Napačno kolobarjenje onemogoča dvig hektarskega donosa
Novonstanoviljene kmetijsiko-obdek>-vaJne zadruge in zadružne ekonomije v ptujskem okraju so se pri začetnifa de-lib. pridirževale svojih dosedanjih izku-šenj iz poljedelstva, Samo organizacij-ska združitev zemlje jim dejansko ni prinesla vseh pogojev za dosego zvi-šanja hektarskega donosa, Brez praviMe ooendtve prednosti in nedoetatikov raz-ličniih njdvskih površin, njihove izčrpa-nosti in prikladno&ti za ponovno posa-jenje ali posejaaij© z odgovoJjajoco vrsto rastlin, brez revolucionanie pre-obrazbe v obdelavi zemlje doseženi uspehi še zdaleč ne odgovarjajo uspe-hom, ki eo 6icar dosegijivi.
Med prve revolucionarn« operacije na zadružni zemlji spada nedvoirmo ko-lobarjenje ali redno menjavanje rast-linskih vrst na eni in isti njivi. Dolgo-letne izkušnje kinetovalcev na različnih vrstah zemlje eo ustvanUe podlago za kmetijsko znanost, ki je danes v veliko pomoč Ijudem, ki se ne zadovoljujejo v kmetijstvu e slučajnimi uspehi.
Klasnaie rastline (žita) zabtevajo za. razvoj in rast dragačne pogoje kot list-nate rastline (kromipir, rep.a, pesa itd.) in stročnice (detelja, fižol, grah in dru-ge). Plitve korenine enih. in gJoiboke korenine drugih črpajo brano iz vrti-njih in  globljih  plasti  zemlje.
Če bi na isti njivi vzgajali leto za letom rastline s plitvimi koreninami, ki razprostiTajo svoje korenine le v vrhmji plasti zemlje, potem bd se kmalu izčr-paJe raetlinske hranilne snovi in vlaga v gomji plasti.. Odvzete hriaiiiilne 6novi, potrebne tein vrstam rastlin, bi bilo mo-goče deloma nadoonestitj s iem>eljitim in obilnim gnojenjem, kaT ne bi bilo rentabiliio. Deževaica spravlja obilo gno-jil in dodatnih hranilnih snovi v spod-njo globokejšo zemeljsko plast, do ka-tere ne segajo koreninice omenjenib. rastlin. Tako prihaja v nemar obilo gno jila. Te rastlinske snovi dobro izTabirao, če &ejemo, oziroma »adimo za rasUtna-mi s plitvimi koreninami na isto zem-ljo rastline, ki razprostirajo svoje ko-renine v spodnjo nižjo ležečo plast zemlje in obratno. Z redmo letno me-njavo rae.tlin plitvib. korenin z rastlinami, ki imajo globoke korenine, pravilno iz-koriščamo osnovna dodataa gnojila in eploh v zemlji nakopičene rastlinske hranilne snovi. Obe rastlinski skupirai imata različno potrebo gJed© množine in glede kakovosti hranilndh snovi. 2ita potrebujejo več fosforne kisline, oko-pavine pa več kalija m dušika. Če bi gojili isto vrsto rastlin več let zapore-doma,   bi   zemljo    enostraneko    izčrpali.
Taiko se ne bi nekatera geojila korfstno uveljavila.
Različne rastlinsike rrete različrto fe-6rpavajo zemljo. Iisti teb rastlin zemljo različrib zasenčujejo, kar zavied od šte-vila lietov. To je pii obeh rastlinskih rrstab. različno. Na zeinlji, kjer so rastle rastline s plitvimi kareninama (žita ima-jo male in ozke liste), voda bitro izhla-peva. Zemlja sama postane trda, ker je ne ščdlijo rastliiiski listL Dež stolče drobne zenneljske deloe v trduo ^orjo. Son&nd iarki, ki ddrektnjo ob^vajo zem-Ijo, vzpodbujajo rast škodljivega pleve-la. Ta odvzema raetlinam branilae sn<m in vlago. V nezasenčeni zemlji nstiči scrnčna svetloba koristne talne bakterije, ki sodelujejo pri razkrajanju in preh tvarjanju rastlinskib. hjanilTiili snovi ˇ 6tanje, v katerem jo zamorejo vsrka-vati korenindce.
Skodljivi vpliv rastlin z maloštevilni-mi in ozkimi listi odstraoiimo, če seje-mo alj sadirao za njimi rastlme, ki za-senčujejo zemljo, t j. z okopavinaind in strocnicanii. Te preprečujejo diTektrio obsevanje zemlje s svojimi širofcimi 15-sti in tudi izparevaoje vlage. To ima zlasti v času hude suše velik poimen. Pomanjkanje svetloibe omejuje razvoj škodljivega plevela. Zasenčenje z Hsti. izravnava toploto zemlje in oimejirj© njeno izžarevanje. Na šdiokih listih ee tvorl obilo rose, ki je rastlinam dosti-krat v budi suši edind vir vlage. S temti rastlinaimi   se   izboljša   rodmost  zemlje.
Kako kolobarjenje bodo vpeljale kme-tijsko-obdelovalne zadmge in zadruiae ekonomije na posaimezne predele zen»-lje, o tem odločajo krajevne podnebne razmere, lega parcel, vrsta zemlje m. gospodarska potreba posameznih go-spodaretev. Pravilo kolobarjenja (plodo-reda) ne sme biti š-ablonsko uporaibljeno. Vsako zadnižno gospodarstvo mora najti za svoje prilike prhneren kolobar. Pii tem mora upoštevati zahteve gospo-darstva in prodaikcij6ke sposobnosti svojih polf. V glavnem naj se držijo pri kolobarjenju taikozvanega morfolo-škega tipa, kjer se tekom vsaMh štiniih let vrstijo na isti njivi slede^e rastliine: okopavine, jaira žita, detelje in ozimna žita.
S piavitao uporabo kmetijekih izk-a-šenj bodo kmetijsko-obdelovalne zadiru-ge in zadiužne ekonomije kmetom do-kaz, i da stremi zadružno obdelovanje zemlje k zvišanju hektaiskega doooea in dokaz, da znajo clani zadrug ravnati z zemljo kot s koristnim hvaležnim ared-etvoin  drružbe delavcev  in  kmetov.
Ing. Zorec  Egon