cena 40 dinarjev številka 37(791) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 26. septembra 1985 FRANC ŠETINC V TITOVEM VELENJU - V petek je bil na celodnevnem obisku v našem mestu predsednik republiške konference SZDL, ki sta ga spremljala član predsedstva Jože Osterman in član republiškega izvršnega sveta Rudi Šepič. Ogledali so si ugreznine, tovarne velenjskega dela Gorenja, se pogovarjali s predstavniki Reka in Gorenja o njihovih težavah, člani predsedstva OK SZDL so jih seznanili z nekaterimi razvojnimi dilemami, obisk pa so sklenili v krajevni skupnosti Konovo. Več o tem na 3.'strani, (vos) Družbenopolitični zbor Sob Velenje Dohodka od patentov in tehničnih izboljšav naj ne bi obdavčili Delegati družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Velenje so na torkovem zasedanju največ pozornosti namenili Osnutku družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji, prvič pripravljenem za srednjeročno plansko obdobje. Tako bodo zavezanci že vnaprej seznanjeni s svojimi obveznostmi, pa tudi z okrepi za spodbujanje posameznih dejavnosti. Kakšne so bile torej pripombe družbenopolitičnega zbora na osnutek tega dogovora? Predlagajo, da naj bi dohodek od patentov in tehničnih izboljšav ne bil obdavčen (predviden je 5 odstotni), kar naj bi bil tudi dolo- čen prispevek za stimuliranje te dejavnosti, še kako potrebne našemu združenemu delu. Podprli so pobudo delovne organizacije Era o obdavčevanju izdajanja podnajemniških stanovanj — tudi zato, da bi tako odpravili negativne pojave, ki tudi naši občini niso tuji (izkoriščanje podnajemnikov, zajezitev priseljevanja, manj bi bilo neprijavljenih oseb . . .). Sicer pa so se glede podnajemniških razmerij dogovorili, da naj bi ta problematika prišla na dnevni red Izvršnega sveta in s poročilom na eno prihodnjih zasedanj zborov. Zadržali so se tudi pri stopnjah davkov, kjer je osnova za določanje le-teh izražena v absolutnih zneskih. Že zaradi inflacije ne bi smele biti prikazane tako. Ne nazadnje pa so se delegati vprašali tudi, zakaj sklepa 'o oprostitvi davka do 160 m2 površine individualnih zgradb ne bi zapisali kar v odlok. Pri predlogu za podelitev letošnjih priznanj in nagrad občine Velenje so se s predlaganimi nagrajenci strinjali. Imeli pa so povsem načelno pripombo — naj bi pri tem uresničevali že sprejete sklepe o podeljevanju priznanj in nagrad, saj se dogaja, da jih nekdo v enem letu prejme tudi več. (mkp) Raziskovalna dejavnost Od načelnih ugotovitev k akciji S stanjem na področju razvojno raziskovalne dejavnosti v občini Velenje nikakor ne moremo biti zadovoljni, pa čeprav so bili v zadnjem času na tem področju narejeni pomembni koraki> Opravljene so obsežne raziskovalne naloge med katerimi velja posebej omeniti Projekt Velenje 2000, ki ga je financirala občinska raziskovalna skupnost. To je zares zelo obsežna naloga — sestavlja jo 19 knjig, ki opredeljuje bodoči razvoj občine in seveda izpostavlja vsa tista področja, kjer moramo narediti temeljit preobrat, saj bi sicer zašli v prevelike težave. Naj za primer omenimo, da bi imeli leta 2000, če bi tekel razvoj po ustaljeni poti, že 68 tisoč prebivalcev, tega pa občinski prostor ne dovoljuje. Naloga opozarja še na številne težave s katerimi se bomo srečevali, če ne bomo razvoj preusmerili, predvsem pa narekuje prestrukturiranje gospodarstva. Projekt Velenje 2000 je dobra osnova za pripravo naših srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov, zato si je občinska razisko- valna skupnost tudi prizadevala, daje bilo to obsežno delo končano že lani. V zadnjem času se je sicer povečalo število delavcev, ki delajo v razvojno raziskovalnih dejavnostih (3,16 odstotka zaposlenih), vendar pa imamo še vedno le 102 registrirana raziskovalca in to 101 v Gorenju in enega v Centru srednjih šol. To so podatki, ki so zaskrbljujoči, saj takšno število strokovnjakov ne zagotavlja uspešnega nadaljnjega razvoja. Zaskrbljujoče pa je tudi, da v mnogih delovnih okoljih tem vprašanjem še vedno ne namenjajo nobene pozornosti, prav tako pa je mačehovski tudi njihov odnos do inventivne dejavnosti. Čeprav zakon predvideva, inventivne dejavnosti mnoge organizacije združenega dela še vedno niso opredelile v svojih samoupravnih aktih. Te akcije pa so pogosto tudi premalo načrtne, kampanjske, enkratne. Trenutni uspehi nas zadovoljijo, uspavajo in nadaljnjih aktivnosti ne načrtujemo. Tako smo bili lahko na primer leta 1983 z uspehi na tem področju zadovoljni, saj smo zabeležili 662 predlogov 813. avtorjev, ure.sničenih pa je bilo 468 predlogov. Lani pa je to število močno upadlo. Zabeležili smo le 420 predlogov 561. avtorjev, uresničenih pa jih je bilo le 296. Podatki za letos še niso zbrani iz dosedanjega odziva na natečaj občinske raziskovalne skupnosti in občinskega sindikalnega sveta za podelitev nagrad najboljšim inovatorjem pa je mogoče sklepati, da ni bilo veliko narejenega, čeprav v nekaterih okoljih ugotavljajo, da so predlogi kvalitetnejši. Manjšo aktivnost na področju inventivne dejavnosti beležijo kar v vseh okoljih, razen v Vegradu, kjer so pomembno povečali število koristnih izboljšav. V času, ko vse bolj ugotavljamo, da sj moramo opreti na lastne sile, je nujna tudi večja pozornost inventivni dejavnosti, saj lahko z lastnim znanjem v vseh okoljih racionaliziramo delovni proces. Mira Zakošek Zbor krajevnih skupnosti Velika kritičnost delegatov Toliko kritičnih besed kot so jih izrekli delegati zbora krajevnih skupnosti na torkovem zasedanju že dolgo nismo slišali, pa čeprav je bilo na dnevnem redu le osem točk. Poleg osnutka družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za obdobje 1986—90, predlpga za podelitev priznanj in nagrad občine Velenje za letošnje leto, poročila o izvajanju odloka o proračunu občine Velenje v prvem polletju leta 1985 so obravnavali še osnutek odloka o pokopališkem redu, > predlog odloga o dopolnitvi odloka o organizaciji in razvoju teritorialne obrambe v velenjski občini, predloge izvolitev in imenovanj, najdlje pa so se zadržali pri pobudah, predlogih in vprašanjih delegatov. Pri obravnavi poročila o izvajanju odloka o proračunu velenjske občine v prvem polletju tega leta so delegate zbora krajevnih skupnosti motila od- stopanja pri postavki krajevne skupnosti. Ta je bila v letošnjem prvem polletju »izkoriščena« le 30,2 odstotka. Vprašali so se, zakaj je prišlo do odstopanja ter naložili izvršnemu svetu skupščine občine Velenje, da uskladi porabo za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih z ostalo porabo in jo uvrstili na prednostno listo koriščenja proračunskih sredstev. Zataknilo se je tudi pri predlogu za podelitev priznanj in nagrad -občine Velenje za letošnje leto. Vse premalo so upoštevni predlogi iz primestnih oziroma vaških krajevnih skupnosti, kjer si krajani z udarniškim delom prizadevajo ustvariti boljše življenjske pogoje, so poudarili v razpravi. Predlog so ob koncu razprav soglasno podprli. Eden od delegatov pa je sam zase po tiho dejal: »Kako naj glasujem proti, saj so gotovo letošnji Srebrni grb občine Velenje Angeli Vutkovič Srebrni grb občine Velenje bo prejela ANGELA VUTKOVIČ, nagrado 8. oktobra: DRAGAN ROGIČ, IVAN KLOBČAR in DOM ZA VARSTVO ODRASLIH, nagrado Karla Destovni-ka-Kajuha: JOŽE KOTNIK, FRANC KLANČNIK, JOŽE MEDVED in KULTURNO DRUŠTVO IVAN CANKAR iz Plešivca. Tako so sklenili na predlog Komisije za priznanja in nagrade tudi delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Povemo naj še to, da komisija še zdaleč ni imela lahkega r';la, «aj je na razpis za podelitev priznanj in nagrad občine Velenje prispelo skupaj 43 predlogov. Več o letošnjih nagrajencih boste lahko prebrali v praznični številki Našega časa, ki bo izšla ob prazniku občine Velenje, 8. oktobru. Danes podelitev Šilihovih priznanj Danes, v četrtek 26. septembra, bo ob 16. uri popoldne v Kulturnem domu seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti Velenje. V prvem, delovnem delu seje, bodo delegati med drugim obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1986—1990. Zatem bo na vrsti še kulturni in svečani del današnje seje. Ob 18. uri se bo gledalcem predstavil Zlatko Šugman z monodramo »Fraklova vrnitev«, po njegovem nastopu pa bodo slovesno podelili letošnje Silihove plakete, značke in priznanja ter priznanja občinske izobraževalne skupnosti. S seje zbora združenega dela Sob Velenje Davčni prepih skozi zasebno gradnjo Mnogo polemik in koluar-sko različnih tolmačenj je povzročil osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za naslednje srednjeročno obdobje, oziroma predvsem njegov člen — davek od premoženja, ki govori o obdavčenju stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž in poslovnih prostorov. Oziroma bodimo še bolj konkretni, delegate (tiste pač, ki jih tukaj čevelj žuli) so težile predvsem prve tri obdavčitve, medtem ko o obdavčitvah poslovnih prostorov niso veliko razmišljali. To je sicer še vse v redu in prav, zaskrbljuje pa s kakšnimi stališči nekateri branijo svojo imovino pred morebitno obdavčitvijo. delegacija Eka na zboru združenega dela menila, da so zasebne hiše družbeno bogastvo in medtem ko so se nekateri trudili in ustvarjali to družbeno bogastvo, so drugi izbrali lažjo, la-godnejšo in »lenobnejšo« pot in se vselili v družbena stanovanja. Sedaj pa se razmišlja, da bi te prizadevne individualne lastnike celo obdavčili. Resda bi bila to lahko ena plat medalje, toda druga je precej bolj temna in o njej delegati zavestno niso hoteli razmišljati. Pozabili so namreč povedati, da so zasebne hiše in stanovanja zgrajena v preteklih letih resnično družbeno bogastvo, saj tudi te cenene kredite s katerimi so bile v večini primerov grajene že! in bo še dolgo odplačevala celotna družba. Po- zabili so povedati, da je v obdobju zlatih let naše zasebne gradnje, velik del graditeljev ob gradnji hiše »zmogel« še nov avtomobil, pa tudi kakšen vikend, pozabili pa so tudi povedati, da je obdavčenje, pa ne tako milo kot pri nas (ko izvzamemo kar 160 m! površine in oprostimo lastnika plačevanja prvih deset let) običajno drugje po svetu, saj je konec koncev tudi bolj smiselno, da se z rodovitno zemljo ne razmetuje tako, kot pri nas. In sedaj, ko naj bi ta bremena preteklosti in premalo premišljene odločitve, vsaj nekoliko porazdelili, nekateri našo stabilizacijo še očitno vedno pojmujejo tako, kot da se bo dogajala le pri sosedu. B. Z. ŠILIHOVO PLAKETO Z NAGRADO bodo za dolgoletno posebno uspešno in življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja prejeli FRANJO SLEMENŠEK, ZDENKA SLOMŠEK in ALMA ŽVAN. ŠILIHOVO ZNAČKO za večletno uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja bodo dobili Stanislava BOROVŠAK, Zofija VAH, Marija C1GALA, Slavica PEČNIK, Milena PIVKO, Jožica GREGORC, Iva OŠT1R, Bojan GLAVAČ, Marija MEH, Majda GLAVAČ in Helga NOVAK. Mala Napotnikova kiparska kolonija Danes ob 8. uri zjutraj so se v Zavodnjah nad Šoštanjem spet oglasila kiparska dleta in kladiva. 12 ekip mladih kiparjev s svojimi mentorji vseh velenjskih centralnih šol ter osnovnih šol Radlje ob Dravi, Podvelka in Prebold bo danes in jutri oblikovalo les, jutri ob 14. uri pa bodo pripravili razstavo izdelanih skulptur in reliefnih plastik. Ob tej priložnosti bodo podelili sodelujočim priznanja in pripravili kratek kulturni program. ŠILIHOVO PRIZNANJE podeljujejo za posebne uspehe pri vzgojno-izobraževalnem delu. Letošnji dobitniki so: Marjeta VALCL, Milena FRAS, Erika CVERLIN, Mira NOVAK, Milka DRAGAR, Gustel TAN-ŠEK, Anton GAMS, Miroslav TRAMPUS, Albin VRABIČ, Ljudmila DOLEJŠ1 in Bronislava ŠPORN. PRIZNANJE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI za posebne uspehe pri razvijanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in za posebno uspešno sodelovanje pri izvajanju celovitega procesa vzgoje in izobraževanja na različnih področjih pa bodo letos prejeli ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE - DISPANZER ZA ŠOLSKO MLADINO, Franc MEVC in Jože MIKLAVC. dobitniki priznanj in nagrad o tem že obveščeni.« Pobude, predlogi in vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti so bila zelo različna. Tako je delegata iz krajevne skupnosti Šmartno ob Paki zanimalo, zakaj je ukinjena matična služba v tem kraju, kdaj namerava PTT Velenje pristopiti k razširitvi telefonskega omrežja v tej krajevni skupnosti. Delegat iz krajevne skupnosti Šentilj je vprašal, kam se lahko obrne po pomoč za »ohranitev« trgovine v Šentilju. Vodstvo krajevne skupnosti je potrkalo že na mnoga vrata, odgovori pa so bili vedno isti: dogovorite se sami med sabo. Dotaknili so se tudi evidentiranja kandidatov za nosilce najodgovornih funkcij v občini. Naslovili so občinski konferenci SZDL vprašanje o odprtih in zaprtih listah ter zahtevali njeno stališče do tega vprašanja. Zelo oster je bil na torkovem zasedanju zbora krajevnih skupnosti delegat iz Škal: »Ne morem se znebiti občutka, da smo delegati našega zbora le figure in števil-ke- .». Ce se udeležiš zasedanja ni najbolj prav, pa tudi, če se ga ne. Pa se sprašujemo, zakaj takšna neučinkovitost delegatov!? Povedali smo že mnoge pripombe, svoja stališča do tega ali onega vprašanja, jih naslovili na ustrezna mesta, rezultatov pa nobenih. V strokovnih službah imamo' zaposlene ljudi, ki bi naše zahteve in želje morali uresničevati, pa jih ne. V oči bode tudi odnos članov izvršnega sveta skupščine občine Velenje do reševanja težav krajevnih skupnosti.« Ob koncu te vroče razprave so delegati tega zbora sprejeli sklep, da mora izvršni svet skupščine občine Velenje sprotno izvrševat) sklepe te skupščine, v nasprotnem primeru bo tudi razprava o proračunu občine Velenje v prihodnje tekla drugače. Prav tako so zahtevali, da so odgovori na vsa delegatska vprašanja objavljeni v Našem času, tako kot so se o tem dogovorili na prejšnjih skupščinah zbora krajevnih skupnosti. VOSOVCI V SAVINJSKEM GAJU - V soboto so se v Mozirju na delovnem in tovariškem srečanju zbrali člani pokrajinske skupnosti borcev varnostno-obveščevalne službe Osvobodilne fronte za Štajersko. V Savinjski gaj se radi vračajo tudi zaradi spomenika varnostno-obveščevalni službi OF, ki je delo umetnika Janka Dolenca. ^ M 2. stran * naS CBS OD ČETRTKA DO ČETRTKA, Titovo Velenje * 26. septembra 1985 Delegatski molk — neznanje ali nezainteresiranost sprememba prispevnih stopenj V ponedeljek so se na skupni seji sestali delegati občinske raziskovalne skupnosti Velenje ter zbora združenega dela občinske skupščine. Na dnevnem redu so imeli oceno razvojno raziskovalne dejavnosti v občini. Na tem področju je bilo v zadnjem času veliko narejenega, saj je občinska raziskovalna skupnost uresničila pomembne naloge, vendar s stanjem nikakor ne moremo biti zadovoljni. O tem, da v organizacijah združenega dela namenjajo temu premalo pozornosti, je pričala že sama udeležba delegatov zbora združenega dela na ponedeljkovem zasedanju, ki je bila vse prej kot zadovoljiva. To lahko trdimo tudi za razpravo, ki je skorajda ni bilo, oglasili pa so se predvsem delegati, ki delajo na razvojno raziskovalnem področju. Med pobudami naj omenimo predlog, da naj bi v bodoče v to delo bolj pritegnili člane raznih strokovnih organizacij (društvo inženirjev in tehnikov, ekonomistov itd.). Podane pa so bile tudi pobude, da se občinska raziskovalna skupnost še bolj vključi v raziskave s področja varstva okolja. Delegati so na ponedeljkovem zasedanju potrdili usmeritve za nadaljnje delo te skupnosti, prav tako pa tudi zaključke problemske konference o razvojno raziskovalni dejavnosti, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL. Po skupnem zasedanju, so se sestali delegati občinske raziskovalne skupnosti še na ločeni seji. Med drugim so potrdili finančni načrt za letos ter samoupravni sporazum o temeljih plana te skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje. Več o delu občinske raziskovalne skupnosti bomo zapisali v prihodnji številki Našega časa. (mz) Potrebna O planskih dokumentih so spregovorili že na vseh mogočih ravneh. Zaobit jih niso mogli tudi člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti na četrtkovi, 62. seji. Poleg tega pa so spregovorili še o realizaciji sredstev sis družbenih dejavnosti v obdobju januar—avgust ter o predlogu usklajevanja prispevnih stopenj. Kako pristopiti, kaj spremeniti pri obravnavi teh dokumentov da nepravilnosti iz preteklih let ne bi prenašali naprej? Ali imamo sploh še kakšno možnost vplivati na odločitve, ali morda zopet pihamo v veter? so se na začetku razprave vprašali člani komiteja za družbene dejavnosti. Nepravilnosti, že na samem začetku se pojavljajo, saj so plani republiških interesnih skupnosti nezreli za javno razpravo in zelo neodgovorno poslani združenemu delu. Niti dveh interesnih skupnosti ni, ki bi po enakih stopnjah sprejemale samoupravne sporazume..Ti bi morali biti usklajeni z možnostmi in ne morejo presegati stanja, kakršno je. Vsaka razprava je nepomembna, saj je obdobje, iz katerega prihajamo, prav takšno kot tisto, za katerega vse to načrtujemo. V popolnoma enakem sistemu za katerega vemo, da ni najboljši, bomo gradili novo srednjeročno obdobje. Ničkoliko poti in možnosti smo iskali, da so samoupravne interesne skupnosti lahko vsaj delno uresničevale svoje programe. Kako naj se do njih opredeli združeno delo, če stojijo družbenopolitične organizacije in drugi organi v občini preveč ob strani. Njihova stališča bi morda pomagala združenemu delu pri enotni obravnavi planskih dokumentov republiških in občinskih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. " V razpravi so člani komiteja med drugim poudarili, da občinski in republiški programi v globalu niso usklajeni, saj so vse dosedanje pripombe naletele na glu-na ušesa. Tako bo na primer naša občina morala dajati za solidarnost več denarja kot sedaj. Vseskozi pa smo si v občini prizadevali, da bi ta sredstva zmanjšali. Družbeni dogovor o sistemu solidarnosti se mora kar najhitreje spremeniti, v njem pa jasno zapisana merila in kriteriji. Nič napak ne bi bilo, če bi v občini izoblikovali kriterije in merila ter jih predložili tistim, ki o tem odločajo oziroma jih oblikujejo. Tudi občinske planske dokumente je treba marsikje doreči in jih dopolniti.: Ko so člani komiteja v razpravi spregovorili o odvajanju denarja za izgradnjo bolnišnice v Celju (kot smo slišali na seji, mora naša občina za izgradnjo prispevati 750 milijonov dinarjev), so menili, da iz sredstev skupne porabe ob tako hitrem širjenju obsega programov na področju družbenih dejavnosti velenjska občina ne more zagotavljati denarja za izgradnjo tega objekta. Sisi družbenih dejavnosti bi morali v letošnjem letu zbrati za uresničevanje svojih programov 4.313.205 tisoč dinarjev. Do konca meseca avgusta pa so zbrali le 245.481 tisoč dinarjev oziroma 56,9 odstotka dogovorjenih sredstev. Dinamika prelivanja bi morala v tem obdobju znašati 66,7 odstotka vseh sredstev. Tako beležijo sisi družbenih dejavnosti ob koncu obdobja januar—avgust 424.690 tisoč dinarjev primanjkljaja. Da bi izgubo odpravili, moramo spremeniti prispevne stopnje, in sicer za 0,97 točk. Tako bi znašala prispevna stopnja v obdobju oktober—december 85 22,67 odstotkov (sedaj 21.70). Strokovne službe so izračunale potrebno prispevno stopnjo na osnovi 190 indeksne rasti bruto osebnih dohodkov glede na leto 1984. Če bo rast bruto osebnih dohodkov nižja od predvidene, bodo sisi družbenih dejavnosti ob koncu leta znova beležili izgubo oziroma ti ne bodo mogli uresničiti vseh načrtovanih nalog. za ekonomska vprašanjua na GIP Vegrad in dobitnikom nagrade 8. oktober ter ga poimenoval v Ivana Klobučarja. Za malce obešenjaškega humorja pa so v tem gradivu poskrbeli še predlagatelji odloka o pokopališkem redu na območju občine Velenje, kije napisan v tako »nerodnem« jeziku, da takoj ovrže tisto osnovno zahtevo iz gradiva, to je dostojanstvo in spoštovanje do umrlih, predvsem pa je tipičen primer slabega uradniškega pisanja in četudi je vsebinsko dovolj kakovosten, pravzaprav ne sodi v gradivo skupščine. (bz) Osnovna šola Gustava Šiliha 27. septembra v Kumrovec Ob 29. septembru, dnevu pionirjev, bodo učenci osnovne šole Gustava Šiliha iz Titovega Velenja obiskali Kumrovec. Tja se bodo odpeljali v petek, 27. septembra, s posebnim vlakom. Tam si bodo najprej ogledali zgodovinske znamenitosti Ku-mrovca, obenem pa bodo v tem . kraju pripravili še pionirsko konferenco, na kateri bodo spregovorili o svojem preteklem, sedanjem in prihodnjem delu. Za pot v sosednjo Hrvaško so denar zbrali z zbiranjem starega papirja, nekaj pa so ga prispevali tudi sami. B. M. ODMEVI. ODMEVI. ODMEV! »Čudno delegatsko dogovarjanje« pojasnilo k Članku »čudno delegatsko dogovarjanje« V zvezi s člankom objavljenim v glasilu NAS ČAS dne 19. 9. 1985 pod naslovom »Čudno delegatsko dogovarjanje« prosimo, da bralcem pojasnite, da skupščina Temeljne vodne skupnosti Velenje in njeni organi niso obravnavali povečanja tarif povračil in odškodnin Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla, niti niso dali predloga ali pobude za povečanje le-tega. V skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1981 — 1985 je prispevna stopnja 0,40 % od osnove od katere se plačuje davek iz dohodka TOZD. Sklep o spremembi tarif povračil in odškodnin OVS Savinja—Sotla Celje za leto 1985 je sprejel Izvršilni odbor Območne vodne skupnosti Savinja— Sotla Celje na seji, dne 4. 2. 1985 in sklep objavil v Uradnem listu SRS, št. 25 z dne 12. 7. 1985. Izvršni svet občine Velenje je 20. 9. 1985 Temeljni vodni skupnosti Velenje poslal v vednost slclep v katerem zahteva od Izvršilnega odbora OVS Savinja—Sotla Celje obrazložitev za povišanje prispevne stopnje in zakonsko' osnovo za to povišanje. Delegati skupščine Temeljne vodne skupnosti Velenje torej niso obravnavali predloga o spremembi prispevne stopnje, tudi člani organov skupščine TVS Velenje niso obravnavali novega predloga, ker gradiva za obravnavo niso prejeli. Skratka, »ta skupnost«, ki jo omenjate v navedenem članku, ni Temeljna vodna skupnost Velenje, temveč območna vodna skupnost Savinja— Sotla Celje. Predsednik skupščine TVS Velenje Stane PRASNIKAR Gradivo za seje zborov Tiskarske in slovnične zmote Tiskarski škrat pač nikoli ne počiva. Zadnjič se je pošteno poigral z našim člankom s kmetijske razstave, tokrat pa so za nekaj »cvetk« poskrbeli izdajatelji skupščinskega delegata. Najprej so ga kljub vsem dosedanjim zahtevam in sklepom spet izdali prepozno in je delegatom ostalo bolj malo časa, da bi o njem tehtno spregovorili. Poleg tega so vsem delovnim ljudem občine čestitali za 28. oktober, praznik občine Velenje, čeprav vsaj za zdaj naš občinski praznik ostaja osmi oktober. Tiskarski škrat se je poigral tudi z Ivanom Klob-čatjem, pomočnikom direktorja Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje za obdobje 1981 —1985,11. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 4/83) SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE objavlja XXI. RAZPIS posojil iz združenih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka TOZD in delovnih skupnosti Razpoložljiva sredstva v višini 85.000.000 din se namenjajo za kreditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lastnini. I. Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo: — delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali z vezavo lastnih sredstev, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjsko posojilo ter rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju, od koder se dnevno vozijo v OZD (ima organiziran avtobusni prevoz); — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali z vezavo lastnih sredstev za pridobitev stanovanjskega posojila; — upokojenci in invalidi, ti za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali z vezavo lastnih sredstev pridobijo stanovanjsko posojilo, pravico do posojila Uveljavljajo po domicilnem principu. 1. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1984, ki znaša 62.606,00 din/m1. 2. Poprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji je v letu 1984 znašal 27.762,00 din. 3. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je 5 % letno. Doba odplačila posojil — za družbeno izgradnjo je do 10 let — za individualno izgradnjo do 19 let, s tem, da mesečna anuiteta za odobreno posojilo ne more biti nižja od 500,00 din. 4. Glede tehnike poslovanja in drugih določil, ki so navedena v razpisu, veljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, štev. 4/83). II. Kreditiranje graditve, pridobitve (nakupa) in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti: 1. Delavci lahko dobijo posojilo za pridobitev (nakup) graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če: — so že pridobili pravico do posojila na podlagi namenskega varčevanja ali vezave lastnih sredstev, — niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega primernega stanovanja ali stanovanjske hiše ali imetniki pravice uporabe primernega družbenega stanovanja,« — predlože kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, — predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračunom, — imajo stanovanjsko hišo, zgrajeno do III. gradbene faze (pokrit objekt brez vzidanih oken), — bodo s prenovo povečali stanovanjsko površino v okviru stanovanjskih normativov ter izvajali tiste posege, ki izboljšujejo stanovanjske razmere, vendar ne sodijo v redno vzdrževanje. 2. Posojila za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oziroma stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega posojila. V tem primeru skleneta Samoupravna stanovanjska skupnost in delavec pogodbo, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti. Če delavec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen s pogodbo, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo. Vsak upravičenec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4-člansko družino 70 m', če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 m1 na člana, vendar največ 90 m1. Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki: — je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju ali težkem materialnem stanju. — ima stanovanjsko hišo zgrajeno v višji gradbeni fazi, — ima slabe stanovanjske razmere — kupuje ali gradi stanovanje oziroma stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje. III. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za pridobitev (nakup), graditev in prenovo, je odvisna od: — razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povečanim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici: Če znaša mesečni skupni čisti dohodek na dane družine (gospodinjstva) v primerjavi s poprečnim mesečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SRS v preteklem letu Popada delavcu od cene stanova- nji največ do do 50 % 40% od 51 % do 75 % 35% od 76% do 100% 30% od 101 % do 120 % 25% nad 120 % 20% IV. Na natečaj lahko kandidirajo le tisti, ki predlože: — dokazilo o zaključenem namenskem varčevanju pri banki, — opis stanovanjskih razmer, — kupoprodajno pogodbo, če kupuje etažno stanovanje ali predpogodbo, — gradbeno dovoljenje, če gradi stanovanjsko hišo oziroma jo prenavlja — potrdilo, o dohodkih družine v zadnjih treh mesecih, — izjavo o vseh prejetih posojilih. Natečaj za posojilo traja do vključno 11. oktobra 1985. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu in prijave brez navedene dokumentacije ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema po sklepu komisije LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA BANKA VELENJE - Oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja Titovo Velenje, Rudarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem. Vloge bo pregledala komisija in pripravila predlog za odobritev oziroma zavrnitev vlog za posojila iz združenih sredstev. Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vloge za najem posojila bo sporočila vsem udeležencem natečaja Ljubljanska banka — Temeljna banka Velenje najkasneje 60 dni po zaključku natečaja in sklenila z udeleženci natečaja, ki bodo uspeli na natečaju, posojilne pogodbe. Komisija za razdeljevanje kreditov iz sredstev vzajemnosti Predsednik Jože Kandolf, s. r. »NAS ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mu-gerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek iA Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinaijev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 26. septembra 1985 if TitOVO Velenje SREDIŠČU POZORNOSTI PcIS C8B * stran 3 Franc Šetinc v Titovem Velenju 0 razvojnih dilemah v občini Zelo razgiban in pester je bil pretekli petek obisk predsednika republiške konference SZDL Franca Šetinca v Titovem Velenju. Med obiskom sta ga spremljala tudi Jože Osterman, član predsedstva republiške konference in Rudi Šepič, član izvršnega sveta SRS ter republiški sekretar za finance. Po sprejemu na občinski konferenci SZDL so se gostje sešli najprej na pogovore s predstavniki Rudarsko elektroenergetskega kombinata, ki so jih za tem popeljali še na območje ugreznin ter jim s tem na najbolj neposreden način pokazali, kakšen davek terja kopanja premoga v Šaleški dolini. V nedrjih Šaleške doline je še približno 280 milijonov ton zalog lignita, ki ga bodo izkopali v približno 50 letih. Zaradi rudarjenja nastajajo posledice na površini, saj izginjajo najlepša zemljišča doline, ljudje ostajajo brez domov, in kot je dejal Franc Avberšek: »ljudem lahko plačamo odškodnino za porušeno hišo ali uničeno zemljišče, ne moremo pa jim vrniti domačnosti«. Že danes je zaradi kopanja lignita prizadetih približno 700 hektarov zemljišč, celotno ugreznin-' sko območje pa bo v končni fazi zajemalo kar 1540 hektarov zemljišč. Predstavniki Reka so še povedali, da bo treba porušiti 244 zasebnih hiš, 44 kmetij v velikosti od pet do petnajst hektarov, 36 raznih manjših ali večjih stanovanjskih objektov, šestnajst družbenih objektov in praktično preseliti ves Šoštanj, saj bo treba do- biti nov bivalni prostor za več kot 2.200 prebivalcev tega mesta. Tovariša Šetinca so seznanili še s prizadevanji za varstvo okolja, saj nastajajo mrtva jezera, v zadnjem času so se začeli sušiti gozdovi, spregovorili so o najvažnejših današnjih naložbah kombinata oziroma rudnika (gradnja nadomestnih objektov jame Preloge, prizadevanja za povečanje stopnje mehanizirano-sti odkopavanja lignita, s čimer želijo doseči kar največjo varnost pri kopanju premoga in humani-zacijo težkih fizičnih del, gradnja jame Šoštanj, posodabljanje prevoza premoga na površino in materiala na delovišča, daljinski prenos podatkov iz jame, kar naj bi tudi prispevalo k večji stopnji varnosti itd). Opozorili so tudi na potrebnost gradnje novega bloka šoštanjskih termoelektrarn, saj so sedanji trije bloki že dotrajani. Skratka, kot so poudarili, so sposobni dati slovenski družbi zahtevane količine premoga oziroma električne energije, seveda pa ob ustreznih denarnih sredstvih, katere pa bo treba še zagotoviti. Vodilni delavci sozda Gorenje so goste seznanili podrobno z uresničevanjem sanacijskih programov, srednjeročnim in dolgoročnim načrtom razvoja, s težavami, ki jih še vedno imajo zaradi, kot so dejali, ostankov Koer-tinga, s programsko projekcijo preobrazbe Gorenja, družbenoekonomskimi odnosi, uresničevanjem samoupravljanja. Spregovorili pa so tudi o delu sindikata in mladinske organizacije. Pose- bej so poudarili, da je bila vseskozi glavna rdeča nit uresničevanja sanacijskih programov povečevanje konvertibilnega izvoza, opiranje na lastne sile in ob odpravi notranjih slabosti in povečani učinkovitosti gospodarjenja, nadalje polna izkoriščenost obstoječih zmogljivosti z nujno potrebnimi posodobitvami tehnologije ter povečanjem produr ktivnosti dela, izpopolnitev obstoječih proizvodnih programov, zagotavljanje boljše in stabilnejše kakovosti izdelkov, odprava vzrokov izgub v tujini, vlaganje v znanje in lastno razvojno raziskovalno delo, odpiranje Gorenja navzven ... Ob velikih naporih vseh delavcev in ob pomoči širše družbene skupnosti so v Gorenju dosegli velike uspehe. Povedali so, da bodo tudi letos uresničili zastavljene planske naloge, seveda spet z velikimi napori. Uresničitev letošnjih nalog, enako kot lanskih, znova pomeni — so dejali —, da delavec Gorenja še naprej izpričuje svojo veliko pripravljenost za vlaganje kar največjih naporov za sanacijo razmer, in da je to največ kar lahko da. Pri tem so opozorili, da se pri vseh njihovih dosedanjih ogromnih prizadevanjih še vedno srečujejo z nedokončno rešenim vprašanjem pokrivanja izgube iz preteklosti. Le njeno pokritje — so poudarili — bo omogočilo drugo fazo sanacije, to je tehnološko posodobitev proizvodnje. V zvezi s tem je predsednik poslovodnega odbora sozda Herman Rigelnik dejal, da so prizadevanja delavcev za sanacijo iz- Obisk je predsednik Franc Šetinc sklenil na Konovem, kjer si je v novem domu z zanimanjem ogledal razstavo fotografij o dosežkih v desetletnem razvoju krajevne skupnosti. jemna, in da se zavedajo, da so bili izven Gorenja — v občini, širše in posebej v republiki deležni vse podpore. Toda sedaj je treba storiti vse za dokončno sanacijo Gorenja. »Ves denar, ki se tako ali drugače vlaga v Gorenje, se vlaga v izjemno pridnega delavca, ki bo to znal vrniti,« je dejal Herman Rigelnik. »Med ogledom proizvodnje sem se prepričal,« je dejal Franc Šetinc predstavnikom Gorenja, »da gre pri vas za zelo dobro organizacijo in dinamiko na vsakem koraku. Gorenje je pod sedanjim vodstvom v zelo kratkem času doseglo velike rezultate. To kar ste vi v malem, bi moralo postati jugoslovansko gospodarstvo v velikem. Z vašim uspešnim delom, uspešnim tekočim poslovanjem ste dokazali, da vam je treba pomagati, da se bodo vsa ta vlaganja obrestovala.« Franc Šetinc in Rudi Šepič sta obljubila, da bo Gorenje tudi v bodoče deležno vse podpore republiških organov, zlasti izvršnega sveta, seveda v danih možnostih. Popoldne se je Franc Šetinc sestal z razširjenim sestavom predsedstva občinske konference SZDL Velenje, kjer sta ga najprej predsednica občinske konference Nada Zavolovšek-Hudarin, in predsednik izvršnega sveta Miran Arzenšek, za tem pa še drugi seznanili z nekaterimi razvojnimi dilemami v občini. Zlasti so se dotaknili ekološkega in sociološkega vidika razvoja občine v obdobju rudarjenja in po njem ter posledic ekstenzivnega gospodarjenja na položaj družbenih dejavnosti. Zvečer je tovariš Šetinc skupaj z Jožetom Ostermanom obiskal še krajevno skupnost Konovo, kjer so prav tako nadvse toplo sprejeli. Dejal je, da si je že dolgo želel priti na Konovo. Prvič je bil na Konovem marca leta 1974, ko so si v tej krajevni skupnosti zadali smele, za tisti čas za marsikoga morda celo neuresničljive naloge. S simbolično zasaditvijo lipe so uradno označili začetek delovnih akcij za boljšo urejenost in izgled kraja. Razvojni program krajevne skupnosti so spravili v steklenico, ki so jo zakopali pod lipo. Ko so lani izkopali steklenico in ocenili akcijo »10 LET KRAJEVNE SKUPNOSTI - 10 LET DELOVNIH AKCIJ, so ugotovili, da so svoje načrte uresničili stoodstotno, da so v tem času opravili skupaj kar T47.880 udarniških ur, in da jim kljub vsemu narejenemu »nalog ne zmanjka, občutka, ds smo naredili dovolj pa tudi ne«, kot je dejala predsednica krajevne konference SZDL Majda Naglost. Predsednik Republiške konference SZDL je izrazil presenečenje nad vsem kar so storili. »Dobili ste zvezno priznanje socialistične zveze. Vas bi morali razglasiti za najboljšo krajevno skupnost v državi. Veliko potujem toda take volje kot je pri vas skorajda ne srečam. Moram posebej čestitati tistim aktivistom, ki so bili motor in duša vsega razvoja, preko njih pa tudi ostalim krajanom. Ne bom nobenega imenoval, upošteval bom besede: nihče imenovan, nihče pozabljen,« je dejal ves zadovoljen ob koncu obiska. Izobraževanje Naše šole v zanki prostorske stiske Šolarji so že skoraj pozabili na počitniške dogodivščine, šolske skrbi pač izpodrivajo še do včeraj nepozabne, prijetne dogodke. Šolsko leto, čeprav je minilo šele devetnajst delovnih dni, povzroča prve skrbi, pa tudi nove, prijetne utripe, širi znanja nadobudnih in vedoželjnih malih in večjih glav. Poletni premor je, tako kot vsako leto, tudi pedagoškim delavcem prinesel potrebni počitek, omogočil jim je razmislek o novih vzgojnih prijemih, obogatili in dopolnili so svoja znanja. Poleg izobraževalnega dela so osebni dohodki še vedno ena najaktualnejših tem tudi. v zbornicah. Poletni popravek je bil spodbudna stimulacija, sicer pa so osebni dohodki naših pedagogov do tedaj tako zaostali, da so verjetno že negativno vplivali tudi na kakovost dela. Sedaj je bilo potrebno zagotoviti denar še za valorizacijo osebnih dohodkov učiteljev za tiste sušne spomladanske mesece ter za ustrezno povišanje do konca leta. To pa bo očitno zahtevalo še precej dela in dogovarjanja z združenim delom, ki žal ob lastnih skrbeh teže prisluhne in razume celo najnujnejše potrebe družbenih dejavnosti. Precej večji problem kot osebni dohodki pa je prenatrpa-uost šol v Titovem Velenju. Ideal, celodnevna šola, se »podira« ob prepolnih oddelkih, vprašljiva postaja kakovost dela, vprašljivo zdravje otrok. Izgradnja nove osnovne šole, ki smo jo načrtovali že ob graditvi osnovne šole Bratov Mravljakov, pa se iz leta v leto odmika. Na vseh osnovnih šolah v občini imamo letos 5652 učencev, ki nova znanja nabirajo v 223 oddelkih rednega pouka. Tudi letos se potrjuje že več let opazno in v planskih dokumentih napovedano naraščanje skupnega Števila učencev in oddelkov na osnovnih šolah. Tokra^je 113 učencev in 9 oddelkov več kot v minulem letu. Nadaljuje pa se tudi že pred leti začeto preseljevanje znotraj meje občine. Tako se je skupno število učencev na šolah v Titovem Velenju povečalo za 142, na šolah izven mesta pa se je to število celo zmanjšalo za 21 učencev. Tudi v letošnjem šolskem letu je največ učencev na osnovni šoli Antona Aškerca, in sicer 924. Osnovna šola Bratov Mravljakov pa se tokrat otepa z največjim povečanjem števila učencev. Ima 878 učencev, kar je za 108 več kot lani. Na osnovni šoli Gustava Šiliha je 794 učencev, na osnovni šili Mihe Pintarja Toleda je 706 učencev, na osnovni šoli Veljka Vlahoviča je 696 učencev, na osnovni šoli Štirinajste divizije pa 99 učencev. Nekoliko manjši priliv učencev in zato manj prostorskih težav je na šolah v Šoštanju in v Šmartnem' ob Paki. Tako je na osnovni šoli Bibe Roecka letos 427 učencev, na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha 467 učencev in na osnovni šoli Bratov Letonje 275 učencev. Tudi na desetih podružničnih šolah ni bilo pomembnega povečanja števila učencev, ponekod pa se je celo zmanjšalo število oddelkov. Zanimiv je tudi pregled števila učencev po razredih. Največje število učencev je na šolah v občini Velenje v letošnjem drugem razredu. Tu jih je kar 799. 781 učencev obiskuje četrte razrede, 767 učencev je v prvih razredih, 745 v petih, 709 v tretjem, 703 učenci so v šestem razredu, v sedmem in osmem pa je to število malo manjše. V sedmem razredu je 597 učencev, v osmem pa 551 učencev. To seveda pomeni, da se bo ob koncu letošnjega šolskega leta spet sprostilo precej manj oddelkov kot bi jih potrebovali za učence, ki bodo stopili v prvi razred. Teh bo namreč okoli 750. Veliko število učencev povzroča težave pri organizaciji dela v Titovem Velenju. Sicer pa je na devetih samostojnih oziroma centralnih in desetih podružničnih šolah v občini pouk organiziran v eni ali dveh izmenah ali v celodnevni obliki. Organizirani so tudi oddelki za delovno usposabljanje ter oddelki podaljša- nega bivanja za tiste učence, ki so vključeni v dvoizmenski pouk. Največje število učencev, kar 2500 (45 odstotkov) jih je vključenih v enoizmenski pouk. Ta pouk je organiziran na osnovnih šolah Antona Aškerca (1. razred in predmetna stopnja od 5. do 8. razreda) ter na njihovi podružnici v Pesju, na osnovni šoli Bratov Letonje, na osnovni šoli Gustava Šiliha (na predmetni stopnji), na njihovi podružnici v Paki, na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha ter na njihovi podružnici v Topolšici (od 1. do 3. razreda) in na podružnici v Zavodnjah (1 oddelek), na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda (na predmetni stopnji) in na vseh njenih podružničnih šolah — v Cirkov-cah, Plešivcu in Škalah. Enoizmenski pouk je organiziran tudi na osnovni šoli Štirinajste divizije. V dveh izmenah je zaradi pomanjkanja prostora v tem šolskem letu delo organizirano še za 1466 ali 25 odstotkov vseh učencev. Takšno organizacijo dela imajo na osnovni šoli Antona Aškerca (od 2. do 4. razreda), na osnovni šoli Bratov Mravljakov (od 1. do 3. razreda). Na tej šoli je nastala tudi največja sprememba, saj je bil v letošnjem šolskem letu priliv učencev tako zelo velik, da je šola iz celodnevne organizacije dela prešla celo na dvoizmenski pouk. Velik problem pa je, da za 392 učencev, ki na tej šoli obiskujejo pouk v obeh izmenah, ni možnosti, da bi se vključili v oddelek podaljšanega bivanja, ker za njegovo organizacijo v šoli ni več primernega prostora. Dvoizmenski pouk imajo tudi učenci v osnovni šoli Gustava Šiliha (od 1. do 4. razreda); prostorski pogoji pa tudi na podružnični šoli v Šentilju ne omogočajo enoiz-menskega dela in tako 57 učencev obiskuje pouk v dveh izmenah. Pouk v dveh izmenah pa obiskujejo tudi učenci (od 1. do 4. razreda) na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda. Za učence, ki morajo obiskovati pouk v dveh izmenah, je organizirano vzgojno izobraževal- no delo in oblika varstva in pomoči pri opravljanju domačih nalog v oddelkih' podaljšanega bivanja. Letos je 13 takšnih oddelkov (5 učilnic je zanje namenjenih v novi glasbeni šoli) vanje pa je vključenih 247 učencev. Ti oddelki so za doseganje vzgojno izobraževalnih uspehov zelo pomembni, seveda pa v celoti ne morejo nadomestiti sodobnejših izobraževalnih oblik. Vse našteto dokazuje, da smo še daleč od celodnevne šole za vse učence, pa tudi od njene alternative modela izenačitve pogojev za vse učence, celo več: število oddelkov celodnevne organizacije dela se iz leta v leto zmanjšuje. Letos imamo samo še 62 takšnih oddelkov, vanje pa je vključenih 1661 učencev, kar je nekaj več, kot učencev, ki so vključeni v dvoizmenski pouk. Jasno je torej, da je gradnja nove osnovne šole v Titovem Velenju nujnost, če hočemo učencem omogočiti delo v eni izmeni ter tako nadaljevati z ustvarjanjem pogojev za postopen prehod na celodnevno organizacijo. Ker pa gospodarski položaj ni ravno rožnat za tako pomembno investicijo na področju družbenih dejavnosti in ker nova osnovna šola gotovo ne bo zgrajena-prej (in še to v najboljšem primeru) kot leta 1988, se na žalost čedalje bolj potrjuje stavek, ki so ga na VIZ zapisali v planske dokumente, da bodo namreč takrat, kljub izgradnji nove šole, pogoji na področju osnovnega šolstva celo nekoliko slabši, kot so bili v lanskem letu. Posebno vprašanje ostaja letos tudi Šalek III. Ta nova, a še nedokončana soseska, je že ob začetku letošnjega šolskega leta vplivala na povečanje števila učencev na osnovni šoli Veljka Vlahoviča. Sedaj je na tej šoli v vsakem oddelku povprečno po 30,3 učenca. Sedanji priliv je bilo nekako še možno razporediti v obstoječe število oddelkov, tako da se je skupno število oddelkov povečalo le za en oddelek. Vse nadaljnje preseli- tve med šolskim letom pa bodo lahko povzročile večji nepredviden priliv učencev na to šolo, kar seveda lahko na njej ogrozi sedanjo organizacijo dela. Na koncu pa še ena zanimivost. Čeprav je naša občina geografsko majhna je na naših šolah 1040 učencev, ki se morajo vsak dan voziti v šolo, nekateri celo zelo daleč. Kar 18,4 odstotkov učencev je vsak dan vezanih na prevoz. Največje število jih je na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha. Tu vozači predstavljajo 67 odstotkov celotnega števila učencev. Vprašanja povezana z organizacijo dela na naših šolah so gotovo zelo delikatna, zahtevajo tehten premislek in nagle ukrepe, saj nas tudi premalo sodoben osnovnošolski sistem izobraževanja izriva iz bližine kroga razvitih držav, naši občini, ki tako potrebuje nove industrijske programe in visokoizobražene strokovnjake pa premajhna vlaganja vanj oziroma v naše učence, tega gotovo ne zagotavlja. n , nja iz prispevka od pokojnin, ki pa za naslednje srednjeročne obdobje še ni potrjen. Po predvidevanjih bo ta znižan s 4 na 2 odstotka. Zato bomo morali za izgradnjo zagotoviti del sredstev v občini. Dom naj bi začeli graditi leta 1989. V letih 1989 in 1990 bi zanj namenili 90.000.000 dinaije, izgradnjo pa končali v novem srednjeročnem obdobju. Po predračunu (cene so iz meseca januarja 1985) bo naložba veljala 340.354.500 dinaijev. Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje bo v letih 1986—1990 največ pozornosti namenila zavodskemu varstvu otrok in mladostnikov v organizacijah za usposabljenja in vzgojnih zavodih, rejniškim družinam, vsem oblikam družbeno denarnih pomoči, negi na domu; delovanju humanitarnih organizacij in društev, v programu pa ima skupnost zapisanih še nekaj nalog. Sicer pa so nekoliko podrobneje o samoupravnem sporazumu o temeljih plana spregovorili delegati skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje na včerajšnji seji. Občinska skupnost socialnega skrbstva Širitev programa Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva Velenje za obdobje 1985—1990 temelji na določilih zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu občine Velenje. V njem so zapisani cilji ia usmeritve analize razvojnih možnosti socialnega skrbstva v obdobju 1986-1990 v občini, v nekaterih programih pa tudi v republiki (zagotovljen program, program solidarnosti in program skupnih nalog). Obseg zagotovljenega programa je letos nekoliko spremenjen in obsega družbeno denarne pomoči edini vir, dopolnilni vir ter plačila in doplačila oskrbnin v socialnih zavodih. Slednje je vključeno v ta program zaradi vse večjih potreb, iz njega pa so izpadla sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev Centra za socialno delo Titovo Velenje. Posebej so določena sredstva za izvajanje pravic iz zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki je bil sprejet decembra leta 1983, in sicer 35 odstotkov od poprečno čistega osebnega dohodka na za- poslenega v Sloveniji v preteklem koledarskem letu predstavlja nadomestilo, 20 odstotkov znaša dodatek za tujo nego in pomoč, oziroma 10 odstotkov za večino življenskih opravil in 10 odstotkov za tujo nego in pomoč po merilih socialnega skrbstva. Solidarnostna sredstva združujejo tiste občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki po enotni prispevni stopnji zberejo več kot po merilih smejo porabiti. Merila za pridobitev solidarnosti so res nekoliko strožja kot pretekla leta, vendar znaša obveznost naše občine, kljub številnim napisanim pripombam in zahtevah delegatov te skupščine za znanšanje, več kot leta nazaj. V programu občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje so zapisane naloge, ki jih je ta skupnost že do sedaj uspešno izvaja^ la. Novost je le novogradnja še enega socialnega zavoda (doma za ostarele) v Titovem Velenju s 170 mesti, od tega bo v njem polovica dvo in večposteljnih za ležeče, ostalo pa bodo. enoposteljne sobe. Denar'za izgradnjo naj bi zagotovita s Hipnost pokojninskega in invalidskega zavarova- 4. stran ★ fiaS CSS NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI Titovo Velenje -k 26. septembra 1985 ^^BIP l' M IIIHil—i——I KS Desni breg Do brnenja telefonov ni več daleč Pri telefonskih naročnikih v krajevni skupnosti Desni breg v Titovem Velenju bodo že kmalu brneli telefoni. Seveda pri tistih, ki so s krajevno skupnostjo sklenili pogodbo in tudi poravnali vse prispevke. Ta krajevna skupnost je sama nabavila ves potreben material, kar ni bilo lahko in tako skrajšala čas napeljave in kar je še važnejše, zmanjšala stroške te naložbe. Izvajalec del — ljubljanski Tegrad — je med Kidričevo in Tomšičevo cesto v tej krajevni skupnosti položil že vse kable, vgradil razdelilne omarice v posameznih stanovanjskih objektih, opraviti mora samo še potrebne meritve in pripraviti izvedbeno dokumentacijo za tehnični prevzem. Krajevna skupnost je tako korektno opravila svojo nalogo. Kratek zastoj je nastal k med Kidričevo in Šlandrovo cesto, kjer je treba dopolniti že obstoječe omrežje. Načrtovana gradnja sto petintridesetih stanovanj na mestu sedanjih Pro-vizorijev in nekaj novih lokalov, zahteva večji kabelski dovod in spremembo sedanjega omrežja. Brez bojazni so torej lahko krajani KS Desni breg, ki imajo sklenjene pogodbe s krajevno skupnostjo, saj imajo telefonske številke zagotovljene. Do brnenja telefonskih aparatov torej ni veC daleč, (mkp) KS Lokovica Proslavili bodo krajevni praznik V soboto, 28. septembra, bo nadvse slovesno v krajevni skupnosti Lokovica, kjer bodo krajani proslavili svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti bodo predali svojemu namenu obnovljena dva odseka krajevne ceste Križnik—Penk ter razširjeno tele- fonsko omrežje. Najzaslužnejšim krajanom pa bodo podelili priznanja. Člani ženskega in moškega pevskega zbora ter mladinci bodo pripravili krajši kulturni program. Slovesnost ob lokoviškem krajevnem prazniku se bo začela ob 15. ari. Šalek II. pod paro Krajevna skupnost Skorno—Florjan Toplifikacija, ceste, V krajevni skupnosti Skorno—Florjan so pohiteli z uresničevanjem nalog srednjeročnega programa 1985—90. Vsak zamujen dan pomeni več denarja in oddaljevanje od sprejetih ciljev; pravijo krajani. Inflacija postaja vse trši oreh pri premagovanju težav. »Križem rok ne moremo čakati, da bodo nastopili boljši časi, ter da se bodo naše potrebe in želje rešile same od sebe. Vsi si želimo pridobitev ter s tem hitrejšega razvoja svoje krajevne skupnosti, zato moramo takoj pristopiti k uresničevanju zadanih nalog,« je začel pogovor predsednik sveta krajevne skupnosti Skorno—Floijan Jože Mežnar. Glavna naložba in največji zalogaj v naslednjih petih letih bo gotovo napeljava toplovodnega omrežja v naselju Pohrastnik. Zanj so krajani namenili tudi največ referendumskih sredstev, in sicer 7 milijonov 600 tisoč dinarjev. V teh dneh naj bi dobili v roke idejne projekte, prihodnje leto pa... »Če bo le malo možnosti, bomo izgradnjo toplifikacije začeli prihodnje leto. Levji delež pri tem bo naš, saj denaija, zbranega s samoprispevkom, ne bo dovolj. Kako znamo vihteti krampe in lopate bomo lahko pokazali na mnogih udarniških akcijah« Med ničmanj pomembne in zahtevne naloge uvrščajo krajani Skornega, Flotjana in Pohrastnika ureditev krajevnih cest. Lotili so se že poso- dobitve ceste Impri—Godec v dolžipi 350 metrov. Zanjo so iz sredstev samoprispevka namenili milijon 300 tisoč dinarjev. Tudi tu bo delež udarniškega dela krajanov precejšen. Za cesto Fajdi-ga— Ledinek že pridobivajo potrebno dokumentacijo, za asfaltiranje 310 metrov pa bodo morali po predračunu odšteti milijon 450 tisoč dinarjev. Dela na njej naj bi začeli prihodnje leto. Cesto v Skornem v dolžini 260 metrov, veljala naj bi jih dva milijona 500 tisoč dinaijev, prav toliko denarja bodo namenili za posodobitev ceste v Florjanu, pa bodo poskušali modernizirati do konca srednjeročnega obdobja. To pa še niso vse naloge, ki jih krajani nameravajo do leta 1990 »spraviti pod streho«. Skupaj s krajevno skupnostjo Topolšica, v teh dneh so stekli že prvi pogovori, bodo sofinancirali izgradnjo TV pretvornika. Nekaj referendumskega dinarja pa so poleg že prej naštetega namenili še za vodna zbiralnika v zgornjem Floijanu ter pri Fajdigu. O razširitvi telefonskega omrežja so v tej krajevni skupnosti večkrat spregovori- telefonsko omrežje Toplifikacija naselja Pohrastnik bo vse prej kot lahka naloga li. Končno jim je letos uspelo dobiti 16 novih telefonskih številk. Njegova širitev je prav tako ena od nalog srednjeročnega obdobja 85—90. »Resnično smo si na svoja ramena naložili velik nahrbtnik, ki ga bomo ob vseh težavah v gospodarstvu težko prinesli na cilj. Spisek že prej naštetih nalog pa moram dopolniti še z vzdrževanjem ostalih krajevnih cest ter sofinanciranje izgradnje železniškega postajališča. Samo lani smo za vzdrževanje cest porabili 100 kubičnih metrov nasipnega materiala, a so ceste vse prej kot dobro vzdrževane. Za delo organov in družbenopolitičnih organizacij dobi krajevna skupnost skromna sredstva. Pa še ta v veliki meri porabimo za ceste, kar pa seveda ni prav.« 2e v preteklih letih so za boljši komunalni standard v tej krajevni skupnosti namenili največ denaija. Letos pa so se poleg tega, po besedah sogovornika, močno potrudili pri domu krajanov. Uredili so njegovo okolico, opravili manjša dela, 15. oktobra pa naj bi predali svojemu namenu obnovljen most pri domu krajanov. . Krajani Skornega, Pohrastnika in Flotjana pravijo, da bodo vsak referendumski dinar oplemenitili, saj si močno želijo, da bi ob koncu srednjeročnega obdobja ob pregledu načrtovanih nalog zapisali uresničeno, uresničeno, uresničeno. Krajevna skupnost Dolič Napredek temelji na samoprispevkih Krajevna skupnost Dolič, ki leži ob reki Paki med Kozjakom in Pohorjem, je ena najmanjših v občini Slovenj Gradec. V njej živi 1.317 prebivalcev, ki so v glavnem delavci in kmetje. Večina izmed njih, kar 407, se vozi na delo v sosednjo velenjsko občino, okrog osemdeset pa jih dela v raznih delovnih organizacijah v občini Slovenj Gradec. V tej krajevni skupnosti je precej kmetijskih površin, ki so intenzivno izkoriščene, saj so preusmerili tudi več kmetij. Prednjači živinoreja, s pridelavo mesa in mleka, poleg tega pa s tega območja oddajo približno 20.000 kubičnih metrov lesa. Poleg organov krajevne skupnosti in družbeno-političnih organizacij uspešno deluje tudi več društev. Omeniti velja le nekatere: gasilsko, TVD Partizan, strelsko in kulturno-prosvetno, taborniški odred in druge. Razvoj kraja, ki je v zadnjem času viden na vsakem koraku, temelji v precejšnji meri na samoprispevku. Doslej so uspešno izglasovali tri referendume za samoprispevek, prihodnje leto pa bodo razpisali še četrtega. Na dosedanjo udeležbo na referendumih so lahko resnično ponosni, saj je bila vedno 95-odstotna. Takšna pripravljenost med ljudmi je razumljiva, ker si krajani iskreno želijo komunalne ureditve, cest in drugega. V preteklosti je bilo na tem področju narejenega sila malo, zato so v zadnjem času temu vprašanju posvetili mnogo več pozornosti. Zgradili so več, za kraj zelo pomembnih objektov. Med nje zagotovo sodi večnamenski prizidek k osnovni šoli, ki služi za delo krajevne samouprave, šoli pa za prepotrebno te- lovadnico. Več let so bili v Doli-ču pereč problem leseni mostovi čez reko Pako. Vse dotrajane in-porušene so v lanskem letu zamenjali z betonskimi. Končali so dela pri javni razsvetljavi in uredili avtobusna postajališča. Avtobusnih ut sicer "še ni povsod, najkasneje v enem mesecu % pa bodo postavili tudi te. Že uvodoma smo zapisali, da se večina delavcev vozi na delo v sosednjo velenjsko občino, od tega na rudnik 153 in 171 v Gorenje. Do nedavnega so morali ti delavci z obronkov Kozjaka in Pohorja hoditi eno uro daleč do avtobusa. Lani pa so to vprašanje s pomočjo Reka, samoupravne komunalne skupnosti in Lesne—TO Kooperacija ter za last-jiimi sredstvi, delno rešili. Usposobili so namreč štiri in pol kilometre ceste, po kateri danes vozi Rekov avtobus. Sicer so za pomoč zaprosili tudi Gorenje, vendar niso dobili odgovora. Tudi v bodoče čaka to krajevno skupnost veliko dela. O tem je nekaj več povedal predsednik skupščine KS Dolič Franc Vovk: »V referendumskem programu imamo še rekonstrukcijo ceste do Plešejeve loke, ki naj bi bila končana še ta mesec, prihodnji mesec pa bomo pričeli z obnovo ceste Ring—Potoški jarek, od koder bo lažji tudi vzpon na Kozjak. Velika želja vseh tu živečih krajanov je tudi, da bi republiško cesto Florjan—Likeb prevlekli z asfaltom, saj je na tej horju, prav tako pa bi radi zgradili še druge, za kraj pomembne objekte. Naj še omenim, da bodo vse načrtovane naloge iz referendumskega programa 1981 — 1986 zanesljivo uresničene. K temu so levji delež prispevali komite za družbene dejavnosti občine Slovenj Gradec, komunalna skupnost in seveda prizadevanja vseh v naši krajevni skupnosti.« B. Mugerle Veliko skrb so v Doliču namenili posodobitvi cest in mostov cesti precej prometa, med drugim kar 30 avtobusov dnevno. Ves ta avtomobilski promet pa na tej makadamski cesti dvigne toliko prahu, da se zelena dolina spremeni v en sam oblak prahu. K rešitvi tega problema bo morala na pomoč priskočiti tudi širša družbena skupnost. Da bi se Dolič izenačil z drugimi krajevnimi skupnostmi, bi bilo nujno zgraditi še telefonsko omrežje. Dolič je precej oddaljen od obeh večjih središč Slovenj Gradca in Titovega Velenja, zato bi telefon še toliko bolj potrebovali. Pripravljenost krajanov za izgradnjo telefonskega omrežja je velika, vendar vsega finančnega bremena ne bi zmogli, saj bi telefon posameznika po sedanjih cenah veljal tudi do 300.000 dinarjev. Možnost bi bila le z uspešno izglaso-vanim 4. referendumom prihodnje leto ter s prispevki PTT, interesnih skupnosti in drugih. V krajevni skupnosti že imamo sprejet srednjeročni program do leta 1990, ki zajema nadaljnje obnavljanje cest, ki peljeta v zaselka na Paškem Kozjaku in Po- Koga pred odgovornost Koga pred odgovornost? Tisti, ki smo redno prihajali na seje B programa III. samoprispevka vemo, s kakšno vnemo so se za sredstva borili predstavniki iz krajevne skupnosti Edvarda Kardelja, da si pridobijo vsa soglasja i. načrte za otroško igrišče, ki naj bi ga gradili tudi z udarniškim delom. Za to so dobili okoli 100 starih milijonov, veliko jih je že v 1. fazi odšlo za projektante, za načrte. Potem so si pridobili gradbeno dovoljenje in menda dela izročili nekomu. Ta je res opravil nekaj fizičnih del in »pokasiral« nekaj milijonov. Krajani so dvakrat poskušali delati udarniško in tako prištedili kak dinar, a kot kaže je tudi te minila volja. Ko sem šel pred dnevi ob reki Paki sem razmišljal o tej naložbi. Od nje je ostala samo zel, ki raste, in če bi bilo poletje kakšen mesec daljše, bi ta lahko prerasla tudi stolpnice, kaj šele otroško igrišče. Zakaj je torej začetno navdušenje in vnema tako hitro usahnila? L. Ojsteršek Krajani Starega Velenja so le dočakali velik dogodek: letos trajen primarni vod, imenovan alek II je od nedelje, 22. septembra, pod paro. Primarni vročevod Šalek II gradijo v prvi fazi delavci Veko-sa in ti niso z deli v nobenem zaostanku, dela zaključujejo tako, kot je bilo predvideno z načrtom. Tudi gradbena dela pri izgradnji 700-meterskega primarnega voda so v zaključni fazi, saj bodo gradbena dela končana do konca septembra, seveda, če bodo krajani tako pridno prihajali na delo. Ker je primarni vod že pod paro, bo potrebno kar najbolj resno pristopiti k montaži primarnih toplotnih podpostaj na Žarovi, Zagradom in v Starem trgu, kjer sicer z deli malo kasnijo a upati je, da bodo tudi ta dela stekla. Kurilna sezona se hitro približuje, krajani imajo gotove že skoraj vse hišne podpostaje in razumljivo je, da vsi že nestrpno čakajo, da bodo stanovanja tudi ogrevana. Poravnane so tudi vse finančne obveznosti. Vsi tisti, ki še niso opravili vseh udarniških ur pa bodo še morali zavihati rokave, kajti kdor ne bo imel poravnanih vseh obveznosti do gradbenih odborov, ne bo imel priključka. Takšni so bili sklepi. L. Ojsteršek Priznanja za lepo šolsko okolje Ob zaključku letošnjega ocenjeva- priznanja najuspešnejšim. Prehodni nja šolskih okolij na širšem celjskem pokal bo prejela omenjena šola, iz ve- turističnem območju, bo celjska turi- lenjske občine pa prejme priznanje stična zveza podelila jutri ob 16. uri osnovna šola Mihe Pintarja Toleda. na osnovni šoli Vlada Bagata pokal in Prvenstvo Gorenja v atletiki Prejšnji teden v četrtek in petek so delavci in delavke Gorenja pomerili svoje moči v tekih na 100 in 1000 oziroma 600 metrov, v skoku v daljavo in suvanju krogle. Tekmovanje je lepo uspelo. 26. septembra 1985 ~k Titovo Velenje OD TU IN TAM nas cas * stran 5 Borci VOS OF v Savinjskem gaju Izkušnje vosovcev so še vedno neprecenljive V soboto so se v prijetnem okolju Savinjskega gaja v Mozirju zbrali borci varnostno-obveščeval-ne službe Osvobodilne fronte za Štajersko. Najprej je bil na vrsti zbor skupnosti borcev VOS OF za savinjskega, šaleškega, mislinj-. skega, celjskega in kozjanskega okrožja, nato pa še zbor pokrajinske skupnosti za Štajersko. Na obeh zborih so borci ocenili svoje delo v preteklem štiriletnem obdobju, opredelili načrte za naslednja leta, spregovorili o svojem vsakdanjem delu in življenju, na koncu pa so izvolili še novo vodstvo obeh skupnosti. V prihodnje bo pokrajinsko skupnost borcev VOS OF za Štajersko vodil Milan Kranjc-Brane. Pred tovariškim srečanjem po obeh zborih so vo-sovcem podelili zbornik fotografij o varnostno-obveščevalni službi. O delu pokrajinske skupnosti za Štajersko je spregovoril njen novi predsednik Milan Kranjc- Brane: »Zbor borcev naše skupnosti ni pravzaprav nič drugega, kot nadaljevanje borbene tradici- Milan Kranjc-Brane: »Predvsem skrbimo za borce, za njihovo vsakdanje življenje in delo« je, ki jo na svojstven način nadaljujemo borci. V preteklem obdobju smo naredili veliko. Naj najprej omenim nekatera spominska obeležja, ki smo jih odkrili v preteklosti. Na prvem mestu je prav gotovo veličasten spomenik varnostno-obveščevalni službi v Savinjskem gaju v Mozirju, delo znanega umetnika in borca Janka Dolenca, potem spominsko obeležje v Potoku, kjer smo iz bataljona VOS ustanovili bataljon VDV, obležje v Šentilju pri Titovem Velenju, pa v Trbovljah in drugod. Seveda vosovci nismo le odkrivali obeležij. V našem delovnem programu je vsekakor na prvem mestu skrb za naše borce. Nenehno spremljamo njihov socialni položaj, zdravstveno stanje, njihovo vlogo in mesto v vsakdanjem delu in življenju, pa tudi to, kako uresničujejo skup- no dogovorjene naloge. Jasen je namreč naš dogovor, da morajo biti vosovci dejavni na vseh področjih svojega življenjskega in delovnega okolja, predvsem pa seveda v svoji borčevski organizaciji. Končno seveda tudi tam, kjer smo pričeli svojo borbo, to pa pomeni tesno sodelovanje z organi za notranje zadeve. Izkušnje, ki smo si jih nabrali v času oboroženega boja in revolucije, so še vedno neprecenljive. Jasno je namreč, da so naše izkušnje še vedno temelj delovanja varnostnih organov in imajo še vedno določen vpliv na naše vsakdanje delo. Naj povem še razlog zakaj se vosovci zhkamo v Mozirju, ki je sicer naSa domicilna občina. Predvsem zato, ker smo našli skupni jezik z vsemi občinskimi dejavniki in ljudmi, ki jih vodijo, ker smo pravi tovariši, razumemo skupne težave in jih medsebojno skušamo reševati. Počutimo se torej v središču dogajanj te družbeno-politične skupnosti, ki nam je največja opora, da lahko tako uspešno delujemo. V Mozirje in enkratno okolje Savinjskega gaja pa nas vedno znova vabi tudi zares enkraten spomenik borcem varnostno-obveš-čevalne službe,« je za zaključek poudaril Milan Kranjc-Brane. ; Osnovna organizacija ZSMS Vinska gora Nobeno delo jim ni pretežko Osnovna organizacija zveze socialistične mladine v Vinski gori se srečuje s podobnimi problemi, kot večina mladinskih organizacij. Predvsem velja omeniti dejstvo, da ' je v organizacijo sicer vpisanih veliko mladih, prav malo pa se jih v njeno delovanje aktivno vključuje. Mladinska organizacija v Vinski gori šteje 115 članov, kljub majhnemu številu tistih, ki so voljni delati, pa zanesljivo sodi med najbolj aktivne. V preteklosti, pa tudi v letošnjem letu, so izvedli več omembe vrednih akcij in aktivno-\f sti, pri naštevanju vseh pa se bomo omejili le na najpomembnejše. Zelo lepo organizirajo klubske večere, plese in razna športna Foto klub Zrno t Čeprav člani foto kluba Zrno tudi v poletnih mesecih niso mirovali, pa se s pričetkom novega šolskega leta zanje pravzaprav začenja nova »delovna« sezona. V petek ob 18. uri in 30 minut bodo v galeriji Mesnica odprli 54 foto razstavo. Tokrat se bo predstavil eden od vodilnih slovenskih mlajših fotografov v kombinirani fotografiji Marjan Dobo-všek. Otvoritev bo popestrena s • kulturnim programom. { j Zdenko Lesjak tekmovanja, ki so med mladimi zelo priljubljena oblika sprostitve in razvedrila. Letos so zelo uspešno izvedli tudi taborjenje. Dopoldne so čistili okolico in pomagali pri napeljavi telefonskega omrežja, popoldne pa so pripravili interesne dejavnosti. Aktivni so tudi na kulturnem in prosvetnem področju. Sami so naštudirali, režirali in odigrali igro »Otroci po želji«, pred dobrim tednom pa so uspešno izvedli srečanje narodno-zabavnih ansamblov in harmonikarjev. Buča velikanka, pa tudi paradižnik Verjetno ste tudi vi že kdaj opazili v časopisu reklamo iz Počekovine, kjer vam ponujajo najrazličnejša semena; za fižol, ki ima stroke dolge tudi meter, za velikanske buče ... Verjetno ste ob tem zamahnili z roko ali pa ste poskusili. To je storil tudi Dominik Pušnik, ki je zaposlen v Ve-plasu, v Podpristavi pa ima kos zemlje. Tu mu je zrasla tudi buča velikanka, ki tehta kar 66 kilogramov. Pravi, da bo imel drugo leto sam seme in če ga še kdo želi, se naj oglasi pri njem. Na njegovi njivi, rastejo še 3 tako velike buče, io če ne bo prehitro mraz, bodo tudi te tako lepe kot je ta na sliki. Kar trije paradižniki velikani so zrasli na vrtu Alojzije Stropnik iz Ljubljanske 26 v Titovem Velenju. Največji je tehtal 95 dkg, drugi 70 dkg in tretji 55 dkg. Kot je povedal sin Ivan, ki je paradižnike prinesel v naše uredništvo, na njihovem vrtu zori še nekaj velikanov. Pred nekaj časa pa je v naše uredništvo prinesla Majda Hajsek še večji in težji paradižnik. Tehtal je kar kilogram in deset dekagramov, zrastel pa ie na vrtu Antonije Fece v Metlečah pri Šoštanju. Čeprav je bila ta prireditev organizirana prvič, je bil obisk nepričakovano velik, nastopilo je namreč 23 skupin in posameznikov, številni obiskovalci pa so bili prijetno presenečeni nad organizacijo in z nastopom vseh sodelujočih. Tradicija je, da mladi iz tega kraja vsako leto priskočijo na pomoč starejšim krajanom, ki različnih del ne zmorejo sami opraviti. Tako so med drugim pripravljali drva zanje. Sicer pa mladinci iz Vinske gore plodno sodelujejo z vsemi družbeno-političnimi organizacijami, društvi in drugimi krajevnimi dejavniki. Tesne stike imajo tudi z vrstniki iz krajevnih skupnosti Paka in Bele vode. Seveda bodo to sodelovanje v prihodnje še poglobili in ga razširili še na osnovne organizacije v delovnih organizacijah, saj je prav na tem področju nepovezanost najbolj očitna. Prostorske težave bodo rešili z dograditvijo prizidka k tamkajšnji osnovni šoli, žal pa se otepajo z velikimi denarnimi težavami, za katere tudi v prihodnje ne vidijo obetavnejše rešitve. Njihova prizadevanja in aktivnosti močno otežuje tudi velika oddaljenost osnovne organizacije od občinske konference ZSMS Žalec. Vsekakor bi bilo delo lažje, če bi se lahko bolj pogosto sestajali. »Naša osnovna naloga v prihodnje je, da bi v aktivno delo vključili čimveč mladih, ki jih v naši osnovni organizaciji ni malo. Prav tako želimo okrepiti sodelovanje z mladimi v sosednjih osnovnih organizacijah, zlasti v združenem delu, saj se vsi srečujemo z več ali manj enakimi težavami. Še vnaprej bodo uresničevali program občinske konference ZSMS Žalec, lastni program pa bomo razširili in popestrili,« je sklenil pogovor predsednik osnovne organizacije ZSMS Vinska gora Zdenko Lesjak. B. Mugerle Delavska univerza Velenje Kmalu novi prostori Delavska univerza Mdzirje se vse od svoje ustanovitve dalje otepa s perečimi prostorskimi problemi in jih je vse doslej reševala z najemanjem prostorov. Ti so trenutno na več različnih mestih. Uprava je v mozirskem gasilskem domu, tiskarna v kulturnem, predavanja pa pripravljajo na osnovni šoli v Mozirju in v delavskem domu v Nazarjah. Ob nenehnem širjenju dejavnosti so seveda tudi težave vse večje, zato so dolgo iskali različne rešitve za prostorske probleme. Ob vseh teh možnostih se jim je ponudila pravzaprav samo ena v celoti utemeljena, to pa je gradnja prizidka k delavskemu domu v Nazarjah. Pri tem so imeli tudi to srečo, da je krajevna skupnost Nazarje prav takrat razmišljala o gradnji prizidka, s katerim naj bi pridobila prepotrebne garderobne prostore za prireditve v delavskem domu. Skupno bodo torej rešili vsak svoj problem. Potrebne družbene podpore delavski univerzi ne manjka in je tudi v preteklosti ni, saj je bila vključena v prva dva referendumska programa, pa tudi del sredstev za novogradnjo je dobila iz tega vira. Ostala sredstva so v denarju in materialu prispevale delovne organizacije in tako omogočile gradnjo. Sama delavski univerza naložbe seveda ne bi zmogla, saj prodaja izobraževalnih in tiskarskih storitev zadošča komaj za preživetje. Tudi Nazarje, kot industrijsko središče in stičišče obeh dolin, so najbolj primeren kraj za sedež delavske univerze. Tiskarska dela večinoma opravljajo za tamkajšnje delovne organizacije, v delavskem domu že imajo eno učilnico in bodo zato gradili eno manj, s tem bo tudi dom bolj izkoriščen, seveda pa so tu še druge prednosti, kot toplovod in podobno. Ko bodo zagotovili še nekaj potrebnih sredstev, bo prizidek kmalu zgrajen, s prostori na enem mestu, pa delavska univerza lahko še razširila svojo dejavnost. Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje Prireditve Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Titovo Velenje Petek, 27. septembra, ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje V okviru petkovega kulturnega večera bo nastopil Moški pevski zbor iz Brezovice, ki ga vodi prof. Janez Bole. Na sporedu so renesančne ter slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih narodov. Vstopnine ne bo. Vabljeni! Torek, 1. oktobra, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje Koncert Beograjske filharmonije, dirigent: Anton Kolar. Vstopnice po 200 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, ter eno uro pred koncertom. Sindikati in šolska mladina imajo popust. Četrtek, 10. oktobra, ob 19.30, dom kulture Titovo Velenje Dušan Kovačevič: BALKANSKI ŠP1JON. Izvaja Teatar u gostima iz Zagreba. Režija: Relja Bašič. Nastopajo: Fabijan Šovagovič, Ana Karič, Marija Kohn, Renata Jurkovič, Stje-pan Bahert, Duro Utješanovič, Relja Bašič in Vlatko Dulič. Vstopnice po 250 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju ter eno uro pred predstavo. Sindikati in šolska mladina imajo popust. KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 26. 9. ob 18. in 20. uri in petek, 27.9. ob 18. in 20. uri 2019 — italijanski, znanstvenofantastičen. V gl. vi.: Michael Sopkeew. Petek, 27. 9. ob 10. uri OKRUTNI CALLIGULA - ameriški, zgodovinski. V gl. vi.: David Kay Huton. Sobota in nedelja, 28., 29.9. ob 18. in 20. uri UKRUTNI CALLIGULA — ameriški, zgodovinski. V gl. vi.: David Kay Huton. Ponedeljek, 30. 9. ob 10., 18. in 20. uri GOLI V SEDLU - ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Peter Fonda. Torek, 1. 10. ob 18. in 20. uri ŠOK — francoski, kriminalka. V gl. vi.: LA Alein Delon. Sreda, 2. 10. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 3. 10. ob 18. in 20. uri SANJARJENJE NEKE ŽENSKE - brazilski, erotski. V gl. vi.: Sonia Broya. Četrtek, 3.10. ob 20. uri jEzuskristus-super- star — ameriški, glasbeni . V gl. vi.: Ted Neely Petek, 4. 10. ob 18. in 20. uri JEZUSKRISTUS-SUPER-STAR — ameriški, glasbeni. V gl. vi.: Ted Neely. KINO DOM KULTURE Četrtek, 26. 9. ob 20. uri GOLI V SEDLU — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Peter Fonda. Ponedeljek, 30.9. ob 20. uri PSYCHO II. del. - ameriški, grozljivka. PSYCHO II. del je nadaljevanje klasičnega filma Alfreda Hichocka. Četrtek, 3.10. ob' 20. uri FILMSKA PREDSTAVA ODPADE! KINO ŠOŠTANJ Sobota, 28. 9. ob 20. uri PSYC-HO II. del — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Entoni, Perkins. Nedelja, 29. 9. ob 18. in 20. uri 2019 — italijanski, znanstvenofantastičen. V gl. vi.: Michael Sopkeey. Ponedeljek, 30.9. ob 20. uri OKRUTNI CALLIGULA -ameriški, zgodovinski. V gl. vi.: David Kay Huton Sreda, 2. 10. ob 20. uri ŠOK — francoski, kriminalka. V gl. vi.: Alein Delon. KINO BRASLOVČE Nedelja, 29.9. ob \9. uri PSYCHO II. del - ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Entoni Perkins. Sreda, 2. 10. ob 20. uri OKRUTNI CALLIGULA - ameriški, zgodovinski. V gl. vi.: David Kay Huton. IzVršni svet skupščine občine Velenje PRIZNANJA OBČINE VELENJE Izvršni svet Skupščine občine Velenje podeljuje vsako leto ob 29. novembru PRIZNANJA OBČINE VELENJE v obliki posebne listine, za uspehe in dosežke na vseh področjih človekove ustvarjalnosti in ob priliki humanih dejanj. Priznanja se lahko podeljujejo posameznikom, skupinam, samoupravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, društvom ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim. IZVRŠNI SVET poziva organizacije in skupnosti, da sodelujejo s predlogi. Predloge s kratko obrazložitvijo nam posredujte do 25. 10. 1985. Socialistična republika Slovenije OBČINA VELENJE Občinski oddelek za notranje zadeve RAZPISNA KOMISIJA oglaša prosta dela in naloge: VODJE ODSEKA ZA PROMET Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave, mora imeti kandidat višjo strokovno izobrazbo upravne, pravne ali prometne smeri in tri (3) leta delovnih izkušenj. Pisne prijave sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1. Titovo Velenje, 15 dni po objavi. O izi^lu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka. V nedeljo so v Zagrebu zaprli tradicionalni zagrebški velesejem. Med obiskovalci je največ zanimanja vzbudil »ameriški« jugo. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ponovno razpisuje dela in naloge NAČELNIKA OBČINSKEGA ODDELKA ZA OBČO UPRAVO IN PRORAČUN Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa in da je družbenopolitično aktiven. Načelnika občinskega oddelka za občo upravo in proračun imenuje občinska skupščina za dobo 4 leta. Pismene prijave z dokazili sprejema Kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa. 6. stran * dSS CSS RAZPISI. OBJAVE Titovo Velenje * 26. septembra 1985 ------.-------- gorenje Ponovni razpis štipendij ZA ŠOLSKO LETO 1985/86 DO GORENJE GOSPODINJSKI APARATI TOZD Štedilniki * število stopnja štipendij Fakulteta za strojništvo — tehnološka VII. 1 — tehnološka VI. 2 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. 3 — preoblikovalec spajalec kovin IV. 8 — oblikovalec kovin IV. 4 Program energetike — elektrotehnik energetik V. 3 — elektrikar energetik IV. 2 Program trgovinska dejavnost — blagovni manipulant III. 2 TOZD Pralno pomivalna tehnika Fakulteta za strojništvo — tehnološka VII. 1 — tehnološka VI. 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. 2 — preoblikovalec in spajalec kovin IV. ;/ - OBDELOVALEC KOVIN II. 2 — vzdrževalec in upravljalec strojev II. 5 Program energetike — elektrotehnik energetik V. 1 — elektrikar energetik IV. 5 Program elektronike — elektrikar elektronik IV. 1 Program trgovinska dejavnost — blagovni manipulant III. 5 TOZD Hladilno zamrzovalna tehnika Fakulteta za strojništvo — tehnološka VII. 1 — tehnološka VI. 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik V. 2 preoblikovalec in spajalec kovin IV. 5 — obdelovalec kovin II. 6 — spajalec in rezkalec kovin II. * 10 Program energetike — elektrikar energetik IV. 3 TOZD MGA Nazarje Fakulteta za strojništvo — tehnološka VI. 1 Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance VI. 1 Program kovinar-strojnik — preoblikovalec in spajalec kovin IV. 1 — oblikovalec kovin II. 3 Program energetike — elektrikar energetik IV. 2 TOZD Galvana Program kovinar-strojnik — oblikovalec kovin IV. 4 — obdelovalec kovin II. 3 TOZD Kondenzatorji Rogatec Fakulteta za elektrotehniko — industrijska elektronika VI. 2 TOZD Kompresorji Črnomelj Fakulteta za elektrotehniko — elektronika VI. 1 Fakulteta za strojništvo — tehnološka VII. 1 Program kovinar-strojnik — strojni tehnik v. 1 — preoblikovalec in spajalec kovin IV. 1 DSSS Gorenje Gospodinjski aparati Fakulteta za elektrotehniko — energetika VII. 1 — energetika VI. 1 — energetika, ind. elektrotehnika VII. 1 — elektronika (magisterij) VIII. 1 Fakulteta za strojništvo ••• A? — tehnološka VII. 2 — tehnološka VI. 3 — snergetika VII. 1 — energetika VI. 1 — konstrukcija VII. 5 — konstrukcija VI. 1 — konstrukcijsko računalniška VII. 2 — konstrukcijsko računalniška VI. 1 — varilska VII. 1 — transportni sistemi VII. 1 — konstrukcijska (magisterij) VIII. 1 Ekonomska fakulteta ali VEKš — poslovne finance VŠOD — proizvodno organizacijska FNT — kemija Program kovinar-strojnik — strojni tehnik — oblikovalec (teh. risar) Program računalništva — računalniški tehnik Program naravoslovno-matematična tehnologija Družboslovna usmeritev — 3. letnik — 4. letnik Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik DO GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD Pohištvo Biotehniška fakulteta — lesarstvo Program kovinar-strojnik — preoblikovalec kovin Program energetike — elektrikar energetik Program lesarstva — lesar širokega profila — LESAR TOZD Gradbeni elementi Program kovinar-strojnik — preoblikovalec kovin — obdelovalec kovin in vzdrževalec strojev — upravljalec strojev Program gradbeništva — gradbinec Keramijska dejavnost — keramik DSSS Gorenje Notranja oprema FNT — kemijska tehnologija DO GORENJE PROCESNA OPREMA TOZD Tehnološka oprema Fakulteta za strojništvo — konstrukcija — konstrukcija — tehnološka — tehnološka Fakulteta za elektrotehniko — informatika — informatika Program kovinar-strojnik — strojni tehnik — oblikovalec kovin — preoblikovalec in spajalec kovin — monter in uprav, energ. naprav Program energetike — elektrotehnik energetik — elektrikar energetik Program naravoslovno-matematična tehnologija — fizikalni tehnik V VII. 1 VII. 2 VII. 1 V. 2 IV. 1 v. 1 v. 10 v. 5 v. 5 v. 5 VII. IV. IV. IV. III. IV. IV. VII. VII. VI. VII. VI. VII. VI. V. IV. IV. IV. V. IV. TOZD Poslovna oprema Ptuj Fakulteta za elektrotehniko —. rač. logi in sistemi Fakulteta za strojništvo — konstrukcija — konstrukcija — tehnološka Program kovinar-strojnik — strojni tehnik — oblikovalec kovin — vzdrževalec Program računalništva — računalniški tehnik VI. VII. VI. VI. V. IV. IV. 1 2 1 % 1 1 1 1 2 2 4 3 4 4 2 2 2 9 9 3 4 9 TOZD Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Fakulteta za elektrotehniko — programska oprema — programska oprema Fakulteta za strojništvo — tehnološka — konstrukcijsko energetska Program kovinar-strojnik — preoblikovalec in spajalec kovin Program računalništva — računalniški tehnik VII. 1 VI. 1 VII. 1 VII. 1 IV. 2 V. 1 OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE Maribor, Streiiška 16 a GRADITELJI PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0160 km MONTAŽNI STROPOVI »NORMA«„ Iv Tetafon S POPUSTOM PRODAJAMO TUDITRAJNOŽARNE PEČI r (062) 39-911 — programski tehnik V. Program energetike — elektrotehnik energetik V. Program naravoslovno-matematična tehnologija — fizikalni tehnik V. DSSS Gorenje Procesna oprema Fakulteta za elektrotehniko — programska oprema VII. — informatika VII. Fakulteta za strojništvo — konstrukcija^ VII. — tehnološka vil Ekonomska fakulteta ali VEKŠE — zunanja trgovina Vil. — poslovne finance VII. — plan in analize VII. Program naravoslovno-matematična tehnologija — 2., 3. in 4. letnik V. Družboslovna usmeritev — 2., 3. in 4. letnik V. Program poslovno-finančna dejavnost — ekonomski tehnik (2., 3. in 4. letnik) V. DO GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA Fakulteta za strojništvo — konstrukcija VII. Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — plansko analitska VII. 14 3 DO GORENJE COMMERCE Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — zunanja trgovina — zunanja trgovina — notranja trgovina — logistika DO GORENJE SERVIS Fakulteta za elektrotehniko — računalništvo in informatika — energetika — energetika (za vodjo izpostav izven Slovenije Fakulteta za strojništvo — tehnološka — Jehnološka (za vodjo izpostav izven Slovenije) Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovna informatika — plansko analitska — računovodska — notranja trgovina — zunanja trgovina Višja pravna šola — splošna VII. VI. VII. VII. VII. VI. VI. VI. VI. VII. VI. VI. VI. VI. VI. GORENJE SOZD, DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA VEKŠ — poslovna informatika Vil. 2 GORENJE SOZD, DS SPLOŠNI POSLI Fakulteta za strojništvo — tehnološka GORENJE INTERNA BANKA Ekonomska fakulteta ali VEKŠ — poslovne finance — poslovne finance VI. VII. VI. DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Hochschule Essen — industrijski oblikovalec VII. Akademija za likovno umetnost — industrijski oblikovalec VII. Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Izobraževalni center, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12, najkasneje do 10. 10. 1985, z imenom delovne organizacije Gorenja in TOZD-a kjer želijo prejemati štipendijo. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS — 8,40 je treba priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklica staršev — potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oz. vpisu na fakulteto — višjo šolo — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala (velja za osnovnošolce in srednješolce) — potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto (85/86) — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1984. Štipendije za naravoslovno in družboslovno usmeritev srednjega usmerjenega izobraževanja so namenjene izredno nadarjenim in prizadevnim učencem, ki še nimajo štipendije in bi kasneje želeli nadaljevati šolanje na višjih in visokih šolah v usmeritvi, ki je Gorenju potrebna. Prednost imajo učenci z odličnim uspehom in aktivnim delovanjem v različnih dejavnostih v šoli in izven nje, posebno še, če so dosegli vidnejše rezultate in priznanja na raznih tekmovanjih znanja in se vključujejo v raziskovalno delo (npr. gibanje »Znanost mladini«). Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Gorenja. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Štipendisti višjih in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 28. 11. 1985. 26. septembra 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * Stran 7 koiedar KOLEDAR IMEN: ČETRTEK, 26. septembra — JUSTINA PETEK, 27. septembra — KOZ-MA IN DAMIJAN SOBOTA, 28. septembra — VENČESLAV NEDELJA, 29. septembra — MIHAEL PONEDELJEK, 30. septembra : - SONJA TOREK, 1. oktobra - JULIJA SREDA, 2. oktobra — BOGOMIL MALi OGLAS! UGODNO PRODAM sedežno garnituro (kavč in dva fotelja). Informacije po telefonu (063) 855-152. PRODAM DVA FIATA - 750 SC. Branko Rošer, Tomšičeva 23, Titovo Velenje ali po telefonu 855-999. NOVO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE »Feroterm« ugodno prodam. Informacije Paka 73, ali po telefonu 855-631. PRODAM OGREVANO GA-f RAŽO na Prešernovi 9 v Titovem Velenju. Informacije po telefonu (061) 321-523 od 16. do 22. ure ali (063) 853-231 interna 368. PRODAM SEDEŽNO GARNI-. TURO (raztegljiv kavč in dva fotelja). Telefon 857-533. IŠČEM ČISTILKO za tri ure dnevno. Bife »Cigler« Šoštanj. PRODAM KOMPLET OPREMO ZA DNEVNO SOBO. Telefon 856-615, popoldne. SEDEMMESEČNA DEKLICA POTREBUJE VARSTVO. Telefon 857-125. poooldan. PRODAM ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ številka 38. Telefon 853-321, interna 332. PRODAM REZERVNE DELE za Z-101, letnik 1976, motorje v brezhibnem stanju, komplet z menjalnikom, štiri kompletne gume stare 4 mesece. Ivan Kupre-šak, Veljka Vlahoviča 53/22, Gorica, Titovo Velenje. COMMODORE-64, kasetofon Simon's basic modul, joystik qu-icksnot-II, literaturo in 600 programov, skoraj novo prodam. Telefon 854-252, Damijan. KUPIM R/BLJENE KUHINJSKE ELEMENTE. Oglasite se na naslovu: Bogdan Biserka, Kidričeva 2, Titovo Velenje ali po telefonu 855-151, dopoldne. ZASTAVA 101, karamboliran, ugodno prodam. Telefon 855-612, od 18. do 19. ure. KUPIM HLADILNIK 50-litrski HBS 093. Telefon 858-213. PRODAM MANJŠI GUMI-VOZ. Telefon 884-157. Kličite popoldne. prodam dva čistokrvna nemška ovčarja Z RODOVNIKOM. Telefon 857-721. ZAMENJAM DRUŽBENO DVOINPOL-SOBNO STANOVANJE (73 m') na Kardeljevem trgu, za enako ali večje na Gorici. Informacije po telefonu 858-937. PRODAM ELEKTRONSKI GLASBENI INSTRUMENT (orgle) Casio, PT-30. Informacije po telefonu 853-911. OSEBNI AVTO FIAT 750 PRODAM. Letnik 1974. Telefon 882-407, od 12. ure dalje. PRODAM RABLJENE RADIATORJE telefon 857-388 od 20. do 21. ure. GIBANJE P POROKE: Vukašin Djujič, rojen 1955, rudar iz Titovega Velenja in Vesna Radakovič, rojena 1964, delavka iz Zagreba Matjaž Kljajič, rojen 1961, i elektrotehnik iz Titovega Velenja in Vikica Voršič, rojena 1965, ' upravnoadministrativni tehnik iz ; Titovega Velenja Draško Kužet, rojen 1960, električar iz Bihača in Romana Ilit, rojena 1959, negovalka iz Titovega Velenja ^^ Steno Medit, rojen 1960, vili-čarist iz Titovega Velenja in Suh-bija Brčaninovič, rojena 1961, rudarski tehnik iz Potočan. SMRTI: Marta Hudournik, gospodinja iz Škal 41, rojena 1911. leta Julijana Čuda, gospodinja iz Arnač 16, rojena 1899 Marija Zaje, upokojenka iz Plešivca 42, rojena 1906 Mihael Meh, upokojenec iz Pake pri Titovem Velenju, rojen 1915. leta. 988888 Popravek V rubriki »Miličniki so zapisali« smo 21. marca letos v prispevku Pretep pred KSC zapisali narobe. V resnici je Aleš Gostečnik napadel Mirka Čepina in ne obratno kot je bilo objavljeno. U VčkAL DO »VEKOS« n. sub. o. Delovna skupnost skupnih služb Koroška 37 b TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja DO »VEKOS« DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. Programiranje komunalne oskrbe Pogoji: — dipl. ing. gradbene ali komunalne smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri načrtovanju komunalnih sistemov — opravljen strokovni izpit 2. Programiranje toplotne oskrbe Pogoji: — dipl. ing. strojništva — 3 leta delovnih izkušenj pri načrtovanju toplotnih sistemov — opravljen strokovni izpit 3. Programiranje stanovanjske oskrbe Pogoji: — dipl. ing. gradbeništva — 3 leta delovnih izkušenj v projektiranju — opravljen strokovni izpit Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev najkasneje 15 dni po objavi na naslov: DO »VEKOS« Titovo Velenje, Kadrovska služba, Koroška 37 b. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. ^ emona KmETI J/KI KOfllBIflflT PIUJ TOZD TR2NICA TITOVO VELENJE Po sklepu DS Tozd Tržnica Titovo Velenje z dne 25. 7. 1985 objavljamo JAVNO LICITACIJO — dostavnega vozila Cimos Citroen DAX, letnik 1984 — prevoženih 18000 km. Izklicna cena za vozilo je 500.000,- din. Javna licitacija bo v ponedeljek 7. oktobra 1985 pred prostori Tržnice, Cankarjeva 1 d, Titovo Velenje s pričetkom ob 7. uri. Kupci plačajo prometni davek. Interesenti si lahko ogledajo vozilo vsak dan od 7. do 14. ure. Do pričetka licitacije mora vsak interesent na blagajni Tržnice vplačati 10 % varščino od izklicne cene. Uspeli ponudnik mora najkasneje v treh dneh po licitaciji skleniti kupoprodajno pogodbo, plačati celotno kupnino in prevzeti vozilo. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ objavlja prosta dela in naloge: 1. Hišnik v enoti Šmartno ob Paki (redno delo ali tudi pogodbeno delo) Prijave naslovite na Komisijo za delovna razmerja WZ Šoštanj rok za prijavo je 8 dni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in stare mame Marije Zaje iz Plešivca, ki nas je zapustila v 79. letu starosti. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi govorniku Skarlovniku za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in dr. Pirtovšku za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: sin Jože z ženo Anico ter vnuki Jože, Srečko, Marija in Zvonka. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV MOZIRJE objavlja LICITACIJO osebnega avtomobila JUGO 45 letnik 1984, prevoženo 78000 km — Izklicna cena 360.000,— din. Licitacija bo 26. septembra 1985 ob 15. uri pred prostori ZŠAM Mozirje. — Udeleženci položijo kavcijo v višini 10 odstotkov izklicne cene pred licitacijo. Prodaja se po sistemu »vi-deno-kupljeno«. gorenje sestavljena organizacija združenega dela, a o., 1. GORENJE COMMERCE, p. o., T. VELENJE Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: Skrbnik opreme v transportu (1 delavec) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — prometni tehnik ali strojni tehnik — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. 2. GORENJE SOZD, O. O., T. VELENJE Delovna skupnost Splošni posli Komisija za delovna razmerja DS SP Gorenje SOZD oglaša prosta dela in naloge: Varnostnik I. (več delavcev) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — končana osnovna šola — 1—2 leti delovnih izkušenj — kandidat mora biti polnoleten — ne sme biti obsojen ali v preiskavi za kazniva dejanja Za omenjena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. 3. DO GORENJE NOTRANJA OPREMA n. sol. o., TITOVO VELENJE TOZD Gradbeni elementi Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge: a) samostojni vzdrževalec (1 delavec) b) vzdrževalec II (1 delavec) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod a) — strojni ključavničar (IV. stopnja) — 4 leta delovnih izkušenj na samostojnem zahtevnejšem vzdrževanju strojev in naprav pod b) — strojni ključavničar (IV. stopnja) v.}, — 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah vzdrževalnih del Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave (pod 1, 2 in 3) z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenje SOZD DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, 63320 T.Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni do 1. XI. 1985. ZAHVALA ob bolečem spoznanju, da ni več med nami naše drage žene,-mame, babice in sestre Marte Hudournik TAŠLERJEVE MAME iz Škal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalja, darovali cvetje in jo v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala dr. Kralju in patronažni službi za skrb in nego, govorniku, pevcem ter č. duhovnikom za svečan obred. VSI NJENI ZAHVALA dne 18. 9. 1985 smo se poslovili od Antonije Blažie roj. 8. 6. 1901 po domače KUKENBERŠEKOVE MAME Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje, govorniku Stanetu Mlinarju, gospodu kaplanu za opravljen-obred, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot ali nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. " ižžj ■ ' : > >';; ■ ŽALUJOČI Podravka: Velenje 24:18 V prvem kolu tekmovanja v 2. zvezni rokometni ligi so rokometašice Velenja gostovale v Koprivnici in klonile proti domači Podravki z 18:24. Tekma je bila na slabi kakovostni ravni, gostje pa so proti koncu srečanja uspele omiliti visok poraz. V naslednjem kolu igrajo rokometašice Velenja doma z ekipo Splita. V Koprivnici so igrale: Petek, Mi-saljevič 3, Zidar, S. Golič 1, Podržav-nik 5, Kotnik, Fele, Kričej 2, Bovha 5, Prodaja sezonskih kart Na srečanju 2. zvezne rokometne lige med rokometašicami Velenja in Splita, ki bo v soboto, 28. septembra ob 18.30 v Rdeči dvorani, bodo prodajali tudi sezonske vstopnice. Za odrasle velja vstopnica 800, za mladino pa 400 dinarjev. Cena vstopnice za posamezne tekme bo 100 dinarjev za odrasle in 50 za mladino. Šoštanj :Krško 22:16 V 2. kolu tekmovanja v slovenski rokometni ligi za moške so igralci Šoštanja, lanski republiški prvaki, doma zanesljivo premagali rokometaše Krškega 2 22:16. Gostje so na začetku presenetili z zelo dobro igro in povedli s 4:1, v nadaljevanju pa so domačini zaigrali bolje in zasluženo zmagali. Očitno je, da ekipa Šoštanja še ni v polni tekmovalni formi, močno pa se seveda pozna odsotnost odličnega Puca. Tekmo v Rdeči dvorani sta pred 200 gledalci sodila Janžekovič in Kranjc, oba iz Maribora, za Šoštanj pa so nastopili: Gradišnik, Čatger 1, Gjurin 3, Ramšak, Ocvirk 1, Medved 7, Žolger, Požun, Lesjak 3, Strigl, Vo-gler 7, Vajdl. Maribor:Usnjar 0:1 V mladinski republiški nogometni ligi so mladi nogometaši šoštanjskega Usnjarja v 3. kolu doma izgubili z Ljubljano z 1:5. Gostje so sicer zasluženo zmagali, vendar glede na igro obeh moštev previsoko. Povedati tudi velja, da so domačini vso srečanje igrali s poškodovanim vratarjem. Usnjarjevi nogometaši pa so bili uspešnejši v 4. kolu, saj so v derbiju kola v gosteh premagali Maribor z 1:0. Zmagoviti zadetek je v 25. minuti po podaji Pevnika dosegel Bauman. Šoštanjski mladinci po 4. kolu vodijo na lestvici s točko naskoka pred zasledovalci, v naslednjem kolu pa igrajo doma s Kovinaijem. Olimpija :Rudar 1:2 V nedeljskem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi presenečenj ni manjkalo, za največjega pa so tokrat poskrbeli nogometaši velenjskega Rudarja. Na stadionu za Bežigradom v Ljubljani so namreč nenadeja-no premagali domačo Olimpijo in se zasluženo veselili uspeha. Pomlajena Olimpija znova ni zaigrala v skladu s svojimi možnostmi, Rudarjevi nogometaši pa so bili z organizirano in borbeno igro v obrambi Ter hitrimi nasprotnimi napadi mnogo boljši od domačinov. Olimpija je sicer imela navidezno terensko premoč, še tiste redke priložnosti, ki si jih je pripravila, pa so napadalci zapravili. Igra je bila zanimiva le v prvem polčasu, ko so gledalci videli vse, kar je bilo na srečanju zanimivega. Olimpija je povedla z enajstmetrovko, kaj kmalu zatem pa je Celič s strelom z glavo premagal domačega vratarja in rezultat izenačil. Rudar je povedel z zadetkom Marinčka po hitrem in učinkovitem protinapadu. V drugem delu so gostje umrtvili igro, Celič in Hudarin pa sta zlahka zaustavljala napade Oiimpijinih napadalcev. Pred 800 gledalci je na stadionu za Bežigradom srednje vodil Fridauer iz Ptuja, za Rudar pa so igrali: tasič, Toskič, Frangeš, Hudarin, Čelič, Bu-škovič, Novak (Gabrič), Jalušič, Ma-rinček (Oblak), Zukič, Tubič. Elektra:Libela 87:78 V odločilni tekmi za prvo mesto v slovenski mladinski košarkarski ligi so mladi košarkarji Elektre na domačem igrišču premagali ekipo celjske Libele. Pomembnost srečanja je vplivala na igralce obeh ekip, zato srečanje ni bilo na posebej kakovostni ra-vnij domačini pa so zmagali s 87:78. Poleg tega za Elektro ni igral Oboleli Dumbuya, kar se je v igri domačih precej poznalo. Do konca prvenstva bodo košarkarji Elektre najprej gostovali v Rogaški Slatini, v zadnjem kolu pa se bodo doma pomerili z Rudarjem. Z obeh srečanj jim za prvo mesto zadoščata že dve točki. Za Elektro so igrali: Mrzel 3, Se-všek 4, Lipnik 10, Pečovnik 6, Kitak 18, Janič 8, Ocepek, Rotovnik 12, Brešar in Zakeršnik 26. Elkroj :Šmartno 3:2 V nedeljo je bilo napeto tudi na nogometnem igrišču v Mozirju, kjer sta se v derbiju kola pomerila domači Elkroj in Šmartno. Pred 1.500 gledalci so v dokaj zanimivi igri domači z zares lepima zadetkoma Hrena povedli z 2:0, v nadaljevanju pa je Božičevič vodstvo povišal še na 3:0. Ko so se vneti navijači Šmartnega že potolažili z dejstvom, da bodo morali na svoje veseije počakati do pomladanske tekme na domačem igrišču, pa jim je potek dogodkov na igrišču znova vlil lepo mero upanja. Po nepotrebni napaki domače ožje obrambe je Kodre iz enajstmetrovke dosegel prvi zadetek za Šmartno, deset minut pred koncem pa Kolenc še drugega. V teh zadnjih minutah so nogometaši Elkroja povsem popustili. Zaigrali so brezglavo in le preveliki želji nogometašev Šmartnega ter odrešilnemu koncu srečanja se lahko zahvalijo, da se jim ni zgodilo še kaj hujšega. Pred 2.000 gledalci je srečanje dobro vodil Boško-vič iz Ljubljane. Elkroj: Kronovšek, Gostenčnik, Ci-gale, B. Remic (Tratnik), Mišetič, Božičevič, Železnik, Hren, R. Remic (Žunter), Kopušar, Ermenc. Šmartno: Magrič, Gabrič, Baje (Rušnik), Tomažič, Raukovič, Brun-šek, Zvir, Jelen, Korber, Kolenc, Kodre. SMUČARSKI KLUB VELENJE Trenerji smučarskega kluba Velenje bi radi še pred zimo, torej prej, kot bodo zapadle prve snežinke, navezali stike z otroci in njihovimi starši. Zato se lahko člani Smučarskega kluba Velenje in seveda tudi drugi ljubitelji smučanja, oglasite v klubskih prostorih na Kraigherjevi 2, kjer vas bodo vsak četrtek od danes naprej, od 16. pa do 18. ure čakali trenerji in dežurni predstavnik kluba. Še posebno vabijo na pogovor otroke, rojene leta 1977 in 1978 ter njihove starše. Zakaj tako NK Elkroj? Znano je, da športni odnosi med NK Elkroj Mozirje in NK Šmartno ob Paki niso na najboljšem nivoju. Vzroki za takšno stanje so slejkoprej obojestranski, sigurno pa k njihovemu izboljšanju ne bodo pomagali dogodki in situacije, kot je bil to slučaj v soboto, 21. 9. 1985, v Mozirju. Omenjenega dne bi morala biti v Mozirju prvenstvena nogometna tekma kadetov (fantje od 14—16 let) med domačo ekipo in našim NK Šmartno. Zgodilo pa se je, da so kadeti NK Šmartno doma pozabili del športne opreme (majice, hlačke), kar se sicer ne bi smelo zgoditi. Takšni primeri v tekmovanjih niso ravno redki, rešujejo pa se z dobro voljo in ra- zumevanjem. To so pričakovali tudi spremljevalci kadetov našega nogometnega kluba in domače zaprosili za manjkajočo opremo. Žal so naleteli na nerazumvanje in nezainteresiranost domačih trenerjev in funkcionarjev in opreme niso dobili. Tako so kadeti Elkroja tekmo dobili brez borbe, kadeti Šmartnega pa prvo lekcijo o športni (ne)morali. Žalostno je (pri tem je rezultat najmanj važen), da se zaradi omejenega medsebojnega sodelovanja med dvema športnima kolektivoma, začnejo kopja lomiti že pri otrocih, ki so za takšno stanje najmanj krivi. Predsednik NK Šmarno Janko Vuzem Tekmovanje enot prve pomoči civilne zaščite Precej boljše znanje kot lani Atletika Članski ekipi Velenja ni uspelo doseči poglavitnega cilaja sezone, to je vurstitev na 6. mesto na državnem ekipnem prvenstvu. Za obstanek v 1. zvezni ligi bodo zato morali opraviti kvalifikacije. Ekipa tudi tokrat ni bila popolna, saj je manjkal Matič, ki je v prejšnjih dveh kolih dosegal solidne uvrstitve v tekih na 400 in 800 metrov, prav za ti dve disciplini pa Velenjčani nimajo ustreznih zamenjav. Rezultati velenjskih atletov — 100 m: 7. Rugelj (11,18); 200 m: 3. Rugelj (22,07); 400 m: 7. Gaber (51,37); 800 m: 8. Ošep (1:45,46); 1.500 m: 4. Popetru (3:50,04); 5.000 m: 5. Miklavžina (14:40,06); 110 m ovire: 8. Molnar (17,78); 4 X 100 m: 5. Velenje (43,09); daljava: 3. Režek (737 cm); višina: 4. Vuk (14,50 m); kopje: 7. Bezjak (58,48) in disk: 5. Vuk (43,18). Na 12. mladinskih igrah treh dežel, Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije, v Postojni, sta v republiški atletski reprezentanci nastopila tudi obetavna atleta iz Titovega Velenja. Svoj prvi nastop v reprezentanci sta odlično opravila. Mojca Kos je bila v skoku v višino druga, drugi je bil tudi Boštjan Strniša v teku na 400 metrov, bil pa je tudi član zmagovite štafete Slovenije, ki je na 4 x 100 metrov premočno zmagala. Memorial Rajka Aravsa V spomin na tragično preminulega igralca Rajka Aravsa-Raleta, je odbojkarski lclub Topolšica organiziral 1. Raletov memorial. Turnirja sta bila v Topolšici in v Šoštanju, v moški in ženski konkurenci pa so nastopile po 4 ekipe. Domačini so tekmovanje izvedli brezhibno, najboljšima ekipama so starši Rajka Aravsa izročili lepe pokale, vsi odbojkarji in odbojkarice pa so se razšli z odločitvijo, da se prihodnje leto spet srečajo na Raleto-vem memorialu. Rezultati — ženske: Braslovče :Mi- slinja 0:2, Topolšica-Kajuh:Braslovče 2:0, Mislinja:Paloma-Branik III 2:0, Braslovče:Paloma-Branik III 0:2, Mislinja :Topolšica-Kajuh 2:1, Paloma-Branik IIl:Topolšica-Kajuh 1:2, vrstni red: 1. Mislinja 6 točk, 2. Topol-šica-Kajuh 4, 3. Paloma-Branik III 2 in 4. Braslovče 0 točk; moški: Topol-šica:Mežica 0:2, Šempeter:Braslovče 2:0, Mežica:Braslovče 2:1, Šempe-ter:Topolšica 2:0, Topolšica:Braslovče 2:1, Mežica:Šempeter 1:2; vrstni red: 1. Šempeter 6 točk, 2. Mežica 4, 3. Topolšica 2 in 4. Braslovče 0 točk. Memorial Hermana Veterani pri nogometnem klubu Usnjar iz Šoštanja so v soboto organizirali 2. turnir v spomin na Hermana Kralja, dolgoletnega predsednika in častnega člana tega kluba. Turnirja so se udeležile ekipe veteranov iz Zagorja, Šmartnega ob Paki Kralja in Šoštanja, žal pa se vabilu niso odzvali Kamničani. Prehodni pokal so osvojili nogometaši iz Zagorja, drugo je bilo Šmartno in tretji Usnjar. Veterani Usnjarja so hvaležni vsem, ki so omogočili ta turnir, predvsem pa obrtnikom Trobina, Sovič, Mravljak in Vrabič iz Šoštanja. AVTO-MOTO TURING KLUB TITOVO VELENJE Lep uspeh avtomobilistov Na letošnjih gorskih hitrostnih avtomobilističnih dirkah v Buze-tu so se odlično izkazali tudi tekmovalci Avto-moto turmg kluba iz Titovega Velenja. Na omenjenem tekmovanju, ki je obenem štelo tudi za slovensko prvenstvo, je v drugi skupini v kategoriji do 1.150 kubičnih centimetrov odlično drugo mesto zasedel Kragelj, do 850 kubičnih centimetrov je bil Klampfer tretji, Berlinger pa četrti. V končni ekipni razvrstitvi je tako Avto-moto turing klub zasedel odlično tretje mesto, za izredno močnima ekipama Donit-Olimpije in Kompas-Hertza. Vsi ti tekmovalci bodo vozili tudi na rallyju za republiško prvenstvo, ki bo 12. oktobra v Titovem Velenju. Fadijo Zarifovič Bernarda Cesar Šoštanjsho rokometno igrišče je bilo preteklo nedeljo prizorišče 14. občinskega tekmovanja ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite občine Velenje, ki ga vsako leto pripravita občinski štab civilne zaščite Velenje in občinski odbor Rdečega križa Velenje. Letos je na njem nastopilo 37 ekip iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in združenih odredov. Treba je v isti sapi povedati, da so na nedeljskem tekmovanju sodelovale le najboljše ekipe. Skozi priprave je namreč »šlo« več kot 500 občanov. Nedelja — lep dan, kot nalašč za takšno tekmovanje. Na igrišče so že nekaj pred sedmo uro zjutraj prihajali tekmovalci in tekmovalke v modrih uniformah, čez ramena pa so jim visele sive torbice. Njihovi obrazi so izdajali strah ali bolje trema je marsikomu prikradla na obraz bledico. Tekmovanje bi se moralo začeti ob 7. uri zjutraj, vendar sta gostitelja, krajevna organizacija Rdečega križa Šoštanj in tamkajšnja civilna zaščita, pozabila urediti še nekatere »stvari« potrebne za tekmovanje. Urni kazalci so se prevesili že čez 8. uro. Žrebanje številk ... in začelo se je. Na hitro je vsak tekmovalec zase preletel zdaj to, drugič drugo nesrečo. Okrog 12. ure je oskrbovancu nudila prvo pomoč še zadnja, 37. ekipa. Vsi so bili vsega naveličani in komaj so čakali razglasitve rezultatov. In glej smolo — kar dve ekipi sta zbrali enako število točk. V boj za prvo mesto sta morali še enkrat trojki iz delovnih organizacij Rudnika lignita Velenje in Gorenja. Omenjeni trojki sta se približali prizorišču tekmp-vanja, krog gledalcev pa se je okrog njiju vse bolj strnil. Vsi so hoteli vedeti, katera bo boljša. Nekoliko stran od ekip pa je zasedal »strokovni štab«, ki je naposled odločil, da se bosta morali ekipi ponovno preizkusiti v praktičnem delu tekmovanja, nekaj let nazaj v triaži. Po dobrih 15. minutah je bil zmagovalec te- Frida Gradečak ga »dvoboja« znan: trojka Rudnika lignita Velenje je kljub temu, da je »pozabila« oskrbeti ponesrečenčevo nogo bila boljša od svojih tekmecev. Letos so torej na občinskem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite slavili tekmovalci in tekmovalke Rudnika lignita Velenje pred tekmovalci delovne organizacije Gorenje — lanskoletni zmagovalci, tretja pa je bila ekipa šoštanjskih termoelektrarn. Kot smo slišali, so letos pokazale ekipe precej boljše znanje kot pretekla leta, le triaži bo treba v prihodnje nameniti več časa in vaj. Vsi nastopajoči so prejeli diplome, prvi trije uvrščeni pa še knjižna darila. Ena od tekmovalk je potem, ko je prebrala naslov knjižnega darila, dejala: »Strah in pogum, tega pa je bilo danes kar veliko.« Dogodkom na rokometnem igrišču smO zvesto s fotoaparatom in beležnico sledili tudi mi. Tik pred koncem smo se pomešali med tekmovalce. Zanimalo Pavla Mannšek nas je, kaj menijo o takšnih tekmovanjih. Ekipe prve medicinske pomoči civilne zaščite iz krajevne skupnosti Edvarda Kardelja je na tekmovanju letos prvič sodelovala. Njihov vodja Fadijo Zarifovič je povedal: »Tekmovanja se iz naše krajevne skupnosti udeležujejo tri ekipe. Svojo nalogo so opravile zadovoljivo. Ponesrečenca s poškodovano hrbtenico in ranami, ki mu jih je povzročila mina, smo oskrbeli. Tekmovalci so se usposabljali v 20-ur-nih tečajih. Kaj menim o tekmovanjih? Potrebna in koristna so. Svoje znanje iz prve pomoči moraš vsako leto preverjati, ga dopolnjevati. Tudi v vsakdanjem življenju ti pride znanje iz prve pomoči prav.« Bernarda Cesar: »Sama letos prvič sodelujem. Tekmujem v ekipi Doma učencev. Naš ponesrečenec je preživel. Naredili smo sicer nekaj manjših napak. Kljub temu je bil naš nastop zadovoljiv. Tekmovanje je gotovo zelo poučno, zanimivo. Mislim Zmagovalna ekipa pa, da je 16 ur, kolikor smo jih porabili mi za vaje, premalo.« Erika Jelen: »Ponesrečenec z opeklinami na prsih in obeh ramah za nas ni bila pretežka naloga. Oskrbele smo ga skoraj brez napak. Tekmovalci iz krajevne skupnosti Šentilj smo bili prema-lokrat skupaj, da bi bili lahko še uspešnejši. Znanje iz prve pomoči ni pomembno le za takšna tekmovanja kot je današnje, saj te nesreča lahko doleti na vsakem koraku. Če znaš ponesrečencu pravilno nuditi prvo pomoč, mu lahko rešiš življenje.« Frida Gradečak: »V enotah prve pomoči združenih odredov velenjske občine sodelujem štiri leta. Po trodnevnem usposabljanju na Slemenu, smo se na tekmovanje pripravljali tudi doma. Današnja naloga za našo trojko ni bila prezahtevna. Mislim, da so takšna tekmovanja potrebna, seveda pa po svoje tudi naporna. V ekipah združenih odredov sodeluje premalo občanov. Nujno bi jih morali tudi pomladiti. Tudi večja odgovornost pri nekaterih članih ne bi bila odveč.« Pavla Marinšek: »Sem stara znanka občinskih tekmovanj enot prve pomoči civilne zaščite, saj sem vključena v to dejavnost že od leta 1969. Tekmujem za Po tretjem zadetku, ki ga je dosegel Božičevič, so nogometaši Elkroja krepko popustili(vos) Golob odličen v Sarajevu Na velikem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na mali olimpijski skakalnici s plastiko in umetno ledeno smu- I čino na Malem polju pri Sarajevu so barve Jugoslavije branili tudi štirje velenjski skakalci — Golob, Pušnik, Mihelič in Tamše. Izredno se je odrezal Iztok Golob, ki je v močni mednarodni konkurenci zasedel 16. mesto. Ob tem pa velja povedati, da bi se uvrstil prav med najboljše, če se mu ne bi ponesrečil prvi skok. V drugi seriji je namreč imel s 87 metri kar tretji najdaljši skok, pred njim sta bila samo Miran Tepeš (88,5) in olimpijski zmagovalec Jens Weispflog (88). V Braslovčah pa je bilo v nedeljo republiško prvenstvo ža mlajše pionirje do 9 let. Na 22-metrski skakalnici s plastiko je nastopilo 56 skakalcev iz 13 slovenskih klubov. Prvi dve mesti sta osvojila tekmovalca iz Ži-rov, tretji pa je bil Boštjan Rednjak iz Titovega Velenja. Na 6. mesto se je uvrstil Drago Zupane, pa tudi drugi velenjski pionirji so dokazali, da veliko obetajo. Ograjenšek je bil 17., Kan-duti 18., Berlot 20. in Kaligaro 28. Erika Jelen združene odrede. Za mano je 100-urni tečaj usposabljanja. Svojo nalogo smo tekmovalke danes opravile brez napak. Nekoliko slabše smo odgovarjale na triaži. In kaj menim? Tekmovanja so potrebna. Znanje iz prve pomoči je treba vsakokrat obnavljati. Prav tako je potrebno usposabljanje. Moralo bi biti obvezno oziroma bi moral vsak opraviti vsaj 20-urni tečaj. Tudi drugi bi se morali tega naučiti, ne pa, da na tekmovanjih vsako leto sodelujemo eni in isti ljudje.« -tp-