Poštnina plačana v gotovini l Leto XX. TRGOVSKI UST zemstvo: 210 din. — Pia- * m 6a ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino . industriio Številka Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'it leta 80 din, za 'U leta 45 din, mesečno 15 din; za tno- Urednlštvo in upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. - Rokopisov ne vračamo. — Račun pri post. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tei. St. 25-53. Izhaia p"nM,r,*k' sredo tn petek Liubiiana, ponedeljek 29. novembra 1937 Številki din VSO Izvoz ie v državnem interesu Ne izvozniki, temveč državna blagajna ima glavni dobiček od izvoza. Kadar se oglase naši izvozniki z raznimi zahtevami, kako bi se mogel izvoz pospeševati, se dostikrat zavrnejo njih zahteve tudi s silno malo premišljenim izgovorom, češ kaj treba izvoznikom pomagati, saj ti itak zadosti zaslužijo. To lahkomiselno in nepremišljeno mnenje ne škoduje le izvozu, temveč vsemu gospodarstvu, kakor je to prav temeljito povedal znan narodno gospodarski publicist P. Jellinek v »Prager Tagblattu«. Zato tudi po-natiskujemo njegov članek, ki se glasi: ... Z vso pravico se pritožuje predsednik trgovinske zbornice v Libercah Liebig čez indiferentnost češkoslovaških vladnih krogov, kadar jo treba pospeševati izvoz. V resnici je to stališče popolnoma nerazumljivo. Tu se kaže naziranje, iki ga pri najboljši volji ni mogoče drugače označiti kot nestvaren predsodek. Ali naši državniki še vedno niso razumeli — kar je v drugih državah že davno postalo splošno spoznanj© — da je izvoz skoraj v izključnem interesu države, ne pa zasebnega gospodarstva in da danes zasebno gospodarstvo niti nima več sredstev, da bi opravljalo tako zelo od političnih rizikov odvisen posel, kakor je danes izvozni? Ce napravijo češkoslovaški izvozni trgovci bilanco o svojem skoraj dvajsetletnem delu, bo vsak njih moral konstatirati, da bi že davno propadel, če bi posvetu svoje podjetje izključno izvoznemu poslu. Zaporedno in vzporedno so uničenja in devalvacije valut, vojni dogodki in samolastni ukrepi vlad glede finančnih obveznosti do tujine vedno znova oškodovali podjetnika, ki pa je imel vendar še vedno znova pogum, idealizem in čut dolžnosti, da je še naprej opravljal življenjsko potrebno izvozno trgovino. Čisto zares ni države na svetu, ki ne bi svojim inozemskim dobaviteljem prizadejala najtežje izgube. K temu pride še to, da velike dežele, v katere gre čezmorska trgovina, zlasti orient, Daljni vzhod in Južna Amerika s svojimi posebnimi zakoni in predpisi ne dajejo tujemu uvozniku prav za prav nikake pravne zaščite. Celo za Združene države Sev. Amerike velja ta ugotovitev. Naj samo kdo poskusi pri kakem ameriškem sodišču doseči prevzem pravilno dostavljenega blaga, ki ga pa ameriška tvrdka odklanja brez vsake stvarne utemeljitve! Doživel bo svoje izkušnje, da bo kljub svojemu najbolj korektnemu postopanju izgubil proces, če pa bo zmagal, pa bo moral plačati tako velike pravdne stroške, ki so navadno večji ko vsa vrednost izvoženega blaga. Da se na eni strani smatra zaprtje in zaključitev v svoje nacionalne meje kot najvišja plemenska in državna naloga, na drugi strani pa potrebuje kupna pripravljenost tujca kot vsakdanji kruh, da se more skupno sožitje sploh še obdržati, to je gotovo zadosti groteskno. Ker pa so sedanji politični časi takšni in ne drugačni, bi pač smeli pričakovati od državnega vodstva, zlasti pa od visoke mini-sterialne in upravne birokracije, katere votum v tej smeri zelo mno- go odloči, da bo vendarle razumela bistvo izvoznega vprašanja. In še enkrat naj naglasimo s kar največjim poudarkom: izvoz je v vsakem primeru v življenjskem interesu državne celote in le v zelo redkih primerili realen interes posameznega podjetnika. Če imamo to formulacijo pred očmi, potem je pač treba priznati, da je odklonitev vsakega državnega pospeševanja izvoza naperjena že proti eksistenčnim pogojem države same. Ponovno se je tudi na to opozorilo, da so vsote, ki bi bile potrebne za učinkovito pospeševanje zunanje trgovine,tako malenkostne — šlo bi le za 100 do 150 milijonov Kč, torej za ©n do poldrug odstotek državnega proračuna — da ostaja že iz tega razloga odpor proti aktivnemu državnemu zavzemanju za izvoz popolnoma nepojmljiv. Seveda pa se tudi ne sme pozabiti, da bi intenzivnost interesnega zastopstva pri industrijskih zvezah mogla v marsikateri smeri biti večja. Čuditi pa se je treba, da se ne zavzamejo za to "poglavje voditelji delavstva, ki bi morali vendar vedeti, da višina mezd in obseg zaposlitve delavstva v znatni meri zavisita od izvoznih možnosti industrije. Čeprav so ta izvajanja napisana predvsem za Češkoslovaško, imajo vendar svojo polno veljavnost tudi za Jugoslavijo. Sirite Trgovski Interesi gospodarskih in novi zadružni zakon Referat zborničnega svetnika Albina Smrkolia na zadnii plenarni Po skoro dveletni razpravi v narodnem predstavništvu je bil dne 24. septembra zadružni zakon objavljen in je stopil s tem dnem v veljavo. S tem je ustvarjena enotna pravna podlaga za ustanavljanje in delovanje pridobitnih zadrug v celi kraljevini namesto dosedanjih petih različnih zakonov, kar je samo po sebi s pravnega stališča gotovo pridobitev. Za nas v Sloveniji, kjer smo praznovali pretekli mesec lOOletnico rojstva velikega zadružnega organizatorja Mihe Vošnjaka, novi zakon ne po-menja v pozitivnem oziru nobene pridobitve, ker je zadružništvo že do hipertrofije razvito v vseh panogah udejstvovanja in poznamo iz polstoletne prakse tako uspehe in prednosti ko tudi vse nedostatke in usodne pogreške zadružništva do podrobnosti. Zadružništvo danes ne zadeva samo trgovstva in njegovih interesov, marveč tangira v velikem obsegu tudi interese obrtništva, gostinskih podjetij ter celo industrije. Pod žilavim vodstvom zadružnih central je zadružništvo razmahnilo svojo delavnost na vsa polja gospodarske delavnosti in forsira ustanavljanje zadrug tudi brez zadostnega ozira na gospodarske pogoje in potrebe. Stališče privatne gospodarske iniciative do zadružništva ni v vseh oblikah in panogah enako. Predvsem moramo izvzeti občekeristne zadruge, ki se nanašajo na zadružno obratovanje v poljedelstvu, bodisi da so to strojne, plemenorejske, semenar-ske, mlekarske, pašniške ali sorodne zadruge. Te zadruge so dobrodošle malim kmetskim posestnikom, da s skupnimi sredstvi, ki jih poedinec ne zmore, racionalneje opravijo to, kar bi posameznika stalo mnogo preveč. Moramo pomisliti, da je pri nas razvita drobna kmetska posest in kajžar-stvo, ki ne predstavlja racionalne oblike gospodarjenja, in je zato združitev malih kmetovalcev za skupne interese, v kolikor so za to odločilni stvarni in gospodarski povodi, gotovo umestna in priporočljiva. Vendar moramo priznati, da se je tudi pri teh zadrugah delalo doslej žal večkrat po političnih in strankarskih vidikih, kakor pa po gospodarski potrebi. Posledica tega je, da se osnujejo zadruge, ki nimajo za uspešno delovanje dovolj pogojev. Kot primer lahko navedem, da imamo dokaj nezdrave konkurence v mlekar- skem zadružništvu. Posledica tega je, da se naše mlekarstvo in sirarstvo kot celota nista mogla povzpeti do one stopnje, do katere so dani pogoji. Izjemo tvorijo danes le posamezne mlekarske zadruge. Relativno najbolj razvito in vdo-mačeno je kreditna zadružništvo. Njegov razvoj je ozko povezan z nacionalnim napredkom slovenskega gospodarstva v zadnjih 50 letih. Ima velike zasluge za vzgoji-tev smisla za štednjo med kmečkimi in. delavskimi sloji. S sistematičnim delom je zbralo milijardne zneske med narodom, jih stavilo našemu kmetu, obrtniku pa tudi trgovcu v obliki kratkoročnega cenenega personalnega kredita na razpolago. Položaj mestnega kakor tudi podeželskega obrtnika in trgovca je ozko povezan z napredkom in usodo naših zadružnih hranilnic in posojilnic. Nikde iz naših krogov ne bi mogel zanikati ali prezreti ogromne vloge kreditnega zadružništva za naše gospodarstvo in baš zato smo danes tembolj zaskrbljeni, kakšna naj bo sedaj njegova usoda. Zadružni zakon je zasnovan na centralistični podlagi Že danes se z vsemi močmi stremi za tem, da se vsa uprava in vse odločitve ter cela kontrola in tudi vsa sredstva centralizirajo pri glavni zadružni zvezi in bodoči zadružni banki. Alarmantni članki v časopisih, ki prihajajo iz zadružnih vrst, jasno kažejo, da se tu pripravljajo stvari, ki niso v interesu kreditne samostojnosti slovenskega gospodarstva in katerih izvedba bi nas tudi na tem polju spravila v popolno odvisnost od central v Beogradu, kakor smo to že doživeli na polju hipotekarnega kredita, obrtniških kreditov in poštno-hranilniškega prometa. Že dejstvo, da je po neuspeli in enostranski uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov naše zadružništvo moralo oddati cel portfelj okrog sedemdeset tisoč kmetskih dolžnikov centralistični Privilegirani agrarni banki, pomeni za naše gospodarstvo težak udarec, ki jemlje našemu denarnemu zadružništvu vsak polet, ga ovira v iniciativi ter ga pritiska še nadalje k tlom v nelikvidnosti. Vse obljube, da se bodo dobroimetja hranilnic in posojilnic s posebnimi boni in obligacijami mobilizirala, so se izkazale kot tehnično in finančno težko iz- vedljive in do danes tudi dejansko do njihove izvedbe ni prišlo. Novi zakon bo po našem trdnem prepričanju poslužil le v to, da se naše kreditno zadružništvo zbirokratizira, da se mu vzame prejšnja elastičnost, da se mu predpiše poseben način nalaganja dobroimetij, kakor se to namerava dekretirati komunalnim in regulativnim hranilnicam. To ne bo v skladu z našo dosedanjo prakso in bo rušilo kontinuiteto ter privedlo do tega, da bomo za najmanjše dolgoročno posojilo odvisni edinole od centrale Drž. hipotekarne banke. Ta naša domneva ni brez podlage. ličite Ni to vprašanje morda ene od naših zadružnih revizijskih zvez, marveč interesira naše gospodarstvo kot celoto. Da je moja domneva točna, mi potrjuje tudi naslednje: ličite ,7ctywsUi Tretje poglavje tvorijo pridobitne zadruge v pravem pomenu besede. To so zadružne trgovine, zadružni hoteli in gostinska podjetja, zadružne nakupne centrale in obrtni obrati, ki se vodijo pod tvrdkami zadrug. Dočiin je za vsakega zasebnika, ki hoče nastopiti samostojno obrt, bodisi produkcijsko, gostinsko ali trgovsko, predpisan cel križev pot pogojev in potov ter stroškov, da doseže potrebno pooblastilo ali dovolilo, je pri zadrugah stvar zelo enostavna. Deset oeeb podpiše pravila, ki se vpošljejo nato trgovinskemu sodišču za registracijo v zadružnem registru in stvar je opravljena. In vendar bi moralo po zdravem razumu sodeč biti baš narobe. Obrtni oblasti je lahko pač vseeno, če posameznik riskira soje imetje in prične pridobiten obrat. Od njegove spretnosti, delavnosti, zna- nja in iniciativnosti je odvisno, ali bo znal svojo pozicijo vzdržati, jo utrditi ali pa bo izgubil svojo eksistenco in tudi svoje premoženje. To je več ali manj le njegova privatna zadeva. Pri zadrugi je stvar nekoliko drugačna. Tu gre za stotine ali tisoče zadrugarjev, katerih koristi in škode, uspehi in neuspehi so povezani na solidarni bazi zadruge in zato izziva polom zadruge vedno širši potres in oškodovanje interesov širokega kroga prebivalstva. Ako je kje potrebno in umestno, da oblast intervenira, potem je to gotovo v tem primeru. Medtem pa zadružni zakon tega ne predpisuje niti ne zahteva, da bi se za osnovanje zadružne trgovine zahtevala vsaj enaka usposobljenost, kakor za trgovski obrat posamične tvrdke, javne trgovske družbe ali družbe z omejeno zavezo. Tu naenkrat vlada širokogrudnost. ličite ,TcgM$ki tistf! Zakon ni nikjer predvidel določb, ki bi izključevale, da se v enem in istem kraju ustanavljajo nezdrava konkurenčna zadružna podjetja in nam ni treba tajiti splošno znanega dejstva, da se zadruge največkrat ustanavljajo ne po vidikih gospodarske potrebe, marveč po interesih določenih stanovskih, strokovnih ali pa celo političnih grupacij. V takem primeru je polom neizbežen in tu niso oškodovani samo prizadeti zadrugarjT, marveč občutijo to vedno tudi direktno in indirektno vsi ostali trgovski in gospodarski obrati v dotičnem kraju. Pridobitni krogi nikakor ne reklamirajo zase kakšnih privilegijev in olajšav. Zadovoljni so, če se jih v njihovem poslovanju ne ovira in se jim daje svoboda iniciative in prometa. Večjih ugodnosti ne zahtevajo. ličite ,Txfywsld Privatna iniciativa, posebno p: trgovska, je igrala v vsakem go spodarstvu, pa tudi v totalitam državi in v fašističnih režimih važ no vlogo krajevnega, časovnega ir kreditnega posrednika in vsak ra zumen državnik njihovo vlogo ce ni in upošteva. Eksperimenti ! prevajanjem trgovskega prometa : naredbenim potem na zadružnj podjetja so se končali še vedno ; neuspehom. Obdržale so se sarm one ustanove, ki so imele na raz polago ali brezobresten denar ii javnih sredstev in ki so bile favo rizirane v davčnem oziru in polej tega še uživale ugodnost obvezne ga članstva določenih pripadnikov Vse. druge improvizacije, posebrn v izvozni trgovini, so se pač posre čile v negativni smeri v toliko, d« odvzamejo posel poklicni in iz kusni trgovini, a so ga mogle ob držati le toliko časa, dokler so s< jim nakazovali dobičkonosni kon tingenti, izplačevali preferencial in izdajala uvozna dovoljenja. V svobodni tekmi pa se trajneje n« bi mogle uveljaviti. Favoriziranje zadružništva na način, da se odtegujejo privatnemu trgovskemu prometu najvažnejši kupčijski predmeti in dajejo zadrugam v samoprodajo ali pa v prodajo po posebno znižanih cenah, ki se ne priznajo ostalim trgovskim obratom, pomeni nedopustno diskriminacijo, ki jo organizirano trgovstvo v javnem interesu ne sme in ne more trpeti. Prej ko slej zato vztrajamo na zahtevi, da morajo biti poslovni pogoji za vse enaki in oblasti imajo najmanj razloga, da slabijo gospodarsko pozicijo svojega najjačjega davkoplačevalca. Ne bom navajal, koliko sleparij in prevar je bilo izvršenih z nesolidnimi zadružnimi zavarovalnicami. Tekom zadnjih petih let smo doživeli v dravski banovini, da so se sklepale stomilijonske zavaro- valne pogodbe, katerih epilog se je odigral vedno pred sodnijo. Te dni smo zopet priča takih razprav, ki bi bile lahko oblastvom zadostna pobuda, da napravijo red in zaščitijo lahkoverno ljudstvo. Mislim, da mi ni treba navajati še nadaljnjih primerov v dokaz, da je zadružni zakon pustil najvažnejša vprašanja odprta, morda celo namenoma in da ni hotel za bodoče onemogočiti stvari, ki smo jih v dosedanjem razvoju zadružništva opažali kot nepravilne in škodljive. Spomenica, ki jo je sestavila po nalogu konference vseh zbornic v državi ljubljanska zbornica, to dovolj zgovorno in ilustrativno dokazuje. Ne vem, kje je krivda, da zadružni zakon ni v skladu s predpisi obrtnega reda ter da je ustvaril toliko možnosti za izigravanja. Ni moja dolžnost to preiskavati in zato se ne spuščam v zadevna razmotrivanja. Smatram le, da je skrajni čas, da se pri izvedbi zadružnega zakona v interesu samega zadružništva, predvsem pa v širšem splošnem interesu gospodarstva poskrbi končno za to, da se bo zadružništvo omejilo v svojem gospodarskem udejstvovanju na svoj pravi zadružni program in opustilo riskantne poizkuse na poljih, ki niso bili nikdar domena uspešnega zadružnega dela. Apeliram ob zaključku na ministrstvo za trgovino in industrijo, da posveti vprašanju izvedbe zadružnega zakona vso pažnjo in zaščiti pri tem legitimne interese poklicne trgovine, industrije in obrta. (Glasno odobravanje.) Zagovor dKoceta Iz niegovega govora na zadnje plenarni seji Na številnih občnih zborih trgovskih združenj in tudi na zadnji seji Zveze trgovskih združenj se je grajalo, k^r je glasoval za novi zadružni zakon tudi pom. tajnik Zbornice dr. Jure Koce. Trgovinski odsek Zbornice je celo formalno zahteval pojasnila zaradi tega glasovanja dr. Koceta in na zadnji ©dsekovi seji bi se moralo to vprašanje tudi razčistiti. Do tega pa ni prišlo, temveč je namesto na odsekovi seji podal svoje pojasnilo dr. Jure Koce na plenarni seji zbornice. V tem svojem govoru, ki je na seji sami izzval glasno nezadovoljstvo, je skušal g. dr. Koce razložiti, zakaj je glasoval za novi zadružni zakon. Iz njegovega govora, ki ga zaradi pomanjkanja prostora nikakor ne moremo objaviti v celoti, podajamo vse glavne misli, da bo reprodukcija govora v resnici objektivna. Uvodoma se je dr. Koce najprej zahvalil zborničnemu predsedniku, da mu je dal priliko govoriti pred plenumom. Nato poudarja, da v plenumu skupščine načrt zakona ni bil niti najmanj spremenjen in da kak splošen govor začetkom glasovanja ne bi mogel nič koristiti. Nobenega konkretnega detajlno obrazloženega govora tudi ni bilo. Od protigo-vornikov se v plenumu obrtni zakon ni omenjal niti z eno besedo, čeravno se v referatu, ki je na dnevnem redu plenarne seje trdi (v referatu predsednika trg. odseka Smrkolja, ki ga objavljamo v današnji številki, op. ured.), da je bil obrtni zakon izigravam Vse delo je bilo izvršeno v skupščinskem odboru. In da se je v tem odboru boril za interese zborničnih svetnikov, dokazuje že to, da mu je dejal min. Voja Gjor-gjevič, da so njega poslale v odbor zbornice, da brani njih interese. Nato je prešel dr. Koce na bistvo vprašanja, če je obrtni zakon v resnici oškodovan z novim zadružnim zakonom. Dr. Koce citira nato § 1. odst. 6, točko 3. novega zadr. zakona, ki pravi: »V poslih zadružne nabave predmetov, namenjenih potrošnji svojih zadružnikov sme zadruga vršiti nabavo predmetov od neza-drugarjev, toda nabavljene predmete ne sme prodajati nezadru-garjem niti v nepredelanem niti v predelanem stanju.« To določilo označuje dr. Koce kot ogromen uspeh, ker da so smele dosedaj konsumne zadruge trgovati s člani brez obrtnega lista, nečlani pa z obrtnim listom. V bodoče pa da ne bodo smele trgovati z nečlani niti z obrtnim listom Posledica tega bo, da se bo morala preosnovati cela vrsta zadružnih trgovin v redne trgovske družbe ter bodo s tem tudi avtomatično izgubile vse davčne in druge privilegije. Dr. Koce pravi nadalje, da mnoge zadruge že vprašujejo obrt na oblastva, kako bi spravile sklad svoje delovanje s predpisi obrtnega zakona. Mnoge zadružne trgovine kakor knjigarne pa da sploh ne bodo mogle več obstajati. Prav tako da bodo morale prenehati tudi vse zadružne vinske prodajalne in vinske kleti, ker bodo te mogle imeti le proizvajalne zadruge. Dr. Koce je nato dejal, da »je najvažnejši paragraf za nas § 54. zad. zakona, iz katerega boste raz-videli, da dejansko obrtni zakon ni nikjer v svojem bistvu razveljavljen.« Velik uspeh je za obrtnike v tem, da ni bil ukinjen § 9. obrtnega zakona za zadruge. V veliki meri je njegova zasluga, da se ta § ni ukinil. To je velik uspeh, kajti produktivne zadruge rokodelskih obrti bodo smeli ustanavljati samo obrtniki. Če tega paragrafa ne bi bilo, bi bili obrtniki na milost in nemilost izročeni šušmar-jem. V zadnji redakcijski seji 15. julija je z vso vehemenco nastopil dr. Koce v skup. odboru, da se 9. obrt. zak. ne sme derogirati. Samo posledica njegove pazljivo- sti da je bilo, da je ta paragraf ostal. Na zadnji redakcijski seji 15. julija pa se je pojavila tudi tendenca, da se menjajo uvodoma citirane določbe, ki omejujejo konsumne zadruge. To je preprečil poslovnik, po katerem se že en krat sprejete določbe ne morejo ponovno pretresati. Vigilantibus iura! Čuječim gre pravica! A tudi za gospode industrijske ga odseka je nekaj narejeno. § 33. obrtnega zakona je ostal v svojem bistvu v veljavi. Zadruge, ki izvr šujejo industrijski obrt, morajo spolniti vse pogoje obrt. zakona. Tudi ta paragraf je bil atakiran in končno smo ga rešili 80%. Kot referent gostinskega odseka mora povedati, »da smo doživeli majhen poraz formalne narave,« ker po § 54. zadružnega zakona ne spadajo zadružne menze in zadružna prenočišča pod obrtni zakon. To pa je dosedaj v praksi dejansko že bilo in se torej ni dejansko nič sprdmenilo. To itak ni spadalo med nas in naj tudi ne v bodoče. Dejanski uspeh pa je ta da bodo morali brez izjeme prenehati vsi zadružni vinotoči, vinske in zadružne kleti. Absolutno ne odgovarja točnosti, da bi smele zadruge tebi nič, meni nič ustanavljati gostinska podjetja in hotele, ker za te velja še v polni meri § 60. obrt. zakona. Za te je potrebno dovolilo. Dovolilo edino ni potrebno kreditnim zadrugam, ki pa tudi v bodoče morejo delati le s svojimi člani. Edino, kjer gre za dejansko de-rogiranjc obrtnega zakona, je določba, da zadruge ne bodo več morale biti včlanjene v naših prisilnih združenjih. To pa da je le stvar okusa, če je v tem res poslabšanje. Obrtni zakon ni v nobeni stvari zadružnim zakonom poslabšan in izven dvorna je, da je ostal v sej svoji zgradbi imtakten in nepoškodovan. Izboljšan pa seveda ni, kar se tudi ni moglo pričakovati. »Kar se pa tiče nabarljalnih zadrug, pa pripominjam, da obstajajo po celem svetu. Toda glavna zahteva trgovstva, ki pa leži — strogo pravno tehnično vzeto izven okvira samega zadružnega zakona je, da se nabavljalnim zadrugam ne dajejo nikaki davčni ali pa drugi posebni privilegiji pred navadnimi trgovci. To pa spada v davčno zakonodajo.« Nato je omenjal dr. Koce, da je bilo za zad. zakon 216 poslancev, proti pa štirje in da so zanj glasovali tudi nekateri trgovci. Za zad. zakon je glasoval v danih razmerah po svoji vesti. Delal je v odboru, se v odbor vrinil, ker samo v odboru se je dalo kaj pomagati. Za resničnost svojih navedb se sklicuje na načelnika dr. Pavletiča, na ministra Voja Djordjeviča in na stenografske beležke ... »Mogel bi se glasovanju odtegniti, kar bi bilo mogoče zanj osebno bolje, toda s tem bi storil greh proti svoji vesti in greh proti dobro razumljenim gospodarskim interesom, kajti gotovo je, da bi potem v marsikateri določbi zadružni zakon bil za vse gospodarske panoge še težji, kakor je sedaj.« Tako dr. Koce! Naše pripombe in naš odgovor Moramo takoj pripomniti, da nas ta zagovor dr. Koceta ni niti najmanj prepričal in da vzdržujemo še nadalje svoje mnenje, da novi zadružni zakon nasprotuje interesom trgovstva in tudi slovenskega gospodarstva. Jedro vsega boja gospodarskih zbornic — tudi ljubljanske — je bilo, da se odpravijo privilegiji nabavljalnih in konsumnih zadrug! Samo s tega stališča morejo tudi trgovci presojati novi zadružni zakon. Naloga dr. Koceta je zatorej bila, da pokaže, če so z novim zadružnim zakonom privilegiji nabavljalnih in konsumnih zadrug odpravljeni ali vsaj zmanjšani in če niso morda celo povečani. Samo v prvem primeru bi smel glasovati za novi zadružni zakon, če seveda noče priti v nasprotje s temeljno zahtevo trgovstva! Tu bi bil umesten čisto jasen in precizen odgovor, g. dr. Koce pa tega odgovora ni dal. On citira samo en stavek iz § 1. zadružnega zakona in na tem edinem stavku dokazuje, da konsumne zadruge ne bodo smele več trgovati z nečlani. To čisto navadno ni res! Kajti § 1. novega zadružnega zakona sicer v resnici načelno pravi, da zadruge smejo poslovati le s člani hkrati pa navaja celo vrsto primerov, ko smejo trgovati tudi z nečlani Tako smejo sprejemati hra nilne vloge tudi od nezadružnikov smejo svoje in svojih zadružnikov proizvode predelane in nepredc lane prodajati tudi nezadružnikom smejo od nezadružnikov nabavljati naprave, stroje, surovine, material, smejo prodajati zaobalo, pokvarjeno, poškodovano blago, kakor tudi odpadke in postranske proizvode nezadružnikom, itd. Vsa ta določila je dr. Koce prezrl in vendar so baš ta določila bistvena vsebina paragrafa, na katerega naslanja svoja izvajanja. Njegova argumentacija je takšna, kakor če bi kdo dokazoval, da je pri nas tisk svoboden, ker se začenja § 1. tiskovnega zakona z besedami: Tisk je svoboden! Tako je tudi z novim zadružnim zakonom. Ta sicer v resnici proglaša načelo, da poslujejo zadruge le s člani, istočasno pa navaja celo vrsto izjem, ko to načelo ne velja. Kako je le mogel 'dr. (Koce to prezreti? Druga velika trditev dr. Koceta je, da obrtni zakon ni v nobeni stvari z zadružnim zakonom poslabšan, da je ostal v vsej svoji zgradbi imtakten in nepoškodovan! Skoraj v isti sapi, ko to trdi, pa citira dr. Koce ponovno § 54. novega zadružnega zakona. In kaj pravi ta paragraf? Da obrtni zakon za zadruge sploh ne velja več, da je torej v celoti derogiran! Edino §§ 9,33,60, in 433 še delno veljajo. Posebno na § 9. se dr. Koce zlasti sklicuje in navaja kot svoj veliki osebni uspeh, da je ta paragraf še ostal Predvsem moramo žal omeniti da je ostal § 54. novega zadružnega zakona natančno takšen, kakor je bil predložen dne 22. ok-1 tobra 1935. skupščini. V odboru se torej ni prav nič spremenilo, To bi pač moral dr. Koce pri poudarjanju svoje zasluge upoštevati! Sicer pa ta paragraf za trgovce nikakor ni dober, kajti po § 9 obrtnega zakona smejo konsumne V nedeljo so tegovine odprte V nedeljo dne 5. decembra bodo trgovine v Ljubljani odprte. Zato pa morajo biti dne 1. decembra, na praznik zedinjenja, vse trgovine zaprte. — Uprava združenja trgovcev v Ljubljani. II11 IHIIIH— nančni zakon prinesti nabavljalnim in konsumnim zadrugam nove davčne ugodnosti, kakor sc je letos tudi zgodilo. Ni zato prav, če se to vprašanje na kratko odpravi, da spada ta stvar v davčno zakonodajo. Trgovstvo pa ima še drug vzrok, da je proti novemu zadružnemu zakonu, katerega se pa dr. Koce ni dotaknil. To je oni veliki vzrok, da ustvarja novi zadružni zakon tla za popolno centralizacijo vsega zadružništva. Ta centralizacija pa je v škodo vsemu slovenskemu gospodarstvu in že samo zaradi te centralizacije ni bilo prav, če so slovenski ljudje glasovali za zadružni zakon. Danes morda nekateri niso spregledali vseh posledic novega zadružnega zakona, toda zato bodo kasneje tem bolj zastrmeli, za kakšen zakon so se navduševali. Na vse zadnije moramo podčrtati še naslednje: Gospodarske organizacije so nastopile složno proti osnutku novega zadružnega zakona in jasno povedale tudi svoje argumente. Tudi če ti argumenti ne bi držali — žal pa drže le premočno — ne bi smeli ljudje iz vrst gospodarskih krogov nastopiti proti tem argumentom. Nihče ne more pravilnosti tega stališča oporekati! Sami sebi gospodarski ljudje pač me smejo slabiti svojega stališča. Zato pa je tudi razumljivo, zakaj so trgovske organizacije nastopile proti onim gospodarskim ljudem, ki so glasovali za zakon, katerega so gospodarske organizacije odklonile. Mislimo, da je s tein vse vprašanje dovolj jasno razčiščeno. Centralizacija zadružništva naletava na odpor Osem zadružnih zvez, ki niso bile dosedaj včlanjene v Glavnem zadružnem savezu, so objavile v »Službenih novinahe vabilo za sklicanje ustanovne skupščine novega glavnega zadružnega saveza. Te zadruge so namreč mnenja, da se mora v smislu novega zadružnega zakona ustanoviti čisto nov savez, da bodo mogle pri organizaciji novega saveza sodelovati tudi zveze, ki dosedaj niso bile včlanjene pri Glavnem savezu. To naravno zahtevo osmih zadružnih zvez pa zadruge z dovoljenjem bana in označujejo pristaši sedanjega Glavnega zadružnega saveza kot nepri-jateljsko ter pravijo, da popolnoma zadostuje, če se sedanji Glavni savez prilagodi novemu zadružnemu zakonu. V tem slednjem primeru bi seveda odločali v novem savezu isti ljudje, ki so vodili stari savez in na ta način bi se centralizacija vsega zadružništva gladko izvedla. Zato je verjetno, da se bodo osmim zadružnim zvezam pridružile tudi zveze, ki so bile dosedaj včlanjene v Glavnem zadružnem savezu, ker drugače bodo njih pravice gotovo okrnjene. Mislimo, da je centralizacija pokazala že toliko neuspehov, da res ni treba, da bi sedaj še zadružništvo trpelo zaradi nje. če imajo strokovno usposobljenega poslovodjo ustanavljati tudi rokodelske obrte, imeti smejo torej tudi svoje popravljalnice. Če je bil že obrtni zakon skoraj v celoti derogiran, potem naj bi bil še v tem paragrafu! Taka je stvar! Po § 54. novega zadružnega zakona pa ni potreba kljub nadaljnji veljavnosti § 60. obrtnega zakona nobenega posebnega dovolila za zadruge, ki dajejo hrano v zadružnih menzah ali ki imajo zadružna prenočišča! Kje je torej res, da so bodoče zadružni hoteli nemogoči! Nasprotno je res, da se ti naravnost dovoljujejo, čeprav ne pod imenom hotelov. Tudi trditev, da so v bodoče vse zlorabe zadružnega imena nemogoče, ne drži popolnoma. Kajti o vsem odločajo revizijske zveze in so torej zadruge sodnice v lastni zadevi. Mislimo, da bi se mogle zlorabe preprečiti pač na bolj učinkovit način. Privilegiji, ki jih danes uživajo nnbavljalne in konsumne zadruge, so torej v celoti ostali in zato tudi trgovstvo svojega stališča do novega zadružnega zakona ne more spremeniti in ne more pritrje vati tistim, ki ta zakon branijo! To tem bolj, ker more vsak !i- Že v 21 urah iiarvu |il#»NirH in semi^nr . n a * t nhleke klnlmke ■tri Skrnbi In ftvetlnlika araice »vraf aike in manSeta Pere »nSl. mimiiM m lika (Inmato perilu tovarna J O S. R E H’ H 1’nlianski nasip 4-6 ^elf»nbur*»v» ul S Telpfon It 22 72 Zaradi državnega praznika izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v petek, dne 8. decembra. Fcliličite vesti Komunska nar. kmečka stranka, ki jo vodi sedaj Maniu, je sklenila volilni sporazum s skrajnimi desničarji. Sporazum je presenetil celo romunsko javnost, ki ni tako hitro iznenadena. Ministrski predsednik Chamberlain je v spodnji zbornici izjavil, da ne namerava Anglija skleniti nobene pogodbe z Nemčijo, s katero bi bila zmanjšana varnost Francije in njenih zaveznikov. Glede Halifaxovega obiska v Berlinu je izjavil, da bo njegovo poročilo vsekakor glavni predmet razgovorov s Chautempsom in Del-bosom. Najvažnejši dogodek tega tedna bo potovanje Chautempsa in Del-bosa v London. Na podlagi berlinskih razgovorov lorda Halifaxa se bo še enkrat proučila vsa evropska situacija z ozirom na fran-cosko-angleško prijateljstvo, ki ostane še nadalje temeljna točka politike zapadnih velesil. Francoski parlament je sprejel s 518 proti 6 glasovom zakonski načrt o povišanju uradniških plač. 80 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Po tem zakonu se bo še letos porabilo za povišanje plač 425 milijonov, 1. 1938. 1700, za železničarje pa še posebej 800 milijonov frankov. Predsednik Roosevelt je izjavil novinarjem, da bo nadaljeval svoje delo za ohranitev miru. Podrobneje pa se o teh svojih prizadevanjih ni izjavil. Japonci ne prikrivajo, da hočejo postati popolni gospodarji tudi nad mednarodnimi koncesijami v Šan-gaju. Vse pošte in radijske postaje so že prevzeli. V občinski upravi so' imenovani na višja mesta japonski oficirji, dočim so na podrejenih položajih kitajski uradniki še mogli ostati. Japonci pa hočejo zavzeti tudi carinarnice ter se polastiti bogatih dohodkov, ki jih dajejo carine. Princ Konoje je izjavil, da bodo Japonci to svojo namero izvršili, tudi če bi morali uporabiti silo. Z zavzetjem carinarnic bi bili sicer zelo prizadeti angleški, ameriški in francoski interesi ter sta tudi že angleški in ameriški poslanik ostro protestirala proti tej nameri. Da pa se Japonci samo na diplomatične proteste ne bodo ozirali, je po vseh japonskih brezobzirnostih več ko jasno. Najnovejša poročila tudi že poročajo, da so Japonci svojo namero izvršili in zasedli carinarnice. Dohodki caiinamic so sicer zastavljeni v kritje kitajskih dolgov Angliji in Ameriki, toda Japonci izjavljajo, da bodo vprašanje dolgov obravnavali pozneje. Hitler je opustil svojo namero, da bi posredoval med Kitajsko in Japonsko, ker bi bilo posredovanje v sedanjem trenutku popolnoma brezuspešno. Japonci namreč z dosedanjimi zasedbami kitajskega ozemlja še niso zadovoljni in zato tudi nočejo še slišati o nobenih pogajanjih. Dosedanji namestnik vojnega komisarja Smimov je v spremstvu več višjih sovjetskih oficirjev odpotoval na Kitajsko, kjer bodo vojni svetovalci maršala čangkaj-šeka. Japonski general Harada je izjavil, da ni še kitajski odpor zlomljen in da je pričakovati, da se bodo Kitajci tudi po padcu Nankinga borili še nadalje. Ker ima japonska vojska silne težave z oskrbo čet, so pridobili Kitajci na času in so mogli okrepiti svoje čete in jih znova formirati. Prednost japonskih čet je še vedno v veliki premoči njih letalstva. V zadnjem času pa so dobili Kitajci okoli 160 ruskih letal. Japonsko zunanje ministrstvo je opozorilo ruskega veleposlanika v Tokiu, da ruske sanitetne oblasti v Vladivostoku ne dovoljujejo nobene zdravniške pomoči tamošnje-mu japonskemu konzulatu, da ne dobiva konzulat več vode itd. — v Mandžuriji so baje Japonci koncentrirali že pol milijona vojakov. Ruske vojne priprave na Daljnem vzhodu se nadaljujejo z mrzlično naglostjo. 1500 letal je že zbranih v Sibiriji. Vse železniške proge Sovjetske Rusije na Daljni vzhod so od 1. decembra dalje rezervirane izključno samo za vojaške transporte. Hitler je končno vendarle sprejel ostavko gospodarskega ministra dr. Schachta. Za gospodarskega ministra je imenovan šef tiskovne propagande Walter Funk. V posebnem pismu se zahvaljuje Hitler dr. Schachtu za njegovo delo ter zagotavlja svoje zadovoljstvo, ker bo dr. Schacht še naprej Vodil Reichsbanko ter ostal njegov °sebni svetovalec v gospodarskih Zadevah. Splošno se sodi, da se bo sedaj izvajala nemška štiriletka z Vso odločnostjo in brez vsakega kolebanja. Gen. Franco je izjavil, da bo svojo voljo proti republikancem uveljavil z zmago orožja. Vojno bo dobil in zato odklanja vsak predlog posredovanja z vlado v Va len-ciji. S to vlado je vsak kompromis nemogoč. Novo imenovani zastopnik Francove vlade v Londonu grof Alba je izjavil, da bodo redni odnošaji med Vel. Britanijo in Španijo v kratkem obnovljeni. Vel. Britanija je lahko prepričana, da bo nacionalistična Španija za mimo sodelovanje z njo. Španija potrebuje premog, bombaž in volno, Velika Britanija pa rudna bogastva Španije. »Times« poročajo iz Džibutija, da se oboroženi spopadi domačinov in italijanskih čet v Etiopiji niso nehali. Domačini poleg tega stalno kvarijo ceste in železniško progo. Aretacije zaradi desničarske zarote v Franciji se nadaljujejo. Med drugimi so bili aretirani general Dusegneur in njegov tajnik, vojvoda Pozzo di Borgo ter več drugih rojalistov. Zarota pa ni imela tako velik obseg, kakor se je v začetku trdilo in je bilo zapletenih v zaroto največ 5000 ljudi. (j&UJu do današnjega dne sladno kavo vedno zadovoljni. Vsaka prodaja fe poznane kvalitetne znamke Vam prinaša gotov zaslužek. TEDEN NA UOBUANSKI BORZI POSEBNO POROČILO „TR©OVSKE©A LIST A" Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet din 8,360.774*24. Trejšnji borzni teden je zaključil s skoro isto tolikim skupnim deviznim prometom kot' predzadnji teden, ki je dosegel višino 8*08 milijona dinarjev, čeravno je nazadoval promet v nemškem privatnem kliringu za 0*875 milij. dinarjev, v angleškem pa tudi za 0*756 milij. dinarjev, torej skupno za več ko poldrugi milijon dinarjev. Nasprotno pa preseneča porast zaključkov v Curihu, katerega je bilo samo na sredinem borznem sestanku zaključeno za skoraj dva milijona dinarjev in znaša presežek napram predzadnjemu tednu blizu 1*9 milij. Prav tako se je povečal devizni promet v avstrijskem privatnem kliringu za več ko 350 tisoč dinarjev, kot je razvidno iz spodnje razpredelnice, pred- Devize: zadnji minuli teden (vse v tisočih dinarjev) 8 2475 priv. Mir." 2100 523 avstr. pr. Id. 1492 avstr. pr. ki. 1346 priv. klir. 312 Amsterdam Berlin Bruselj Curih l)in-deviza Dunaj London New York Pariz Praga Solun Trst 110 3350 1- 207 303 1343 2102 576 7 56 20 1 6 boni Narodna banka je še nadalje posredovala v Curihu in Londonu, seveda le do višine dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov, poleg tega pa je intervenirala tudi v Berlinu na bazi dosedanjih tečajev. Deviza Dunaj je beležila v privatnem kliringu takole: avstrijski šiling: 22. XI. 1937 din 8*665—8*765 23. XI. 1937 din 8*68 —8-78 24. XI. 1937 din 8*675-8*775 25. XI. 1937 din 8*67 —8*77 26. XI. 1937 din 8-67 —8*77 V privatnem kliringu je notiral angleški funt od 22. t. m. dalje na bazi din 238*— (samo za denar). Tudi nemška marka je bila ves prejšnji teden trgovana po srednjem tečaju din 14*—, a notirala din 13*90 v povpraševanju ter din 14*10 v ponudbi. Devize s primo Povpr. Pon. Narodne banke din din 1937 Amsterdam 22. XI. 2388*66 2403*25 26. XI. 2394*66 2409-25 Berlin 22. XI. 1738*52 1752*40 26. XI. 1737*23 1751*10 Bruselj 22. XI. 732*45 737*51 26. XI. 732*45 737-51 Curih 22. XI. 996*45 1003*52 26. XI. 996-45 1003*52 London 22. XI. 215*10 217*16 26. IX. 214*91 216*97 New Vork 22. XI. 4271 ■— 4307*32 26. XT. 4277*26 4313*57 Pariz 22. XI. 146*16 147-60 26. XI. 146*02 147*46 Praga 22. XI. 151*54 152*64 26. XT. 151*43 152*54 Trst 22. XI. 225*69 228*78 26. XI. 225*69 228*78 Devizna tečajnica zadnjega tedna kaže ponovno slabljenje tečajev večine deviz, ki beležijo na ljubljanski borzi. Tečajna razlika, dosežena v razdobju prejšnjega tedna, znaša pri devizi (v poenih): Amsterdam + 6*—, Berlin — 1*29, London — 0*19, NewYork +6*26, Pariz — 0*14, Praga — 0*11. Curih je ostal nespremenjen, dočim sta Bruselj in Trst beležila na bazi notic od 22. t. m. Efektno tržišče Tendenca še vedno stalna za državne efekte. Izmed privatnih vrednot so tudi v minulem tednu beležile samo delnice Trboveljske premogokopne družbe, in sicer večinoma na bazi din 220*— za denar, a din 240*— za blago. Državni vrednostni papirji pa so notirali takole: 1937 din din 7% inv. pos. 22. XI. 96*— 97-- 26. XI. 96*- 97*— 8% Blair 22. XI. 94-- 95*- 26. XI. 94*- 95*— 7% Blair 22. XI. 85*— 86*- 26. XI. 85*— 86*- 7% Seligman 22. XI. 100-— 101*— 26. XI. 100*- 100*75 4% agr. obv. 22. XI. 54*— 55-— 4% drž. gar. 26. XI. 54 — 55*- agr. obv. 22. XI. 51*— 53 — 26. XI. 51*— 53*— 6% begi. obv. 22. XI. 78*— 79-- 26. XI. 78*50 79*50 2-5% voj. škoda 22. XI. 418 — 420*— 26. XI. 418*50 419*50 Žitno tržišče Tendenca mirna. >. ■ Nalik prejšnjim tednom ni bilo posebnega prometa, dočim so cene žita in vseh mlevskih izdelkov ostale tudi ves prejšnji borzni teden nespremenjene. Prav tako ni bilo nobenih izprememb v noticah Prizada za novo pšenico. Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene: 2ito: Koruza: din din nova, umetno sušena, e kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . . 99*— 102'— stara, suha, e kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja . 108*— 110-— Pšenica: nova, gor. ban., 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . . . 170-— 172*— nova, gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja 170*— 172*— Ječmen: 63 kg, 2°/o, suh, zdrav rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 135-— 140*— 64 kg, 2°/o, euh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 140*— 142*50 Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 130-— 132-50 Mlevski izdelki: din Moka: din pšenična Og, banatska postaja, ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 280— pšenična Og, bačka po-staia. ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 280-— pšenična 2. bačka postala, ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 260-— 265-- pšenična 5. bačka postaja. ekskl. promet ni davek, plačljivo proti duplikatu . . 240-— 246'- 285'- 285-— Otrobi: pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom, davek, franko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 110- 115'— 100*— 105*- Nova pšenica (cene po pogojih Privilegirane a. d. za izvoz deželnih pridelkov) fko ladja: Tisa I (od sev. meje do vključno Čuruga) kval. 79/2% din 168'—. Tisa II (od Zabija do ustja Tise) kval. 79/2 % din 167*—. Begej kval. 79/2% din 167'—. Tisa Kanal (od Kule do B. Gradi-šta) kval. 79/2% din 166*—. Donava Kanal (od Crvenke do Bez-dana) kval. 78/79/2% din 164*—. Kanal kralja Aleksandra kvaliteta 78/79/2% din 164--. Bačka (Donava-Banat, Donava-Bara-nja) kval. 78/79/2% din 166*-. Donava, Srem in Drava, Slavonija kval. 77/78/2% din 164*-. Donava, Srbija kval. 77/78/2%—3% din 158—. Sava (Srbija, Srem, Bosna) kvaliteta 77/78/2%—3% din 157*—. Od določene cene za blago fko. vlačilec se za kritje pretovomih stroškov zmanjša cena za vagoneko blago 2 dinarja od 100 kg. Par. Pančevo, Novi Sad in Apatin kval. 79/2% din 164*-. Par. Petrovgrad kvaliteta 79/2% din 165*—. Par. Osijek, Zemun in Smederevo kval. 77/78/2%—3% din 162*-. Senta kval. 79/2% din 166*—. Lemo tržišče Tendenca nespremenjeno čvrsta. Pretečeni teden so cene v Angliji splošno nazadovale, pa tudi v lesu zelo padle. Večji posli — v trdem kakor tudi mehkem lesu, ki so bili pendentni — so padli v vodo, medtem ko se že perfektu-irani zaključki stornirajo. V koliko bo ta padec cen vplival na druga tržišča ni mogoče predvidevati, vsekakor pa se bodo močno čutile slabe posledice. Gotovo je tudi, da se cene ne bodo tako hitro zboljšale; bojimo se le, da ne bi še bolj padle. Izvoz v Nemčijo je radi skopih deviznih dovoljenj precej otežko-čen in je le malo upanja na skorajšnje zboljšanje. V Italijo pa se naši trgovci ne upajo toliko prodajati, ker se klirinška izplačila čimdalje bolj zavlačujejo, kar je — že po žalostnih izkušnjah v nedavni preteklosti — vse preveč riskantno. Ker je vsled slabega vremena stavbena sezona prekinjena, je povpraševanje po gradbenem lesu močno popustilo. Tudi gorivo se ne išče več tako zelo, kot še nedavno. Tendenca za drva je postala mlačna, za oglje pa je še vedno čvrsta, ker so tudi cene trdne zbog znatnih povpraševanj. Les: Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte . 130- 170*- Brzojavni drogovi . . 155*— 175-— Bordonali merkantilni Filerji do 576' . . . 165-- 185*— 170*— 190-— Trami ostalih dimenzij 165*— 185*- Škorete, konične, od 16 cm naprej . . . 340*— 390- Škorete, paralelne, od 16 cm napre j . . . 385*- 435*- Škorete, podmeme, od 10 do 15 cm . . . 295*- 335-- Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej . 285*— 315*— Deske-plohi, par., od 16 cm naprej . . . 365*— 365*— Brusni les za celulozo Kratice, za 100 kg . . Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, naravni, ostrorobi, I. in II. . Deske-plohii, parjeni, neobrobljeni, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I. in II. . Hrast; Hlodi I., II., premera od 30 cm naprej . . Bordonali................ Deske-plohi, boules . Deske-plohi, neobrobljeni, I. in II. . . Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... Frizi I., širine 5, 6 in 7 cm................... Frizi I., širine od 8 cm naprej................. Oreh: Plohi, neparjeni, I., II. Plohi, parjeni, I., II. Brest: Plohi neobrobljeni I., II..................... Javor: Plohi neobrobljeni I., Jesen; Plohi neobrobljeni I., II..................... Lipa: Plohi neobrobljeni I., Parketi: hrastovi, za in’ . . . bukova, za m’ ... Železn. pragi 2*60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad bukovi, za 1 komad . Drva: bukova, za 100 kg . hrastova, za 100 kg Oglje: bukovo, za 100 kg . »canella«, za 100 kg . 130*- 45*- 235- 380- 260- 530- 240*- 820- 900- 750- 850- 760*- 840*- 800- 910- 450- 520- 680- 140*- 75*- 410*— 410’— 290'— 580’— 320*— 920*— 1000-— 850*- 950-— 810*— 980'— 900-— 1000'— 530'— 000-780-— 500'— 590 — 55*- 39- 39-26*- 16- 15- 42*- 40- 63'- 46— 44*— 29*— 17-- lfr— 50*— 55- Povpraševanja: Več tisoč m* brusnega lesa za celulozo. Išče se večja količina desk tomban-te, prizmirano blago, v dimenzijah: 5/8" in 7/8" debeline, 9' z medijo, 13' dolžine, od 4" naprej medija, 6" Sir. Večje količine madrijerov v predpisanih dimenzijah. I/II hrastovi frizi, v debelini 25 milimetrov, v širinah 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 cm in od 1 m dalje. Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete. Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline. Neobrobljeni lipovi plohi I. in II. Hrastovi boulesi. Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi. Deske smreka-jelka v III. in IV. kvaliteti 18/24 mm debeline, dolžina’ 4 m, širina od 16 cm naprej; dobava sukcesivna. Več vagonov jelovih in smrekovih desk v III. in IV. kakovosti, 12 mm in 18 mm; dobava po dogovoru. A. Šarabon LJUBLJANA m Uvoz koionijalne robe Veletrgovina s špecerijo Velepražarna za kavo Mlini za dišave Glavna zaloga rudninskih voda Brzo|avm naslov ŠARABON LJUBLJANA t elefon ŠL 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Tedenski pregled beograjske borze Razpoloženje na borzi je bilo silno mirno in tečaji so se le neznatno spremenili. Ne padec tečajev v New Yorku ne črni dan na londonski borzi ni našel v Beogradu prav nobenega odmeva. Na efektnem trgu se 3% obligacije Priv. agr. banke še niso pojavile. Zanimanje zanje pa je precejšnje, ker bi nekateri z njimi hoteli plačati davčne zaostanke. Toda zaenkrat jih še nihče ne ponuja. Vojna škoda je napredovala od 418 na 418'75 in bo dosegla še 420, kakor mnogi napovedujejo. Za Blairovo posojilo je bilo nekaj več zanimanja, toda tečaj je ostal neizpremenjen, 7 % Blair na 85'25, 8% pa na 94‘25. 7% Seligmann je padel od 100'50 na 100'—, 4% agrarne obveznice pa so narasle od 54'75 na 55’— din. To so vse spremembe. Skupni promet je znašal 4 milijone 691.480 din za skoraj pol milijona din več ko prejšnji teden. Tudi na deviznem trgu ni bilo večjih sprememb. Živahna je bila kupčija z markami, ki so bile po 14 din. Funti so bili po 238, avstr, šilingi po 8'71, italijanska lira ni notirala. Razširjenje pokojninskega zavarovanja S 1. januarjem 1938 se razširi pokojninsko zavarovanje za zasebne nameščence, ki velja sedaj le v Sloveniji in Dalmaciji, na vso državo. Novega zavarovanja bo deležnih okoli 50.000 zasebnih nameščencev. Pokojninsko zavarovanje pa ne bo centralizirano, kakor je centralizirano vse drugo socialno zavarovanje. Vzrok je najbrže v tem, ker je sedaj pokojninsko zavarovanje izvedeno samo v Sloveniji ip Dalmaciji ter bi se moralo centralizirati pokojninsko zavarovanje v Ljubljani, ker je pač v Ljubljani edini pokojninski zavod v državi. Kaj takšnega pa je seveda nemogoče in zato bo dobil Ljubljanski Pokojninski zavod samo nalog, da organizira pokojninsko zavarovanje v drugih delih države, pokojninski zavodi pa bodo, ko se ustanove za posamezne pokrajine, čisto avtonomni. Prispevki za novo zavarovanje bodo znašali baje 120 milijonov din na leto. Naši kliringi Naše terjatve proti Italiji se v starem računu le neznatno zmanjšujejo, tem bolj pa naraščajo naše terjatve po novem računu. Stare terjatve so se znižale za 1,8 na 38 milijonov lir, nove pa so narasle za 2,6 na 37,8 milijona lir. Skupno znašajo naše terjatve proti Italiji 75,8 milijona lir ali približno okoli 172 milijonov din. Naš kliring z Nemčijo, ki je naraste! v prvi četrtini novembra že na 14,4 milijona mark, se je sedaj ponovno skrčil na 11,7 milijona mark. Zelo je narastel naš klirinški saldo s Češkoslovaško. V drugi četrtini 1. 1937. se je naš pasivni saldo s Češkoslovaško povečal za Les in lesni izdelki: 1219 — Turin: večje količine lesa išče neka tovarna, ki izdeluje ležaje za bicikle. Deželni pridelki: 1220 — Italija: iščejo se rastline ali trave, ki bi mogle nadomestiti material za pakiranje steklenic, 1221 — Oslo: vrvi in vrvarski izdelki iz konoplje, 1222 — Berlin: seme detelje, lucerna, fižol, koščice mandljev, koruzna slama, 1223 — Hamburg: listje medvedove hruščice (uva ursi), 1224 — Hamburg: ponuja se zastopnik za žito in konopljo. Proizvodi sadjarstva: 1225 — Bruselj: vino, 1226 — Berlin: orehi. Proizvodi živinorejo, perutninarstva in ribarstva: 1227 — New York-City: gnjat, klobasice, 1228 — Berlin: očiščen pub, zaklana perutnina, dlakasta divjačina (zajci), 1229 — New York: ponuja se zastopnik za dlako in druge živalske surovine, 1230 — Hamburg: ponuja se zastopnik za živalsko dlako in žimo, za kože in volno. Proizvodi rudarstva: 1231 — Dunaj: barit in pirit, 1232 — London: grafit, 1233 — Amsterdam: zlato v listih ter aluminijev bronast prah, 1234 — mavec. Industrijski proizvodi: 1235 — London: zastopniška tvrdka išče papir in steklo, 1236 — Sofia: kapice za zažiganje min (št. 8), 1237 — Palermo: mehak papir za zavijanje, 1238 — Amsterdam: ponuja se zastopnik za tkanine iz umetne svile za ovratnice. 1,7 na 141 milijonov Kč. Naš klirinški dolg Romuniji se je povečal za 0,5 na 29,1 milijona din. Konkurzi - poravnave Odpravljen je konkurz Antičevič Marije, ker je bila razdeljena vsa masa. Iz istega razloga je bil odpravljen tudi konkurz tiskarne »Panonija«. Konkurz trgovca Emila Schauer-ja je odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava. Razno: 1239 — Dakar (Senegalska): zastopniška tvrdka se zanima za sadne konzerve, povrtninske, mesne in ribje konzerve, suhe mesne izdelke, cigarete, gradbeni les vseh vrst, furnirje, stole, parkete, palice, cement, časopisni papir, karton, papir za reklamo, steklo, igrače itd., 1240 — London: zastopniška tvrdka išče zveze z našimi izvozniki, Doma in po svetu Kralj Boris se je na povratku s svojega potovanja po Evropi ustavil v Beogradu, kjer je gost kneza -namestnika Pavla. V spremstvu kneza Pavla si je ogledal bolgarski kralj zoološki vrt in muzej kneza Pavla. Uprava mesta Beograda je izdala razglas, da je bilo več oseb aretiranih zaradi širjenja nelegalnih letakov. Med drugimi je bil aretiran tudi Mija Trifunovič-Birčanin. Finančni odbor skupščine se sestane 2. decembra. Na dnevnem redu seje je ekspoze finančnega ministra. V Beograd je prišel vodja nemške mladinske organizacije Bal-duin v. Schirach. Na letališču so ga sprejeli zastopniki oblasti in nemškega konzulata. Iz Beograda , e odpotoval v. Schirach v Sofijo. Ustanovna skupščina zveze srbskih kulturnih in prosvetnih društev je bila v nedeljo v Beogradu. Franiiikanska ulica 3 Lepo uspeli mariborski umetnostni teden se je zaključil v nedeljo z razdelitvijo nagrad glasbenikom, književnikom, slikarjem in igralcem. Samo čestitati je Mariboru k 1241 — Kirchberg na Tirolskem: ročna dela, 1242 New York - City: opanke (100 parov, ki jih tvrdka plača naprej), 1243 — London: punčke v narodnih nošah. Opombe: Št. 1. — Milan: neka tvrdka išče zveze z našimi izvozniki — grosisti parfuma. Št. 2. — Pariz: kompenzacijski posli. Št. 3. — Police n/Mt: neka firma išče zvezo z našimi uvozniki kovanega galanterijskega blaga. • Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance. 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno. franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. uspehu, ki ga je dosegel umetnostni teden. V proslavo 30 letnice mariborskega Sokola je bila v nedeljo v Mariboru otvorjena sokolska razstava, 50 milijonov din posojila bo najela novosadska občina prt Drž. hip. banki. S tem posojilom bo občina zgradila moderno klavnico in •vodovod ter tlakovala nekatere ulice. Anuiteta za novo posojilo bo znašala 4 in pol milijona din. Za kritje anuitete bo občina povišala mestno doklado za 10 do 15% ter povečala tudi uvoznine in trošarine. Nova modernizirana cesta Šent Vid—Jeperca bo izročena v torek prometu. Mleko se bo v Ljubljani podražilo s 1. decembrom za 25 par. Opozarjamo, da je treba prijave za zgradarino vložiti najkasneje do 30. novembra. Kazen se sme izjemoma odpustiti samo zamudnikom, ki prijavijo zgradarino do 15. decembra. V Tirani se je z velikimi svečanostmi proslavila 251etnica albanske neodvisnosti. Višek svečanosti je bila velika vojaška parada. Albanske čete so popolnoma po italijanskem načinu organizirane in tudi njih uniforme so skoraj čisto enake italijanskim. Italijanska vlada je darovala albanski vladi v proslavo 251etnice 2 milijona zlatih lir. V dunajski industrijski zbornici sta predavala madžarski profesor Hantos in čsl. profesor Kozak o položaj u podonavskih držav. Oba sta odločno zagovarjala sodelovanje podonavskih držav. Hantos je zlasti poudarjal važnost gospodarskega sodelovanja ter priporočal celo uvedbo enotne valute podonavskih držav, Kozak pa, je propagiral važnost kulturnega zbli-žanja podonavskih držav. Izmet Ineni, bivši predsednik turške vlade, bo imenovan za turškega poslanika v Berlinu. Japonsko vrhovno poveljstvo je apeliralo na tuje novinarje, da s svojimi poročili vplivajo na prebivalstvo Nankinga, da se mesto brez boja vda Japoncem. Vsa mesta, ki so jih Japonci zasedli brez boja, so ostala čisto nepoškodovana in tako se bo zgodilo tudi z Nankingom. S takšnim poročanjem naj bi tuji novinarji prepričali nankinško prebivalstvo, da je najbolje, če se prepusti mesto Japoncem brez boja. Japonska vlada se baje pogaja s portugalsko vlado, da bi ta dovolila japonskim četam, da skozi provinco Makao vderejo v južno kitajsko ozemlje. Zaščito japonskega poslaništva v Madridu je prevzela brazilska vlada. Pri Huesci so napadli frankisti nenadoma republikanske čete, da bi napravili konec obleganju tega mesta. Frankisti so na več mestih imeli s svojimi napadi uspeh. Osnovno in srednje šolstvo v Francovi Španiji bo organiziral na prošnjo gen. Franca dekan filozofske fakultete v Grenoblu Che-valier. Šejk Farhan, vodja arabskih upornikov v Palestini, je bil obsojen na smrt in takoj drugi dan po obsodbi obešen. Zaradi tega so bili novi atentati v Palestini ter številne demonstracije v vseh več-;ih arabskih mestih. Ker se nemiri v Libanonu nadaljujejo, je sirijska vlada proglasila obsedno stanje. Kot bodoči irski predsednik republike se imenuje grof Taaffe, vnuk bivšega avstrijskega ministrskega predsednika. Pred 200 leti se je rodbina grofov Taaffe preselila iz Irske na Češkoslovaško, sedaj pa se zopet vrača v svojo domovino Irsko. Poljsko potniško letalo, ki se je ponesrečilo na poletu iz Soluna v Sofijo, so našli razbito v Rodop-skem gorovju. Vsi potniki in vsa posadka, so mrtvi. Letalo nemške »Lufthanse« se je na londonskem letališču vžgalo, ker je zadelo v streho nekega hangarja. Nato so se vžgali tudi hangarji in so mogli gasilci šele po dolgotrajnem naporu zadušiti ogenj. Zgorelo je več angleških letal in več hangarjev. Radio Ljubljana Torek, dne 30. nov. 12.00: Havajske pesmice (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored, obvestila — 13.15: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Originalna švi-catška godba (bratje (Malenšek) — 18.40: Problemi demokracije (dr. Andrej Gosar, univ. prof.) — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored — 19.30 : 50 let prenašanja in iz-koriščavanja električne energije po Tesllnem sistemu — 19.50: Zabavni tednik — 20.00: Nastop mladih pevcev: gdč. Štefanija Pavlovčičeva, gdč. Milica Polajnarjeva, Ladislav Rakovec in Anton Slado-ljev. — 21.15: Citre solo, Emil Mezgolits — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester. Sreda, dne 1. decembra. 9.00: čas, vreme, poročila — 9.15: šolska proslava narodnega praznika — II. dekliška in deška narodna šola, vodi gdč. Marija Lapajnar — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice — 11.00: Naše vojaške godbe igrajo (plošče) — 11.30: Koncert jugoslovanske glasbe (radijski orkester) — 13.00: čas, vreme, spored — 13.15: Slavnostna glasba (plošče) — 17.00: Pevski koncert zbora III. drž. real. gimnazije; vodi: prof. Viktor Sohvreiger — 18.00: Mladinska ura: Krmilnica za ptiče (g. Janko Siherl) — 18.20: Mladinska ura: December v naravi (g. Miro Zor) — 18.40: Vaške table in vaška imena (dr. Joža Rus) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura — 20.00: Rezervirano za prenos — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester. četrtek, dne 2. dec. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Komorni trio. Izvajajo prof. Jos. Bareš (oboa in angleški rog), Raubar Miljutin (klarinet) in Turšič Ivan (fagot in klavir), člani opernega orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni kotiček — 20.00: Ura sodobnih slovenskih skladateljev (Radijski orkester) — 20.50: Plošče — 21.00: Pregled svetovne klavirske literature, n. predavanje: Francoski klavecinisti, o skladateljih predava in izvaja skladbe na klavirju g. prof. L. M. Škerjanc — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski jazz, vmesne speve poje Drago ža- ZA ZIHO krasne modne novosti za zim. suknje, plašče, obleke itd. ter MANUFAKTURO vseh vrst v ogromni izbiri kvalitetno blago kupite v m an uf akturni trgovini NOVAK Ljubljana, Kongresni trg 15 pri nunski cerkvi Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe