Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 50. junija 1738
Štev. 145. Leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po posti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni cek. rac. št 11.409
JUTRA
§ 6
London, 30. junija.
V zadnjih 36 urah se je znašla Anglija v središču velike notranke politične senzacije, ki se lahko pretvori v politično parlamentarni škandal velikega obsega. Glavni činitelji so pri tem 29 letni konservativni poslanec spodnje zbornice D u n c a n-S a n d y s, Churchilov zet, potem vojni minister H o r e-B e 1 i s h a ter britanski generalni državni tožilec sir Donald Somerwell.
Vsa afera se tiče takozvanega Ofici-a 1 S e c r e t A c 1, to je zakona za čuva-nije državnih tajn. Aiera je razburkala par lamentarne kroge. Ves tisk se izčrpava v poročilo o tej zadevi. Z nervozno napetostjo se pričakuje za danes napovedana specialna debata v spodnji zbornici. Nekateri listi pa poročajo že o tem, da se bo zadeva obravnavala pred vojaškim so diščem.
Ozadje te zanimive afere je sledeče: Pred dvema dnevoma je predložil narodni poslanec Sandys običajnim potom parlamentarno interpelacijo, v kateri se peča s številčno močjo britanskih protiletalskih topov, torej z bolno točko v britanskem oboroževanju, radi česar so v zadnfbm času opozicijski, pa tudi neopo-zicijski poslanci precej ostro napadli angleškega vojnega ministra Hore Belisho. Na to interpelacijo bi moral odgovoriti v spodnji zbornici sam vojni minister, toda mesto njega se je dvignil narodni poslanec Sandys, ki je dejal, da je dva dni po izročitvi interpelacije dobil poziv od generalnega državnega tožilca Donalda-Somervvella, ki mu je*sporočil, da je vojni minister izročil interpelacijo njemu, ker je iz besedila jasno, da ve predlagatelj interpelacije za nekatere tajne dokumente vojnega ministrstva, ki jih on rednim potom ni mogel dobiti. Med drugim vsebuje interpelacija podrobne podatke in številke o britanski letalski obrambi, ki izhaja iz nekega dokume.ita, ki ga hranijo v voj nem ministrstvu kot največjo tajno in ki ie znan samo ozkemr krogu zaupnikov. Glavni državni tožilec je narodnega posl. Sandysa na posebno vprašanje opozoril na paragraf f> zakona, ki predvideva za tovrstne prestoke ječo dveh let. Ko je narodni poslanec Sandys v sp. zbornici še pripomnil, da mu je glavni državni tožilec grozil z ječo, če ne izda svojega vira, je nastala v sicer vzorno mirni britanski sp. zbornici prava burja.
Razburjenje v parlamentarnih krogih in pisanje tiska sta povzročila, da je vlada pristala na imenovanje posebne preiskovalne komisije 10 članov in da se že danes prične specialna debata o vsej aferi. Londonski tisk namiguje, da bo posledica vsega tega. d- se bo zadeva končala pred vojaškim sodiščem. Dokument, ki vsebuje vse tajne podrobnosti o britanski ietalski oborožitvi. znan samo i rici. informacije, do katerih je prišel Sandys, take vrste, da bi vsak sovražnik žrtvoval velike zneske, da bi sc lahko dokopal do njih V nekaterih krogih pa razpravljajo celo o možnosti demisijc vojnega ministra -Belisha. ki naj bi postal prva žrtev te nenavadne re v političnem in parla-ilarnem življei j Anglije, ki je te dni 'nočno razburila v .s o angleško javnost, o čemer ne priča samo vznemirjenje v par-•‘"'entarnih krogih, ampak tudi silno izčr Dna nnročHa nn rlc*škega tiska
V primem volne bo Fran* ciia mobilizirala tudi prebivalce kolonii
PARIZ, 30. junija. Francoska vlada je izdala odlok, ki pomeni t spremembo dosedanje kazenske zakonodaje. Doslej so bili špioni v Franciji v mirovni dobi lahko obsojeni le z zaporno kaznijo. V smislu novega zakona bo odslej vsako zločinstvo izdaje vojaških tajnosti brezpogojno kaznovano s smrtjo kakor za časa vojne.
PARIZ, 30. junija. »Journal officiel« je objavi! dva nova dekreta Daladierove vlade. Na podlagi prvega dekreta se 18 armadnih zborov prevede na prejšnje stanje. Leta 1924 jih je imela Francija 20. Drugi dekret vsebuje določbo, da se v primeru vojne tudi prebivalci kolonij pritegnejo v vojno službo.
Nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Švico
CURIH, 30. junija. Tukaj je bila podpisana jugoslovansko-švicarska trgovinska pogodba, ki stopi v veljavo 1. avgusta in ki velja za dobo enega leta. Pogodba vsebuje konkretne '4",'>čbe glede blagovnega in plačilnega prometa. Jugoslaviji se zajamčujejo specialni kontingenti za njene proizvode, zlasti za gove-
do, konje, zaklano perutnino in les. Devize se bodo nakupovale po bankah, ki so zato upravičene. S to novo pogodbo sc je na novo uredil tudi tovorni promet med Švico in Jugoslavijo. V švicarskih trgovskih krogih, kjer izražajo zadovoljstvo 2 doseženimi uspehi, je zbudila nova trgovinska pogodba simpatičen odziv.
Sedem evropskih držav hoče nevtralno politiko
KODANJ, 30. junija. 23. in 24. julija bo tukaj politična konferenca, ki se je bodo razen predstavnikov skandinavskih držav udeležili tudi zastopniki Nizozemske, Bel
da 'e
gije in Luksemburške. Gre za najde pravna osnova za nevtralno politiko omenjenih sedmih držav v okviru Društva narodov.
Tajfun je razdejal 100.000 japonskih hiš
TOKIO, 30. junija. Po vsej Japonski *e ogromne površine plodne zemlje. Na ju
zabesnelo neurje, kakršnega že r" 'jo nc pomnijo. Ves tisk objavlja izčrpna por' čila o tajfunih in drugih elementarnih
gu in jugozapadu so uničeni veliki kompleksi rižnih polj. Uničenih je preko 100 tisoč hiš. Največ so trpela radi poplave
nesrečah iz skoro vseh japonskih prede- tokijska predmestja, število človeških žr-
lov. Materialna škoda je neprecenjena, cele pokrajine so brez telefonskih in telegrafskih zvez s Tokiom. Radi pretrganja oblakov so narasle vode ter poplavile
tev še ni ugotovljeno. V pokrajini Yuho-suka je poplava uničila cele naselbine. Reka Edogara je poplavila 9000 hiš.
Velika amnestija v Turčiji
ANKARA, 30. junija. Narodno predstavništvo je sprejelo zakon, s katerim se dovoljuje velika amnestija za politične prestope in zločine. Amnestija se razteza na vse nasprotnike režima od leta 1923 ter
na vse v inozemstvu živeče Turke, ki so se politično eksponirali proti vladi in ki se sedaj lahko vrnejo v domovino, ne da bi jih čakala kakšna kazen.
Moč sokolstva
Manifestantna odhodnica mariborskim Sokolom, ki so sinoči odpotovali v Prago.
Maribor, 30. junija.
Kakor je bil veličasten in spontan odhod ljubljanskih sokolskih društev v zlato Prago, ki se je spremenil v veličastno manifestacijo sokolske in nacionalne misli, ki jo je ponovno izpričala naša bela Ljubljana, istotako ni tudi Maribor hotel in smel opustiti prilike svoje ponovne veličastne sokolske izpovedi.
Od vseh strani so se proti večeru začele zgrinjati na glavni kolodvor množice sokolskih pripadnikov. Od trenutka do trenutka je postajalo okrog kolodvora in na peronau vedno živahnejše vrvenje. Na prvem tiru je že čakal sokolski vlak, do-čim se je na peronu gnetla tolika množica znancev in prijateljev odhajajočih Sokolov ter sokolstvu naklonjenega občinstva, da Maribor že zdavna ne pomni tolikšnega navala ljudskih množic in tako spontanega navdušenja. Navdušenemu vzklikanju sokolskemu Mariboru, sokolski Jugoslaviji ter bratski Češkoslovaški ni bilo ne konca ne kraja. Vmes p^ je vneto svirala vojaška godba tuk. 45. pešpolka, kar je razpoloženje še bolj povzdignilo. Med prepevanjem sokolskih po pevk in zvoki godbe se je sokolski vlak polnil. Iz vseh oken posameznih železniških vagonov so iz rok naših vrlih Sokolov in Sokolic neprestano mahale naše državne trobojnice, ki so si jih Sokoli oskrbeli za dolgo pot. Nad nekaterimi vozovi so se po vsej dolžini pojavili napisi posameznih sokolskih okrožij mariborske sokolske župe istotako v državni barvah. Ves vlak je bil zavit v državne trobojke, na vseh straneh so žareli veseli in razigrani obrazi odhajajočih. Navdušenje je prikipelo do viška, ko se je kmalu po pol deseti uri mimo perona začel pomikali okrašeni sokolski vlak. Tisoče rok se je dvignilo v pozdrav, iz tisoč grl je zaorila himna sokolskih legij, tisoč robcev je mahalo vse dotlej, dokler ni vlak izginil v noč.
Tudi naš obmejni Maribor je z vsem ognjem svoje sokolske zavesti in nepo-rušnega bratstva do bratov Čehoslova-kov s svojo snočnjo veličastno odhodni-co ponovno potrdil in odkril svoje sokolsko srce. Odhajajočim bratom in sestram poslednji sokolski zdravo, ki naj ga z isto toplino izroče našim bratom Cehoslova-kom, katerih gostje bodo v pomembni!’ dneh letošnjega vsesokolskega zleta v Pragi.
V
Razburjenje med palestinskimi Zidi
JERUZALEM, 30. junija. V zvezi z razburjenjem, ki je nastalo med židovskim prebivalstvom radi justifikacije židovskega terorista Schlooma, se je palestinski notranje politični položaj znova poostril. Radi tega so se angleška mandatna oblastva odločila za najostrejša sred-
stva. V Tel Avivu je izdala angleška policija razglas, ki ga označuje židovsko prebivalstvo kot neznosen. Nikdo ne sme zapustiti mesta brez policijskega dovoljenja. Nastali so spopadi med policijo in Židi. Policija je uporabila orožje in je bilo ■' oseb težko ranjenih.
Odstran*ena nevarnost užnoameriške voine
60.000 naraščajnikov in na-raščajnic manifestira za sokolske ideale
WASHINGTON, 30. junja. Kakor sporočajo v ameriškem zunanjem ministrstvu je paragvajska vlada sprejela posredovanje ameriške vlade v konfliktu z Bolivi-
ROLGARSKA CARICA SKOZI LJUBLJANO V ITALIJO.
LJUBLJANA, 30. junija. Bolgarska c.'.-fic; Ivana je prispela skupno s prince-sinjo Marijo na poti v Italijo v Ljubljano. Potuje incognito.
Dosežen sporazum za Krit*e stroškov umika španskih prostovoljcev
jih vlad, da plačajo vsaka petino skup
LONDON, 30. junija. Po končani seji pododbora za nevmešavanje je izšlo uradno poročilo, ki pravi, da so predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije ter Italije izrazili pripravljenost svo-
Praga, 29. junija.
Zlet sokolskega naraščaja je dosegel včeraj svoj višek z zmagovitim pohodom sokolske mladine. Vsa Praga je bila v zastavah in svečano okrašena. Nad 60.000 naraščajnikov in naraščajnic je v triurnem mimohodu impozantno manifestiralo za sokolske ideale. Preko 2.000 praporov je bilo v sprevodu in 250 sokolskih godb. Bil je dan, ki ga ne bo nihče pozabil. Na-raščajski zlet je bil danes zaključen v. drugim javnim nastopom. Jugoslovenski sokolski naraščaj je slovesno proslavil Vidov dan s slavnostnim zborom na dvorišču Tyrševega doma, kjer je prvi pod-starešina SKJ br. Eugelbert Gangl v jedrnatih besedah pozdravil sokolsko mladino ter predstavnika ČOS. Pred odho-nih stroškov za umik prostovoljcev. Ti J dom na vidovdansko proslavo je bilo ju-stroški se cenijo na milijon in pol luntov goslovenskemu sokolskemu naraščaju
V dobro pučenih krogih pravijo, da s tem odstranjena nevarnost vojnega med obema državama.
jo je
konflikta
šlerlingov.
sporočeno, da ostane lahko v Pragi do konca vsesokolskega zleta kot gostč eško
Hoš udadi (mij je s odtt&a davtsii šesti
pihat, tavted
BEOGRAD, 30. junija. Ob priliki zaključka šolskega leta je bila na Vidov-dan ob 11.30 v kraljevem dvorcu na Dedinju svečanost, ki so se je udeležili Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, dvorne dame, vsi učitelji ter civilna in vojaška kisa Nj. Vel. kralja. Po končanem verskem obredu je guverner Nj. Vel. kralju Petru sporočil sklep učitelj-
skega zbora o zaključku 6. razreda realne gimnazije ter mu izročil knjige, ki so bile določene za nagrade, mu čestital ter v kratkih besedah poudaril pomen te svečanosti. Zatem so Nj. Vel. kralju čestitali tudi vsi trije kr. namestniki ter ostali navzoi odličniki. Nj. Vel. kralj je dovršil 6. razred gimnazije z odličnim uspehom ter ima tudi odlično oceno iz vedenja.
Knez namestnik Pavle v Ljubljani
V zvezi z včerajšnjimi ljubljanskimi slovesnostmi sta prispela v Ljubljano knez namestnik P a v 1 e ter Nj. Vis. kneginja O 1 g a. K slovesnostim je prispel tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadi novic. Navzoči so bili tudi češkoslovaški minister dr. šramek ter ministri dr. Ko rošec, dr. Miletič, Cvrkič, dr. Kulenovič, dr. Krek in minister dvora Antič.
Podprimo nabiralno akcijo za gradnjo doma matičnega Sokola
fHaai&atske	ik	johot&ke	M
Včeraf so slovesno o tvorili Poštarski dom na Petkovem sedlu
Svečano je bilo odkritje novega okrevališča poštnih uradnikov včeraj ob 11. uri na Pohorju na Petkovem sedlu, kjer stoji ponosna stavba novega Poštarskega doma, ki priča o idealni prizadevnosti poštnih uslužbencev, da nudijo razvedrila potrebnim stanovskim tovarišem, prijetno, udobno ter zdravo okrevališče. Krasen je razgled preko Dravskega polja in Ptujskega polja ter vrhov Boča, Donačke gore in Haloz tja do Sljemena. Nova postojanka ni samo velikega pomena za naše poštne uradnike, ampak tudi za razvoj in razmah našega pohorskega Seme-ringa, ki je sedaj bogatejši za novo, lepo planinsko postojanko.
Točno ob 11. uri so prispeli na Petkovo sedlo poslednji gostje. Mašo na prostem je bral hočki dekan Sagaj in je med mašo svirala poštarska godba. S primernim, daljšim nagovorom je dekan Sagaj blagoslovil novo stavbo. Nato je zaslužni predsednik mariborskega pododbora inšpektor Matko Kumer pozdravil vse navzoče odličnike ter zbrano množico ljudstva, zlasti pa zastopnika poštne direkcije v Ljubljani dr. Kurbusa, zastopnika mesta Maribora in zadruge Pohorski dom ravnat. Rodoška, zastopnika Poštnega doma v Ljubljani g. U r-b a n č i č a, zastop. SPD inž. Šlajmer-j a, narodnega poslanca dr. Jančiča, Putnikovega ravnatelja L o o s a, preds. Združenja uradnikov ptt stroke Grbi-č a, predsednika dravske sekcije S t u r-m a, predsed. vardarske sekcije D j o r-d j e v i č a, predsednika savske sekcije G u 1 a n a, beograjske sekcije Jakovljeviča, celjske sekcije Gams a, upravnika pošte Maribor II. K1 e m e n-č i č a, pošte Maribor I. O r t n e r j a, šefa mariborske tehnične sekcije Z m a z e k a, zastopnika Društva pogodbenih poštarjev Kerta ter zastopnika zvaničnikov in služiteljev Ž u 1 a j a. V svojih nadalnjih izvajanjih je g. Kumer omenjal inž. arh. D r o f e n i k a, ki je projektiral in nadziral stavbna dela in ki je z vnemo skušal spraviti načrte v sklad s pičlimi denarnimi sredstvi, ki so bili na razpolago, kar se mu je tudi posrečilo. Zahvalil se je stavbeniku Zivicu mlajšemu za izvršena zidarska in tesarska dela, inštalaterju Rasteigerju iz Ptuja za instalacijo vodovodne naprave, elektrotehniku Siniču iz Maribora, ki je izvršil napeljavo elektri-ker ter dalnjevoda, mizarskemu mojstru Dogši iz Maribora, ki je prevzel nedokončana mizarska dela po prvotnem podjetju in jih deloma dovršil, tvrdki Sajko in Lazar iz Maribora za opravljena slikarska in pleskarska dela, mojstru Polancu iz Sv. Lenarta za pečarska dela, g. Ferencu za kleparska dela, g. Dežmanu pa za steklarska dela. Zahvalil se je nato vsem delavcem, ki so delali pri stavbi, zlasti tesarjem, ki so lansko leto pogostokrat v snegu in dežju vzfrajali pri delu ter s tem omogočili, da je bila stavba že 18. decembra pod streho. V nadaljnjih izvajanjih se je zahvalil številnim mariborskim tovarnarjem, ki so šli glede vsega na roko, potem po vsem sodelavcem, ki so pridno pomagali, pa tudi tovarišicam, ki so pridno zbirale sredstva, in žrtvo-
slovenske Obce sokolske. Ta vest je zbudila med jugoslov. naraščajem nepopisno veselje.
vale pičlo odmerjeni prosti čas ter s šivanjem pomagale pri pripravah najpotrebnejše opreme. Gonilna sila pri tem delu je bila ljubezen do naših gora, pa tudi zavest, da služimo S tem dobri ter koristni stvari in da. Vsak po svojih močeh doprinese majhen delež v splošno korist. Ob koncu je še izrazil iskreno željo, da se bodo vsi poštni uradniki ter uradnice, ki bodo v tem domu iskali okrepčila ter ozdravila, vračal: na svoje domove in v službo duševno in telesno okrepljeni.
Zatem je spregovoril predsednik Združenja uradnikov ptt stroke g. Grgič, ki je med drugim omenjal, da so vsi kraji v naši Jugoslaviji lepi, da pa je Slovenija najlepši cvet v našem kraju. Naglašal, da so si poštarji postavili že tri okrevališča, in sicer morsko v Kaštel Lukšiču, gorsko na Pohorju, kopališčno pa v Vrnjački ba-
nji, ki pa še ni dozidano. Besede prizna nja in pohvale sta spregovorila predsed. vardarske sekcije D j o r d j e v i č, savske sekcije G ul a n in drugi, za kar se je vsem prisrčno zahvalila gdč. Vatovec
Oficielnemu otvoritvenem delu včerajšnjih slovesnost: je sledila prijetna, živahno razgibana zabava, pri kateri je svirala poštarska godba in je tudi Poštni rog pripomogel k veselemu razpoloženju. Le prehitro so minevale prijetne urice do odhoda.
Poštnim uradnikom izrekamo ob lepi, koristni pridobitvi iskrene čestitke, združene z željo, da bi imeli čim več prostega časa in dovolj dopusta, da bi lahko šli iskat razvedrila na Pohorje, kjer imajo sedaj svoj udobni, prijetni okrevališčni dom.
K Sv. Urbanu na kresovanje!
Prijazni hribček sv. Urbana privablja leto za letom na predvečer sv. Cirila in Metoda številne častilce slovanskih blagovestnikov, da sc v veselem razpoloženju in v bratski slogi zbirajo okoli visoko plapojočega ognja in dajajo duška svoji ljubezni do krasne slovenske zemlje ter naše velike svobodne Jugoslavije. Kresovanje pri Sv. Urbanu je postalo tradicionalno. Že v onih žalostnih časih, ko je naš rod ječal pod tujim jarmom, ko je avstrijska soldateska zatirala našo slovensko govorico in preganjala vsakogar, ki se je upal kazati, da je sin slovenske matere, sc naši rodoljubi zažigali kres pri Sv. Urbanu v trdnem prepričanju, da bo zasijala zarja sovbode. Niso se varali! Izpolnile so se njihove nade. — Pred dvajsetimi leti so širom naše do-
Najnovejše platnene čipke
v vseh barvah pri
JOSIPU SKAJU. Maribor
movine oznanili kresovi, da je konec našega suženjstva, da smo postali gospodarji na svoji zemlji. Takrat pred dvajsetimi leti je tudi pri Sv. Urbanu zaplapolal mogočen kres v pozdrav naši svobodi, v proslavo našega zedinjenja v pri srčni pozdrav domovini Jugoslaviji. — Dvejsetkrat je že od tega časa zagorel kres pri Sv. Urbanu, ne več kot znak bližajoče se nevarnosti kakor v davnih časih, ne kot simbol hrepenenja po svobodi, temveč kot izraz neomajne ljubezni do domovine, do naše zemlje in našega rodu in kot resno svarilo onim, ki bi hoteli stegovati roke po naši sveti zemlji.
Letos ob 20 letnici osvobojenja in ob dvajsetletnici onega mogočnega kresa, ki nam je oznanil konec suženjstva in trpljenja, se bomo zopet zbrali okoli ognja pri Sv. Urbanu, kjer bomo obnavljali prisego zvestobe naši domovini Jugoslaviji in našemu mlademu kralju Petru II. Ako je bila v teku dvajsetih letih potrebna taka manifestacija, je tem potrebnejša danes vpričo izpremenjenega položaja okoli nas. Kres pri sv. Urbanu na predvečer slovanskih bratov, ki sta vžgala v naših pradedih ne samo luč vere, ampak tudi ogenj rodoljubja, naj govori vsem in vsakomur, da je slovenska zemlja naša, ju-goslovenska in da bo ostala jugosloven-Iska, ker jo bomo znali čuvati proti vsa-
komur. Nacionalna in kulturna društva pozovite članstvo, da se udeleži v polnem številu kresovanja pri Sv. Urbanu, ki naj bo ob enem dostojen zaključek 50 letnice moške in 40 letnice ženske podružnice CMD v Mariboru!
Skupen odhod k Sv. Urbanu bo v ponedeljek dne 4. julija ob 19. uri z zbirališča na križišču Vrbanove in Koroščeve ulice ob pričetku kamniškega drevoreda. Pevci in fanfaristi še posebno dobrodošli!
Rože Canjkove poslednja pot
Turobno in pretresljivo je bilo slovo od nenadno preminule blage gospe Rože Canjkove, soproge višjega policijskega nadzornika. Velika udeležba znancev in prijateljev ter prijateljic, ki so se v častnem številu zbrali včeraj popoldne pred mestno mrtvašnico na Pobrežju, je pričala, kako priljubljena je bila blaga pokojnica v najširših krogih našega obmejnega prebivalstva. Tiha, po srcu dobra in mirna žena, vzorna življenjska družica ter nacionalno zavedna žena se je pre selila v večnost. Njena smrt je zasekala globoko rano v ugledno rodbino Canjko-vili, okrog katere so se v dnevu luge združili vsi, ki so nepozabno pokojnico poznali in spoštovali. Pred mestno mrtvašnico se je že dolgo pred napovedano uro zbrala množica ljudi, da sprejme blago pokojnico na njeni poslednji poti. Polnoštevilno je bilo zastopano mariborsko ženstvo, ki je z blago pokojnico izgubilo vzor ženo, številno pa so bili zastopani tudi ostali njeni znanci in prijatelji. Okrog krste so se polnoštevilno zgrnili zbrani uradniki in uradnice tuk. mestnega policijskega predstojništva z bivšim komisarjem g. K o s o m na čelu.
Ko so pogrebci dvignili krsto iz rož in cvetja in ko so duhovniki izvršili pogrebne molitve, se je izpred mrtvašnice razvil dolg in turoben mrtvaški sprevod, ki je krenil na frančiškansko pokopališče, kjer je že čakal sveže izkopan grob, da sprejme zemske ostanke nepozabne pokojnice. Tiho, kakor je bilo njeno življenje, je zdrsela krsta v zemljo, ki so jo zasuli številni venci in sveže rože. S strtim možem v globoki boli združena mno žica se je po opravljenih pogrebnih obredih še dolgo pomudila pri svežem grobu, kjer je našla blaga gospa Canjkova svoje zadnje počivališče. Naj bo vzorni ženi in dobrosrčni gospe dornača zemlji-
Rome vesti
Rušilec »Ljubljana« je bil na Vidovdan slovesno splovljen v Splitu v navzočnosti kraljevega zastopnika, načelnika glavnega generalnega štaba armijskega generala Milana Nediča. Veliki in moderni rušilec »Ljubljana« je tretji, ki je bil zgrajen v domačih ladjedelnicah.
Kino Union. Danes zadnjič veseloigra »Penzion Filoda«. Od petka grandiozni velefilm »Ujetnik dvorca Zente« z Ronald Colmanom.
ca lahka. Njenemu imenu trajen in svetal
spomin
Sprejem v I. letnik državne trgovske akademije v Mariboru. Tisti, ki žele na novo vstopiti v prvi razred ali ga ponavljati, se morajo osebno zglasiti pri ravnateljstvu dne 24., 25., 26. ali 27. avg. med 8. in 12. uro. Prinesti morajo s seboj: rojstni list, izpolnjeno prijavo, ki jo dobe za 50 par pri šolskem slugi in jo morajo kolkovati z 10 din, izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu ali završnem izpitu, davčno potrdilo. Kdor je na dan vpisovanja star več kakor 17 let, toda manj .kakor 19 let, mora predložiti še rešenje banske uprave o spregledu starosti. Dne 30. avgusta bo na uradni deski razglašeno, kdo je sprejet. Sprejeti se bodo definitivno vpisali 1., 2. ali 3. septembra med 8. in 12. uro in plačali dodatni kolek za prijavo din 40, šolnino in drugo, kakor je objavljeno na uradni deski. Vpisovanje v ostale razrede bo 1., 2. in 3. septembra med 8. in 12. uro. Predložiti je treba: prijavo, ki jo dobe pri šolskem slugi za 50 par in jo morajo kolkovati za din 50, izpričevalo prejšnjega razreda, davčno potrdilo ter plačati šolnino in drugo, kakor je objavljeno na uradni deski. — V trgovsko akademijo se sprejemajo samo dijaki iz šolskega okoliša, t. j. iz nasled njih mest in srezov:	Dolnja	Lendava,
Dravograd, Gornjigrad, Ljutomer, Maribor mesto, Maribor levi breg, Maribor desni breg, Murska Sobota, Ptuj, Slbvenj-gradec in Šmarje pri Jelšah. V I. razred bo sprejetih 40 učencev (nk).
RENETA je priporočljiva pijača, ki pospešuje prebavo.
Seznam v mesecu maju 1938 pri pred-stojniŠtvu policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov: 200 dinarjev, 1 pes ptičar, 1 pes Erdelterier, 1 zlata zapestna ura znamke Irena, 1 avtomobilsko kolo, i otroška čepica, 1 vrv, 1 staro nalivno pero, 1 aktovka s knjigami, 1 moški klobuk, 1 dvigalo za avtomobile, 1 ženski pulover, 1 očala, 1 zavitek z obleko za otroka, 1 ribolovna mreža, 1 moški suknjič, 1 aktovka, 1 dešče in ena pila, ročno delo, 1 ženski dobuk, 1 jerbas z 19 krožniki, 1 pes doberman, 1 broša, 1 moška čepica, 1 etui za pisarniški pribor, 1 zlata zapestna verižica, sodni spisi, 1 papiga.
kmruL
Dvonožno lisico so aretirali šentiljski orožniki, in sicer v osebi 231etnega ključavničarskega pomočnika Karla Gerliča. Osumljen je, da je raznim posestnikom kradel kokoši ter jih nato prodajal raznim prekupčevalcem za nizko ceno. Oddali so ga v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
V hladni »Grajski kleti« od 1. julija nova salonska kapela, dnevno koncert in zabava.
Z biclklom v obcestno travezo. Ko se
ie vračal včeraj popoldne 57 letni tkalski mojster Štefan Vrentuša, stanujoč na Teznem, Stritarjeva 3 na svojem dvokolesu iz Kamnice proti Mariboru, je na znanem klancu pred Kamnico treščil v obcestno travezo, s toliko silo. da je obležal ves v krvi in z razbito glavo. Reševalci so ga nezavestnega prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo^pomoč.
Rokovnjača Melhiioria Pintariia so uieli na Ptuiski gori
Dramatična aretacija M. Pintariča — Pobeg I. Kodra
Po spopadu z orožniki sta se razbojnika umaknila v Apače na Dravskem polju, kjer so ju videli nekateri kmeti. Včeraj proti večeru pa sta se pojavila v Pod-ložah pri Ptujski gori dva moška, ki sta vprašala fante, ki sta jih srečala, kateri je najbogatejši človek v tem kraju. Fantje, misleč, da sta moška kaka agenta, so dejali, da je najbogatejši posestnik in trgovec župan Ptujske gore g. Rodošek, ki je pravkar na svojem vinotoču v Podložah. Moška sta se podala nato v bližnji Rodoškov vinotoč, kjer sta se na mah združila s fanti ter naročila in plačala več litrov vina. Medtem so se fantje že precej opijanili ter se pričeli med seboj šaliti. Večji od obeh moških se je pričel bahati s svojo močjo ter je svojo moč tudi demonstriral s tem, da je dvigal razne moške v zrak, z zobmi prijel fante za pas in jih dvigal v zrak. Medtem pa se je bližala osma ura. Ko sta moška zahtevala še vino, jima je to Rodove1; odklonil, češ, da je že policijska
ura in da ne sme več točiti. Eden od moških se je radi tega tako razburil, da je potegnil iz žepa 500 dinarski bankovec ter ga vrgel gostilničarju pod noge, češ, da ima zadosti denarja, če misli, da ne more plačati. Kljub temu pa Rodošek ni hotel dati nobenega vina več. To pa je moška tako razburilo, da je večji potegnil iz žepa dva samokresa ter Rodošku zagrozil, da ga bo ubil, če ne da vina. Rodošek se je ustrašil, ker mu je bilo takoj jasno, s kom ima opraviti, šel je v klet ter prinesel vino, nato pa se je skrivaj umaknil ter hitel na orožniško postajo na Ptujski gori, kjer je povedal, kaj se je na njegovem vinotoču zgodilo. Na orožniški postaji pa je našel le dežurnega orožnika, ker so ostali bili v službi pri zasledovanju za razbojnikoma. Rodošek pa je radi tega hitel k finančni kontroli, kjer je alarmiral financarje, nato pa je še obvestil dva gasilca. Vsi so se podali na Rodoškov vinotoč, kjer so fantje pili v družbi neznanih moških:
Pintariča m Kodra. Orožnik, finančni preglednik in dva gasilca in Rodošek so se tiho in neopaženo približali Pintariču, ki je bil najglasnejši ter so vsi na znamenje padli nanj ter ga potlačili k tlom. Razvila sc je ljuta borba in so ga štirje moški komaj obvladali ter ga zvezali. Koder pa je menda pravočasno opazil bližajočega se orožnika ter zbežal. Finančni preglednik, ki je bil oborožen, mu je sledil. Pred vinotočem pa je pričel Koder streljati na finančnega preglednika, ki je takisto uporabil orožje. Radi teme in dreves pa finančni organ ni mogel točno meriti in tako se je Kodru posrečilo, da je izginil v gozdu. Pintariča so vsega krvavega in raztrganega spravili na orožniško postajo. O zadevi je bilo takoj obveščeno poveljstvo mariborske orožniške čete in se je davi podal na Ptujsko goro poveljnik kapetan g. Mavrič, ki je takoj odredil vse potrebno, da pobeglega Kodra čim prej izsledijo.
Bitka med orožniki ter polskavskima razbojnikoma pri Ptuju
„Ne bojimo se nikogar" — Razbojnika plačujeta za pijačo — Črepinkove ziate verižice
V razčiščevanju polskavskih razbojni-štev se je dognalo, da je sodeloval kot sopajdaš prvega glavnega osumljenca Melhiorja Pintariča 28 letni Josip Koder iz Rač pri Mariboru. Oba sta se po izvršenih razbojništvih umaknila v Skoke na Dravskem polju, kjer sta se zglasila pri Kodrovem bratu, kjer sta zahtevala hrane. Ko pa sta čula, da sc bliža orožniška patrola, sta jo odkurila v smeri proti Ptuju. Orožniki so Kodrovega brata aretirali. Orožniki so namreč tudi v ptujskem srezu osredotočili svojo pozornost, za kar je dala povod izpovedba Jakoba Juharta, ki sicer pri polskavskih razbojništvih ni prizadet, da dobavlja Melhiorju Pintariču municijo neki obrtnik v ptujski okolici. Obema razbojnikoma je res zmanjkala municija in sta se radi tega umaknila proti Ptuju.
Včeraj zjutraj ob 2.11 se je razvila v Hajdošah oziroma v Skorbi v ptujskem srezu pravcata bitka med orožniško pa-trolo in obema razbojnikoma, ki sta na klice »stoj« odgovorila s streljanjem. Orožniki so zatem tudi pričeli streljati in je bilo oddanih skupno okoli 20 strelov. V temni noči sta pobegnila v smeri proti Goreči vasi.
Zasledovani Josip Koder je 174 cm visok, vitke postave, ima podolgovato lice, je kostanjevih, nazaj počesanih las, ima velik nos ter je bil nazadnje oblečen v temnorjavo obleko. Ni pa izključeno, da si je medtem nabavil drugo obleko. Koder je prišel šele pred nekaj meseci iz zaporov mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodilo pred dvema letoma na 2 leti robije, ker je svojčas zapeljal neko 171etno posestniško hčerko iz Jesen ce, ki so jo starši poslali v samostan v Gradec, pa jo je Koder pregovoril, da je pobrala doma vse perilo, denar in dragocenosti ter z njo pobegnil v Mengeš, kjer sta bila oba izsledena in aretirana. Dogodek, o katerem smo svojčas izčrpno poročali, je zbujal takrat veliko senzacijo. Dekle bi se moralo takrat peljati iz Rač v Gradec, v' Mariboru pa jo je čakal Koder, s katerim je nato pobegnila. Koder je bil radi tega, kakor že omenjeno, obsojen na t leti robije, odsedoval pa je le 13 mesecev ter je bil nato pogojno odpuščen. Odtlej sc je klatil po Drav. polju in po Mariboru ter se preživljal na razne načine, dokler se ni združil s Pintaričem.
Glede pobeglega kaznjenca Franca Crepinka, ki je tudi bil osumljen, da je sodeloval pri polskavskih razbojništvih, Pa je preiskava dognala, da se je v ponedeljek zglasil pri Mariji Žigartovi, delavčevi hčerki na Hočkem Pohorju, ter ji izročil pozlačeno ovratno verižico z okraskom matere božje ter zlat ženski poro-
Žigartova je o zadevi takoj obvestila orožnike, ki jim je izročila verižico in prstan. Ker se pa ne ve, odkod izvirajo omenjeni predmeti, pozivajo orožniki pri zadetega oškodovanca ali oškodovanko, naj se zglasi pri mariborski orožniki četi ali naj to prijavi najbližji orožniški postaji. Črepinko je ob srečanju z Žigarto-vo imel na sebi sivo obleko in siv površnik, črne čevlje, rjav klobuk z belim peresom. Bil je gladko obrit, s seboj pa je imel črno aktovko.
Iz Ptuja nam poročajo: Poizvedovanja so dognala, da sta zločinca Pintarič in Koder v Hajdošah obiskala nekega Z., s katerim sta bila svojčas v mariborski kaznilnici, kjer je Z. presedoval daljšo kazen radi uboja, ker je ubil v Hajdošali posestnika Kureša. Kakor pravijo nekatere priče, sta oba razbojnika imela pri sebi vsak po tri vojaške pištole in mnogo municije ter sta ljudem kazala tudi precej denarja. Roparja sta bila zelo radodarna in sta plačala okoli 20 litrov vi-
na. Pod vplivom alkohola so sc razburili duhovi in je nastal prepir. Z. je dobil strah in zahteval, naj se oba odstranita iz hiše, češ da pridejo orožniki, ker je šel po nje njegov brat. Pintarič pa je dejal: »Ne bojimo se nobenega, niti orožnikov, ker imamo dovolj orožja, da se lahko branimo!« Naposled pa sta vendarle odšla. Na cesti se je prepir nadaljeval in sta se Pintarič in Koder dejansko spopadla. Med ruvanjem je Pintarič izgubil pištolo »Stexer«, ki jo je pobral posestnik Žumer ter pobegnil. Razbojnika sta iskala posestnika Žumerja po vsej vasi ter s samokresi v rokah šla od hiše do hiše. Svetila sta z električnimi svetilkami v posamezna okna in zahtevala, naj jima vrnejo pištolo. Posestnik Žumer pa se je spretno skril in sta naposled zločinca odšla iz vasi. Medtem obveščeni orož niki pa so pri Koštomajcvi gostilni zasedli cesti, kjer se je vršil tudi spopad med roparji.
Tombola Sokola Pobrežje 3. julija t. L
kalo vode. Gasilci so izčrpali dva studenca, potem pa so se morali omejiti le na lokaliziranje. Posrečilo se je, da so rešili živino in nekaj pohištva, dočim je vse ostalo postalo žrtev požara. Požar je naj-brže nastal radi' slabega dimnika. — Obe poslopji sta bili pokriti s slamo.
Grob pri grobu. V Mlinski ulici 7 je preminila zasebnica Marija Golob, stara 79 let. V Novi vasi, na Livadi 1, pa je umrl v 49. letu svoje dobe upravno pisarniški uradnik Jože Smrekar. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Iz matične glasbene šole. Radi odhoda dosedanjega ravnatelja prof. M. Kozine iz Maribora je bil imenovan za začasnega vodjo matične šole g. Bajde.
Bolgari zopet na starih mestih. Borba za prostor bolgarskim prodajalcem se je končala z zmago Bolgarov. Njihovo vlogo je mestno poglavarstvo rešilo v pozitivnem smislu, tako da lahko svoje blago zopet prodajajo na starem mestu. Te zmage Bolgarov so posebno vesele mariborske gospodinje.
RENETA je brezalkoholni jabolčni sok.
Razgiban dirindaj je bil včeraj na Mariborskem otoku, ki je v letošnji serzoni beležil rekorden obisk. Razočarani so bili le nekateri kolesarji brez tablic, ki jih je presenetila orožniška patrola ter zahtevala pojasnila, zakaj nimajo tablic.
Dograjen je hangar na tezenskem letališču. V soboto so ga po izvršeni kolov-daciji prevzeli funkcionarji mariborskih »Naših kril«.
Iz sodne službe. Vpokojen jc Emil Šink višji pisarniški oficial 7. skupine pri sres-kem načelstvu v Ormožu.
Iz učiteljske službe. Sreski šolski nadzornik Peter Močnik iz Prevalj je imeno van za šolskega nadzornika za Maribor levi breg. Napredovaia je v 5. položajno skupino Slava Pahorjeva, učiteljica na šoli za defektne otroke v Mariboru. V isto skupino je napredoval sreski šolski nadzornik v Murski Soboti Aleksander Nerina. V 6. položajno skupino so napredovali: Albina Lovrenčič v Kuzmi, Jožica Korpar pri Sv. Lenartu pri Ptuju, Zora Mlekuž v Št. Vidu pri Ptuju. Franc Sancin v Ptuju, Amalija Kavčič v Sulincih in Marjeta Cepič v Kamnici. V 7. položajno skupino: Šenveter Avgust v Račah pri Mariboru, Josip Kristl pri Sv. Barbari, Mauko Marija v Humu pri Ptuju, Jos. Križman v Križevcih pri Ljutomeru in St. Prinčič v Genterovcih.
Ne pozabi naročnine!
Nocoj od pol 9.—10. ure pri ugodnem vremenu promenadni koncert v mestnem parku. Igra vojaška godba.
Staro-katoliška birma v Mariboru. Gospod gen. vikar — posvečen škof. Vladimir Kos iz Zagreba bo v nedeljo 3. VII. podelil prvim birmancem sv. birmo; začetek službe božje ob 9. uri. Narodne noše dobrodošle! Verniki se vabijo po možnosti k sprejemu v cerkvi. (Vel. dvorana Narodnega doma) v soboto ob 'A6. uri popoldan.
Sokolska četa Radvanje poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba preminulega brata Josipa Smrekarja. Pogreb je v petek 1. julija ob 4. uri popoldne na Pobrežju.
Veliko splošno železničarsko veselico, ki bo dne 3. julija t. 1. s pričetkom ob 15. uri na igrišču SK Železničarja, priredi ž. pevsko društvo »Krilato kolo« ob sodelovanju Glasbenega društva žel. del. in uslužbencev ter društva vlakospremni-kov in premik, osebja. Vstop prost. Ker je čisti dobiček namenjen v kulturne svr-he, prosimo obilne udeležbe.
Izredna prilika za poset Zagreba. »Jadranska izložba« z modernim avtokarom v nedeljo, dne 3. julija. Vožnja le Din 100. Prijave se sprejemajo do sobote opoldne pri Putniku Maribor.
Na ekononisko-komercialni visoki šoli v Zagrebu je diplomiral te dni g. Horaček Fedor iz Maribora.
Gori! Na Pohorju, občina Pivola, ji ogenj vpepelil stanovanjsko in gospodar
sko poslopje posestnika Franca Visočniku prstan. Ob tej priliki je Črepinko de-tka, ki trpi radi požara okoli 30.000 din tel. da ji omenjene predmete izroči v , škode. Na kraj požara so prispeli hočki spomin na prejšnje poznanstvo, ter pri- gasilci z gasilskim avtom, vendar je bilo stavil, da ga nikoli več ne bo videla, (gašenje zelo otežkočeno, ker je zmanj-
Prijeti Jakob Juhart
Alojz Babič
Ivan Črepinko
Melhijor Pintarič
Osumljenci polskavskih In drugih razbojništev v mariborski okolici, katerim se pridružuie ša 28 letni Josip Koder iz Rač.
Prazna učiteljska mesta
Prosvetni minister Magaraševič je razpisal naknadni natečaj za prazna učiteljska mesta v vseli banovinah. Prazna mesta so nastala radi tega, ker so bili premeščeni na osnovi prejšnjega natečaja učitelji iz prejšnjih na nova mesta. Za na ta način izpraznjena mesta morajo učitelji vložiti prošnje do najdalje 20. julija letos. V našem obmejnem predelu so prazna naslednja mesta:
Srez Lendava: Srednja Bistrica, Bogojna 1 meš., Crenšovci 1 meš., Do-kležovje 1 meš., Gančani 1 ž., Govirice l ž„ Hotize 1 meš., Kapca 1 meš., Lipa 1 ž. in 1 meš., Peteršovci 1 ž., Velika Poljana 2 ž., Trnje 1 meš. Turnišče 3 meš., Zamostje 1 ž. — Gornjegrajski srez: Gorica 1 ž., Ljubno 1 meš., Rečica I meš. — Konjiški srez: Crešnji-ce 1 meš., Sv. Florjan 1 ž., Kebelj 1 ž., Resnik 1 meš., Skomarje 1 meš., Stra-njicc 1 ž., Vitanje 1 meš., Žiče 1 ž. — Laški srez: Jurklošter 1 meš., Sv. Lenart 1 meš., Sv. Rupert 1 meš. — Ljutomerski srez: Apače 2 meš., Cven 1 meš.. Sv. Jurij ob Ščavnici 1 ž., Kaplja 2 ž., Slatina-Radenci 1 ž.. Gornja Radgona 1 meš.. Stara cesta 1 m. in 1 ž.. Stagovci 1 ž., Šaiarsko 1 ž., Ščavnica
1 ž.
Srez Al ari bor — levi breg: Sv. Ana 2 ž. in 2 meš., Sv. Anton 2 meš., Sv. Barbara v Slov. gor. 2 ž., Sv. Benedikt
2 ž., Sv. Duh na Ostrem vrhu 2 ž., Gradišče 1 ž.. Sv. Jakob v Slov. gor. 1 ž., Jarenina 1 meš.. Sv. Jurij ob Pesnici 1 /., Sv. Jurij v Slov. gor. 2 ž.. Sv. Križ 1
Lokavec 1 ž., Marija Snežna 1 ž., Sv. Rupert v Slov. gor. 1 ž., Sladki vrh 2 meš. Srez Maribor — desni b.: Črešnjevec 1 ž., Sv. Martin 2 mož., Planica 1 meš. Srez Murska Sobota: Andrijanci 1 meš.. Bakovci 1 ž., Bodonci 1 ž., Budimci 1 ž., Cankova 1 meš., Domanjšovci 2 ž., Gederovci 1 meš., G. Lendava 1 ž., Gerdinci 2 ž., Gančevci 1 ž.. Križevci 1 ž., Kruplivnik 1 ž., Kuzma 1 ž., Markovci 2 ž., Martijanci 1 moško in 6 ž., Pertoča 1 ž., Sebeborci 1 moško, Serdica 3 ž. Sv. Jurij 1 ž., Tišina 2 meš., Trdkova 1 ž., Vidonci 1 ž. Srez Dravograd: Sv. Daniel 1 ž., Kaplja 1 ž., Lokavec 1 ž., Marenberg 3 meš., Muta 1 meš., Pernice 1 meš., Podpeca 1 ž., Sv. Primož 1 ž., Remšnik 1 ž. in 1 meš., Ribnica 1 moško in 1 ž. Srez Ptuj: Sv. Bolfenk 1 ž. in 1 meš., Sv. Lovrenc v sl. gor. 1 meš., Runec 1 moško in ž., Sv. Tomaž pri Ormožu 2 meš., Sv. Andraž v Halozah 1 ž. in I m., Sv. Barbara v Halozah 1 meš., Sv. Duh v Halozah 1 moško in 1 ž., Sv. Lovrenc na Drav. polju 1 meš., Majšperk 1 ž. in 1 meš., Naraplje 1 meš., Nova cerkev 1 ž. in 1 meš., Ptujska gora I ž. in I meš., Sv. Vid 1 ž., Zavrč 2 ž. Srez Slovenjgradec: Sv. Andraž 1 moško in 2 ž., Bele vode 1 ž., št. Janž 2 ž., Razbor 1 meš., Sele 1 moško, Zavodnje 1 ž.
V kraljestvu kralja Matjaža
Podružnica SPD »Peca« priredi običajno proslavo slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 10. julija 1938. v kapeli Sv. Cirila in Metoda na Peci. Na predvečer v soboto kresovanje, v nedeljo ob 9. uri v kapeli služba božja in nagovor. Z vso požrtvovalnostjo in z velikim trudom je podružncia na obmejni Peci zgradila lepo kapelo, ki je po-
svečena slovanskima apostoloma, ki vabita vse zavedne Slovane, da se vsaj enkrat v letu zbero okrog njiju in počaste njih spomin s čim večjim posetom. Podružnica apelira na vsa društva nacionalne misli, kakor tudi na vsakega posameznika, da se te proslave udeleži, posebno pa pričakuje udeležbe od strani cirilmetodovih podružnic. Smatramo, da je posebno velik obisk baš sedaj najpotrebnejši, da dokažemo v tem momentu novo nastalega obmejnega položaja, da je Peca gora Kralja Matjaža, na kateri so se in se bodo zbirali še daljni rodovi vseslovanskega življa, da utrdimo obmejni menik, našo Samozavest.
vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 12—16 din za kg.
Žensko junaštvo.
»Ženska prenaša bolečine bolj junaško kot moški.« — »Kako to veste? Ali ste morda zobozdravnik?« — »Ne, pač pa trgovec s čevlji.«
Razno
Uuu&ua fkifaiuip
Dve zmagi SK Ljubljane na našem podeželju. V sredo je gostovala kombinirana enajstorica SK Ljubljane v Ptuju, kjer je zmagala nad SK Dravo s 6:0, včeraj pa je porazila SK Mnro v Murski Soboti s 6:3 (2:3).
Za neoficielno teniško svetovno prvenstvo se bosta borila Budge in Austin, ki sta se v WimbIedonskem teniškem tur nirju plasirala ko tfinalista. Budge je porazi! našega Punčeca s 6:2, 6:1 in 6:4, Austin pa Nemca Henkla s 6:2, 6:4, 6:0.
$osfi6dacske Mezke
Izgledi žetve. Končano je letošnje zborovanje delegacij borz kraljevine Jugoslavije, kateremu so prisostvovali predstavniki beograjske, zagrebške, ljubljanske, skopljanske, somborske in novosadske borze. Sejam borznih zastopnikov je preds. K. Mirosavljevič, podpreds. novosadske borze in mestni župan. Zanimivo je poročilo glavnega tajnika novoasdske borze dr. Br. Petroviča o izgledih letošnje žetve. Po podatkih kmetijskega ministrstva je posejana z ozimino površina 2,113.600 hektarjev (3 milijone 672.814 katastrskih juter), za 48.348 hektarjev ali 70.144 katastrskih juter manj kot lani.
Zmanjšanje ni splošno, ker so površine v donavski banovini večje za 16.772 ha. Del posejane površine so uničile razne elementarne nesreče, tako da bo požete površine kvečjem 3,489.250 juter ali 2 milijona 7.914 ha. Izgledi za novo žetev so prav dobri. Povprečno je preračunan pridelek pšenice za vso državo, da bo znašal 6 in pol do 7 meterskih centov in pol na eno katastrsko jutro. V tem primeru bi znašal pridelek od 22 milijonov 680.125 do 24.424.750 metrskih centov. Za našo potrebo je potrebno 16 in pol milijona m centov, za jesensko setev okoli 4 milijone met. centov (torej skupno okoli 21 mil.) Tako bi od pridelka žetve ostalo še okoli dva in pol do 3 in pol milijona metrskih centov. .
Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 28. t. m. so prignali 10 konjev, 7 bikov, 70 vlov, 308 krav in 16 telet, skupno 411 glav goveje živine. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli 4.50— 5.40 za kg žive teže, poldebeli voli 3.50— 4.50, plemenski voli 4.50—6, biki za klanje 3.50—4.75, klavne krave debele 4.10 5.25, plemenske krave 3.50—4.50, krave za klobasarje 2.50—3.50, molzne krave 4—5.25, breje krave 4—5, mlada živina 4.50—6, teleta 5—6.50. Prodanih je bilo 204 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, volovsko meso II.
AUTOMOB1L1ST1 MOTOCIKLISTI - POZOR!
Beucin, olje angleške Dun-lop pneumatike! V vsakem času postrežba pri bencinski črpalki. Tattenbachova ul. 14-Se priporoča Justin Gustinčič.	3381
RENETA
je čisto in prirodno nadomestilo svežega sadia. 3274
1000 DIN IN VEČ
zaslužite mesečno doma. Potrebno 2500 din. »Anos«, Maribor, Orožnova 6.	3748
AFR3K ŽIMO. VOLNO
kapok. vato kupite najceneje pri tvrdki »Obnova« F. No-vak. Jurčičeva 6.	.3954
Predno odpotujete ne pozabite kupiti KOVČEKE. NAHRBTNIKE kopalne torbice itd. pri Ivanu Kravosu. Aleksandrova 13. _____________3975
SLADKORNO BOLNI!
Brez škode za zdravje lahko uživate diabetično moko oziroma kruh pekarne Rakuša, Koroška c. 24. Moka vsebuje po certifikatu higijenskega zavoda samo 18% škroba. 3541
MOŠKO KOLO,
dobro, za Din 300.— naprodaj. Seme, frizer, Studenci 3993
PRODAM izredno lahko dirkalno kolo
»Brenabor« (7 kg), staro dva meseca za Din 2000.—. Ogledati, Studenci, Jurčičeva ul. 17.	4005
3 VELIKI OLEANDRI
na prodaj. Mlinska ulica 22. 4008
Sobo odda
SVARILO!
Svarim vsakogar moji tašči, gospej Ivani Damiš, dajati denar ali denarne vrednosti za moj račun, ali pa prevzeti proti meni ali moji ženi even-tuelne tožbe potom odvetnika, ker nisem pod nobenim pogojem plačnik in tudi ne prevzamem nobeno jamstvo.
Ivan Kastne r,
Sp. Radvanje 29. 4003
Prodam
PSI
na prodaij, »nemške doge«, mladi. Vprašati Meljska cesta 64.	3992
PRAZNO SOBO
s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu s. 1. julijem v najem. Trubarjeva ul. 5. Poizve se pri hišniku. 4001
Lepo opremljeno, sončno ZRAČNO SOBO
oddam. Ogled med 12. do 15. uro. Naslov v upravi. 4002
OPREMLJENO SOBO,
čisto, zračno, s prostim vhodom, oddam eni ali dvema so Iidnima osebama. Glavni trg 4/1.	4010
SONČNO, SNAŽNO SOBICO
oddam gospodu. Mlinska 36. 1. nadstr.	_	__	4009
SOBO
oddam dvema boljšima stalnima delavcema. Glavni trg 4. desno.	4013
Stanovanje
SOLIDNO GOSPODIČNO
sprejmem na ceneno stanovanje. Razlagova 22. prit ičje. 4016
Službo dob?
■ M—IIIMBU—MB
UČENCA
sprejme Šterbal, Meljska 2. 4014
PRODAJALKO
sprejmem, prednost imajo s kavcijo. Ponudbe na upravo lista pod »Prodajalka«. 4004
VAJENCA
s primerno šolsko izobrazbo sprejme veletrgovina barv in kemikalij. Ponudbe na upravo pod »Mariborčan«.	4007
BRIVSKEGA POMOČNIKA
starejšega, hitrega in dobre-da delavca, sprejme Fran Novak, Maribor.	4012
Lumbago? Protin?
uc dopustite da sc vgnezdi v vaše telo. Nima smisla trpeti, ko vas lahko popolnoma ozdravi že eno samo lečeiijp v Varaždinskih Toplicah- Nudimo Vam meščanski komfort po nizkih cenah: Sobe od din 20—. kopeli din 10.—. celotna oskrba 25— do 35—. Pro simo rezervirajte pravočasno sobo. Zahtevajte prospekte!
Varaždinske Tomiče
GOSPODINJ
lonec za vkuhavanie rim «*«*#*■<»
kompleten SaiKO Ulil m j&ZJr
PINTER & LENARD
Houadaa apazima
i
vC/?Vl>
Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno ! Zato se morate poprej namazati s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Ce pripeka sonce zelo močno, treba mazanje večkrat ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno.
CenKa
Zjutraj mu je gospodična Elis priložila v skromno culo še nekaj prigrizka.
Ni mislil, da mu bo slovo tako težko. Zdaj je spoznal, kako skrbna, pridna, dobra je bila njegova gospodinja, take duše ne najde nikoli več. Glas se mu je tresel, ko se ji je zahvalil.
Flis je potočila marsikatero solzo in prosila, naj se tudi nje spomni včasih s pismom. Ko je stopil v vežo, je obstal, kakor da je treščilo vanj. Zgodaj zjutraj je bilo in Mariniča je stala že vsa opravljena, sveža kakor roža v veži pri stopnicah. Stopil je k njej, toda govoriti ni mogel. Grlo se urn je stisnilo, le oči so govorile. In zaslišal je njen lahni glas, ki mu je tolikokrat pretresel srce.
»Še z Bogom bi mi ne rekli, gospod Špina. Imejte se dobro in se tudi nas včasih spomnite!«
Bilo mu je, kakor da se je v mračni veži zjasnilo. Na ustih se mu je pojavil smehljaj. Izpregovoril je nekaj zmedenega, iz česar se je razločilo samo: »Bodite srečni! Z Bogom!«
Nepričakovano srečanje, zadnjo radost in žalost, mu je pripravila gospodična Elis, ki je prejšnji večer Marinki vse za-uoala.
Predramil se je šele za Litomišljem. S culico v levi in s palico v desni je korakal po cesti na Visoko Mito. Na klancu je obstal pri starem topolu ob cesti. Zadnjič je gledal mesto in pokrajino, kjer je preživel svojo mladost. Bilo je jasno jutro. O, kako lepo je tu, kako prijazno! Nedošinska dolina, livade, gaj — vse ta-
ko sveže bujno, izza temnega zelenja se dvigajo mestne hiše kakor sredi vrta. Prekrasni gradič v parku, nedaleč nesrečni kolegij, spodaj rotovški stolp in nasproti starinska hiša s pomolom, in tam--------
Vse gleda zadnjič, za vedno se poslavlja od dragih krajev in obenem od mladosti in svobode.
O, leta študentovska!
Doba radosti in skrbi, doba trdega štu-diranja, bojazni in strahu pred izkušnjami, dovtipov, veselja in petja, doba in-strukcij in morečega poučevanja, svežih misli, mladostnih sil, doba stradanja in gladu, in vendar bogata rožnatih sanj, polna nad in načrtov, doba svobode, prijateljev, prvih verzov in prve ljubezni! — O, kdo bi se rad od tebe poslovil, kdo bi sc te ne spominjal v stiski in hladu
krutega življenja, polnega razdvojenosti in prevar!
XI.
Gospodična Elis je bila dobrotnica mladih zaljubljencev in zato je bila pri njej skoraj mala podružnica pošte.
Poštni sluga ji je skoraj vsak dan prinesel vsaj po eno pismo, ki ga pa navadno ni niti odprla.
Pogledala je ovitek in opazila to ali ono znamenje ter ga spravila v molitvenik. Navadno je takoj po odhodu pismonoše pritekla Marinka in željno vprašala:
»Kaj zame?«
Kar oči so se ji zasvetile, kadar ji je gospodična odgovorila:
»Tole je z Moravskega.«
(Dalje.)
Darujte za azilni sklad PTU
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.