda bi kazalo izobesiti razlago hišnega reda, ki bi si ga starši ob prihodu in med obiskom lahko ogledali. Otroške jasU, ki 050 V dnevnem kontaktu s starši, imajo velike možnosti za njihovo vzgojo in jim je tu di kot ustanQvi QtrQškega kQlektiva dO'tega, da starši izvajajQ higienske predpise,že zavQljQstalne nevarnosti infekcijskih obo- lenj. Nekatere jasli 050 uvedle redne roditeljske sestanke, kjex starše PQuéujejQ o pravilni negi Qtroka in jim predQčujejQ potrebQ prQtiepidemičnih ukrepov. GQtQVQsQše zavQdi, kjer zdravstveni vzgoji ne pripisujejQ tistegapomena, kQt ga zasluži. Vendar vse bolj prodira napredna miselnost in spoznanje, da je kQnčni uspeh kurativnih zavodov odvisen tudi od stanja zdravstvene za- vesti na terenu. Zato je nujno, da njihQve pQbude in prizadevanja za razvQj zdravstvenovzgojnega dela vsestranskQ pQdpremQ. Vzgojne metode in sredstva Čeprav je bilo iz doslej nakazane snovi, pQsebnQ pa še iz kQnkretnih primerov razvidnQ, da si naše ustanQve pri sVQjem delu pQmagajQ z raznimi vzgojnimi metodami in pripQmQčki, bi hilQ vseenQ O'tem pQtrebnQ še pQseb"ej spregovoriti. . KakQr vsako vzgojno delo mora namreč tudi zdravstvena vzgoja te- meljiti na načelih psihQlQgije in pedagQgike. To QbQjehas navaja, da gledamo človeka kot dinamično, dejavnQ bit je, ki se odlQča za akcijo edinole, če 050 za to dovolj mQčni tudi afektivni (čustveni) razlogi. To je tlTebapri našem delu in pri vseh metQdah upQštevati. Izmed vseh metQd je najbolj uspešna metoda demonstracije in diskusijska metoda pQsameznikov ali manj'še skupine, čeprav ne mQremo opustiti tudi pripQvedne meto de oziroma predavanja. Ni treba poseťej utemeljevati, zakaj je diskusijska metoda najboljša, posebno če je v pQvezavi 'z demQnstracijsko. Pri takem načinu je namreč najlaže dQseči dober Kontakt in čustveno zainteresiranost pQslušalstva. Pripovedno metodo pa bomo izboljšali, če bomo predavanja spremljali z nazornimi sredstvi in "diskusijo. Zelo dobra je pri nas še vse premalo vpeljana metoda el~skurzij. Manjša sku- pina, ki se za posamezna vprašanja že zanima, skup aj Qbišče centre in si tam ogleda razne vzorne ustanove oziroma objekte: dobre gospodinjske šole, otroško šolsko kuhinjo, dQbrQ opremljene zavode za napredek gospQdinjstva, ,razne razstave, posestva, zlasti zelenjavne in sadne vrtove, sušilnice itd. Sredstev, ki si z njimi lahkQ pQmagamQ pri raznih metQdah, pQzna mQ- derna tehnika sicer dQVQlj, Qd tiskane besede pa do vseh najmQdernejših audiQvizualnih sredstev, vendar ne smemQ pri tem pozabljati na preproste pri- pQmQčke, ki 050' dQsegljivitudi v najskrQmneje opremljeni posvetQvalnici. Pri- prava in uporaba našega QsnQvnega prQpagandnega vzgQjnega materiala za- . služi večjQ pozQrnQst, kQt je je bila deležna dQslej. Materialna sredstva za nabavQ vzgQjnih sredstev 050 majhna, kvaliteta je včasih slaba in tudi čas, kadar jih uPQrabljamo, .ni vselej primernQ izbran. VzemimQ na primer letake, ki 80' pri has nafbQlj razširjenQ vzgQjno sredstvQ. Večkrat nisQ prav nič pri- vlačni in tO' zaradi suhQparne vsebine in slabe Qpreme. Ker pa spadajQ med prVQzdravstvenQvzgQjno čtivo, bi mQrali' pri njihmisliti na opremo z dobrimi ilustracijami. Tudi naj bi po možnósti uporabilibarvnitisk: intrpežnejši papir v zložljivi, zgibani obliki. To velja 'zlasti .za letake, ki" obravnavajo ,snov v kQmpleksni oblíki. Prav tako bi kazalo uvesti ilustrirane brošure s. kratkim 119 oziroma jedrnatim tekstom kot predhodno stopnjo za prebiranje obširnejših knjig. Zgolj delitev letakov-lističev nam je pokazala, da večinoma ni dosegla svojega smotra. Njih vsebina utegne sicer vplivati vzgojno, vendar pa težko, da hi bila sprejeta. Ar,gumenti navadno niso dovolj močni, da bi že sami brez predhodnega pouka oziroma žive besede spremenili mišljenje posameznika. Za dober primer nam v tem pogledu služi mariborski otroški dispanzer, ki je izdal posamezne recepte dojenčkove prehrane v obliki raznobarvnih letakov. Le-te delijo v ustanovi ali ob priliki hišnih obiskov, torej takrat, ko je mati za stvar že pridobljena. Zelo pogrešamo kompletov za higienske razstave, ki jih zavoljo dragega in tudi le od časa dO.časa uporabljivega materiala ne more imeti na zalogi manjša zdravstvena enota. Pač pa bi morala imeti možnost, da si ga sposodi. 1z navedenega sledi, da uporabljamo pri zdravstvenovzgojnem delu razne vzgojne metode in sredstva, ki jih moramo med seboj kombinirati. Od zdrav- stvenega prosvetitelja je odvisno, kako se bo 10tH posameznih vprašanj. Ker v naši zdravstveni vzgoji težimo za tem, da ljudi prvič usposobimo in nato iz- zovemo njihovo akcijo, si moramo pri izbiri metod in sredstev biti v svesti starega kitajskega aforizma, ki pravi: »Če slišim, pozabim, če vidim, si za- pomnim, ko naredim, šele takrat znam!« ZAKLJUČEK Da bi otroške zdravstvene ustanove izpolnile vlogo zdravstveno vzgojnih centrov in postale resnično žarišče zdravstvene prosvete, je torej potrebno: 1. Vsaka ustanova aH zavod naj si v okviru svojega delovnega področja določi ustrezen program zdravstvene vzgoje, koordiniran s programi ostalih sorodnih ustanov. 2. Te programe je potrebno vskladiti tudi z delom množičnih organizacij in društev. Tako bodo naše ustanove in zdravstveni delavci zagotovili ternu delu strokovno višino, politične in družbene organizacije pa bodo z usmer- janjem in mobilizacijo množic to delo vključile v splošne napore za dvig matedalne in kulturne blaginje naše družbe. 3. Družbeno upravljanje bo omogočilo še nadaljnji napredek 'zdmvstveno prosvetnega dela in dosego še večjih rezultatov. S pravilnim delom družbeno upravnih organov in od svetov za prosveto in zdravstvo pa do upravnih odborov - bo dana možnost, da se za to nalogo pridobi in aktivira vse širši krog državljanov. Vsekakor bo tem ustanovam tudi laže zagotoviti potrebna sredstva. Tako bo zdravstveno vzgojno delo prerastlo v široko družbeno akcijo, v široko družbeno skrb za zdravo rast otroka. LITERATURA: Dr. Marijan Ahčin: (Vestnik Glavnega odbora RK Slovenije šit. 1., 2., 3., leto 1955) . Dr. Dušan Reja: "Zdravstvena prosveta« (skripta CHZ 1954). - Zbornik članaka o zdravstvenom odgoju (preveo i uredio Leo Barič). - Prvi izveštaj komisije ekspe- rata za zdravstveni odgoj naroda (Svetska zdravstvenaorganizacija OZN). - Gra- divo s konferenc in posvetov medicinskih sester. - Statistični podatki Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani. 180 Prirojene okvare stopa I Pro f. dr. B og d a n Br e cel j Med številnimi anomalijami skeleta srečujemo pri nas prav često ,raznovr'" stne prirojene deformacije na stopalih. Zanješe nimamo ustreznega izraza niti v naši medicinski terminologiji niti v ljudski govorici. Od preprostih ljudi zvemo, da se je otrok rodil s »krivimi nogami« in pri pregledu običajno ugotovimo, da gre največkrat za prirojeno okvaro stopal - z latinskim imenom nazvano » Pes e q u i n o - var u s «. Uvrstili srno jo na drugo mesto, takoj za prirojenim izpahom v korku tudi zaradi tega, ker jo štejemo pri nas za drugo najpogostnejšo prirojeno okvaro skeletnega sistema. - V principu veljajo zanjo prav tako vsa osnovna načela zgodnjega razpoznavanja in zgodnjega zdravljenja kot za izpah v kolku in druge prirojene deformacije in jih zato ne bomo ponavljali. Preostaja nam kratek opis deformacije same in pa posebnosti v metodiki njenega zdravljenja, kakršno danes na splošno uporabljamo. Pes equino - varus je v nasprotju s prirojenim izpahom kolka mnogo po- gostnejši pri dečkih kot pri deklicah, dedno osnovo pa zasledimo pri tej okvari veliko redkeje kot pri prvi. Danes prevladuje mnenje, da so vzroki v večini primerov mehanični in jih moramo iskati v pomanjkanju plod:t;le vode, v prisilni drži plodovih ekstremitet, v pomanjkanju njihove aktivne gibljivosti - skratka v neki mehanični oviri, ki je nastopila pri sicer zdravem zarodku med njegovim nadaljnjim razvojem v maternici. Zelo verjetno je, da so infek- cije, napori in travme med nosečnostjo pogosto vzrok za nastanek takih me- haničnih ovir, ki so seveda toliko bolj usodne, kolikor prej nastopijo. Tako vidimo, da utegne biti ekvino - varus ob rojstvu komaj naznačen in ga kvečjemu lahko uvrstimo med anomalije drže, ki jih z lahkoto kori- giramo, zopet drugič pa je deformacija v polni meri izražena, zatrjena in kljubuje vsakemu poskusu korekcije. Po tem, v koliki meri je deformacija ob rojstvu izražena in zatrjena, lahko do neke mere tudi sklepamo, kdaj med plodovim življenjem v mater- nici je nastopil mehanični insult, ki je zavrl in preusmeril normalno rast stopala ter povzročil ternu ustrezno bolj ali manj hudo deformacijo. Že iz slike vidimo, da ekvino - varus ni enostavna okvara in da tu ni prizadet le en sam sklep, kot n. pro pri izpahu v kolku. Stopalo je od skočnega sklepa navzdol v celoti deformirano; prizadeti pa niso le številni sklepi, marveč prav tako tudi mišice, kite in vezi, kar daje deformaciji značilni videz skr- čenosti (kontrakture) mehkih delov. Poudariti je treba celo, da je naša pozor- nost obrnjena - vsaj v pričetku - predvsem na kontrakturo mehkih delov in na njeno čimprejšnjo korekcijo, kajti skelet stopala je običajno v tej rani dobi še neokvarjen, mehka, hrustančasta zasnova bodočega okostja .še ni defor- mirana. Pri natančnejšem opazovanju novorojenčka s »krivimi nogami« ne bo težko ugotoviti, da je ekvino - varus pravzaprav iz štirih komponent sestav- 'ljena deformacija in da je okvara v svoji končni obliki pač rezultat le-teh: 1. Zaradi ikontrakture Ahilove kite je stopalce i z t e g n jen o, tak otrok bi pozneje hodil po prstih in peta se ne bi nikdar dotaknilatal. To komponento imenujemo e q u i n u s, kar pomeni konjsko nogo. 181 Slika 1. Takšna je prirojena deformacija stopal pri novorojenčku, ki jo nazivamo »Pes equino - varus«. Kot vidimo, stopa li nista deformirani niti v enaki meri niti v enaki smeri. Desno stopalo je iztegnjeno in zvrnjeno nav'zven, leva- pa zvrnjeno navzven in skrčeno 2. Stopalce je nadalje z v r n jen o n a v z ven in otrok bi moral hoditi po njegovem zunanjem rohu in po zunanjem gležnju, ne da bi podplat spl oh mogel uporabljati. To komponento imenujemo var u s, pri čemer je mišljen kot, ki ga tvori zvrnjena petnica z vzdolžno osjo krače, kar nam postane vidno, če opazujemo stoječega bolnika od zadaj. 3. Tudi pod o 1ž n a o s s top ale a samega je u k r i vIj e n a n a - v z not e r in zaradi tega je okvarjeno stopalo krajše in širše od zdravega. 4. Končno opažamo neredko spremembe tudi na vzdolžnem stopalnem loku. Tega, kot znano, še ne vidimo pri novorojenčkih zaradi razvite podkožne maščobe na podplatu. Za ekvino-varus pa je značilno, da je stopalni lok pre- komerno visok in nart zaradi tega močno izbočen. Omenjene komponente so izražene v vsakem posameznem primeru v večji aU manjši meri in v različnih medsebojnih kombinacijah. Celo pri prav istem otroku pogosto opažamo na eni strani močneje izraženo to, na drugi strani zopet drugo komponento, kar ustvarja na prvi pogled videz, kot bi 182 SHka 2. Pes equino- varus zdravimo s postopno ročno redresijoin z etapno korekcijo v mavcu. Na sHki vidimo korektivna mavčeva povoja, ki ségata do sr~dine stegna imeli pred sehoj povsem različne vrste deformitet. Tu in tam p~se primeri, da je pri otroku, ki se rodi z okvarjepo ekstremiteto, izražena ena sama od naštetih kompopent in je stopalo deformiran() le v eno smet. Vl=ndar so ti primeri izjemni. . . . V nasprotju s prirojenim izpahom kolka nam zgodnje odkrivanje in raz- poznavanje ekvino-varusa ne dela nikakih težav. Deformacija je takoj pri rojstvu vidna in tudi za laično oko ne more hiti dvoma, da gre za p r i r o- jen o o k var o, k i z a h t e vat a k o jš n jez dra v 1jen j e. Način zdravljenja, ki ga danes uporahljamo za ekvino-varus, pa se hi- stveno razlikuje od načina, ki smo ga spoznali pri izpahu kolka. Tu namreč z enkratno repozicijo in za tem imohilizacijo v mavcu ne hi ničesar dosegli. Ker je ekvino-varus iz več komponent sestavljena deformacija, kjer sopriza- deta domala vsa tkiva stopala, tudi zdravljenje ni končapo z enkratno inter- vencijo, ampak ga izvajamo postopoma daljšo, doho. Bistvo zdravljenja je v tem, da z ročno redresijo ko~ig1ramo eno kompo- nento za drugo, pričenši vselej pri obeh najhujših in to sta varus in ekvinus. Stopalce redresiramo v začetku po dvaluat, na dan, pri čemer ne uporabljamo toliko silo kat vztrajnost in se zadovoljimo z majhnimi uspehi. Preko noči povijemo ekstremiteto z redresijskim povojem in tako ohdržimo doseženi položaj do naslednjega dne. Ko smo ohvladali prvo zatrjenost in je deformacija postala nekoliko »mehkejša«, nadaljujemo zdravljenje z redresijskimi mavčevimi povoji" ka- kršne vidíma pa sliki (2). Te menjamo na 7 do 14 dni, pri čemer polagoma 183 Slika 3. Po končani prvi etapi zdrav~jenja je deformacija korigirarna, vendar dose- :i!:eni uspeh. ni trajnega značaja. Stopali lahko obdržimw v korigiranem položaju le, če nad.aljujemo z redresijskimi vajami, z nošenjem vložkov in s pravilnim obuvalom povecuJemo korekcijo pri vsaki naslednji imobilizacijí. Da bi dosegli popolno redresijo in da bi odpravili zadnjo sled kontrakture mehkih delov, moramo prizadnjih imobilizacijah v mavcu celo preiti v hiperkorekcijo. Na vprašanje, koliko časa traja tako zdravljenje, je odgovor lahek: do- kler nima stop alce normalne oblike in dokler te oblike tudi ne obdrží. V dokaz, da srno dosegli resnično popolno korekcijo, nam služi naslednji poizkus: Z iglo se dotaknemo otrokovega podplata; otrok pri tem reflektorno umakne stopalo in napravi aktiven gib v smislu redresije .. - Ta etapa zdravljenja traja različno dolgo, to je odvisno pač od stopnje deformacije ob rojstvu, običajno pa je zaključena v nekaj mesecih (sl. št. 3). Pripomniti pa moramo, da ne uspemo vedno z zgolj konservativnimzdravlje- njem in da je včasih kontraktuTo ,Ahilove kite potrebno zdraviti operativno. Kritična faza vzdravljenju te okvare pa nastopi tedaj, ko srno dosegli popolno korekcijo in ko na stopalcu ni več opaziti sledov deformacije. Na 184 Slika 4. Takšen je "Pes equ.ina - varus« pri odrasL'em čLoveku. Deformacija je tolikšna, da sUna otežkoča hojo, povzrača pri tem močne boLečine inonesposa'blja človeka za večino poklicev. Korekcija je do neke mere možna le z operacijo prvi pogled zveni to nekoliko nenavadno, celo neverjetno. Kaj naj bi bilo J-:ritičnega še potem, ko je zdravljenježe uspešno zaključeno? Prvo, kar mOiI'amov tem pogle<;luvedeti, je to, da s tem zdravljenje še daleč ni končano, zaključena je šeleprva etapa, z dr a v 1jen j e p as e mor a v d r u g i obl i k i nad a 1jev a ti, v sed o.k 1er o t r o k r a - st e: Uspeh, ki Smo ga dosegli, je zelo kratkotrajen, če ne aadaljujemo z ortopedskogimnastiko,z vztrajnimi redresijskimi vajami, z nošenjem vložkov in pravilnega obuvala, Če vsega tega redno ne iz.vajamo., se deformacij·av nekaj.mesecih brezizjeme povrne. Ko smo torej obvladali deformacijo in je stopalc"e zadobilo svbjo fizio- loškoobliko, ki je prvi pógoj za nadaljnjonormalno rast tako skeleta kot mehkih delov, tedaj je naša naloga, da prepričamo starše oz. reditelje otrok, 185 da je za ohranitev daseženega rezultata patrebna še nmoga truda in vztraj- nasti in da je ta adslej naprej v njihavih rakah. Kritična srna imenavali ta faza zdravljenja zatO', ker naS izkušnja uči, da imama v barbi z defarmacija pavečini večuspehav kat pa v barbi z miselnostja staršev. Večina hudih in najhujših primerav, ki jih zdravima, sa namreč recidivi, sa primeri, ki sa bili pa kančani prvi etapi zdravljenja adpuščeni damav z navadili glede zdravljenja in panavnih rednih pregledav - pa se tega žal nisa držali. Usada takih zanemarjenih primerav je v paznejših letih nadvse tragična. Na sIiki (4) vidima, dO'kakšne stapnje se defarmacija razvije; če je pravočasna ne pričnema zdraviti inče s tem zdravljenjem ne nadaljujema dO'kanca rastne periade. Na primeru prirajene akvare »Pes equina-varus« srna taka spaznali paleg a s n a v ne za h t e v e č i In P rej š n j ega z cl r a v I jen j a, ki velja za vse kangenitalne defarmitete, še drug princip, ki zahteva n e p rek i n jen a nad a I jev a n jez dra v I jen j a, v sed ,ak I e r· a tra k n e a dra s t e , kar edina mare preprečiti panavitev defarmacije. Na tem primeru srna nadalje spaznali, da naše nalage pri zdravljenju prirajenih akvar ne bama mogIi v palni meri izvršiti, če ne bama pridabili za sadelavanje tudi staršev. Tolmač in pO'sredniiknovih spaznanj in principav na tem sektarju zdravstva pa mara pastati medicinska sestra na terenu. OsnoV-na na revmatizma predvsem pa balezen )li v telesu pač Sa' Ta = argane., Vendar sa pa ;klepih, na srcu in na oleznih« nasplah tudi O' , ki taka nastajaja, pa ~v, revmatični artritis, Revmatizem je pri lahnih vezivnih tkiv, ~ tkiva sa lahka samasta: revmatična dagajanja živčnem tkivu, zatO' gOl sklepnem, srčnem, živč rečema tudi: revmatič karditis, nevritis itd. Glede na ustraj in lega lahnega vezivnega tkiva paznama sicer v revma- tičnih dagajanjih različne spremembe, vend ar sa asnavna dagajanja v bistvu pavsad enaka. Med celice pranica teka čina in jih nekalika razklene. ZatO' celice na ta aškadba odgavarjaja z brstenjem in se namnažija. Med nje pa se vrineja, kat pri vsakem vnetju, bele' krvničke. Taka asnavna revmatična sprememba lahka prizadene neka tkiva v celati ali pa sama v pasameznip vnetnih žariščih, razsejanih v kakem tkivu ali arganu. Glede na ustraj tkiva, v katerem se izvrši sprememba, inglede na argan, v katerem spremenjeno tkiva leži, nadalje glede na razvaj »revmatične balezni« same (marbus rheu- maticus) lahka spremembe pavsem preideja, lahka pa se vse dagajanje več ali manj zabrazgatini. ZatO' seveda se veziva pa navadi skrči' in je delavanje tistega argana matena, zlasti če je vse balezenska dagajanje dalgatrajnejše in se panavlja. 186 ših letih nadvse tragična. razvije; če je pravO'časna laljujema dO'kanca rastne : srna taka spaznaU paleg vIj e n j a, ki velja za hteva n e p rek i n jen a 'atrak ne adraste, da je za ohranitev daseženega rezultata patrebna še mnogatruda in vztraj- nasti in da je ta adslej naprej v njihavih rakah. Kritična srna imenavali ta fáza zdravljenja zatO', ker nas izkušnja uči, da imama v barbi z defarmacija pavečini večuspehav kat pa v barbi z miselnastja staršev. Večina hudih in najhujših primerav, ki jih zdravima, sa namreč recidivi, sa ---~ ,i prvi etapi zdravljenja adpuščeni damav z n mavnih rednih pregledav - pa se tega žal nis~ Usada takih zane Na sUki (4) vidima, de ne pričnema zdraviti i periade. Na primeru prira asnovnezahtev vse kangenitalne defe nadaljevanje ze kar edina mare prepr Na tem primeru e nalage pri zdravljenju prirajenih akvar ne ·Lv.uv ,uV5" v pv••••••• ~••• ~•• .;iti, če ne bama pridabili za sadelavanje tudi staršev. Tolmač in pO'sredniik novih spaznanj in principav na tem sektarju zdravstva pa mora pastati medicinska sestra na terenu. Osnovna načela O preprečevanju revmatizma pri otrocih Doc. d r. M a r i j A v 'č i n Revmatizem je pri atraku balezen vsega telesa, predvsem pa balezen lahnih vezivnih tkiv, ki ji'h utegne prizadeti, kjer lwli v tel~su pač sa. Ta tkiva sa lahka samastajnáali pa vključena v dalačene ar,gane. Vend ar sa pa revmatična dagajanja najbalj vidna in izrazita na sklepih, na srcu in na živčnem tkivu, zatO' govarima razen a »revmatičnih baleznih« nasplO'h tu di O' sklepnem, srčnem, živčnem revmatizmu itd. Baleznim, ki taka nastajaja, pa rečema tudi: revmatična vnetje sklepav, srca, živcev, revmatični artritis, karditis, nevritis itd. Glede na ustraj in lega lahnega vezivnega tkiva paznama sicer v revma- tičnih dagajanjih različne spremembe, vendar sa asnavna dogajanja v histvu pavsad enaka. Med ceUce pranic a tekačina in jih nekaUka razklene. ZatO' celice na ta O'škadba 'adgavarjaja z brstenjem in se namnažija. Med nje pa se vrineja, kat pri vsakem vnetju, hele' krvničke. Taka asnavna revmatična sprememba lahka prizadene neka tkiva v celati aU pa sama v pasameznip vnetnih žariščih, razsejanih v kakem tkivu aU arganu. Glede na ustraj tkiva, v katerem se izvrši spremetnba, in glede na argan, v katerem spremenjena tkiva leži, nadalje glede na razvaj »revmatične balezni« same (marbus rheu- maticus) lahka spremembe pavsem preideja, lahka pa se vse dagajanje več aU manj zabrazgatini. ZatO' seveda se vezivo pa navadi skrči' in je delavanje tistega argana matena, zlasti če je vse balezenska dagajanje dalgotrajnejše in se panavlja. 186 Vprašanje je torej, kaj pravzaprav povzroča revmatizem in zakaj pride do razvoja revmatičnih sprememb v posameznih organih. Za zdaj zdravstvo na ta vprašanja še ne more povsem točno in zanesljivo odgovoriti. Vendar pa je dokaj jasnih namigov, v kakšne vzročnezveze bi lahko dajali nastanek in razvoj revmatičnih bolezni. Predvsem opazimo, da igrajo pri nastanku revmatičnih bolezni važno vlogo dvojni činitelji, in sicer tisti, ki sprožijo bolezen, in tisti, ki ji utirajo pot. Ce namreč opazujemo nastanek in razvoj revmatizma pri otroku in se vprašamo, kaj vse hi utegnilo :biti s to boleznijo " zvezi, tedaj skoraj vedno zlasti v krajšem razdobju neposredno pred prvimi znaki revmatizma ugoto- vimo močnejšo oku:hbozgornjih dihalnih poti. Tako zlasti, da je otrok, recimo, pred nekim določenim časom prebolel močnejšo angino, vnetje žrela, nahod ali vnetje ogrla in sapnika, skratka vse to, Kar pri nas večinoma napačno imenujemo »močan prehlad«. Tudi je značilno to, da je revmatizem ,bolezen hladnih mesecev, zlasti jeseni, zime in zgodnje spomladi, ko prehladi lahko utirajo pot raznim okužbam. Pri otrocih, ki so pred prvimi pojavi revmatizma imeli v zgornjih dihalnih poteh take. spremembe, skoraj vedno najdemo v brisu žrela posebno klico, ki jo imenujemo h e mol i t i čni str e p t o k ok. Klico poznamože kot povzročiteljaškrlatinke. Zdi se, da ta klica izzove samo neko preobčutljivost, in sicer na podoben način, kakor da bi »cepila«. telo in v njem povzročila proti sebi naperjeno dejavnost. Telo namreč se njeni nase- Htvi upira in začne stvarjati posebno preobčutljivostno stanje. Da bi pa pri- zadevanje v tej smeri bilo uspešnejše, tel o pritegne k delu tu di rahlo vezivno tkivo, v katerem je ta dejavnost najizdatnejša. V novejšem obdobju zdravstva so odkriH, da je ta preobčutljivost, ki nastane ob izstopu tekočine med vezivno tkivo, posledica nereda v delovanjuin sodelovanju žlez z notranjim izloČa- njem, zlasti pa nereda v medsebojni'h odnosih in povezavi med možganskim podveskom (hipofizo) in nadobistno žlezo (suprarenalnožlezo). Pravijo, da se ves ustaljeni red in vse sozvočje med obema skupinama hormonov nekako »pretrese« in da se vse dotlej ne vzpostavi sodelovanje in red, dokler trajajo znaki revmatizma. Zato naj hi hno zdravilno, če z dovajanjem omenjenih hormonov zopet vzpostavimo ravnotežje. Prav tako nas vzrokom revmatizma na sled vodijo tudi ugotovitve, da se pri otrocih in tudi pri odrasHh bolezen razvije, če bezamo v razna kotišča, kjer je omenjeni streptokok. Tako n. pr., če izdiramo zob, ki je dolgo časa gnil ob korenu, ali če izrežemo mandeljne, zlasti če so ti bili ob posegu v sredini šegnojni. Glede na brzino, s katero nastajajo opisane spremembe, se lahko otroku revmatizem pojavi aH takoj po sprožitvi aH pa v nekaj tednih po sprožitvi vzrokov za nastanek revmatičnih dogajanj. Poleg činiteljev, ki bolezni sprožijo, imamo,še podlage, ki jim utirajo pot. Take podlage pa so zlasti vzrastni Hk otroka in njegovo dedno obeležje, nada- lje otrokova starost in njegove življenjske okoliščine. Vzrastni lik otroka, ki se nagiba k revmatizmu, je dokaj enak vzrastnemu liku otroka, ki se nagiba k tuberkulozi. Tak lik otroka lahko torej imenujemo tudi revmatično-tuberkulozni vzrastni lik. V naših krajih 50 to večinoma večji, srednje krepki otroci, živih kostanjevih aH sivomodrih oči, tudi bolj modrih beločnic z .dolgimi metlastimi trepalnicami. Taki otroci imajo veči- noma večje mandeljne in pogostnejša vnetja v žrelu. Njihova koža je veči- noma bolj bela ali sivohelkasta in kaže dokaj ohlapno podkožje. Zobje, zlasti 187 zgornji sekalci, 50 veliki, močno beli in lopatasti. Tako vzrastel otrok je nekak slabič v svojem rahlem vezivnem tkivu. Zato je 5prejemljiv za revmatična dogajanja, če poleg sprožitvenih vzrokov deluje še tako imenovano družinsko nagnjenje k revmatičnim boleznim. Mnogokratnamreč pri revmatičnem otroku v zgodovini bolezni zasledimo, da je kdo od domačih, zléťsti kdo od roditeljev bolehal za revmatizmom. Zdi se, da se ta rodbinska in tudi dedna podlaga lahko prenaša iz rada v' rod, zlasti če za njen' obstanek ali nadaljnji razvoj ostajajoživljenjske' razmere neizpremenjene. Revmatizmu 80 lahko,razvojna podlaga torej tudi posebne, zlasti neure- jene življenjske razmere, v katerih živi otrok. Te razmere so torej iste, kot srno jih navedli tudi med pogoji za nastanek in razvoj tuberkuloze. To so: 'slaba, vlažna stanovanja, neizdatna in nepravilna hrana, slaba obleka in obut ev itd. Vend ar pa vsestranska blaginja ni še nobeno poroštvo; da se bolezen ne bi razvila. Prav tako se nagi-bajo k revmatizmu otroci tudi že po svoji star06ti in spolu. Dečkov zboli manj kot deklic, revmatizem se ne pojavlja pri dojenčkih in le redkokdaj ga najdemo že ob drugem letu. Okrog 10. leta ga je med otroki največ. Revmatizem torej dandanes ni le bolezen starih ljudi, temveč tudi bolezen otrok. Povsem napáčno je torej naziranje, cla je revmatizem preclvsem bole- zen odraslih. Zato so zgrešeni tudi vsi preprečevalni prijemi, ki šele pri odraslemčloveku skušajo izkoreniniti to clrugo, za tuberkulozo največje druž- beno bolezensko zlo. Preprečevanje je namreč uspešno edinole, če pričnemo z njim že pri otroku. Po vsem svetu na:glašajo, da se revmatizem pričenja čedalje bolj v otro- ških obdobjih in to tem prej, čim ugodnejše so razmere za razvoj revma- tizma, ki je do neke meje prav tako »socialna« bolezen kakor tuberkuloza. Za razvoj revmatoz so ugodni namreč skoro isti zunanji pogoji kakor za raz voj tuberkuloze: slabél;, temna, vlažna in hladna stanovanja, nezadostna in nepra- vilno sestavljena hrana, zlasti pomanjkanje beljakovin, nezaddstna obutev in obleka, pa tudi neurejeno in slabo negovano zobovje, stalna vnetja žrela, preutrujenost in zdelanost, tako živčna kot telesna. Da bi se revmatoze med otroki izkoreninile, je' potrebno predvsem: 1. Izslediti vsa začetna revmatična obolenja' sklepov, srca ali živčnega tkiva pri otrocih. Zato moramo na vsehmestih in po vseh ustanovah otroške zdravstvene mreže opozarjati na pereče vprašanje revmatizma pri otrocih in s tem doseči, da se bolezen pravoča'sno razpozna in otroci napote na uspešno zdravljenje. Pri vsakem razpoznanem primeru revmatizma pa se moramo tudi prepričati, kakšno je okolje, v katerem je otrok ~bolel. Storiti moramo vse, da se to Okolje hitro, uspešno in zlJ.dostrio uredi, tako da 'bo otroku neškod- ljivo, ko se bo ozdravljen aH okrevajoč vrnil v isto sredino, največkrat v domačo hišo. Brez take ureditve otrokove okolice so hrez uspeha vsa priza- devanja, da bi zatrli revmatizem. Kajti največ revmatičnih otrok umre ne po prvem oibdobju bolezni, temveč po - ponovitvi, do katere pride zaradi neugodnih vplivov istega neizboljšartega okolja, v katerem je otrok zbolel. 2. Revmatičneotroke je treba čim dalj zádržati v bolnišnicah in storiti vSe, da setemeljito pozdravijo in po bolezni hldi okrevajo. Okrevajo pa lahko tudi v pos'ameznih okrevališčih za revmatične otroke, ki močn'o razbremenju- jejo 'otroške bolrtišnice. Ko pa otrociodidej o spef v dOll1ačooskrbo, jih moramo 188 bolezen ponovila, ali druge okvare in po- nadzorovati, če jim mordaq]:e, preti nevarnost, dq bi se če se revmatozam, zlasti srčnim, niso morda pridružile škodbe srca. " .' , ' 3. S stalnim pregled'Ovanjem 'Otr'Ok,zlastišolarjev, če je njih žrelo zdravo, če imajo angino, gnilo zobovje, vnetje na žrelnici itd., ugotovim'O dostikrat oSnovne vzroke revmatičnih obolenj. In ne smemo ostati samo pri ugotavlja- nju nevarnosti - slediti mora na vsak način ,tudi zdravljenje: to je odstra- nitev vzroka bodisi z ureditvijo zobovja, z zdravljenjem mandeljn'Ov in žrel- nice ali z njihovo odstranitvijo. 4. Za otroke, ki jih bo treba zdraviti leta in leta, je treha urediti posebno ustanovo, ki ni bolnišnica, temveč nekaka šola za dolgotrajne bolnike, ki v njej ne izgubljajo najboljših let za učenje, temveč si pridobivajo vse potrebno zna- nje in spretnosti, kolikor jim to dovoljuje njihova bolezen. Seveda ne gre brez sodelovanja zdravstvene oblasti ter staršev in tudi otrok samih. Starši so predvsem dolžni sodelovati pri urejevanju sploš~ega okolja za svoje otroke, v zdravstvenem pogledu pa ne gre brez njihovepomoči pri izsleditvi zgodnjih oblik revmatizma, ki so povsem ozdravljive, toda le zgodaj in ob prvovrstni strokovni pomoči. Starše na t~renu moramo opozarjati na sledečih 6 dejstev, ki nam pomagajo odkrivati zgodnje oblike revmatizma: 1. 'Trganje po udih, mišicah, v glavi ni samo navaden »prehlad«, ampak je pri otrocih lahko mnogokrat začetno aH pa že napredovano revmatično vnetje živcev ali mišic, pa tudi sklepov. 2. Otekli sklepi niso samo zaradi »izvinov« ali udarcev, ki bi jih otrok v strahu pred kaznijo tajil, temveč so mnogokrat revmatična vne~ja sklepov, pri katerirh je oteklina in bolečina prvi znak. 3. Utrujenost pri hoji in delu, zasopljenost, pomanjkanje veselja do otro- ških iger in s tem do družbe vrstnikov niso samo lenoba, temveč pogostokrat že znak precej resnih revmatičnih srčnih obolenj. 4. Nemir pri sedenju, nerodni in nespretni gibi rok,grda pisava, op0- tekava hoja, spakovanje, zlovoljnost. ali pretirano veselje, vse to ni samo otrokova zloba, temveč so lahko že začetki živčnega ali možganskega revma- tičnega obolenja, tako imenovanega .»vidovega plesa«. 5. Bolečine v treibuhu niso samo »pokvarjen želodec« ali »gliste«, temveč mnogokrat znak za začetni revmatizem aH celo že za prizadetost srca. 6. Bolečine v kosteh niso samo zato, »ker otrok raste«, lahko so to prave revmatične bolečine, ki iz začetno vnetih sklepov segajo v kosti. Da preprečujemo irevmatizem pri otrocih, dajemo staršem tele napotke: 1. Otroci morajo imeti zdravo zobovje in zlasti zdravo žrelo; gnojni in povečani, stalno vneti mandeljni so lahko vzrok za sprožitev revmatizma. 2."V stanovanju za otroke ni primeren prostor ob vlažni steni, prenizko na tleh, pod oknom, ki se slabo zapre, temveč pripada otroku najboljši pro- stor, ki je mogoč v danih razmerah. 3. Otrokova obleka mora biti zlasti v hladnih in vlažnih dneh topla in suha, prav tako njegova obutev. 4; V takem času inčé le mogoče vedno naj bo otrokova hrana ne samo zadostna, temveč po možnosti primerno sestavljena, zlasti pa ne enostranska. SirokO"'preprečeva.nje nástajanja in razvoja revmatizma pri otrocih je torej dokaj skupnostno vprašanje, v katerem je zdravstveni delavec samo eden izmed členov, mora pa biti najvidnejši in vsestransk'o aktiven. 189 Cepljenje z BCG Izbira oseb. Ugotavljanje alergije. Tuberkulinski testi D r. Zde n oka I v a nč ič - S Ll; i 1 a g y i V zadnjemčlanku a vlagi cepiva BCG v barbi prati tuberkulazi srna gavarili a neškadljivasti vakcine za človeški arganizem in njeni učinkavitasti, kar vse apravičuje široko uparaba tega dragocenega in uspešnega 'preventiv- nega sredstva. Preden preidema na izhira subjekta, ki ga nameravama s cep- ljenjem zaš'čititi, in na ,samOotehniko cepljenja, je potrebna, da ,srna si na jasnem, kaj smema in česa ne maremo pričakavati ad cepiva. Ne pazabima! Absalutne, ta je papaIne adparnasti prati akužbi s tuberkulaza ne morema daseči. Tudi latentna primainfekcija, ki ja je večina izmed nas nekač neapazna prebalela, amagoča le relativna zaščita prati marebitni kasnejši panavni baci- larni agresiji. V splašnem pa taka pridabljena adparnost, ki je vezana na spre- menjena stanje reaktivnasti telesa, t. j. na taka imenavana alergija, že zadašča, da se arganizem ab panavni priliki okužbe nagla in uspešna brani ter na ta način izagne na stanku tuberkulaznega abolenja. Vselej in v vsakem primeru pa ni taka. Z'gadi se, da tudi taka pripravljen, tarej alergični arganizem klane ab panavni mnažični infekciji, zlasti če je aslabljen, izčrpan zaradi balezni, telesnega in psihičnega napaJ:'a, lakate, 'sk'ratka vseh faktarjev, ki kvarna vpli- vajana člavekava zdravje. Zata tudi ad cepiva BCG ne smema pričakavati absalutne zaščit,e prati tuberkulaznemu abalenju, temveč le tolikšno, kat ja lahka nudi srečna prestana primainfekcija. Tudi ta je nekaj! V današnjih živ- ljenjskihakališčinah, ka je srečavanje z bacilam tuberkulaze še nei~bežna in nihče ne mare naprej videti, kakšen ba patek virulentne akužbe, nam je zaščita, ki ja nudi cepiva BCG, nadvse dabradašla, čeprav ni absalutna, tarej staadstatna. Koga bama cepili? Razumljiva je, da bama skušalí zavaravati pred abalenjem predvsem najbalj agražena mla!iina, ta je dajenčke iÍl malčke da 3. in 4. leta, pubertetnike ad 12. da 16. leta in mladastnike ad 20. da 25. leta, kajti prav za ta starastna abdabja je tuberkulazfl zaradi svajevrstnega in naglega razvaja pasebna nevarna. Prednast bada seveda imelí atraci iz kontakta, saj jih ne moremo vselej in za trajno lačiti ad balezenskega izvara, ta je bolnega člaveka, ki je največkrat kdaad otrokovih staršev ali najažjih saradnikav. Prav taka bama cepili mladina, živeča v kalektivu, v jaslih, damovih igre in dela, všalskih in učnih zavadih, kasarnah ter delavnih kalektivih, kaj ti tuberkuloza je' mačno nalezljiva balezen! Najpametneje pa bi ravnali, če hi le ta tehnična tu di zmagli, da bi cepili prav vse asebe, ki se jih bacil tuberkuloze še ni latil, tarej vse nealergične (ki na tuberkulin ne reagiraja), kaj ti vsi ti in sama ti so patrebni zaščite. Res je, cla cepljenje ne mare škaditi alergičarjem, vend ar teh ne cepima, ker pri mnažičnem adbiranju asebza vakcinacija ne marema vselej prepaznati balnikav. Simptami evolutivnega tuberkulaznega abalenja namreč bi se lahka pamatama pripisavali vakcinalni kamplikaciji. Pastapek vakcinacije je vezan na 3 časavna abdabja, ki si druga drugemu sledija takole: 1. adbira aseb za preventivna cepljenje s pamačja ugatavljanja tuberku- linske alergije, 2. vnašanje vakcine za nealergičen arganizem, 190 3. kontrola cepljenih z ugotavljanjem nastale alergije in njenega trajanja {persistence). Vedeti moramo, da je po današnjem gledanju uspešno cepljen in verjetno tu di zaščiten le tisti organizem, v katerem nam je uspelo izzvati alergično stanje, ki ga na zunaj manifestira pozitivni tuberkulinski test. Imunost in aler,gija sta sicer dva različna pojava, ki sta pa večinoma vezana drug na drugega. Za zdaj sklepamo na imunost pri nekom šele tedaj, ko pri njem ugotovimo alergijo. Zaščita cepljenega se prične z nastankom alergije in traja po današnjem splošnem gledanju, dokler pač traja alergija. Tuberkulinski testi: Z imenom tuberkulin imamo v mislih filtrat in kon- centrat produktov spontane avtolize (posmrtnega razkroja) tuberkuloznih bacilov v miljeju, v katerem so vzgojeni. Razumljivo je, da imamo glede na sestavo tega miljeja, glede na vrsto in soj bacilov ter dolgost njihovega živ- ljenja in način njihovega uničenja razne vrste tuberkulinov. Naj na kratko omenim le tri, ki se dandanes najčešče uporabljajo. To 80 Kochov alt tuberkulin (= AT ali Old tuberculin = OTl, potem očiščeni tuberkulin (t. j. Purified protein derivat = PPD) in pa tako imenovana tuberkulinska pasta. Alttuberkulin je ,filtrat 6 do 8 tednov stare kulture bacilov tuberkuloze, uničenih z vročino. Kultura teh bacilov je vzgojena na govejem ali telečjem bu- jonu z dodatkom peptona, soli in glicerina, filtrat pa je koncentriran na dese- tinko prvotnega volumena. Snov je podobna gostemu temnorjavkastemu skupu jn pricr:-ejenajz mešanice kultur humanega ('/4) in bovinega (%) tipa bacilov. Poleg specifičnih bacilarnih beljakoviJn z antigeno lastnostjo vsebuješe nespe- cifične beljakovine iz bujona, v katerem so se kulture vzgajale. Te pa povzro- čajů včasih reakcije, ki so na moč podobne specifičnim in se napačno tolmačijo kot pozitivne. Očiščeni tuberkulin PiPD vsebuje le bacilarno beljakovino, ker se kulture vzgajajo na sintetičnem gojišču brez dodatka beljakovin. Priporočajo ga zlasti anglosaksonske dežele in se je dobro uveljavil pri množičnem ceplje- nju z besežejem. To je bel prašek, ki se top i v slani izotonični raztopini. Seveda pa je veliko manj stabilen kot r,aztopine, prirejene z alttuberkulinom. Tuberkulinske paste so namenjene perkutanemu testiranju. Prirejene so jz koncentriranega AT ali pa mešanice AT in PPD. Navadno vsebujejo pro- dukte razpadanja humanega in bovinega soja bacilov. Tuberkulinski testi: Po občutljivosti za tuberkulin ugotavljamo infekcijo s tuberkulozo, kot pravimo tuberkulinsko alergijo. Testi so: perkutani (aplici- rani na neledirano kožo) in transkutani (če vnašamo tuberkulin v kožo s po- močjo skarifikacije ali injekcije). . !Pri izbiri oseb za vakcinacijo lahko uporabljamo katerega koli od tuber- kulinskih testov, vend ar moramo vedeti, da vsi niso enako zanesljivi. Perkutani test: 1. Moro - Hamburgerjeva reakcija. Na kožo prsnega koša, lahno odrgnjeno z etrom, vtremo v premeru 5 cm s prstno konlco ali stekleno paličico kapljico koncentriranega tuberkulina ali tuberkulinske masti. Reakcijo čitamo tretji dan. Pozitivna reakcija pokaže na vsej površini, ki je bila v kontaktu s tuber- kulinom, drobne rdeče papule. Metoda ni zanesljiva, ker je subjektivnega značaja glede na jakost dr,gnjenja kože. 2. Morojev obližni test je zelo enostavna in zelo uporabljiva metoda. Na košček obližaštirikotne obHke iztisnemo iz tube kapljo koncentriranega tuber- kulina (količina naj ustreza približno glavici vžigalice). Obliž apliciramo na 191 kožo prshega koša. nad prsnico, pod klJučnico ali pri nemirnihotrocih v med- lopatični prostor. Po 24 urah obliž odstranimo. Reakcijo čitamo 3: dan. V tem času prepovemo vsako umivanje ali čiščerije kože. Pozitivna reakcija se po- javlja v drobcenih papulan, dvignjenih nad kožo, VČaSih fudi"mehurčkih, napolnjenih z bistro tekočino, zlasti pri močno ale'rgičnih otroclh.Ti mehurčki se izjemoma strnejo tudi v večji mehur. Samo rdečiéa kože kakor tudimanj kbt 3 papule še ne zadostujejo za pozitivno ocenitev 'rekkcije. Papule se jav- ljajo na no'rrnalnfalipordeli koži. V dvomljivih prirnetih si pri tohnaČenju reakcije pomagamo' na ta način, da lmžo lahno oďrgnemó z alkonolomaIi pa naročimo pacienta za naslednji dan, ko je reakéija jasrieJša. Če nam tu di to ne uspe, test ponovimo čez nekaj dni ali pa preidemo "na' drugega. Morojev obližni test je zelo enostaven, ne povzroča nobenih bolečin, zato starši in otroci radí pristanejo nanj. Rado se pa zgodi, "daotI'ocf prehitro odstranijo obliž ali pa ga starši prepozno snamejo.Morojeva izvedoa reakcije se dandanes zaradi svoje enostavnosti mnogo uporablja za prevakcinalno testacijo in je zanesljiva reakcijaza otroke do 10. leta starosti. Vollmer - Kfouri - Merieuxjev test je podobna metoda, le da uporablja suhi tuberkulin. Na večjem koščku obliža so tri krpice: dve namočeni v tuber- kulin in osušeni, ena - za kontrolo - pa lJ,amočena v glicerin in tudi osušena. Postopek je prav "tako enostaven. Kožo odrgnemo z etrom ali alkoholom, nato odstranimo zaščitno gazo nad krpicami in apliciramo obliž na kožo in ga pustimo delovati 48 Ul'. Reakcijo odčitamo po 96 urah. Pozitivni test tol- mačirno tako kot pri prej omenjeni metodi. Reakcija je nekoliko šibkejša od prejšnje. Učinkovitost je odvisna od starosti uporabljenega tuberkulina. Kutani test predstavlja klasična Pirquetova reakcija, ki je najstarejša od vseh metod. Originalna izvedba je sledeča: na zunanjo stran nadlakta ali podlakta napravimo s cepilno lanceto ,dva površna 0,5 cm dolga horizontalna vreza v razdalji najmanj 1 cm. Prvega le na očiščeno, suho kožo, drugega skozi kapljo tuberkulin~, ki smo jo predhodno kanilinanjo. Paziti moramo, da je prvi kontrolni vrez dovolj daleč od drugega, najbolje nad. njim, da tuberkulin ne bi oqtekal tudi na kontrolno mesto. Vreza morata biti površna, enako globoka in smeta izzvati le lahno krvavkasto sekrecíjo ledirane kože. Reakcijo čitamo po 48-72 urah. Rdečica in infiltrat v širini najmanj od 2 do 3 mm pomenita pozitivnost reakcije. Pri nas in v nekaterih sosednih drža- vah je v navadi drug način izvajanja Pirquetove reakcije s pomočjo tako ime- novanega Pirquetovega svedra. Na volarni (notranji) ali radia lni (palčevi) strani podlakta kanemo v razdalji 5-10 cm 2. kaplji alttube'rkulina. Sredino med obema kapljama s~arificiramo z 8-10 oorati Pirquetovega svedra. To mesto služi za kontrolo. S prav toliko obrati srvedra in isto jakost jo lediramo tu di kožo, skozi obe kaplji nanesenega tuberikulina. Reakcijo čitamo po 48 urah, še bolje dan kasneje. Pozitivna reakcíja se javlja v dveh rdečih papulah, medtem ko ostane kontrolno mesto neizpremenjeno ali pokrito s komaj vidno krasto. Važen je predvsem infiltrat, ki ga moramo ótipati (ocenitev s pogledom ne zadostuje) in mora v premeru iIíleti vsaj 5 rnm. Test je lahko izvedljiv in ne povzroča posebnihbolečin, razen tega so ga. ljudje že vajeni. Vendar se zadnje čase mnogo bolj uporabljajo perkutane metode. Tudi ni povsem zanesljiv, zlasti če bi ga pred cepljenjem uporabljali' samega. Lahko bi se nam zgodilo,. da bi cepili alergiča.rje, ki na to reakcijo niso reagirali. V pdmeru tuberkuloz'- hegaobolenja pa skoraj nikoli ne zatajL .. 19% Intrakutana reakcija (intradermalna). Reakcija Mantoux je mnogo bolj zanesljiva in' točna. 'ObčutÍjivosf te reakcije' se merlja. ~ koÍJ.centracijo up0- rabljenega tuberkulina. Tehnika je preprosta, mora pa biti zelo precizno izve- clena in je za to potrebna izvežbanost. Izvajamo jo takole: Kožo na volarni aH radialni strani podlakta naprej očistimo z ,alkoholom ali etrom. Nato i1\jici- ramo desetinko določene raztopine tuberkulina s tanko ca. 1 cm dolgo iglo s kratkim ustjem. V ta namen uporabljamo brizgalke s specialno graduacijo v desetinkah ccm. Injicirati moramo strogo v kožo, nikakor ne pod kožo, kar zlasti pri dojenčkih ni vselej lahko. Pravilnost izvedbe nam potrdi bela papula v premeru 5 mm, s površino, ki po videzu spominja na kožo pomaranče. Občutljivost za túberkulin je na splošno zelo različna. Odvisna je od starosti infekcije, od klinične slike morebitnega tuberkuloznega obolenja in pa osebne nagnjenosti posameznika k burnim (hiperergičnim) reakcijam. Če uporabljamo izključno te vrste testacijo, moramo pričeti vselej z manjšimi količinami tuiberkulina, da se izognemo pretiranim reakcijam. N. pro z 1 sto- finko mg, ki jo -V primeru negativne reakcije zvišamo čez 6-8 dni na 1 desetinko in končno po prav tolikšnem časovnem razdobju na 1mg. Upo- rabljena doza 1mg z negativno reakcijo praktično izključuje okuženost z bacili tuberkuloze. Omenjenim količinam ustrezajo raztopine 1 : 10000, 1 : 1000 in 1 : 100, ki jih vedno pripravljamo sveže. Za razredčenje nam služi destili- rana voda ali fiziološka raztopina. Doza 1 stotinke mg približno ustreza po zanesljivosti reakcije perkutanemu aH kutanemu testu. Zato l,áhko prvo test i- ranje zamenjamo za eno izmed teh metod. Na splošno so dojenčki za tuber- kulin manj občutljivi kakor starejši otroci in lahko brez skrbi začnemo z desetinko mg. Reakcijo čitamo čez 72 ur. Pozitivna reakcija se javlja z rdečico in infiltratom, ki je glavni znak pozitivnosti. Premer infiltriranega dela variira s stopnjo alergije in koncentracijo tuberkulina. Doseči pa mora najmanj velikost 5 mm. Trambustijeva aH tako imenovana finska tuberkulinska reakcija: je prav- zaprav modificirana intradermalna reakcija. Obstoji v tem, da, se koža perfo- :rira z debelo iglo, namočeno v tuberkulin. Sohier je izboljšal to metodo na ta način, da je skonstruiral avtomatično penetracijsko iglo, ki vnaša v kožo določeno količino tuberkulina. Pozitivna reakcija je podobna intradermalni reakciji, ki jo dosežemo z 1mg tuiberkuHna. Gre torej za močno reakcijo in pri množični odbiri za cepljenje ni priporočljiva. Raztopine tuberkulina za intradermalne reakcije št. Raztopina je v lito ccm Iraz- Mešamo dobljene raz topV razmerju znaša količinatop. .tuberkulin a I. 1 : 10 1ccm AT z 9ccm f-iziol.raz't. I cg II. 1 : 100 1/ Hl ccm razt. št. I. z 9ccm fiziol. raztop. 1mg III. 1 : 1000 1/10 ccm razt.št. II. z 9ccm fiziol. raztop. l/wmg IV. I : 10000 lilo ccm razt. št. III. z 9ccm fiziol. raztop. l/loomg V. I : 100000 1/10 ccm razt.št. IV. z 9ccm fiziol. raztop. l/looomg VI. 1 : 1000000 1/10 ccm razt.št. V. z ,9ccm fiziol. raztop. 1/10 000 mgJ VII. I :10000000 lilo ccm razt.št. VI. z 9ccm fiziol. raztop. 1/100 000 mg 193 Radioaktivni izotopi v sodobni m.dicini D r. M a r j an Jer š e Izsledke jedrske fizike uporablja medicina predvsem v diagnostične, pa tudi v terapevtične namene. Vse je še bolj na začetku, vendar kažejo dose- danje izkušnje, da je vredno z delom nadaljevati, saj imamo dokaze za to že v rokah. Preden pa preidem k sami temi, bi prav na kratko priklieal v spomin nekatere osnove o zgradbi atoma, ker bo potem ta sestavek laže razumljiv. Vsi srno se učili, da je materija sestayljena iz atomov. Prav do konea 19. stoletja je veljalo tudi to, da se atom niti s fizikalnimi niti s kemičnimi sredstvi ne da več razbiti. Odkritje radioaktivnih elementov pa je to trditev ovrglo, saj so vend ar v sami naravi snovi, katerih atonii razpadajo v še manjše sestavne dele. Zato bi lahko rekli, da je XX. ~toletje šele pravo rojstvo atomske fizike. Atom torej ni enovit, ampak je sestavljen iz jedra in elektronov. Jedro je nosilee teže atoma, elektroni pa krožijo okrog jedra v določeni oddaljenosti. Elektroni 50 negativno nabiti delci, medtem ko je jedro pozitivno. In Še več, tudi jedro ni enotno. Sestavljajo ga v glavnem protoni in nevtroni. Slednji so dobili svoje ime po tem, ker 50 nevtralni, torej ne pozitivno in tudi ne negativno nabiti, medtem ko 50 protoni pozitivno nabiti delei. (Da ne bi stvari kompliciral, namenoma izpuščam oznake pozitron in antiproton, o katerih se več sliši prav v zadnjem času,) Za še večjo jasnost naj služi sledeča shema: _____ protoni jedro ~ --- nevtroni Atom ~ elektroni Se nekaj besed o prirodni radioaktivnosti. Leta 1896 je Beequerel hotel dokazati, da vodne raztopine tistih snovi, ki fluorescirajo, učinkujejo na foto- grafsko ploŠčo. Pri teh posKusih' je uporabljal raztopino uranovih soli. In res, fotografska plošča je počrnela. S tem je odkril, da uranove soli izžan!vajo neke žarke. Poznejša točnejša raziskovanja 50 pokazala, da to niso ene vrste žarki, ampak da nidioaktivna snov izžareva a (alfa), f3 (beta) in "( (gama) žarke. Najtrdovratnejši od vseh teh 50 "( (gama) žarki, saj jih ne odvrne niti magnetno niti električno polje; prodirajo naprej, kot bi zat;lje ne bilo ovire. Zakonea Curie sta 1898. let a dokazala, da je glavni nosilee izžarevanja kemični elemerit, ki ga v zelo majhni količini vseibuje uranova smola. Ime- novali 50 ga radij. Ze v začetku sem omenil, da je radioaktivno izžarevanje razpadanje atom a, zato je v atomski fiziki uveden pojem - r a z p olov nad o ba t. j. čas, v katerem se določena količina radioaktivne snovi zmanjša na .polo- vieo. Ta čas je za radij zelo dolg, saj znaša 1580 let, pri nekaterih .radio- aktivnih elementih pa je zelo krátek, tudi eno samo milijardinkosekunde. 194 Radioaktivnost merimo z enoto, ki ima ime po zakoncih Curie. Vendar pa je ta enota zlasti za medicinske namene prevelika, zato rabimo manjše: mili - Curie CruluuCurie), mikron - Curie h1Jut,j"jjuCurie) in še manjše. S tem bi fizikalni uvod zaključil in upam, da je razumljiv. Če pa je med čitateljicami tega članka kakšen fizik, naj mi oprosti, ker sem bil marsikje presikop,a le na račun poenostavljenja, saj sem želel prikazati vse le pregledno. Za nevtrone srno rekli, da so nevtralni delci atomskih jeder in prav s temi streljajo na atome, da jih ra~bijejo. Pri takem razbijanju atomov nastajajo iz kemičnih element ov »novi elementi«, ki so onim v periodičnem sisternu element ov po kemičnih lastnostih enaki, le da imajo drugačno atomsko težo. Ti »novi elementi« eSO i Z O top i - onih v Mendeljejevem sistemu. Ali: izo- topi so elementi, ki imajo isto redno številko kot matična snov V Mendelje- jevem sistemu elementov, le da imajo drugačno ,atomsko težo. Oba stavka sta na prvi pogled morda zapletena, zato nekoliko podrobneje o tem. - Vse se še prav dobro spominjate velike table, ki jo je obesil na šolsko tablo profesor kemije - Mendeljejev periodični sistem elementov. - Na njem opazite označene elemente, vodik (H), natrij (Na), kalcij (Ca), fosfor (P), jod (J) itd. Ob vsakem elementu sta dve številki, na primer: 26 Fe 55,85, kalr pomeni: 26 je redna številka Fe (železa) v Mendeljejevem periodičnem sistemu elementov, 55,85 pa je njegova atomska teža. Če z nevtroni obstreljujejo neki element x in razpade ta med drugimi v železo (Fe), ima tu di to železo redno številko 26, saj je vendar železo, pač pa ima drugačno atomsko težo. Tako je n. pro 26 Fe 60 izotop navadnega železa 26 Fe 55,85. !Ponavadi rednih številk pred elementi niti ne pišemo in rečemo: n. pro Jl S1 je izotop Jl 2 6,92 (ki je kot matični element vpisan v periodičnem sistemu elementov), kratko pa govorimo kar o izotopu Jl 31 (Jod 131) in s tem že vemo, da je to jod, ki je nekoliko drugačen od »navadnega« joda. rnče končno povem še enostavneje: železo ima več bratov. Vsi ti bratje so njegovi izotopi, saj se vsi pišejo »železo«, so pa različno težki in imajo tudi različne navade, med njimi je eden zelo močno radioaktiven - radioaktivni izotop. Upam, da je po tem sprva težjem, nato pa vedno lažjem razpravljanju vsem jasno - kaj je izotop. Danes radioaktivne izotope v medidni že s pridom uporabljajo, predvseín so to radioaktivni natrij, fosfor, železo in jod. Radioaktivni natrij se uporablja v obliki kuhinjske soli, predvsem za do- ločevanje izveI1celičné·(ekscelularne) tekočine. Saj je znano d~jstvo, da natrij zelo hitro preide v medstanične prostore, v samo stanico pa ne. Delo z radio- aktivnim natrijem mota poteka ti hitro, ker je razpolovna doba precej kratka; nekaj manj kot 15 ur. Radioaktivni fosfo,r izžareva f3 žarke, razpolovna doba je 14 dni. Vsem je poznano, da se fosfor veže predvsem v hematopoetskem aparatu, zato prihaja že v poštev tudi kot terapevtično sredstvo pri zdravljenju policitemij. Kasneje se fosfor veže tudi na samo kost in lahko tudi od tod deluje na kostni mozeg, to je na največji hematopoets'ki organ. S pomočjo radioaktivnega železa lahko sledimo železu od trenutka, ko srno ga zaužili s hrano, pa do tvorbe hemoglobina ali pa do vskladiščenja. Da pa je poznavanje metaibolizma železa zelo važno, nam ni treba dokazovati, saj je to znano že laiku. Življenjska doba eritrocitov je kratka, vend ar srno mislili, 195. da je še krajša, dakler nam ni radioaktivna železa dakazala, da lahka eritracit živi cela 4 mesece. Nekaj več pa bi pavedal a radiaaktivnem jodu, ki ga z uspehom upo- rablja tu di ljubljanska interna klini'ka, za zdaj šele v diferencialna diagnastřčne namene, verjetno pozneje tudi v terapevtične. Radiaaktivni jOd131pridabiv,ajo iz kemičnega element a telurija. Pri 0.))- streljevanju z nevtrani se telur razleti in tvari med drugimi izatopi tudi J 131. Razpalavna daba tega jada je 8 dni, z druga besedo, radiaaktivnast pa 160 dneh izgine. Evrapa dabavlja J131iz radiolaškega centra v Harwellu v ablik! izotanične raztopine. Bolnikam ga lahka aplicirama per as ali pa intravenazna, in ta v kaličinah 50-100 I-t Curie. Nisa redki primeri, ka zdravniki ne. vema, ali naj se adlačima za tireatak- sikaza ali za vegetativna distanija, saj je simptamatika včasih prav enaka. Jasno. je, da ne dela težav izrazita bazedavka z reďka pasejanimi lasmi, eksof- talmusam, struma, tahikardijo, tremarjem, taplim patenjem, hujšanjem, driska- mi in splošnim nemkam. Vse drugače pa je, če najdema le nekaj teh simptamav ali pa sa še ti matní. V takih primerth srna do. sedaj apazavali bazalni meta- balizem (asnavna presnava), ki je pri tireataksikazi kat hipermetabaličnem stanju zvišan. Zatasa bili izdelani različni aparati - spirametri, - ki raču- naja bazalni metabalizem iz parabe kisika v izdihanem zraku. Naj bada ti aparati še balj tačni, v mnagih primerih ne mareja reči kančne besede, ker se v arganizmu, ki ga preiskujema istačasna, lahka vzparedna adigrava še neki drug hiperoksidativni praces.· Taka najdema zvišan bazalni metabalizem tudi pri hipertenziji, karialnih obalenjih, levkemijah, karcinamu, cela pri samih psihičnih matnjah, znižanega pa pri Addisanavi in Simandsavi balezni. Iz tega sledi, da spirametri nisa prinesli zanesljivih padatkav, pa katerih bi lahka razlačevali vegetativne distonije ad tireatoksikaze. Prav tako ni zanesljivo dalačevanje halesterinav v serumu. Med vsemi preiskavalnimi metadami se je še najbalje izkazal radiaaktivni jad - jad 131. Hipertireatika nakapičija v eni uri tudi preka 70 % aplicira- nega izatapa, hipatireatika pad 5 %', evtireatika pa akTag 10 %. Če merima kapičenja J131v razdabju 24 Ul' vsaka ura in napravima krivulja, apazima, da se pri hipertireazi ta hitra dviJgne, padec pa je advisen ad te.ga, kaka hitra je zmažna žleza predelati jad v harman. Da bi bila dalačanje hipertireaz še tač- nejše, sa pričeli meriti še v urinu izlačeni radiaaktivn~ jad. Papalnama ne- razumljiva je, da mara biti pri hipertireatikih izlačanje nizka (saj se jad kapiči v žlezi), pri hipatireatikih pa visaka (ker ga žleza mala zadrži). Kančna sa uvedli še »plazma test«. Pri tem se ugatavlja kaHčina jada v serumu v posa- meznih časavnih abdabjih pa aplikaciji izatapa. Pri hipe'rtireazi v prvih urah pada aktivnast plazme in ta zato., ker se je jad vezal na žleza, na drugi strani pa se izlača še z urinam. Ze pa nekaj urah pa aktivnast plazme naraste, kar; je znak, da je žleza z vsa hitrastja pričela nakapičeni jad predelavati v harman. Res je, da tudi z radiaaktivnim J 131ne marema pavsem zanesljivo dala- čiti, če gre za hipertireaza azirama tireataksikaza, vend ar je ad vseh dase- danjih diagnastičnih metad še najbaljša. J131pa rabima tudi za iskanje karcinomskih metastaz tireoida, saj z mala .balj občutljivim Geigerjevim števcem kaj hitra ugatavima, da se nekje (na- vadna v kaki kasti, ker Ca thyreaideae rad metastazira v kasti) kapiči radia- aktivni jad. 196 Morda bo kdo pomislil, ali ni možno, da bi zaradl radioaktivnih izotopov, ki jih apliciramo, nastale na občutljivejših tkivih telesa okvare. Res je, lahko nastanejo okvare, vendar le v takem primeru, če hi dovajali v tel o zelo visoke doze, skratka, če ne bi delali vestno in smotrno. 100 ~ Curie J131, ki ga bolnik popije pri opisani preiskavi, pa je toliko kot enkratni rentgenski - diaskopski pregled pIjuč. Skušal sem samo okvirno pojasniti uporabo radioaktivnih izotopov v so- dolmi medicini. Kot je razvidno, je za zdaj na prvem mestu radioaktivni jod, temu sledi fosfor, ostali pa so le še za znanstvena raziskovanja. Z zaupanjem pa gledamo v bodočnost, ko bodo, vsaj tak~ pričakujemo, izotopi vračali zdravje onim, ki jim maligni procesi krajšajo življenje. ZdruženihKarcinom ln oslaviji dr. Harold Dom iz v Bethesdi, Amerika. V Jt jak mednarodne zdrav- st avanjem razširjenosti in et je naše glavne zdra"- st z borbo proti raku, in in viru zdravniških društev. V iskal je Onkološki zavod, C ubliški statistiéni zavod (demografski oaaeLelC) ~~.,.v v""v ••~ higiensko-epidemiološke sekcije tudi predaval o delu v borbi proti rakavim obo- lenjem v ZDA. Iz tega predavanja kakor tudi iz ostalih razgovorov z njim je posnetih teh nekaj zanimivosti. Pregled celotnega dela, ki ga opravlja zdravstvena služba v borbi proti raku, je težko podati v kratkih potezah. Združene države Amerike, sestavljene iz 48 držav, so namreč tako velika dežela, da so načini dela v podrobnostih dokaj različni. Zato je mogoče prikazati pač samo glavne obrise, tovrstne zdravstvene dejavnosti. Problem rakavih obolenj je v Ameriki eden prvih problemov zdravstvene službe. Vsako leto namreč beležijo 240000 smrtnih primerov, v katerih se za vzrok smrti navaja maligna novotvorba, in vsako leto je registriranih 540000 na novo ugotovljenih obolenj. - V splošnem se misli, da je malignom bolezen starejših let in da stvarjajo težino tega prohlema predvsem starejši ljudje. Vendar pa. podatki ameriške državne statistike ka- žejo, da je med otroki in mladino v starosti 5 do 19 let zabeleženih zaradi raka več smrtnih primerov kakot: zaradi vseh infekcijskih 1)olezni skupaj. Res . je višina mortalitete zaradi infekcijskih obolenj pri otrocih. v ZDA nizka, vendar je višja smrtnost zaradi rakavih obolenj zahtevala, da se delu za borbo proti raku posveti velika pozornost. Organizirano delo v tej smeri se je pričelo 1. 1930; leta 1938 pa je na zahtevo parlamenta bil kot sestavni del javne zdravstvene službe osnovan nacionalni inštitut, ki je prevzel organizacijo in vodstvo te zdravstvene de- javnosti. Naloge inštituta so trojne: 197· Morda bo kdo port ki jih apliciramo, nast1 nastanejo okvare, vend doze, skratka, če ne bi popije pri opisani preis pregled pljuč. Skušal sem samo ( dobni medicini. Kot je ternu sledi fosfor, ostal pa gledamo v bodočnost onim, ki jim maligni pl ; radioaktivnih izotopov, sa okvare. Res je, lahko Ivajali v telo zelo viso'ke Curie J131, ki ga bolnik ~entgenski - diaskopski ,aktivnih izotopov v so- mestu radioaktivni jod, iskovanja. Z zaupanjem ), izotopi vračali zdravje Karcinom ln borba proti njemu v Združenih državah Amerike D r. B o g a S k r in jar V septembru se je mudil v JugosLaviji dr. HaroLd Dorn iz NacionaLnega inštituta .za raka v Bethesdi, Amerika. V JugosLavijo je prišeL kot strokovnjak mednarodne zdrav- stveneorganizacije v zvezi s proučavanjem razširjenosti in etioLogije rakavih oboLenj. ObiskaL je naše gLavne zdra" , stvene ustanove, ki so zadoLžene z borbo proti raku, in imeL istočasno nekaj predavanj v okviru zdravniških društev. V SLoveniji se je mudil dva dni; obiskaL je OnkoLoški zavod. CentraLni higienski zavod in RepubLiški statistični zavod (demografski oddeLek) ter v okviru higiensko-epidem.ioLoške sekcije tudi predavaL o deLu v borbi proti rakavim obo- Lenjem v ZDA. Iz tega predavanja kakor tudi iz ostatih razgovorov z njim je posnetih teh nekaj zanimiv9sti. Pregled eelotnega dela, ki ga opravlja zdravstvena služba v borbi proti raku, je težko podati v kratkih potezah. Združene države Amerike, sestavljene iz 48 držav, so namreč tako velika dežela, da so načini dela v podrobnostih dokaj različni. Zato je mogoče prikazati pač samo glavne obrise tovrstne zdravstvene dejavnosti. Problem rakavih obolenj je v Ameriki eden prvih problemov zclravstvene službe. Vsako leto namreč beležijo 240000 smrtnih primerov, v katerih se za vzrok smrti navaja maligna novotvorba, in vsako leto je registriranih 540000 na novo ugotovljenih obolenj. - V splošnem se misli, da je malignom bolezen starejših let in da stvarjajo težino tega problema predvsem starejši ljudje. Vendar pa, podatki ameriške državne statistike ka- žejo, da je med otroki in mladino v starosti 5 do 19 let zabeleženih zaradi raka več smrtnih primerov kakor zaradi vseh infekcijskih bolezni skupaj. Res . je višina mortalitete zaradi infekcijskih obolenj pri otrocih. v ZD.A nizka, vendar je višja smrtnost zaradi rakavih obolenj zahtevala, da se delu za borbo proti raku posveti velika pozornost. Organizirano delo v tej smeri se je pričelo 1. 1930; let a 1938 pa je na zahtevo parlamenta bil kot sestavni del javne zdravstvene službe osnovan nacionalni inštitut, ki je prevzel organizacijo in vodstvo te zdravstvene de- javnosti. Naloge inštituta so trojne: 197 1. eksperimentalna praučevanje etialagije in patalagije malignih navatvarb na živalih; 2. epidemialoška - statistična praučevanje prablema raka med ljudmi tel' 3. prevencija rakavih obolenj. V ·času,ka se je asnoval inštitut, ni nihče tačna vedel, kaj absega ta zadnja nalaga in kaka se pravzapiI"av lotiti dela. Saj je vend ar ab tistem času bilo splašna tnišljenje, da je pri rakavih abalenjih mažna edinale zdravljenje, a prevenciji raka pa se dO'tedaj splah ni gavarila. Vend ar pa delavcev v inšti- tutu ta mišljenje ni matila. Saj če bi v medicini nasplah vedna prevladavalo takšna mišljenje, bi v zdravstvu prav gatova ne bila nabenega napredka. Prav takšna mišljenje je vladalo tudi takrat, ka se je pričela borba pr.ati tifusu, pegavici in kalmi in vendar smo zdaj na tem podračju priče velikih uspehav. DO' kanca druge svetavne vajne je bila težišče dela predvsem v iskanju navih metad zdravljenja in organizacije zdravstvene službe. Druga dejavnast v tej smeri pa datira šele ad kanca druge svetavne vajne. Barba prati raku je organizirana iz dveh smerí. Ustanavljena je pasebno prastavaljna društva. V njem sa včlanjene asebe, ki se zanimaja za vprašanje raka v državí. Dela tega društva je tesno pavezano z delom zdravstvene službe same. Mesec apríl je v Ameriki namenjen za zbiralna akcija, ki jO' prireja društvo z namenam, da zbere den-ar za dela v borbi proti raku. Akcija za- vzema najšÍTši abseg in zbereja v dTŽavi letna ca. 15 milijanav dalarjev, kar tudi v Ameriki pomeni velik denar. Od zbranega denarja zadrži 60 % lakalna arganizacija za izvajanje lakalnega pragrama, 25 %1 je namenjenih svetu za znanast, da razdeli denar za raziskavalna dela zdravstvenim ustanavam (bal- nicam, dispanzerjem) ter medicinskimšalam, 15 %1 pa dabi asrednji nacionalni inštitut kat prispevek za izvajanje svajega delavnega programa v porbi proti raku. Prevencija prati rakavim abalenjem se izvaja na štiri načine: 1. z vzgaja zdravstvenega kadra, 2. z vzgaja prebivalstva, 3. z ustanavljanjem pasebnih centrav za zgadnja diagnastika raka, 4. z iskanjem metad za zgadnja diagnastika balezní. Vzgoja zdravstvenega kadra ima namen, da dviga strakavno znanje zdrav- stvenih delavcev v pagledu diagnastike in metad zdravljenja. Stalna se vrše kratki seminarji, ki trajaja nekaj dni dO'nekaj tednav. Na njih gavare znaní strakavnjaki splašnim zdravnikam kakal' tudi kkurgam iz vseh delav države o novih pridobitvah na tem podračju. Ker igraja veliko vlago v borbi prati raku prav splašni zdravniki, ki prvi prideja v datik z balnikam, pa se teh seminarjev ne mareja vedna udeležiti, pasvečaja velika pažnja izdajanju manO- grafij a zdravljenju in diagnastiki posameznih vrst abalenja. Manag!rafije se tiskajo v velikem številu primerkav, ki se brezplačna dele vsem zdravnikom. Ista tematika obravnavajatudi filmi, ki jih iz centralnega inštituta pašiljaja zdravniškim društvam, da se predvajaja čim širšemu kr·agu zdravnikav. V zadnjih dveh letih so v vzgaji zdravstvenih kadrav velika vla.ga prevzeli te- levizijski prenasi. Ka v kakem zavadu začna z neko dalačena aperacija, vsta- vija nad balnikom sprejemna televizijska kamera in ves potek aperacije prenašaja v barvah daločenemu krogu zdravnikov azirama drugemu medicin- skemu kadru. Tako je zdravniku v Clevelandu, Chicagu aH San Franciscu 198 dana možnost, da prisostvuje operaciji, ki se vrši na pr1mer v New Yorku, ne da bi zapustil svoj zavod. Poleg teh pripomočlmv, ki doprinašajo k stro- kovnemu izpopolnjevanju medicinskega kadra, pa se dajejQ večjim bolnicam še denarna sredstva, da same organizirajo posebno, ta,ko imenovano »tumor« služibo.z namenom, da same študirajo in uvajajo najiboljše metode diagnostike in terapije in tako same skrbe za strokovni napredek pri svojem delu. Vsakega bolnika, ki ga sprejmejo v bolnico, opazuje skupina strokovnjakov z različnih oddelkov in skupno določajo ustrezno terapijo. Tako skupno posvetovanje ob vsakem bolniku prav gotovo daje najboljšo osnovo, da se za tistega bolnika izbere najboljši način zdravljenja. Da lahko študirajo uspešnost zdravljenja in vpliv socialnega okolja na zdravljenje in življenje bolnika po vrnitvi iz bolnice, je v vsaki od teh bolnic ol'ganizirana posebna socialno-medicinska služba, ki v tesni povezavi s terensko zdravstveno službo nadzoruje odpušče- nega bolnika. Pri tem delu igra patronažna medicinska sestra glavno vlogo. Vsako leto strokovni svet priznanih strokovnjakov v Ameriki sestavi seznam onih ustanov, ki so v zadnjem letu doprinesle k izboljšanju strokovnega dela na določenem področju svoje oejavnosti. Izbrani strokovnjaki inšpicirajo bol- niee in vsaki bolnici je do te.ga, cla pride v omenjeni seznam, saj to v veliki meri doprinaša k njenem slovesu. Toliko o vzgoji medicinskega kadra. Vzgoja prebivalstva. Vse prebivalstvo vzgaJaJo v pogledu važnosti, ki jo ima zgodnja diagnoza mkavih obolenj. Ti,skajo in dele se plakati, hrošure, preko radia in televizije se prenašajo posebne oddaje v zvezi s tem vprašanjem. V zadnjih letih je zIa,sti produkcija tovrstnih filmov zavzela velik obseg. Filmi se dodeIe terenski zdravstveni službi, ki organizira sestanke manjših skupin prebivalstva, na katerih zdravnik oziroma medicinska sestra Iahko ob filmu opozarja nanajvažnejše stvari. Domnevajo, da film racionalno dosIuži svojemu namenu,če ga predvajajo kakim 100000 osebam iz tistih skupin prebivalstva, ki se jih ti~e v filmu obravnavana tematika. Ustanavljanje centrov za iskanje metod in Za zgodnjo diagnostiko obolenja. Tretji del aktivnosti v borbi proti raku je že omenjeno ustanavljanje posebnih eentrov, katerih naloga je zgodnja diagnostika obolenj. Med prebivalstvom delajo veliko propagando za preglede v teh cent'rih. Pregledi so brezplačni in obsegajo klinični, rentgenski in serološki pregled, rektoskopijo, vaginaIni pre- gled hi drugo. Na pregled prihajajo osebe brez znakov obolenja. Če pa pri nekom ugotovijo obolenje, ga zaradi takojšnjega zdravljenja napotijo v spe- cialno ambulanto oziroma bolnico. Jasno je, da ti pregledi niso povsem zad0- voljujoč odgovor za zgodnjo diagnosti'ko vseh oblik obolenja. Postavljajo pa že v sedanjem obsegu tudi velike zahteve zdravstveni službi v pogledu števila zdravnikov, ki bi morali biti zaposleni v teh centrih, če naj bi vsaka oseba prišla na pregled le enkrat letno. Vendar nadaljujejo z delom in iščejo novih potí v tej smeri. Veliko si prizadevajo, da bi odkrili ustre.zen specifični test, ki bi olajšal delo. Vendar v tem pogledu dosIej ni mnogo uspehov. Pregledu- jejo dejansko edinole cervikalni razmaz pri ženah, vendar se tudi pri tem razvijejo velike diskusije patoIogov v sumljivih primerih patoloških izprememb celic v razmazu. Zadnja let a intenzivno izboljšujejo ta test, še prav posehno pa proučujejo njegovo vrednost za zgodnjo diagnostiko Ca eervicis uteri. Tako so na primer v nekem mestu s ca. 150000 prebivaIci org,anizirali preglede vseh žena v star'osti nad 20 let. Zeni odvzamejo bris cerviksa, ki se citološkc. pre- 199 gleda. V primeru patoloških sprememb pozovejo ženo na podrobnejši pregled. Preglědi se ponavljajo vsako leto,. Žena ima mo,žnost, da prihaja v za to do,lo- čene ustanove, kjer ji odvzam~jo bris aH pa ji to stori privatni zdravnik brezplačno, ,ker so,deluje v tem eksperimentu ves zdravstveni kader mesta. Med ženami delajo širo,ko propagando preko, mno'Žičnih organizacij, šole, cerkvenih o,rganizacij, patronaŽlle službe medicinskih sester in zdravnikov. Tako je s pregledi zajetih blizu 90 % žena. Namen eksperimenta je odgovor, aH je možno že s citološkim pregledom odkriti vsak no,vi primer v zgodnjem stadiju bolezni. Vprašanje je namreč, ,aH bo prišlo do obolenja pri ženi, -pd kateri je bil citološki izvid negativen, in pa v kolikšnem r.azmaku po zadnjem negativnem izvidu je bilo obolenje odkrito. Eksperiment še ni zaključen in prezgodaj je gOVo,ritio rezulta,tih, vendar prva opazovanja ·dovo,ljujejo misel na obetajoče uspehe. Poleg omenjenega dela, ki ga denarno podpka predvsem društvo za rakava obolenja, bi omenili še delo nacionalnega inštituta, ki mu potrebna finančna sredstva odobrava parlament in znašajo letno 20 milijonov dolarjev. Med nalogami tega inštituta srno že o,menili laboratorijska eksperimentalna in epidemiološko-statistična proučevanja. Proučevanja 50 dosegla najvišji obseg in gredo v smeri proučevanja vseh onih faktorjev, ki so bila kdaj koli ome- njena v zvezi z etiologijo rakavih obolenj. Omenili bi samo eno od številnih pToučevanj, ki je na primer hotel o preveriti trditev, da med Judinjami karcinom cerviksa uterusa ni poznan, in tako slediti ,tudi faktorjem, ki to po- vzro,čajo. Obsežna so tudi proučevanja o vplivu nikotina na pojave o,bolenja in slično.. Proučevanja pa zahtevajo seveda dolga let a opazovanja, zato prvi re- zultati, 'Okaterih se često govori, 'niso dokončni. Nadalje se v inštitutu posveča velika pažnja kliničnemu proučevanju problema. Tako je v posebni bolnici namenjenih 100 postelj, da proučujejo uspešnost novih metod v terapiji in diagnozi karcinomatoznih bolnikov. Bolniki so sprejeti brezplačno in deležni najn'Ovejših metod zdravljenja, ki so jih prej eksperimentalno proučevali v laboratorijih. Namen celotnega dela je, da bi dosegli čimiboljšo terapijo in ustrezen test. Dalje podpira inštitut študij v raznih medicinskih šolah v zvezi s poukom o prevenciji-kontroli rakavih obolenj. Tako v ta namen trošijo dokaj visoka denarna sredstva za dopolnitev študija v tej s:(lleri na fakultetah, dentističnih šolah ter šolah narodnega zdravja. In končno se dena'rno podpira tudi še proučevanje citoloških diagnostičnih metod ter proučevanje novih metod v kemoterapiji bolezni. I To torej bi bilo v obrisih 'Ono,kar imenujejo v Ameriki borbo proti raku. Če za zaključek povzamemQ bistvene stvari, bi rekli, da so glavni elementi tega dela: 1. Izobraževanje medicinskih kadrov v tej smeri. 2. Ustanavljanje posebnih služb v določenih bolnicah za študij terapije, diagnostike in spremljanja bolnikov po izpisu iz bolnice. 3. Zdravstvena vzgoja prebivaIstva. 4. Eksperimentalna in epidemi'OIoško statistična proučevanja. 5. Iskanje novih bolnikov v zgodnjem stadiju bolezni, v zvezi s tem pa ustanavljanje posebnih centr ov, uveljavljanje patronažne službe ter iskanje novih testov za diagnostiko. 200 Vselej moramo imeti pred očmi komplikaci je, ki lahko nastanejo po intramuskularnih injekcijah D r. Mi r k o K a rl i n i n d r. Lid i j a F i li pec UVOD v Strokovnem svetu kliničnih bolnišnic srno že dvakrat obravnavali vpra- šanje, ali sme srednji medicinski 'kader po oddelkih dajati injekcije in kakšne? Do končnih zakIjučkov doslej še nismo prišli. Spričo pomanjkanja prav tega kadra pa na mnogih oddelkih dajejo injekcije še celo bolničarji, ki za to deIo seveda niso kvalificirani. Vsaka injekcija pa je poseg, pri katerem lahko nastanejo mnogotere k'omplikacije, ki jih móra do pot~nkosti poznati, kdor jemIje brizgo v roke. Pričujoči sestavek srno pravzaprav napisali za domačo uporabo, se pravi, za PIj učni oddelek kliničnih bolnišnic. Čeprav dajemo pri nas po 40 in več intramuskuIarnih injekcij na dan, doslej sicer še nismo imeli nobenih poškodb. Vendar se zavedamo starega pregovora, da nesreča nikdar ne počiva. Ker bodo medicinske sestre po bolnicah in po ambulantah morale še vrsto let dajati injekcije, srno sklenili, da ta članek objavimo v instruktivno - in- formacijskem obzorniku naših medicinskih sester . .. Prvi, ki je let a 1882 začel dajati irrjekcije v mlslcJe, je bil znani fran- coski klinik Cha r 1e s A r n o z a n. Skoraj od istega časa pa so znane tudi že komplikacije, ki lahko nastajajo zaradi okvare bedrnega živca - ishiadikusa. V zadnjem ~asu so najpogosteje opažali poškodbe po vbrizgavanju kinina, suUonamidov in irgapirina. O omomitvah zaradi intraglutealnih injekcij je leta 1939 poročal K 6 s t- 1in. Opazoval je 49 primerov in ugotovil, da je pri nekaterih bolnikih bilo vbrizgavanje zdravila zvezano z intenzivno bolečino, kar si je razlagal s kemič- nomehaničnim učinkom na ishiadikus. Ostali bolniki bolečine niso z.ačutili takoj, kljub ternu pa jim je po nekaj urah ohromel spodnji ud. To se lahko zgodi: 1. zaradi neposrednega vbrizgavanja nekega sredstva v živec, 2. zastran pronicanja zdravila skozi tkivo, ki je med mišičjem. G 1li c ker t in B e n o i t sta hotela dognati, kaj se dogaja pri neposred- nem doti'ku zdravila z živcem, na priliko z nervusom ishiadikusom, ne da bi se ga mehanično dotaknila z iglo. Kánila sta 2 ccm evbazina na bedrni živec morskega prašička, nakar sta zdravilo takoj izprala z raztopino kuhinjske soli. Neposredno zatem sta del živca pregledala pod mikroskopom, toda na njem nista opazila nikakršne spremembe. Vendar pa so kljub ternu nastaIe pareze spodnjega uda. Kasnejše preiskave so pokazale hude degenerativne spremembe na mielinski ovojnici živca. Enake poškodbe so nastaIe tudi, če sta na živec potresla sulfonamidni prašek ali če sta v perinevralno tkivo vbrizgala penicilin. Zaradi neposrednega sti'ka z zdraviIom se mešani senzibilno-motorični živec (kot je n. pro ishiadikus) Iahko občutno poškoduje. Tu ne gre za meha- 201 nične niti ne za kemične in fizikalne ali specifično tkivne motnje, pa tudi ne zgolj za motorne okvare v področju tibialisa in peroneusa. Poleg njih gre pogosto tu di za trdovratne pojave, senzibilnega draženja, za različne stopnje motenj v prekrvljenosti, pa še za pomanjkanje kuhinjske soli v kosteh, zlasti v okostju noge. V posameznih primerih .opazimo pomanjkanje NaCl tudi na ustrezajočih kosteh zcUravenoge. Vse te pojave imenujemo S ude c k o v s i n- dr o m. ' G 1ti c ker t in drugi so dokazali, da epinevralni in paranevralni sti'k z živcem vpliva nanj kot dražljaj. Prvi znak draženja pa je včasih nenaden zastoj krvi (staza) v najmanjših žilicah (kapilarah). Celotna klinična slika Sl.ldeckovega sindroma pa je odvisna .od trajanja in jakosti draženja živca, kakor tudi od splošne in lokalne vzburljivosti. Ta patološka sUka poteka včasih z bolečinami, včasih pa brez njih. Per ret si je ogledal 42 primerov in ugotovil, da po intramuskularnih injekcijah v glutealno mišičje ne gre pri ohramitvi bedrnega živca samo za dvoje kliničnih slik, to sta: 1. trenutna ohromit ev s takojšnjo bolečina (7 pri- merov) in 2. subakutna ohromitev brez bolečine (4 primeri), ampak moramo računati tudi z možnost jo, ta je 3. ohromitev pri priči, brez takojšnje bolečine (31 primerov). In če so zadnjih pet let v Zahodni Nemčiji zabeležili 89 primerov ohro- mitve zaradi injekcij v glutealno področje, pomeni to, da se dogodi vsake tri tedne po ena taka nesreča. Ker je velika večina teh ohromitev nepopravljiva, moramo dobro razmisliti, kako bi izboljšali tehniko iníramuskularnjh injekcij. Pravilo, da je treba injekcijo vbrizgati v gornji vnanji kvadrant, je presplošno, netočno in nas lahko prevara. Upoštevati moramo namreč tudi smer, v kateri zabadamo iglo. Ce je le-ta naperjena medialno in kavdalno (ta je proti sredi in navzdol), kaj lahko zadenema bedrni živec, zlasti še, če je mišičje oslabljeno, mastno tkivo pa slabo razvito. Zategadelj moramo vselej vbadati navpik, kar pri ležečem pacientu ni vedno lahko. Razne tovarne proizvajajo 4 do 8 cm dolge igle. Pri suhih bolnikih in pri nepravilni smeri igle lahko ishiadični živec zadenemo že z iglo, ki je komaj 4 cm dolga. Pri debelem pacientu in pri dobro razvitem mišičju pa tudi z 8 cm dolgo iglo še ne pridemo do živca. Pri injiciranju moramo torej paziti, da zdravilo za gotovo vbrizgamo v mišično tkivo, kajti po injekciji v mastno tkivo lahko nastane sterilna nekroza. Razen živčnih okvar je na kraju injekcije možna tudi infekcija, ki jo poznamo v najrazličnejšihoblikah: boleči vnetni infiltrat, absces, pa še celo smrtno nevarna plinska gangrena. Ce iz ene in lste steklenice večkrat odvzemamo raztopino za injekcijo, se kaj lahko primeri, da se le-ta okuži. Vsekakor pa nastajaja infekcije najpo- gosteje zaradi nezadostno steriliziranih brizg. Sam alkohol brizg in igel še ne razkuži; saj so v njem že večkrat dokazali virulentne bakterije. Tudi deset- minutno steriliziranje v vreli vodi še ne uniči vseh anaerobnih bakterij in nekaterih saprofitov. Najbolj .odporne klice - kakor poroča K o n r i c h - zanesljivo uniči samo prekuhavanje pod zvišanim pritiskom in pri 1200 C. Ta način pa zaradi tehničnih in materialnih težkoč pri nas še ne bo prišel v splošno rabo. Ce pa vodi, v kateri 'kuhamo 'brizge, dodamo 0.1 % formalina, s tem močno zvečamo zanesljivost steriliziranja, zla sti glede morebitnega prenosa serumskega hepatitisa. 202 Steklene brizge laže dezinficiramo kot tekordke, pri katerih se patogene kalí lahko zadržujejo med steklom· in kovino. Nedvomno največkrat pa gre- šimo pri prijemanju in sestavljanju sterilnih brizg in pri natikanju igel nanje. Nadvse yažno je tudi s1cr'bnočiščenje kože, ker prav v glutealnem pod- ročju največkrat nahajamo anaerobne bakterije, ki jih z vbodom zanašamo v globino. Infekcijo pospešujejo tu di nekroze, ki jih izzovemo, kakor srno že omenili, če vbrizgamo zdravilo v slabo prekrvljeno mastno tkivo. PTi oslabljenih bolnikih, ki so že tako in tako manj odporni za okužbe, moramo bití še prav posebno previdni. Intraglutealne injekcije bomo dajali pravilno samo t e d aj, Č e b o m {) z cl r a v i lov b r i z g a I i v v n a n j i g o r n j i k v-a- d ran t (2 do 5 p ,rs t o v pod s pin o i 1i a k o), i g I o .p a u s m e r i I i n a v p i k a I i P r 'O t i b oč n emu g r e b e n u. Vsem tem komplikacijam se lahko izognemo, če namesto v zadnjo stran bedra injiciramo zdravilo v prednjo stran stegna, kjer ni nobenih večjih živcev. Ta način intramuskularnih injekcij je od mladih zdravnikov zahteval že pokojni primarij dr. I van Jen k o, odkar je bilo na njegovem oddelku nekaj primerov omrtirtve bedrnega ži:vca, ki so nastali po.intraglutealnih injekcijah kinina. Intramuskularne injekcije torej niso povsem nenevarne. Četudi gre pri tisoč injekcijah vse gladko izpod rok, se nam pri tísoč in eni injekciji lahko primeri kakšna komplikacija, ki je za bolnika mučna, za povzročitelja samega pa skrajno neprijetna. Dese iol V prvih letih po o investicijska sredstva prvenstveno za izgradnjc v, ki naj bi nam dala bazo za nadaljnji razvoj. o se sicer trošili rela- tivno znatni zneski, pro: a na boljše čase. Šele z decentralizacijo, s prer o okrajih je v večjem obsegu oživelo zaniman: lOV, v prvi vrsti šol. Le-te so nam nujno pot e po več izmen v eni sami stavbi, a tu di na p ,ušene, požgane aU pa jih je zob časa temeljiw UIJ!>'vucu. '-'VL'" L••• ~ •• _ .- __ ežel'ju svojo tradicijo. Spoznanje, da brez šole ni napredka, je tako globoko ukoreninjeno v našem ljudstvu, da so pripravljenižrtvovati prav toliko, kot so nekdaj žrtvovali za graditev cerkva. Na tem razumevanju, na tej pripravljenosti moramo v okviru gospodarske zmogJjivostí postaviti čim več šol. Čeravno danes še neproduktivna ustanova, ješola bila, je in bo ustanova, ki nam izoblikuje bolj ali manj spo- sobne, bolj ali manj pozitivne državljane in jo moramo že zaradi tega uvrstiti med najbolj produktivne, med ustanove, katerih donosnost se sicet ne pokaže takoj, temveč šele z leti, a tedaj v izdatni meri. 203 jali pravilno samo v n a n j i g o r n j i k V'Q - )),i g Io 'p a u s m e r i Ii i7'70ITQmo,kakor smo že omenili, tkivo. manj odporní za okužbe, :e namesto v zadnjo stran I, kjer ni nobenih večjih ladih zdravnikov zahteval bilo na njegovem oddelku nastali po intraglutealnih Steklene brizge laže dezinficiramo kot rekordke, pri katerih se patogene kalí lahko zadržujejo med steklom in kovino. Nedvamno največkrat pa gre- šimo pri prijemanju in sestavljanju sterilnih brizg in pri natikanju igel nanje. Nadvse važno je tudi skrbno čiščenje kaže, ker prav v glutealnem pad- ročju največkrat nahajamo anaerohne hakterije, ki jih z vbodom zanašamo v globino. Infekcijo pospešl1;p;O tndi DokrM" ki ..iih če vbrizgamo zdravi PTi oslabljenih 1 moramo biti še prav Intraglutea tedaj, če bomo dra n t (2 d o 5 p navpik ali pro Vsem tem komp bedra injiciramo zd živcev.Ta način int] že pokojni primarij nekaj primerov úro injekcijah kinina. Intramuskularne injekcije torej niso povsem nenevarne. Četudi gre pri tisoč injekcijah vse gladko izpod rok, se nam pri tisoč in eni injekciji lahko primeri kakšna komplikacija, ki je za bolnika mučna, za povzročitelja samega pa skrajno neprijetna. Deset let graditve naših šol Dr. Slava Lunaček V prvih letih po osvoboditvi smo dajali visoka investicijska sredstva prvenstveno za izgradnjo ključnih industrijskih abjektov, ki naj bi nam dala baza za nadaljnji razvoj. Za višje kulturne institucije so se sicer trošili rela- tivno znatni zneski, prosveta pa je zaostajala in" čakala na boljše čase. Šele z decentralizacijo, s prenosom oblasti na nižje organe po okrajih je v večjem obsegu oživelo zanimanje za gradnja prosvetnih ustanov, v prvi vrsti šol. Le-te so nam nujno potrebne v mestih, kjer imam'o že po več izmen v eni sami stavbi, a tudi na podeželju, kjer sa bile delno porušene, požgane aU pa jih je zob časa temeljito abglodal. Šola ima na podežel:ju svojo tradicijo. Spoznanje, da brez šole ni napredka, je tako globoko ukoreninjeno v našem ljudstvu, da 50 pripravljeni žrtvovati prav toliko, kot 50 nekdaj žrtvovali za graditev cerkva. Na tem razumevanju, na tej pripravljenosti moramo v okviru g05podarske zmog.ljivosti postaviti čim več šol. Čeravno danes še neproduktivna ustanova, je šola bila, je in bo ustanova, ki nam,. izoblikuje bolj ali manj spo- sobne, bolj aU manj pozitivne državljane in jo moramo že zaradi tega uvrstiti med najbolj produktivne, med ustanove, katerih donosnost se sicer ne pokaže takoj, temveč šele z leti, a tedaj v izdatni meri. 203 Poglejíno si, kaj srno storiIi na področju šolskih novogradenj od leta 1945 in kakšne uspehe srno dosegli v tem razvoju. Takoj po osvoboditvi je vladala pri g!radnji novih šol in adaptaciji delno porušenih ali požganih prava anarhija. Ljudstvo je obnavljalo šole samo brez višje strokovne pomoči, kakor je pač vedelo in znalo. KakoT je njegov zanos in volja za obnovo tako važnih ustanov vsega priznanja vredna, je le ibHil storjena marsikatera napaka, ki bi se ji lahko izognili. Tako seveda· higienska raven teh šol ni na ustrezni higienski višini. A tudi šole, ki so jih v tem obdobju gradili arhitekti, imajo pečat preteklosti, nekdanjih teženj in nek- danje miselnosti. Šele leta 1952 je LR Sloveniji prvi v Jugoslaviji uspelo, da uvede centralno kontrolo nad gradbenimi programi in projekti vseh šolskih novogradenj pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo. Ta korak pomeni prelomnico v naši povojni šolski izgradnji, saj' so se s komisijo za revizijo gradbenih projektov postavili zakoniti organi, ki s pedagoškega, arhitekton- skega in zdravstvenega stališča čuvajo nad ustreznostjo, smotrnostjo in ra- cionalnostjo tega važnega javnega poslopja. Ta korak je bistveno vpIival na nadaljnji potek in razvoj povojne šolske arhitekture pri nas. V tej revizijski komisiji so se namreč združili štirje najvažnejšičinitelji, ki morajo soodločati pri oblikovanju šole: arhitekti, pedagogi, zdravniki-higieniki in gospodar- stveniki. V prvi fazi razvoja so se kresale predvsem arhitektonske zamisli s higienskimi zahtevami in izkristaIizirala so se polagoma osnovna higienska načela za naše sodobne šole, ki naj naši mladini zajamčijo zdrav telesni razvoj v zdravi sredini. Bolj aIi manj uspešno so se skušali zamejski vzori prilagoditi našim po- tTebam, našim smotrom, našemu gradbenemu materialu in našim materialnim možnostim. Ali je bilo vse prav in dobro, kar srno gradili in kakor srno gradili v zadnjih letih, bo pokazala šele bodočnost. Nuja nas je silila, da srno gradili hitreje, kot bi gradili v normalnih časih. Tako nismo mogIi čakati na rezultate prejšnjih gradenj in se ob njih učiti. Zamejskih stvaritev pa ne moremo pre- sajati brez kake spremembe v naše razmere. Druga klima, druge življenjske razmere, drugačni pogledi nujno vplivajo na preoblikovanje zamejskih vzorov in rnislirn, da vzIic tujim vplivomže raste in bo zrasla izpod rok naših spo- sobnih arhitektov naša lastna, domačim potrebam in razmeram prilagojena šola. Komisija za revizijo gradbenih projektov je nujno razgibala tudi neka- tere nekoIiko konservativne pedagoge. Nehote jih je opozarjala na spremembe učnih metod v zamejstvu, ki so bile povod za preobIikovanje osnovne šolske ~dinice-razreda, kar je posredno vplivalo na izobIikovanje nove šolske arhi- tekture. Sodobna šola teži za tem, da po svoji arhitekturi približa šolo otro- škemu pojmovanju, da ustvari v šoIi svetlost, zračnost, razsežnost, skratka tako sredino, ki budi. vedrino, večjo delovno zmogljivost otroka in prispeva k ohranitvi in okrepitvi njegovega zdravja. V tem srno uspeli, to dokazujejo naše nove šole, ki so zrasle v zadnjih 3 letih. Ali pa srno gradili v okviru naše rnaterialne zmogljivosti in racionalno, je vprašanje, ki ga vedno znova in docela upravičeno postavljajo naši gospo- darstveniki. Ali srno zadeIi pri vseh šolskih novogradnjah bistvo racionalne gradnje,' ali torej je šola na sodobni higienski ravni, ali ima dobro osvetlitev, zračnost in takšno obliko razreda, da v njem lahko prosto razmeščamo klopi za skupinsko delo itd., ne da bi prekoračili 8-10 m2 zazidane površine? AJi srno se omejili na najnujnejše prostore za sodobni pouk? Če srno odkritosrčni, 204 moramo priznatt, da nam še ni uspelo ustvariti standardnih gradbenih' pro- gramov za posamezne vrste šol, da je gradbeni program šě vednoodvisen od želja in borbenosti investitorja, ki zna bolj ali manj uspeš.lo zagovarjati in braniti !voje stališče ter potrebe. Če imamo pred očmi dejstvo, da nam v Slo- veniji manjka več tisoč učilnic, da hodi v šole še toliko in toliko otrok, ki nimajo niti osnovnih higi~nskih pogojev, da le-ti do neke mere naši mladini ogrožajo zdravje, tedaj se pred nami pojavi vprašanje, ali imamo pravico graditi malo šol z visokim higienskim standardom ali pa je naša dolžnost, da gradimo več šol in znižamo naše zahteve. Težka je odločitev, saj gradimo za najmanj 80 let. Zagovornike ima prvo in drugo stališče. Toda če gradimo privatna stanovanja, jih vzlic veliki stanovanjski stisk i gradimo z določenim višjim standardom. Mislim, da bi nam to moralo biti kažipot, da bi morali tudi za šalske zgradbe zahtevati določeno sadobno pedagoško, funkcionalno in arhitektonsko višino, da bi se pa morali izogibati vsakega nepotrebnega raz- košja, ki ne pomeni samo neracionalnega trošenja narodnega, dohodka, temveč tudi toliko in toliko manj učilnic v naših komunah. Kolikšna bodi velikost razredov in tako imenovaneg,a haHa, kolílm naj 'bo stranskih prostorov (za pev- ske, fizikalne, biološke, kemijske učilnice), kolikštna naj bo dvorana za prire- ditve itd. ,o vsem tem bi ne smela ,odločati samo večja ali manjša gospodarska moč določene komune, temveč realne potrebe določene šale v določenem okolju. Ločiti bi morali manj potrebno od nujnega, zaželeno od tega, kar danes v danih razmerah lahko uresničimo. Toliko in toliko tisoč otrok, ki se šolajo v higiensko neustreznih prostorih, nas nujno sni k ternu, da zgradimo v čim krajšem času čim več sodobnih, a ne razkošnih učilnic, da predpišemo končno standardne grad:bene programe, seveda ob sodelovanju pedagogov, arhitektov, zdravnikov in pa razgledanih gospodarstvenikov, ki ne bodo ne preazki, ne preširoki, ki bodo znali napredne težnje pri šalskih novogradnjah vskladiti z našimi današnjimi ekonomskimi pogojL Na najboljši poti srno torej, da polagoma uspemo pri ustvarjanju novih objektivnih pogojev za našo učečo se mladino. Vprašanje pa je, koliko nam je uspelo preoblikovati miselnost naših pedagogov v zdravstvenih vprašanjih, koliko je preventivna zdravstvena služba uspela na tem področju. Se tako sodobna stavba je namreč brez pravega pomena, če ljudje, ki prebivajo v njej in v njej usmerjajo delo, niso prežeti s pravo miselnostjo, s sodobnimi pogledi in načeli, da pedagog ne odgovarja samo za duševni, temveč tu di za telesni napredek zaupane mu mladine. S tem, da pedagog uvede ,otroka v osnove raznih ved, še ni zadostil svoji nalogi. Njegove dolžnosti sa širše, saj mora vzgojiti otroka ne samo v razgledanega in strokovno izobraženega, temveč tudi telesn,o in duševno zdravega individua, ki bo telesno in duševno sposoben uporabiti sv.oje znanje v korist družbe in se pravilno vključiti vanjo. Kakor srno na področju šolske arhitekture že kar dobro uspeli, saj je tudi laže preusmeriti arhitekta, ki oblikuje mrtvo tvar, kakor pa kakega enostransko usmerjenega pedagoga, ki misli predvsem na oblikovanje duha, 'pri tem pa pozablja na telo. Pri šolski gradnji bomo morali zaradi naših mate- rialnih pogojev zavirati prenapredne težnje, zastaviti pa bomo morali vse síle, da pJ:'evzgojimo naše pedagoge, da ne bodo videli v igri in športu predmeta, ki ga je treba črtati izučnega programa, ki ovira in ogroža resno duševno delo otroka, temveč predmet, ki ustvarja pogoje za baljše dojemanje in repróduk..; cijo Učne snoví. Samo takó bomo dosegli sodobno šola s sodobnim pedagogom. 205 TEDEN ZIMSKEGA ŠPORTA ZA ŠOLSKO MLADINO V ŠVICI Švicarske asnavne in srednje šale imaja v mesecu februarju šalskega pauka prast teden, namenjen zimskemu šport- nemu udejstvavanju šalske mladine. Vsa špartna dejavnast vodi Wander-Kamissian (akrajšana Wa-Ka) društva telovadnih učiteljev. Wa-KO, po naše bi lahko rekli odbor za letovanja, sestavljajo IPTosto- voljni delavci iz učiteljskih vrst, zlasti učitelji telovadbe. Komisija mora svaje dero urediti tako, da njeni delavci in funkdanarji nisa ovirani v šalskem pouku in v astalih paslih, ki jih moraja oprav- ljati kot učitelji. Za teden zimskega športa organizira Wa-Ko: a) smučarske tečaje za dečke in dekli- ce, lačena po spolu, b) tečaje umetnega drsanja za deklice, c) zimska športna letovanja. Te zimske športne dejavnosti šolske dece nisa y neposredni zvezi z učnim na- črtom, temveč na prostovoljni bazi, a se jih vendar udeležuje pretežni del šolske mhidine. Vrednost tega šparta za telesno okrepitev in dvig odpornosti je ačitna. Te prireditve pa nisa sama zdravstvenega znaČaja, temveč imaja tudi namen, da mestne. otroke v zimskih mesecih pave- žejo s priTodo, da v njih vZ!bude smisel za preprosto življenje in za zdravo tova- riško skupnast. Zato jih podpirajo ne sa- mo javne 'Oblasti, temveč tudi učiteljski krogi in starši. Znač aj teh zimskih pri- reditev samih in pa jamstva za nemo- tena izvedba Ipoduka sa vZTok, da sa do- lačene ravno za mesec februar. Soodločajo seveda tudi žé daljši dnevi in pa inten- zivnejši vpliv sonca v tem času. Wa-K'O gleda na to, da se tečaji in le- tovanja izvedejo na način, ki je za šolska deco pravilen in zdrav. Splošna mnenje tega adbara je, da mora na vse ',špartno udejstvovanje šolskemladineimeti' svoj vpliv šolska uprava po svojih voditeljih. Uspeh letovanj je v veliki meriodvisen od dobre priprave,' zata posvečajo ravno prÍ[)ravJ.jalnim delom izredna skrb in po- zornost. Wa-Ko prireja že v glavnih počit- niških mesecih voditeljske tečaje. V pet- dnevnem tečaju se voditelji, prvenstveno učitelji,. seznanija z metadika in, tehnika dela taka v špartnih tečajih kat v zimskih letavanjih. Izkušeni špor,tniki in šolskli zdravniki jih VJPeljeja v upravljanje in sanitarni režim tabarjenja ter v asnave prve pamači s posebnim paudarkam na športne nezgode. V naslednjih 2 letih je tak voditelj upravičen da abiskavanja tridnevnega dopolnilnega tečaja. Dopalnil- ni tečaj služi ptvenstvena pauku v těh- nični začetni pripravi. V petem letu sv '0- jega dela absalvira vaditelj abnovitveni tečaj, kjer si pog-lobi znanje 'O reševanju ponesrečencev. Za učitelje drsanja orga- nizira Wa-Ko pasebne tečaje. Tečaji so brezplačni . Za vsaka zimska letavanje ali tečaj arganizira mestna šalska paliklinika zdravstvena služba. Polegzdravnikov se k temu delu lahka pritegneja tudi me- didnci zadnjih semestrov. Vsi, vaditelji, tečajniki in tehnično asebje, sa v času J.etavanja zavaravani proti nezgodam pri šolskem zavaravanju. Osebe, ki niso člani te zavarovalnice, se morajo za to dobo vključiti. Premije za njihova zavaravanje krije Wa-K'O. Wa-Ka in svet za prasveta in kultura (Schulamt) imata zalaga smuči, psov, ve- tmih japičev, nahrbtnikav,spalnih vreč, kuhinjske pasade kat tudi ročne lekarn:e, razna aradje za popravila in reševalne smuči. Učenci, ki nimaja dovolj sredstev za nabava navedenih predmetov, si jih lahka prati plačilu dalačene vsote sposo- dijo iz tega skladišča. Kdor poškaduje iZJposojene predmete, plača odškodnino 206 po velikosti okvare. Na ta nacm skuša javna oblast omogočiti letovanje tudi otrokom šibkejših socialnih razredov. Če starši iz gmotnih razlogov otrokom ne morejo nabaviti obleko aIi čevlje, se lahko obrnejo za pomoč na mladinski urad, to je socialno skrbstveni orgán mestne uprave. Letovanja v zimskih mesecih se lahko udeležijo samo učenci od 5. razreda na- -vzgor in samo če se tisti razred ni udeležil že poletnega letovanja. Posameznim raz- redom se lahko priključijo v manjšem številu bratje in sestre učencev. Posamezné šole si začasno izberejo tudi kraje letovanja. lzkušnja je namreč po- kazala, da je najbolje,če si že leto dni v naprej zajamčijo primerne objekte za sta- novanje. Nekatere šole sklenejo dogovor za določeni teden v mesecu februarju kar za nekaj let naprej aIi pa si v ta namen kupijo primerne hiše. Taki domovi slu- žije šolski mladini za oddih tudi v polet- nih mesecih. Stroške letovanja, v katere so všteti izdatki za letovanje in del organizacijskih stroškov, krijejo učenci sami. Učencem, ki ne morejo plačati pristojbine v celoti, jo na predlog razrednika njihovim social- nim razmeram primerno znižajo. Za te- čaje določi Wa-Ko enotne cene po na- slednjih vrstah: a) smuški aIi drsalni tečaji s celotno oskrbo v hotelu, b) smuški aIi drsalni tečaji s prehrano vlastni režiji organizatorja, c) zimska letovanja s celotno oskrbo v hotelu in č) zimska letovanja s prehrano v last- ni režiji organizatorja. lzdatki za nez,godne in bolniške trans- porte ter potrebna zdravila obremenju- jejo starše prizadetega in niso vključeni v oskrbne stroške oziroma jih plača za- varovalnica. Stro'ške za sp,remstvo pri transportu v primeru nezg?d plačajo vedno starši sami in ne zavarovalnica. Da se prispevek staršev zniža na zmog- ljivo višino, nudi mestna uprava denarno pomoč. Sredstva se smejo UíPorabiti za pomoč socialno šibkim učencem, v orga- nizacijske namene in za tečaje vodilnega. osebja. Wa-Ko pošIje šolskim upravite- ljem pravočasno proračun, iz katerega je razvidna višina finančne pomoči in na- čin uporabe. Posebna komisija, ki jo formira mestna uprava,ima poleg \Šolskega upravitelja pravico kontrolirati ta letovanja, da si more ustvariti sodboo uspehu sama na podlagi lastnih opazovanj. Da se razbremeni redni promet z vlaki, vpeljejo v teh dneh posebne vlake za šol- sko mladino. Dobijo se kolektivni vozni listkL Ravno tako vpeljejo po večjih mestih posebne tramvaje tako iz varnost- nih kakor tudi prometnih razlogov. lz manjših naselij pa se otrokom zajamčijo na vla:kih posebni kupeji, da so otroci ves čas potovanja pod nadzorstvom Ilvojih, voditeljev. MEDICINSKA SESTRA NA TERENU Uredil uredniški odbor LETO II. - 1955 Izdaja Centralni higlenski zavQd v Ljubljani Tisk,a.1atiskarna '»Jože Moškrič« v Ljubllani KAZALO Dr. Ahčin Marijan: Vloga in mesto mediClinske sestre 65 Dr. Ahčin Marijan: Delo Rdečega križa na terenu . . 153 Med. s. Andoljšek Hermina: Tabela važnejših nalezljivih bolezll'i, katerih pri- java je po zakonuobvezna 24 Doc. dr. Avčin Marij: Osnovna načela o preprečevanju revmaHzma pri otrocih 186 Dr. Bebler Damjana: Skrb za stare ljudi - zrcalo naše kulture .21, 148 Dr. Benedik Majda: O opeklinah pri otrocih . 130 Med. s. Bole Cita: Vloga In pomen otrošk:ih ustanov vzdravstveni prosveti 169 Dr. Bonač Ivan: Za vi:šjo higiensk.o raven kmečkega doma . 33 Prof. dr. Brecelj Bogdan: Ortopedija prve življenjske dobe . 1, 106 Prof. dr. Brecelj Bogdan: PrLrojene 'Okvare stopal 181 Dr. Grosman Božena: iPovezava patronažne sestre z otroškimi zdravstvenimi ustanovami 53 Dr. Ivančič - Szilagyi Zdenka: V10ga BCG v borbi proti tuberkulozi 127 Dr. lvančič - Szilagyi Zdenka: Cepljenje z BCG . 190 Med. s. Jarnovič Neža: SoC'Íalno z,d~avstveni problemi mladostnika 133 Dr. JeTŠe Marjan: Radioaktivni lizotopl v sodobni medicin i . 194 Dr. Karlin Mirko in dr. Filipec Lidija: Vselej moramo imeti pred očmi komp1i-' kacije, ki lahko nastanejo po intramuskularnih injekcijah 201 Krajger Olga: RdeČli križ v svetu in doma 75 Dr. Krušič Valter: Pro:f1ilaksa kariesa 97 Dr. Lajevec Stane: O področju medicinske industrijske sestre 9 Doc. dr. Lavrič Vito: Rajonizacija porodnišnic in trlaža porodnic 123 LuHk - Petrnel Marija: lz dela sodis,č . 137 Dr. Lunaček Slava: Sodobna šo,lska ,stavba in delo sestre na šolli 17 Dr. Lunaček Slava: Šolske mlečne kuhinje in zdraV'je otroka 140 ..Dr. Lunaček Slava: Deset let graditve naših š'ol . 203 Prof. dr. Novak Franc: Kontracepcija 114 Ing. Pirkovič Vilma: Delo zadružnic je velikega pomena za gospodarski in kulturni napredek naše vasi . . 36 Dr. Ragaci Vera: Nekaj o prehrani nosečnice 93 Dr. Sevnik Srdan: Ali žemš, cla bo tvoje delo usrpešno? 4 Dr. Sevnik Srdan: Medicinska sestra in male asanacije 84 Med. s. Sevšek Bogdanw:: O tečaju za zdravo prehrano in gospodinjs'tvo 45 Vet. Stefančič Ante: Kaj morama vedeti o mleku? 39 Skofie Lidija: Pogledi na organizacija rejništva v Sloveniji 60 Dr. Skrinjar Boga: Poglobimo predporadno zaščitO' matere in otroka 102 Dr. Skrinjar Boga: Prvi 'izsledki, ki nam jih daje anketa a zdravju predšolskih ,000rokv Ljub1jani (s sodelovanjem med. s. Anžlovar) 143 Dr. Škrinjar Boga: KarcinO'm in borba prati njemu v ZDA 197 Tomšič Vida: GO'spodinjstvO' v saciaUsUČIli družbi 28, 148 Tomšič Vida: Medicins'ka sestra na terenu mora biti široka razgledana in poli- valentna medicinska delavka 149,- Dr. Vodopivec Katja: VzgojnO' problematlična mladina in naloge patronažne medicinske sestre 56 O nekaterih zaključkih Sve,tovnega kongresa za zašČcitootrok 47 Resolucija 1. nacionalnega kong,resa za zaščito otrok 161 OBZORoNIK Medkinska sestra v rehabiIitacijskem centru za otmke Nekaj podatkov o šolanjužene p,ri nas (Jurca Maša) Začetki zdravstvene slu:žibe v Iraku Teden zamskega športa za lšalsko mlad:no v Švici 64 146 147 206