61
Med ostalim gradivom lahko najdemo tehnično dokumentacijo v razdelkih B4 - kjer jc odloženo gradivo mestne plinarne in elektrarne
B5 - gradivo mestnega vodovoda m klavniec
B7 - gradivo za regulacijo Savinje in pritokov (v slednjem najdemo največ načrtov).
Ko se je leta 1935 Mestni občini Ccl|c piidi ii/ila šc Občina Celje - okolica bi pričakovali, da se bo število gradbene dokumentacije povečalo. Vendar se poveča le število načrtov mdividualne gradnje.
Predpisi iz leta 1857, ki so urejali zadeve v zvezi z gradnjami, so ostali isti tudi po letu 1919. Potrjeni so bili z objavo v Službenem listu Kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev z 20. julijem 1920 . Ti se nato do druge svetovne vojne nisq spreminjali
Najpogostejši dokument', ki sestavljajo gradbene zadeve, so načrti zgradb, prizidkov, adaptacij.. Popolna dokumentacija obsega načrte od temeljev do strehe ter zunanji izgled stavbe. Ponekod so jih zaradi uporabe izvzeh, kasneje pa niso bili vrnjeni zato so se izgubili. Največkrat manjkajo načrti fa sad Ostalo gradivo je zelo pisano "Najpogostejši dokument |c kolavdacijski zapisnik. To je potrdilo komisije, da objekt ustreza gradbenim normam. Polega tega so navedene še zahteve, kaj je potrebno pri stavbi šc dopolniti >n popraviti Ostal' dokument; ki sc šc nahajajo pp posameznih gradbenih zadevah, so šc.
-	prošnja za postavitev objekta obsega kraj postavitve, velikost objekta ter njegov namen,
-	odlok, s katerim je potrjena prošnja za postavitev objekta (v njem je občina postavila svoje zahteve in normative o izgledu, velikost ter višini objek ta),
-	potrdilo o izdaj1 gradbenega dovoljenja (v njem mestni stavb.u urad dovoljuje investitorji, da prične z gradbenim' deli),
-	dokument o podelitvi uporabnega dovoljenja (Po končani gradnn investitor zaprosi mestn magistrat za izdajo uporabnega dovoljenja.),
-	ponekod so sc ohrande tudi ponudbe Baznih podjetnikov (mizarjev, tesarjev, zidarjev), njihovi predračun' ter odgovori najboljšim ponudnikom,
- pri nekaterih objektih, predvsem večjih, so ohranjeni tudi stroškovniki ki nam kažejo ceno postavitve objekta. Ponekod zajemajo ceno gradnje cele zgradbe, ponekod pa so bil' izdani samo za posamezna dela (stavbenikov, mizarjev, tesarjev...).
Za prcuccvanjc zgodovine Celja v obdobju 1919-1941 jc oiiranjenoTzelo malo gradiva. Od upravnega gradiva je ohranjeno samo gradivo Mestne občine Celje. Gradivo Sreskega načclstva Celje jc bilo uničeno v poplavi leta 1954. Zaradi majhne količine gradiva so sc uporabljali zelo mili kriteriji valorizacije. Pri gradbeni dokumentaciji Mestne občine Celje 1850- 1918 ni bilo izločania v drugem delu, ki zajema leta od 1919-1941 pa so bib izločeni samo duplikatl in tripjikuti načrtov predvsem pri večjih objektih (mestno gledališče mestna klavnica, delavski dom ..), ostali dokumen ti pa so sc ohrandi.
V Celju sc že nekaj let uspešno izvaja revitabza cija mestnega jedra Zaradi tega jc povečano zanimanje za gradbeno dokumentacijo iz londa Mestne občine Celje.
ZUSAMMENFASSUNG
l)k- B.HKlokimidit.itum im Bestand der Stadtgemundc CtJju I SSO - 19 41
Mclkii l'lunll llcdvihi /Jpyc
Im Bestand wird fast 100-jährige Bangescliielitc der Stadt Celje verwahrt. Für die Periode 18.50 - 1941 wurden 4,7 laufende Meter von Baudokimientation >iulbc-vvalirt. Frot/ der physischen Absonderung (das Arehivgut wurde künstln h auf zwei Abschnitte aufgetailt) haben sich die ;iuf B.iiicn beziehenden Vorschriften nicht geiin dert. Die erhaltene Dokumentation umfaßt hauptsäch-l.ch die Gesuclic um Baugenehmigungen. Pläne. Kölau dalioiinprotokollc, Gesuche um Gcbniuclisgenehinigung-ausstelhmg, für größere Bauen aber auch um Vorrech nungcii und 1 xpwsari« für die schon erledigte Arbeit ¡in den Objekten Das Archivgut ist gut erhalten und wird häufig anläßlieh der Durchführung der Stadtkcrnvitali-.ierung verwendet.
I.hnicni arhiv v /clc/niškcm gospodarstvu Ljubljana
Kam! Rusija
Osnovna sredstva Železniškega gospodarstva Ljubljana predstavljajo 5,7 % vseli osnovnih sred stev Republike Slovenije. Gospodarno ravnanje m vestno vzdrževanje je mogoče le z urejeno tehnično dokumentacijo. Poseben pečat ji daje njena raznolikost saj vozna sredstva izvirajo iz. vseh krajev sveta. Tudi signalno-varnostne ni telekomunikacijske naprave in oprema vzdrževalnih obratov je v veliki men iz uvoza, če k temu dodamo še to, da so naše proge gradili večinoma nemško in madžarsko govorcu mvestitorji, ter da so na delu naših prog
nekaj časa gospodovali Italijani je jasno, kako pi sana jc tehnična dokumentacija
Do razpada Avstro-Ogp-kc so proge Železniške ga gospodarstva Ljubljana, to jc Slovenije iij Istre, ■padale pod Obratno nadzorništvo Južne železniec v Trstu, Celovcu, Gradcu n Budimpešti ter Cesarsko kraljevi generalu inšpektorat avstrijskih državnih žcleznic v Trstu V vseh enotah so imeli urejen tehnični arhiv. Poleg tega so bili načrt- arhiviram tudi v Ministrstvu za železnice na Dunapj m v Bu dimpešti
62
Dne I. januaria 1924 ic bila v Ljubljani ustanovljena Direkcija državnih železnic, k' jc prevzela •>krb /a vse železniške proge v mejah tedanje Slovenije. V gradbenem oddelku so uredi!: vzoren arhiv gradbene dokumentacije, strojni oddelek pa je imel lasten arhiv za načrte lokomotiv, vagonov in dru gih naprav. Hudo opustošenje tehničnega arhiva je bilo leta 1941 in 1942. V letu 1941 ;o Nemci odpe-IjaJi arhivsko gradivo C.kr. generalnega inšpektorata avstrijskih železnic v Trsti na Dunaj. Naslednje leto so Italijani predali Nemcem dokumentacijo za vse proge, ki so bile na nemškem okupacnskcm področju. Tehniško dokumentacijo so odpel jaii na direkcijo v Ik-ljak in Dunaj ter na LI rad /a mostove na Dunaj. Precej gradiva smo po zaslugi polkovnika Vlada Vodopivea, ki je vodil vojno misijo PLRI pri zavezniškem svetu za Avstrijo, dobili nazaj že leta 1945. Gradivo Inšpektorata državnih železnic v Trstu iz obdobia 1896 - 1918 so jugoslovanski zastopniki prevzeli leta 1949 od avstrijskih arhivov in ga predal' našemu veleposlaništvu na Djjnaju za prevoz v Ljubljano, /a gradivom seje tam izgubiti sled, čez. nekaj let se je del tega gradiva le naše! m po številnih intervencijah prepeljal v Arhiv Republike Slovenije.
Koordinacijski odbor jugoslovanskih državmh železnic v Trstu je na osnovi določi! m■ ravne pogodbe / Italijo prevzel oktobra 1947 deset zabojev tehnične dokumentacije o železniških progah na priključenem delu Slovenskega prirnorja
Veliko škodo je tehnični arhiv utipel leta 1947, ko je zaradi nesporazuma večji del tehnične doku mentacijc romal kot star papir v papirnico Vevče Tedaj je veljal* parola da bomo izdelali vse na novo in je treba vse staro izločiti in zavreči Veliko tehnične dokumentacije se je izgubilo in poškodovalo / ,zposojo, neurejenim prevzemom in neustreznim hranjenjem. Kot prelomno lahko sma tramo leto 1983, ko je pncel z delom Skupil; arhiv Železniškega gospodarstva Ljubljana v katerem ¡ma tehnični arhiv ustrezno mesto
Predpisi, ki urejajo hranjenje tehnične dokumentacije
/akon o graditvi objektov (Uradni list SRS, št.34 84) v 44. členu določil da mora investitor oziroma organ ah organizacija, na katero je prenesena pravica uporabe objektov, ves čas trajanja objekta hraniti tehnično dokumentacijo i. vsemi spremembami il dopolnitvami, po kateri je bil zgrajen
V posebnih gradbenih uzancah (Uradni list SI RJ, st 18/77) ic v III poglavju, člen 17 opredeljen projekt izvedbenih del. katerega vsebina mora ustrezati dejanskemu .staniu objekta
Pravilnik o podrobnejši vsebini tehnične doku mentacijc (Uradni list SRS, 40/89) v 5. členu določa da so vsi izvirniki in matrice tehnične dokumentacije last projek tivne organj.-auie, ki jih je z delala i(Vjih mora hranit: v svojem arhivu
/akon o temeljih varnost' v železniškem prometu (Uradni list SI Rl, št. 77/87) v členu 18 določa Železniške tran".porine orgamzaciic ir| druge delovne organizacije morajo voditi o železniških progah in postrojih, obickt:h in napravah na progi eviden co in druge tehnične podatke, ki so pomembni m
varnost zelczniskega prometa na naun, ki ie določen s predp-som, i/danim na podlagi tega ,'akona
Tehnično dokumentacijo z« zelc/mska vozila opredeljene člen 46. Določilo se glasi Železniška Transportna organizacija ai druga delovna organi zacija ki razpolaga z. železniškimi vozili, mora o zelczni .k ih Mazilih voditi tehnične podatke, ki so pomembni za varnost zelczniskega prometa na na cin določen s predpiom, i/danim na podlagi tega zakona /a prekršek v /.veza s tehnično dokumenta ¿¡jo je v omenjenem zakonu zagrozena obeutna denarna kazen za odgovorno osebo in oigamzaci|o.
Pravilnik o vzeli zevanju stabilnih naprav elektro vleke na progah Jugoslovanskih zelezrac ureja zadeve s področja tehnične dokumentacije v dveh členili, čl 62:
Vsaka enota odgovorna /a vzdrževalne stabilmh naprav elektro vleke mora imeti zaradi vzdrževanj i naprav in v skladu s projektiranim' parametri točno in popolno tehnično dokumentaciio /a vse na prave katerh vzelrževaii|e ji ie zaupano, čl,63:
Delovna organizacija je dolžna obnavljat: poškodovane in uničene dele in izvode tehmene dokumentacije ter vnašat, v dokumuitauio vse ;pre-membe in dopolnitve. Istočasno je dolžna da vse podatke o ¡seli spremembah in dopolnitvah pošilja v skupni arhiv.
Pravilnik o vzdrževanja /ele/niških voy.il v 13. členu določa obseg tehinciic dokumentacije ki jo mora posedovat: organizacija ki vz.elrzujc zelczni ska vo/da, za vsaki vrsto voz la mora i meti
-	konstrukcijsko dokumentacijo
-	tehnične pogoje
-	tehnična navodila
-	kataloge rezervnih delov
-	normative porabe rezerv in delov
Pravilnik o vzdrževanju spodmega Ustroja na progah lugoslovanskih železnic določa obseg in na čin vodenja tehnične dokumentacije za železniške mostove m predore Tehnična dokumentacija mora biti sestavljena za vsak most m propu.st posebej, urejena po progah a!' odsekih prog in po sta-ciofunBju. /.a obstoječe mostove, propusie in predore, za katere m tehnične dok umentacije ali ni popolna jo je potrebno izdelati ali dopolnit' v skladu s stvarnimi možnostmi po naknadnih merjenjih na terenu Obvezno je izdelati načrte nosilnih konstrukcij in sta t k ne preračune.
Najbolj izčrpno pa tehnično dokumentacijo na .lugoslovanskih železnicah opredeljuje:
Navodilo o hrambi tehnične dokumentacije na 1/ in
Pravilnik o nnkrolilmanju na V/ oba veljata od leta 1988 dalje Vrste tehnične dokumentacije Tehnična elokumentuci|a se deli na aktivno in pasivno Kot aktivna tehnična dokumentacija se smatra tista, ki se nanaša na
-	študije izgradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje in tehnično eksploatacijo stabilnih in mobilnih zmogljivost1 JŽ
-	material, naprave, orodje, pribor jn zemljišča -objekte in naprave tretjih pravnih oseb (\ obse
gu ki JC v pri itojnosi JŽI
Kot pasivna dokumentacija sc smatra tista teli nična dokumentacija ki sc nanaša na objekte, ki so za stalno izločeni iz uporabe ali so odpisani kot bidi tista dokumentacija ki jc zamenjana z novo. To velja tuji za dokumentacijo ncizvedernh objektov.
I ako v Železniškem gospodarstvu I jubljana lira niniu kot kulturno dediščino tehnično dokumenta c'jo le projektiranih prog, neizgrajenili prog (L.oga tcc - Črni Vrh, Črnomelj - Vrbovsko. proge V kongresa), ukinjenih prog, parnih lokomotiv in drugih objektov m naprav, ki lih že zdavnaj ni več.
lelmieno dokumentacijo zaupne narave hrani mo ločeno m v skladu z ustreznimi predpisi Označevanje tehnične dokumentacije Tehnična dokumentacija mora ustrezati dvema osnovn:ma zahtevama
■ da v njej Sjdemo želeno informacijo v jasni obliki in
~ da je čas iskanja tc informacije dovolj kratek. To je med drugim odvisno tudi od -istema označevanja Splošne 'aliteve vsakega sistema označevanja so:
-	relativno hiter postopek m nezamenljivo označevanje in razvrščanje dokumentov,
-	enotnost sistema za celotno tehnično doku mentacijo znotraj sestavljene organizacije,
-	neodvisno označevanje dokumentov kot no-il-eev tehnične dokumentacije od označb predmeta
-	da o/naeba kaže na podobnost dokumentov po vsebini in da nudi možnost enostavnega in hitrega iskanja
-	daje prilagojen za ročno in računalniško obdelavo,
-	da omogoča rast 111 širjenje fonda
V tehničnem arhivu elezniskega gospodarstva Ijubljana se vsak projekt vpiše v poseben matični list.
Na iTiaiičm list je vpisana zaporedna številka li-"ta< številka projekta projektne organizacije, številka delovodnika revizijske komisije in kot glavna klasihkacijska številka ki je enotna za celotne Jugoslovanske žcle/nice. V tekstualnem delu je vpi-objekt, obseg tehnične dokumentacije, podatki o investitorju projektni organizaciji primopredaji dokumentacije, mikrofilmanju iS hranjenju rnzlie-n|h oblik dokumcntacijc. Matični list sc bo dopol-11 v skladu /. novimi podzakonskimi akti Republike Slovenije. Klasifikacijska številka je sestavljena štirih delov, ki ;o razdvojeni z vodoravivm: črticami
lJrvi del opredeljuje vrsto dokumentacije m pomeni:
-	splošno tehnično dokumentacijo (grafični vozni redi..,.)
-	tehnično dokumentacijo stabiln.li naprav (gradbena dokumentacija)
03 - tehnična dokumentacija mobilnih naprav (vozila, stroji)
10-99 sj)lošna dokumentacija
¿a prvo vodoravno črtico sledi štirimestno stcvi-]o- ki označuje železniško transpoitno organizacijo
in progo Prva številka jc označba /TO, sledeče tri pa številka proge. Železniško gospodarstvo L jubljana ima št. n zato imajo proge v Sloveniji in Istri številke med 7001 do 7999. Tehnična dokumentacna, ki sc ne nanaša na progo (stroji vozila), ima
stalno številko 7000.
Tretji del označbe jc klasilikacijsku označba po ključu, kjer pomemjo:
od 01.01 do 09.99 splošna tehnična dokumentacija (zemljevidi fotografije, normativi, orodje,
cncrget-kc zadeve ...)
od 11.01 do 19.99 cksploatacija (tehnična statistika, grafikoni ...)
od 21.01 do 29.99 tehnična dokumentacija železniških prog (mostovi, predori, postaje, zgornii ustroj ....)
od 31.01 do 39.99 tehnična dokumentacija za visoke stavbe
od 41.01 do 49.99 tehnična dokumentacija z« Mgnalno-varnostne in telekomunikacijske naprave od .51 01 do 59.99 električna vleka od 61 01 do 69.99 lokomotive od 71 01 do 79.99 vagoni in mtegrahv transport od 81 01 do 89.99 stroj m naprave od 91.01 do 99.99 tehnična dokumentacij;) za objekte in naprave v progovnem zaščitnem pasu (križanja s progo m objekti ob progi)
Zadnji del označbe jc karakteristična označba z različmm obsegom številk, Za tem delom oznake lahko posamezna ŽTO doda še svojo mterno označbo.
Matični listi projektov sc mi krofi Imajo skupaj s projekti, zatem pa vežejo v zvezke po zaporednih številkah.
Vsak del tehnične dokumentacije mora piti označcnK klasifikacijsko številko, ki jo vpiše ze projektivna organizacija. Na zatečeno tehnično dokumentacijo vpisujemo številke v arhivu
Oblika m hranjenja tehnične dokumcntacijc: Pretežni del tehnične dokumcntacijc jc šc vedno v klasični obliki, to je na papirju Večinoma so to pozitivne kopije in fotokopije, zlcvene na format A4 m shranjene v arhi^kih škatlah standardne oblike. Del starejših načrtov je šc na negativnih ko-pi-ah ah pa so tiskani Tc načrte hranimo v predal nikili ali večjih škatlah, tako da se izogibamo zgi-ban ju.
V arhivu hranimo večjo količino (nad 100 000) matric in transparentnih kopij. Matricc se zbirajo predvsem iz arhivov ukinjenih projektivnih organizacij in tehničnih pisarn, transparentne kopije g« dobavljajo predvsem tuji dobavitelji opreme (lokomotive, vagoni) v skladu s kupoprodajnimi pogod bami. Matrice manjšega formata sc hranijo razgrnjene v arhivskih kovinskih predalnikih večje v omarah za načrte, največ pa jih jc šc v zavitkih Pri matricah jc zelo opazna razlika v kvahteti in gra-maturi paus papirja. Tako so matrice izpred 90 let na zelo tankem mehkem, žilavem ■ i zelo prosojnem papirju. Nasprotno pa so matricc iz minulih let na porumenclem m veliko slabšem (krhkem, slabo prosojnem) papirju. Veliko škode je matricam povzročila nestrokovna uporaba običajnega prozornega lepilnega traku (sclotcjpa), s katerim so lepili [-»oškodovane matricc. Razlcpljanje zavitkov
(S4
['tnmivniiiiti ) «.-(¿t	-	~ .au*

-I-1-L
i hooo
takih matric jc trd oreh tudi za potrpežljive konser-mitorje.
Tchmcno dokumentacijo mikroHlmamo na 35 mm filme, hranimo jih nera/rezanc. Izjema so posamezne, predvsem starejše, nepovezane risbe, za katere uporabljamo mikrofilmske kartice.
Tehnična dokumentacija mora bitri urejena tako, da se iskan; dokument o/iroma podatek lahko hitro poišče in uporabi. Tu prihaja do izraza uporaba računalnikov, posebno še. če računalnike uporabljamo tudi za konstruiranje (sistem CAD/CAM). Tu se vloga papirja kot nosilca informacij zelo zmanjša, saj vse informacije dobimo na terminalu (če je potrebno tudi na papirju). Pri tem nač' nu dobimo iskane podatke zelo hitro, zelo hitro vnašamo spremembe, odpade potreba po prenosu papirja, saj >c informacije prenašajo s telekomunikacijami od računalnika do računalnika. Zato tudi v ZG Ljubljana uvajamo magnetne zapise kot najsodobnejšo obliko arhivaranja tehnične dokumen tacije, Ta sisteil uvajamo zaenkrat predvsem za ti sto tehnično dokumentacijo, ki jo večkrat uporabljamo in jo uporablja večje število operativnih delavcev, v katero se vnaša vehko sprememb m mora biti ves čas ažurna. To so predvsem osnovni podat ki o železniških progah Namesto zelo dolgih vzdolžnih profilovjisituacij in tehnične statistike upora bljamo PC računalnike. Posamezni računalniki zaenkrat medsebojno še niso povezani so pa del obsežno načrtovanega informacijskega sistema želez niške infrastrukture, k: bo pokriva! celotno mrežo Z(j Ljubljana.
Organizacija tehničnega arhiva
Tehnični arhiv ie del Skupnega arhiva ZG Ljil bljana pri Prometnem institutu in pokriva celotno železniško gospodarstvo. Naloge tehničnega arhiva so, da te hnično dokumentacijo:
-	zbira ureja in hrani
-	jo vzdržuje in dopolnjuje (popravki)
-	skrbi za mikrolllmanje
-omogoča pravnim i» h/ieniin osebam uporabo
Posamezne sekcije javnega podjetja (sekcije za vzdrževanje prog, sekcije za vleko, sekcije za sig-nalnovai nostne in telekomunikacijske naprave . ) :n družbena podjetja (podjetja za vzdrževanje vozil projektivno podjetje, gradbeno podjetje ...) imajo za svoje potrebe lasten tehnični arhiv, vendar je ta manjšega obsega.
Dotok dokumentacije v tehnični irluvjc urejen z. Navodilom o hrambi tehnične dokumentacije na C Nobeno plačilo za nabavljeno opremo ali zgrajen objekt ne more biti zaključeno, če tehničnemu arhivu ni bila izročena tehnična dokumentacija Tehnično dokumentacijo za objekte, ki se gradijo ob železniških progah ah preko železniških prog in ki niso v lasti železnic«; pregleda posebna strokovna komi ija Na .osnovi mnenja te komisije in v skladu Zakonom o temeljili varnost' v /elczni škem prometu izda ZG soglasje /a pridobitev lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. Komisija za pregled dokumentacije odda tehnič.ncmu arhivu po en izvod pregledane dokumentacije, /a katero jc bilo i 'dano soglasje.
Spremembe tehnične dokumentacije:
65
¿L\lic*\ miniti.,
j»79
^k£<"7*oo/t*« fit
6>4X
J'rcd vsakti spremembo ich nične dokumenia^je moni po črni nespre me njena kopija označili / llElp!son| »kopiji o ri gin ii I a pred spretne mbi>« in ^imii iti mccj p.,sivno doku men ladjo, S piv menihe vnnšiijo konslurktorji. Pri dokumentaciji, ki se po-SoüIo spreminja in dopolnjuje, se spremembe na mutnejj vnüSajo občasno, nove kopije pa na zglavju in navede se ti ali i ni a/uriranja.
/USAMMENI ASSUNG
[l» cliM \reln, 111 <kr l\isuil>alnmiriNi.Iuft Ljubljana
*«">/ Rusija
Das Icchnischc Archiv hcvvahrl die lesehnisehe Doku
mcnlalion der I isenbahnen in Slowenien Das Archivgui hal eine ehr bewegte Geschichte hinter sich so daß vieles vernichicl wurde, besonders nach dem Jahre l'M5. In 1 y8^ wurde das Gemeinsame Archiv der Eisenbahn Wirtschaft Ljubljana gergriindet das vorbildilich für die ganze leehivschc Dokumentation im I 'nklang mit den Vorschriften bctrelTend den Objcklcnbau, und im Einklang mit den internen Vorshriflen der Eisenbahn Sorge trägt.
Die technische Dokumentation ist aufgrund des Klas-sifikationsentwufcs geordnet wobei die Malrizcnbla'ller als informatioiihlililsmittel verwendet werden. Teils wird das Mater.al auch mikrogefilml, zur letzten /eil aber auch mit kompilier bearbeitet
r elinieiiii dokumentna,;) v'<> inogospodiirskih oiiriini/iicij
mfckandra Ravvc-Aiitesi.
['■e^isl o vodnem gospodarstvu so se po vojni v"krat spreminjali V prvem desetletju so to po' ločje urejale razne uredbe m odločbe,'posebni za gji o varstvu voda p» so bih izdam v letih 1957, 7'» 1966 19742 m zadnji leta 1981 (Zakon o vo-ar; SRS, st 38/1981 - v nadaljevanju z.ako-)• I udi ta ne velja več v celoti m je v pripravi nov. °jocal jc namreč obstoj območnih vdnih skupno •ll m /.veze vodnih skupnosti Slovenije kot samo-
upravnih interesnil| skupnosti, kar pa jc bilo lam z. Ustavnim zakonom za izvedbo ustavnih aman dmajev k ustavi SRS"5 picklieano. Bivše območne vodne skupnosti zdaj delujejo le kot izpostave Republiške vodne uprave v okviru Republiškega sekretariata za varstvo okolja m urejanje prostora Ostale določbe zakona so še v veljavi, ali se vsaj smiselno uporabljajo.
Vodnogospodarske organizacije (zakon loči vod-