Naš ded.
Oblaček na vzhod hiti beli —                        V koleselj konjička Je vpregel
ffotovo gre deda iskat,                                    in z bičem zapokal: wHtjd F —
oj, našega deda, ki vzels                               Polegnili iskri konjiči —
s seboj ga je lanska pomlaei.                         in detfa, ah, več ni bilo . . .
—   •¦-      176     :——
Vinograde tri na Dclenjskem                         Pozabil naš dedek na nas je.
na Triki gorici ima;                                      ki čakamo tu ga težkd.
ne da jih naš ded, ne proda jifi                    Poslali ie ptice smo k njeimt —
za bfsere vsega sveta.                                     s pfte k rtani nazaj ni bit&.
Tam pred zidanico prepeoa                            OblaČek zdaj ponj smo poslali —
in z bratci se ded vescli:                               a če ga ne bo sedaj,
tam lepo črltkajo murni,                                s konjiči za njim mi kar Jutri
in solnce se Sarko iskri.                                 popeljemo v daljni se hraj.
Pod brajrlo prepevali bomo tam zdedkom ueseli nti osi na Tržiški gorici, kjer samo oeselje pod trto kipi . . .
Jos Vandot