C   C.  Postale.  —  Esce ogni   mt'coledi   *   vtnerdi — 20 aprile     1927
Posamtzna it vv ilka 25 »totlnk.
hhaja  vsako  sredo
in petek zjutraj.
Stane za celo leto   15 L.
» pol leta      8 *
» četrt let»    4 »
Za Inozemstvo  celo
leto  lir  40.
Na naročiln   brez   do»
vox} nne    naročnine    se
n« moremo ozirati.
Qdgovorni urednik:
Polde  Kemperle.
wwamiLi
Ši   31
V Gorki, v sredo 20. aprila 1927
Leto X.
Nefrankiran* pisma se
n* sprejemajo. Oglati
5« računajo po dogo*
voru in se plačajo v
naprej. — List izdmju
konsorcij »Gor. Stra*
že«. — Tisk Kaioliik*
tiskarne v Gorici. Ri*
\>a Piazzutta it. IS.
Uprava in uredniitvo:
ulica   Mameli  itev.  5.
(prej Scuole).
Teles,   int.   itev.   309
Sramotilci skofa Hlahnica.
Koledar »Goriškc Maticc« je pri*
ncsel članek v cast Simonu Gre*
¦gorčiču. Tako so gospodje edinjaši
zapisali na čelo članka. V resnici
pa so v članku na grd in lažnjiv na*
čin sramotili škofa Mahniča.
Kdo je bil škof Mahnič? Bil jc
mož, iz rcvnc kraškc hiše rojen, a
silen mislcc, značaj svetal ko jeklo,
neustrašen bojevnik za krščanske
ideje mcd Slovenci. On je prvi
dvignil zastavo katoliških načel v
slovenskem javnem življenju. Mah*
nič je s tem položil temelje mo*
derni Sloveniji, započcl je orjaško
organizacijo, ki je visoko dvignila
ves slovenski narod. To priznavajo
danes celo ljuti svobodomisleci, kot
n. pr. vseučiliščni profesor Prija*
telj v svojih spisih. Svoje velikan*
sko 40*letno delo za napredek na*
roda je Mahnič potrdil in zapečatil
s srčno krvjo. LJmrl je, ker so ga
pregnali, ko je branil slovanski je*
zik v cerkvi. S tihim spoštovanjem
se je ves narod, prijatelji in nas?
protniki, sklonil ob njegovem gro*
bu.
Tega moža si je drznila »Goriš*
ka Matica« nesramno napasti. Čuj*
nio, kaj piše! V Koledarju vprašu*
je, zakaj je Mahnič začel poudar*
jati katoliška načela v javnem živ*
ljenju. Takole pravi »Matica«:
»Nemčija je oc/ nekdaj sililu do
Adrijc. En pogoj zu zmagoviti po:
hod do Jadranskcga morja je bita
germanizacija narodov med Nem?
čijo in Adrijo. Med temi navodi so
bili tudi Slovenci. Avstrija je v svo;
ji zaslepljenosti skušala sezidati
nemški most do Adrije z germani:
zacijo Slovencev. Da bi se bila ta
namera zvršila čimprej, je bilo ire:
ba zanesti med Slovence prepir in
razpor ter preprečiti po vsaki ceni
uvedbo slovenskega bogoslužja na
Slovenskem . . . To dvojno nalogo je
poverila avstrijska vlada doktorju
Jukobu Missiji, ki je bil dne 14. jw
nija leta 1884. imenovan Ijubljam
skim škofom. Zvest oproda Ijub;
Ijanskega škofa jc bil dr. Anton
Mahnič, profesor bogoslovja v Go-
rici.«
Škof Missia in Anton Muhnič sta
torej započela oznanjevat: katoliška
načela, — ker sta hotela pohijčiti,
ponemčiti slovcnski narod! Mahnič,
ki je umrl vsled prcganjanja, ker je
branil slovanstvo — on je bil agent
ncmške vlade. Tako pravi »Mati-
ca«. Ali se vam meša, gospodje?
AH so se vam od sovraštva proti
katolicizmu skisali možgani? Kdo
pa je ta dična glavica, v kateri se
je ta  debela  laž  skuhala?
Pa še drugo golido gnoja je
^Matica« zlila na škofa Mahniea.
Cujte, kaj pravi:
»Da bi oslabil narodni cut in na;
vdušenje za narodnost, je Mahnh
čev »Rimski katolik« irdil, da na:
rodnost izvira iz greha.«
To je laž. To je grda laž! Ali
boste laž popravili? AH boste dali
zadošeenje spominu moža, ki je
ljubil svoj narod bolj ko vsi edin?
jaši skupaj?
»Matica« rise Mahniča kot izda^
javca Judeža, ki je prejel za svoje
zločinsko delo lepo plačilo. Poslu*
šajte, kaj pravi dična »Maticä«:
»S pomočjo Mahničevo in z iz:
datno vladno podporo je Missia v
kratkem zatrl zahteve po sloven:
skem bogoslužju   ter   izpolnil   fudi
drugo    nalogo,    ki jo je sprejel od
avstrijske vlade.
Za dclom je prišlo plačilo: Missia
je bil imenovan leta 1898. goriškim
knezom in nadškofom in je dosegel
19. junija istega leta kardinalsko
cast. Tudi Missijev pomnßac Mah:
nič je prejel za svoje deio plačilo:
leta 1897. je bil imenovan Zkofow
na Krku.«
Missia in Mahnič sta dobro opra;
vila svoj izdajavski poscl. Zato ju
je dunajski civor poplačal: oba sta
postala škofa. Tako trdi nesramni
pisec. Kdo pa je ta tie, ki tako grdo
laze?
Velikanska se dviga postava ve=
likega voditelja in zastavonoše An^
ton Maahniča na obzorju sloven*
skega naroda. V njegovi roki vi=
lira zastava naših vodnikov, zasta*
S va Slomškova, slovenska zastava z
ulatim križem. Pritklikavi, od terns
nega sovraštva zagrenjeni pisci
»Matice« pač tega zastavonoše ne
i bodo premaknili. Toda na »Goris?
' ki Matici« bo ostal za vsc case sra*
moten madež: da si je drznila bla*
titi in sramotiti z lažmi spomin mo*
ža, cigar ime je slovenskemu na^
rodu sveto.
Kaj se godi po svetu?
Velikonočni prazniki so prinesli
Jugoslaviji veliko politično spre*
membo. Na veliko soboto ob 7. uri
in pol zvečer je predsednik vlade
Nikola Uzunovič predal kralju A*
leksandru pismo, v katerem mu je
sporočil, da zapušča vlado in kralj
Aleksander je odstop takoj sprejel
ter imenoval radikala Veljo Vuki-
čeviča za njegovega naslcdnika.
Vclja Vukičevič je po kratkih po*
gajanjih z Dcmokratsko zajednico
sestavil novo vlado, ki ima misled*
njc člane: Predsednik in minister
notranjih zadev Vclja Vukičevič,
minister za zunanje stvari Davido-
vičev demokrat dr. Voja Marinko*
vie, minister vojne general Hadžic,
minister pravde radikal dr. Milan
Srškič, minister sum in rud demo?
krat in bcogradski župan dr. Kosta
Kumanudi, minister trgovine in in*
dustri.je bosanski musliman dr.
Mchmcd Spaho, dosedanji minister
zunanjih zadev dr. Ninko Peric je
postal minister brez ports el ja, mini*
ster financ radikal dr. Boadjm Mar-
kovič, minister javnih del deino*
krat dr. Ilija Šumenkovic, minister
železnic general Svetislav Milosav?
ljevič, minister za socialno politiko
demokrat dr. Aleksander Mijovie,
minister za agrarno reformo radi-
kal dr. Vlada Andrič ter minister
noljcdelstva radikal Svetozar Stan*
kovič.
Vlado sta torej sestavili dve naj-
močnejši skupini v parlamentu: ra*
dikali in Demokratska zajednica, v
kateri so Davidovičevi demokrati
ter muslimani iz Bosne.
Kje so Slovenci?
Ko človek preeita to listo minis*
trov, mu pade takoj v oči, da v
njej ni niti enega Slovenca. Sloven*
ska ljudska stranka, dosedanja za*
veznica radikalov, ni v novi vladni
večini. Z druge strani je pa ostalo
nie manj ko pet ministrskih mest
nezasedenih in ta ministrstva je tre*
ba komu izročiti, ki ga ni še v via*
di. Novi ministrski predsednik Ve*
lja Vukičevič je izjavil časnikarjem, j
da Slovencev samo radi tega ni še '
v vladi, ker njihovega voditelja drja
Antona Korošca ni v Beogradu. Dr.
Korošec sc je odpeljal namreč za |
velikonočne počitnicc na Francosko
in se je nahajal ob izbruhu krize
na otoku Malti. Poljcdelski minis*
ter dr. Franc Kulovcc ga je brzo*
javn<^ obvestil o poteku dogodkov
in dobil tudi žc odgovor, da je dr.
Korošec na poti v domovino. V par
dneh bo voditelj Slovenske ljudske
stranke v Beogradu in nato se bo
kmalu  znalo,  ali  pojdejo tudi  Slo*
venci v vlado. Kakor poročajo beo*
gradski listi, sta za Slovence pri*
pravljeni dve ministrski mesti.
Odhajajoči   slovenski ministri.
Do velikc noči so bili v vladi tri*
je Slovenci: minister za kmetijstvo
dr. Franc Kulovec, minister za soc.
politiko dr. Andrej Gosar in minis*
ter javnih del inž. Dušan Srnec. Ne
vemo, ali se kdo izmed teh treh po*
litikov vrne v vlado, povemo pa
lahko, da je slovensko zastopstvo v
trch mesecih vladnega sodelovanja
doseglo za Slovenijo naravnost ne*
pričakovane uspehe. Na vseh po*
liih javnega življenja se je čutila v
slovenskih zcmljah velika spre*
memba. Slovencem se je posrečilo
znižati davke kmetom in obrtni*
kom, v Sloveniji so se zacele po*
pravljati ceste in zidati nove, side*
njeno je bilo, da se izgradijo v Slo*
veniji tri nove /cleznice do morskc
obale, izdan je bil kraljevski od*
lok, s katcrim je prešlo vse premo*
ženje bivših deželnih zborov iz rok
države v last kranjskc in štajerske
oblastne skupščine in nove deželne
skupščine so dobile pravico, da
sprcmenijo in popravijo stare de*
želne zakone, ki dobijo veljavo dr?
žavnih postav. S tern so si Slovenci
priborili v 3 mesecih staro deželno
avtonomijo nazaj in položen je ta*
ko temelj za gospodarski in social*
ni napredek   slovenskega   ljudstva.
Na Hrvatskem so vpili nasprot*
niki Slovenske ljudske stranke, da
so Slovenci postali benjamini Beo*
grada in da si polnijo žaklje na ško*
do Hrvatom, priznati so morali pa
vsi, da so Slovenci dokazali v vladi
veliko energijo in izredno sposob*
nost v obrambi slovenskih koristi.
Tudi ko bi dr. Korošec ne hotel iti
v novo vlado, je že to, kar so Slo*
venci v treh mesecih naredili, brez
dvoma   trajne  vrednosti     za    Slo*
veni.io.
Novi možje.
Najzanimivejše osebe, ki so sto*
pile v novo vlado, so predsednik
Velja Vukičevič, zunanji minister
Voja Marinkovič in dosedanji mis
nister za zunanje zadeve dr. Ninko
Perič. Velja Vukieevie je splošno
priljubljen in uživa ugled, ker je
trezen in pameten mož, ki se ne da
zanašati nikdar od strasti. Znan je
kot prijatclj Slovencev in je imel
vselej dobre zveze s Slovensko ljud*
sko stranko. Najmočnejša in naj*
bolj talentirana osebnost v novem
kabinetu je pa brez dvoma minister
za zunanje zadeve dr. Voja Marin*
kovič. To je najsposobnejši mož,
katerega  je mogla Jugoslavija    po*
staviti v tem trenutku na tako me*
sto. Tudi »Corriere della Sera«
priznava, da je Voja Marinkovic
»eden najbolj pripravljenih politi*
kov«, kar jih ima Jugoslavija v tem
času »tcžkih odgovornosti«. Voja
Marinkovic je prijatclj Rusov in
hoee zbližanje med Jugoslavijo in
Bolgarijo. Poleg njega bo v vladi dr.
Ninko Peric, ki nima nobenega do*
ločenega ministrstva, in o katerem
pravijo, da je zaupnik kralja A*
leksandra. Njegova naloga bo baje
ta, da pomaga Vukičeviču in Ma*
rinkoviču. Ena najtežjih stvari, s
katero se ima baviti nova vlada, je
zunanja politika. Kako važno je to
] prašanje, se vidi že iz tega, da je
imel Voja Marinkovie brž po ime?
novanju sestanek z obema bivšima
zunanjima ministroma drjem Nin*
čičem in drjem Peričem. Posebne
važnosti je razmerje do Italije. Iz*
jave, ki jih bo dal Marinkovic,
pricakujejo napeto toliko v Rimu
kolikor v ostali Evropi. Kakor
znano je namreč rimska vlada
odklonila, da bi se v pogajanjih
med Italijo in Jugoslavijo razprav?
ljala tudi tiranska pogodba. Ta po*
godba — pravijo v Rimu — se prav
nič ne tiče Jugoslavije, ampak sa*
mo Italije in Albanijc. Jugoslovani
so pa drugega mnenja. Oni trdijo,
da mcji Albanija na srbske zemlje
in da se tičc zato tiranska pogodba
najbolj živih interesov Jugoslavije.
Jasno je, da se ti dve stališei prav
nič ne skladata, ampak pobijata.
Kako naj se reši spor? V Beogradu
pravijo, naj se predloži stvar v pre*
so jo Zvczi narodov, Rim pate re*
šitve ne mara. Le to zadostuje, da
se vidi, kako tcžka naloga čaka
Marinkoviča.
Radič hvali novo vlado.
Ozir na zunanjo politiko je naj*
brž tudi povcljcval, da se je vladna
kriza tako hitro, skoro bliskoma re*
šila. Dolga in šumna pogajanja bi
bila napravila slab vtis na zunanji
svet. Evropa bi si bila lahko mislila,
da je Jugoslavija šibka in v sebi
razcepljcna. Ker je pa žc bilo po*
trebno okrepiti in razširiti vlado,
se je moralo to zgoditi takoj in brez
cincanja. Zato je nastop nove via*
de vse presenetil. Radič je kljub te*
mu novo vlado takoj pohvalil, iz
Cesar vsi sklepajo, da hoče Radie
stopiti v vlado in da računa torej
na par še praznih ministrstev. V
Zagrebu se nahaja voditelj srbske
Kmetskc stranke in bivši diplomat
Joca Jovanovič in ta je v svojem
govoru poudaril, da bi morali sto*
piti v vlado Velje Vukičeviča toli*
ko Slovenci kolikor Hrvati z Radi*
čem. Tako zahteva zunanji položaj
države. Ako bi se to res zgodilo,
bi bila ta najmočnejša vlada, kar
jih je imela doscdaj Jugoslavija.
Dvomimo pa, da bi se mogel tak na*
črt sedaj izpeljati. Jasno pa je vse*
kakor, da se bo v par dneh vlada
izpopolnila, zakaj nemogoče je, da
bi vlada ostala brez zastopnikov
Hrvatov in Slovencev. Eni ali drugi
bodo sedeli gotovo pri mizi vlade
Velje Vukičeviea, o čemer bo
»Straža« pri prvi priliki poročala.
Okno v^ svet.
Ženske dobivajo moč
Angleška vlada je predložila par*
lamentu zakon, po katerem bodo
imele ženske popolnoma enake po*
Stran 2.
»GORISKA STRA2A«
litičnc pravice kakor moški. Že z
21. lctom starosti bodo volilc kakor
moški poslance v parlament. Do se*
daj so ženske imele volivno pravico
po 30. letu. Z novim zakonom bo
na Angleškem 5 milijonov nqvih
vo)ilk in ženske bodo v večini. Ako
hi sc vse ženske združile proti
moskim, bi lahko izvolile v parla*
mcnt same ženske in vsi ministri
bi bili žcnskega spola. Te nevar*
nosti pa ni, ker ženske potegnejo
po navadi prav rade z moškimi.
Dolgi spor poravnan.
Za časa konferencc v Lausanni v
Švici jc bil umorjen sovjetski odpo*
slancc Vorovski. Vslcd tega dogod*
ka so se pretrgale vse vezi med Ru*
sijo in Svico. Tc dni jc pa švicarska
vlada izjavila, da atentat obžaluje
in da bo zločince kaznovala. Listi
pripominjajo, da je svicarska vlada
storila ta korak na migljai velesil,
ki žclc, dabi tudi Rusija prišla na
mednarodno gospodarsko zboro*
vanje.
Fašizem bo služil za vzor.
Ogrski min. preds. grof Bcthlcn,
ki se je vrnil domov, se je izjavil
napram easnikarjem, da bo ogrska
vlada proučevala fašistovske zako*
ne in uvedla zlasti one socialnega
značaja, v kolikor se ji bodo zdeli
primerni, tudi v domači državi.
Gros Bethlen gre v Belgrad.
Kakor poročajo ogrski listi,    bo ]
obiskstl mažarski  ministrski   pred* i
sednik grof Bethlen, ki se je ravno*
kar vrnil iz Italije v Budimpešto, v
mesecu    mäju t. 1.    jugoslovansko
prestolico. Potovanje je v prvi vrsti
namenjeno dogovorom glede    pre*
voza mažarskega blaga preko jugo-
slovanskega ozemlja na Reko. Skle*
' niti se ima    tudi    prijateljska    po*
I godba.
DNEVNE VE5TI
Naročnikom in čitateljem!
Ker je prihodnji četrtek 21. t. m.
državni praznik in bo vsled tega
delo v tiskarni počivalo, bomo pri*
hodnjo »Stražo« razposlali še le v
soboto 23. t. m .
Praznovanje vstajenja
v našem mestu je bilo običajno in
ni pokazalo nikakih novih, vspod*
bujajočih lepot. Nasprotno! Ugoto*
viti moramo na žalost, da sc naše*
ga meščanstva oprijemlje vedno
bolj neka malomarna površnost, ki
priea o naraščujoči dušcvni plitvo*
sti. Zlasti vstajenje na Travniku je
bilo nekam prazno in brez one sve*
čanosti, ki mora biti tesno združe?
na s tern našim največjim prazni*
kom. Prav mučno nas je dirnilo,
ko smo videli, kako prckrasnim in
slovesnim cerkvenim obrcdom ob*
lastva niso pokazala skoro nikake*
ga zanimanja, kako ni bilo nikjer
nobenega zastopnika neštetih mest*
nih uradov. Ce jc bilo zadrzanjc
radovednega občinstva potcm po
veeini zanikrno in če ni nihče mi*
slil na okrašenjc his, se nc smemo
euditi.
Osebna vest.
Iz Dornberga nam poroeajo: Na
velikonočni pondeljek se je raznes*
La po naši vasi vest, da nas zapusti
naš Solski voditclj g. Jakob Rojic in
odide v Skofjoloko. Proti njemu jc
prosvetni minister uvedel svoj čas
odpustno postopanje; tedaj so sc
zavzeli zanj vsi domačini in tudi
obe. načelnik in zdravnik, oba Ita*
lijana. G. voditelju je bilo obljub-
lieno, da ne bo odpuščen, ampak
premešecn v stare pokrajine. Sedaj
nas zapušča. Želimo mu na novem
mestu več sreče in miru kot ga je
imel pri nas!
Neodvisnost sodnikov.
Dr. Kamilo Morocutti, vodjä
nemske manjšine v Jugoslaviji, je
napisal elanck, kjer je trdil, da je
pri zadnjih volitvah nemški kandi*
dat dr. Krafft bil napaden in pre*
tepen s pomočjo državnih oblastni*
kov. Kadi tega je bil tožen, češ, da
jc žalil ugled vladc. Pri razpravi je
dr. Morocutti dokazal resnico in
sodniki se niso prav nič ozirali na
vlado, ampak so kot neodvisni
možje oprostili Morocuttija. Ta
pravienost sodnije je naredila na
nemško manjšino v Jugoslaviji iz*
vrstcn vtis.
Za italijanske manjšine.
ltalija je premajhna, da bi mogiavse
svoje Ijudstvo preživijati. Zato se mora
na tisoče Italijanov leto za letom izse-
Ijcvati. Glavni tok italijanskih izse7
ljenccv gre v Francijo. Francija sc redi
in prenavlja s krvjo italijanskih izse-
ljencev. V velikem obmorskem mestu
Marsejti je 120.000 Italijanov. Toda že
drugi rod priseljcncev se navadno po-
francozi. Tako izgublja ltalija svojo
kri, Francozi pa se krepijo na njen ra-
čun. Francozi pa so sklenili zakon, ki
sili priseljence, da postanejo francoski
državljani. Proti teinu nasilju je zdaj
vstala italijanska fašistovska javnosf.
Italijanski narod mora poskrbeti za
svoje sinove v tujih državah. Poskrbeti
mora, da se odprejo za Italijane sole
v materinskem jeziku. Tako je prav !
Kar je za Petra pravično in dobro, je
tudi za Pavla prav !
Rojstvo Rima.
Jutri praznuje ltalija spominski
dan Rima. Obcnem je tudi »praznik
dela«. V Gorico bodo prišli vsi čla?
ni sindakatov. Slovesno bo blago*
slovljena zastava sindakalnih udru^
ženj, nato bo sprevod po mestu. U?
deleženci z dežele imajo vozne
(via j save.
Vreme.
Danes v tb-rek, ko pise-mo te vr*
stice, imamo krasen spomladanski
dan. Kar težko de človeku, ee mo?
ra ostati v ozkem mestnem zidovju
in ne more ven v jasnino in solnce.
Zlasti onim, ki so odnesli iz veli*
konočnih praznikov nekoliko po-
bite glave, je soleno vabilo narav?
nost pokora. Veeraj na velikonočni
pondeljek je bilo sicer šc nekoliko
vetrno, toda ze vedro in prijetno.
Velika nedclja in sobota sta bili
kljub solncu hladni in zimski. Ne*
prijazen piš jc dvigal oblake pra*
hu in docela motil veselo vcliko«
noeno razpoloženje. Kakšni so bili
prvi dnevi velikega tedna, raje
moleimo, ker noeemo vzbujati
bridkih spominov na vihre, sneg in
točo. Zaključimo raje z upanjem,
da nam bo danih še mnogo dni ka^
kor.šen je bil danasnji. Sicer pa nas
april lahko še prav pošteno po^
tegne .. .
Jugoslovanski zrakoplov nad Idrijo.
Nekateri listi so poročali, da so
obmcjnc straze videle na veliko*
noeni pondeljek jugoslovanski zra-
koplov, ki je priplul nad Idrijo in
Yipavo in se potem zopet vrnil čez
jugoslovansko me jo.
Minister Fedele
se je na velikonoeni pondeljek tež?
ko ranil. Peljal se je v avtomobilu.
Zgodila se je pa nesreča, katere žr*
tev jo postal gospod minister Fede?
le. Rahjčhec je že izven srhrtne'ne*
varnosti.
Zanibonijev proces.
Obravnava proti Zaniboniju in
tovarišem se nagiba h koncu. Dr?
žuvni pravdnik je že imel v torek
svoj govor. Zahteval ic po 30 let je*
če za Zanibonija in generala Ca*
pello. Drugi obtoženci bodo prejeli
manj.
Nova iznajdba.
Naš goriški urarski mojster g. Mar-
tin Šuligoj, Via Barriera 38 je izdelal
tiro, ki teče brez navijanja samo na
podlagi zračnega pritiska. O zanimivi
iznajdbi, s katero se je bavil g. Šu-
ligoj nad 40 let, bomo še poročali.
»Zadruga   po   vojni poškodovanih
cerkva goriške nadškofije«
bo imela v Gorici v knezonadško*
fijskem dvorcu dnc 28. aprila 1927
ob   10.   uri  občni  zbor  s  sledečim
dnevnim rcdom:
1. Poročilo načclstva. — 2. Čita*
nje zapisnikov zadnjega obenega
zbora in scj. — 3. Stališče zadruge
napram »Zvezi delavskih in pro*
duktivnih zadrug«. — 4. Stališče
zadruge proti lastnim dolžnikom.
— 5. Likvidacija zadruge in imeno*
vanje likvidatorja. — 6. Slučajno*
sti. — V slučaju nesklepčnosti se
bo vršil nov občni zbor pol ure
kasneje z istim sporedom, ne ozira*
je se na število udeležencev.
Občni zbor
ženskcga delavskega društva ,Skal*
nice' bo v nedeljo dne 24. t. m. ob
4. popoldne v društvcnih prostorih,
Yia Mameli št. 5. K öbilni udcležbi
vabi                       predsedništvo.
Zlato na cesti.
Te dni so posipali v Vodmanu v
južni Češki cesto. Materijal so do-
bili iz bližnjega kamnoloma. Ko so
razbijali kamen je, so na$li tanke
plo.ščice kovine. Delavci so mislili
sprva, da so ploščice brez vredno*
sti ter so jih metali proč. Pozneje se
je ugotovilo, da gre za zlatq. Zlato
jc ležalo takorekoč na cesti. Vest
o najdbi zlata je povzročila med
prebivalstvom pravcato vročico .
Borba zoper nenravnost.
Guverner države New York je
odobril zakon, ki pooblašča poli*
cijska oblastva, da zapro gledališča
ter aretirajo ravnatelje in igralce,
če se prcdstavljajo nenravne igre
ali če je predstava sama nenravna.
Tudi pri nas bi bilo treba obraeati
nekoliko več pažnje na opolzke
predstave v gledališčih in kinema*
tografih ter na ncvarnost, ki preti
Tiravnosti pri ncstetih plesih.
BOUSE MANJ, PA TO DOBRO,
tako rece vsaka skrbna gospodinja
in kupi tečnc hrane, ki družini tek*
ne in jo rcdi. Taka hrana so »Pe*
katete«. Zancsljivo pravc v '4 kg
zavojih.
flomsc bnnrüPt
Uuiiiuu istJiiuyi I
priredi   pevski   zbor   iz Dornberga
s sodelovanjem  pevskih  zborov iz
Batuj, Črnič, Saksida,
Vogerskega in Zalošč
« nedeljo dne ZV. t. m.
v'dvorani dornberške »Ljudske po;
sojilnice«  ob.  4.  uri pop.
Dobrodošli!                Na svidenje!
Maurice Leblanc:
Skrivnostno oko.
(Doživljaji Arsena Lupina.)
»Prokleto,« zavpije Lupin in spu-
sti slušalo.
Resničnost se mu prikažc kot
strašna podoba. Že spočctka in eel
čas odnašanja sc je posrccilo Leo*
nardu, ki je bil slabo zvezan, da je
z zobmi snel slušalo in klical tele*
fonsko postajo v Enghieni na po*
moč.
To so bile prav tiste besede, ki
so osupile Lupina, ko je prvi coin
odveslal: »Pomoč! . .. Morilci ... U*
morili me bodo!...«
In to jc bil zdaj odgovor s tele*
t'onske postajc.
Policija jc že bila na potu.
»Policija, rcsi se, kdor se more!«
zävpije Lupin in plane skozi jcdil*
nico. Gilbert ga zadrži:
»In Vaucheray?«
»Ne morcm mu pomagati.«
Toda Vaucheray, ki se je zbudil
iz omedlcvicc, milo prosi: »Mojster,
ne pustite me tu!«
Lupin se je kljub ncvarnosti obo*
tavljal in je clvignil ranjenca z Gil*
bertovo pomočjo.
V tern hipu se zunaj začuje ropot.
»Prcpozno,« reče.
Komaj izreče, že uderejo vrata
na zadnji strani. Brž steee k vratom
na tcraso, toda ljudje so že obkolili
hišo. Morda bi sc njemu in Gilber*
tu posreeilo dospeti do brcga, toda
v tern slučaju bi se morala vkreati
v coin pod sovražnim ognjem.
Zapre vrata in zapahne.
»Obkoljeni smo — zgubljeni,«
tarna Gilbert.
»Molči,« zavrne Lupin.
»Pa so nas videli, mojster. Čujte
zopet toleejo po vratih.«
»Molči! ... Nobcne besede ... Ne
gani se!«
On sam ostanc hladnokrven s
popolnoma mirnim obrazom in
preudarja sitni položaj, prav ko da
bi imel obilico časa.
Cez trideset ali stirideset sekund,
med tcm ko so zunaj razbijali po
vratih in trgali ključavnice, poteg*
ne tovarisa:
»Za menoj!«
Vrne se v salon in na tiho odpre
okno. Ljudje zunaj so prihajali in
odhajali; bežati ni bilo mogočc. Te*
daj začne na vse grlo vpiti:
»Sem, scm ... na pomoč . .. Dr*
žim ga!«
Potcgnc samokres in vstreli dva*
krat v zrak. Potcm sc vrne k Vau*
cherayu in se oškropi po obrazu in
rokah s krvjo, ki jc tekla iz rane. Po«
tcm se obrne k Gilbertu, ga surovo
zagrabi za rame in ga podcre na tla.
»Kaj hočete z mano? Kaj vain je
palo na urn?«
»Zaupaj mi,« odvrne odločno Lu*
pin. »Iz ječe vaju žc spravim, a jaz
moram biti zato prost...«
Ljudje spodaj so postali še bolj
zbcganj in so se zdrcnjali pod ok*
nom.
»Tukaj . .. Držim ga ... Na po*
moč!« Potem rečc spet tiho:
»Prcmisli nataneno .. . Imaš kaj
povedati, kar bi mi koristilo?«
Gilbert se je pa prebesno otre*
sal, da bi doumel Lupinov načrt.
Vaucheray, ki je bil bolj brihten in
ki sc vsled svoje ranc tudi ni mo*
gel ganiti, je zavpil:
»Tepcc, bodi miren ... Samo da
se mojster reši iz zagate ... to je
glavno.«
Nenadoma se domisji Lupin na
predmet, ki ga je Gilbert vtaknil v
svoj žep, ko ga je vzel Vaucherayu.
Hoče mu ga iztrgati.
»Nc, nikoli,« zaškrtne Gilbert, ki
sc mu je posrccilo se osvoboditi.
Lupin ga še enkrat vrže na tla. V
tcin    trcnutku sta že splezala    na
okno dva moža. Tedaj da Gilbert
tisto rec Lupinu in mu pošepnc:
»Tu je ... pozneje vam pojas*
mm ... Bodite gotovi, da ...
Ni bilo več časa, da bi izgovoril.
Dva policista in vojaStvo, ki je
skozi okna, vrata in od povsod vdr*
lo v sobo, so prišli Lupinu na po*
moc.
Gilbert je bil brž dobro zvezan.
Lupin sc dvigne.
»To mu ne bo škodilo,« reče,
»lump mi jc dal dosti opraviti; one*
ga le sem ranil.«
Hlastno ga vpraša policijski ko*
misar:
»Stc slugo videli? Je umorjen?«
»Ne vem,« zavrne Lupin.
»Ne vestc?«
'>Se razumc da ne; na poroeilo o
vlomu sem z vami vred pritekel
sein iz Enghiena. Stekel sem desno
okoli hišc, mod tern ko ste vi pri*
hajali mimo levega ogla. Eno okno
jc bilo odprto: V trenutku scm bil
zgonvi, ravno ko sta sc hotcla zlo*
cine« izmuzniti. Na tcga sem stre*
Ijal,« in kažc na Vaucheraya, »to*
variša sem zgrabil.«
Kako naj bi obstojal tu kak sum?
Bil jc okrvavljcn, izroeil je policiji
morilcc; deset oscb je bilo priča
njegove besne borbe.        (Dalje.)
»GORBKA STRA2A«
Stran 3.
Etos manjšine.
(Iz zadnje številkc »Socialne mi*
sli« povzamerno ta globoko zamiš?
Ijeni spis znanega nemškega manj*
šinskega politika v Jugoslaviji drja.
Camila Morocuttija.)
Bisfvo prave nravnosti in globo*
ke osamelosti je, da izvira vsa nrav:
nost iz hrepenenja po dobrem in
pravičnem in živa osamelost se
plaši mrtve druzbe sitih in bogatih.
Dobro in pravično, etos je vedno
v manjšini in sploh ne more biti
večina. Neizpremenljiv zakon je,
da tvorijo nravnost, pravičnost in
dobrote v vseh oblikah in delih
človeškega življejija manjšino in
neizpremenljivo je, da vodi ta
manjšina iivega človečanstva nuj*
no k osamelosii,
Večinay to je množje, to je pov>
prečje, to je splošnost. Zadnja po*
sledica drugačnosti, neenakosti z
množino, zadnja posledica ustvar:
jajoče manjšine je žrtev, — kriz.
In tn žrtev vre iz duš opožirajos
čega hrepenenja po pravičnosti, po
Ijubeči enakosti, po povišanju člo;
veka, po bližini Boga; je žgoča žejo,
neutešljiva lakota po pravici, luči
in ljubezni.
Ne sitost mnogih, temveč žrtvu;
joče hrepenenje malostevilnih, osa;
melih, to je globoki zmisel zive'ga
krščanstva.
Ko so nekoč vprašali Björnsona,
kje je vendar vir veličasfne moči
in razgaljcne globine ruskega človes
čanstva, ruskega pesništva, je baje
odgovoril: »V suženjstvu ruskega
tjudstva!«
Ječe so rodišča svobode, tema je
mati svetlobe in odrešujoča Ijube;
zen žubori le iz žrtev, le s križa!
' Tu božanska zveličanska moČ v
človeku je iista čudovita, gonilna
sila, ki vodi naše življenje nav*
zgor . . .
Srečen človek, ki sc ni nasičen,
ki se še ni zudušil v mehkobi var*
negii uzivanja, srečen, ki' se' ne žib'*
Ije v širokem in banalnem prtwu
mnogih, srečen, ki še ni /.aslepljen
od mod in sijaja bogatih in zmagos
vitih. — kajti kljub vsej filistrski
treznosli, kljub vsej sivi vsakdanjo;
sti, kljub dvomljivi važničavosti
poJitike — dragoceno in veliko v
nasem življenju je le to, kar je ro;
jenega iz duše, iz duha, i/. Boga in
drugače tudi biti ne more.
Kajti to je, kar nas šele vodi k
svetlemu človečanstvu: žeja po pra?
vici in svetlobi. hrepenenje po
ßogu!
Ne navezunost na časovno in ire?
nut no, ne pogreznjenost v sivi vsak*
dan in njcgove stiske, temveč na*
vezanost, resnična re?Ugio na V«&
nega ,na Bogn, ta moč duhovnega
razsvetljenja je, ki nas označuje za
živega človeka.
To znamenje se pa ne svetti in
blešči kot kraljeve krone in častniš?
ke čelade, temveč je neznatno in
boleče kot trnjeva krona, — to zna?
menje ni bahavo in okrašeno z zla;
torn kot maršalska palica, ni bliska-
joče kot meč ali sulica rimskega
vojaka, temveč težko kot leseni
križ.
Vedno in vedno je le duh, bogos
rojeni duh, ki umira na Golgati,
vedno jih je le malo so le prezirani,
ki stoje v bližini križa in vedno
so le mogočneži, zmagovalci, blester
čo oborozeno množje, ki postavlja
križ in tirja irtev.                            j
Prav razumljeno krščanstvo nam j
razodcva etos malostevilnih, etos i
osumljenih, etos manjšine.               j
Naj nam svetlobn tegu rnzodetjn j
razsveili temo   naše    vsakdanjosti, j
da ne homo preveč iavali v temi • . . j
_      _..„.        ..._„. ~._____--...........——--¦__   i
ŽMjenjE Štefono Hadiča. '
Moja druga pot  v Rusijo. — Ljus ]
bezen mi je rešila življenje.         j
Dne    19.    maja    1889    sem    bil i
odpeljan pod močnim    orožniškim
spremstvom iz Belovara preko C.az*
me in Ivanič grada v svojo domačo
občino in tarn oddan okrajnemu
predstojni'ku, ki me je takoj pro?
glasil za svobodnega. Drugi dan sta
se na moje veliko začudenje pripe*
ljalc iz Zagreba v kočiji dve odlični
ciami, oblečeni v črno. Predstavile
sta se mi ko hčerica in žcna drja
Rakoczaya, takratnega prcdsednika
sodncga dvora v Zagrcbu, ki nas je
tako ostro obsodil radii sežiga ma*
žarske zastave. Gospe sta mi pove»
dale, da sta čule da nameravam
potovati v Rusijo in sta mi vročile
300 goldinarjev za pot. Od poseb-
nega odbora M se je bil usta.novil v
pomoč obsojenim dijakom, sem do* •
bil še 100 goldinarjcv in v začctku
junija sem bil že v Moskvi. Pr^ .
votno sem hotel piVti v Moskvo do
30. maja 1896, ko se je tarn
vršilo kronanje carja Nikolaja II..
da bi si nabavil za nekatere za^rcb-
s'ke gospe raznih spominskfh darov,
ki1 so se nalašč za to svecano priliko
imeli razdeliti: med udeležence kro
nanja. Medpotoma sem pa krenil na
vzhodno Moravsko, da se na ncki
železniški postaji mjimogrede snipi
dem s svojo sedanjo ženo, ki je ta?
'krat učiteljevata v neki moravski
gorski vasi. Zgolj temu slučaju se
moram zahvaliti. da sem zakasnil
kronanje pri katerem je bilo kas
kor znano, v silni oncer zmečkaniih
in pohojenih nad 10.000 Ijudi. Lah*
ko reeem, da mi je moja ljubezen ;
rešila zi'vljenje.
V  Moskvi sem stanoval pri polj*
skem rodoljubu Chrzanowskemu iz
Vi'lrie; pouecval sem njegovega sina
v ruskem jezfku; iz katerega je pa*
del v šesti gimnazi;K ker je bil na^
pačnfega mnenjai  da se ka'kor pravi j
Poljak ne sme naueiti rušeine. Pri j
pouku mi' je   eital   ruske   narodnc ^
»byline« (junaške pesmi), a jaz sem
ga preprieal, da niti ruski jezik, niti
jirnaške pesmj: niso krive zatirainja ¦
in  preganjanja   Polj;akov   v  Rusiji
in da ravno pol j ski patriotizem za*
hteva od njega, da čiimbolj proučV.
ruski jczi'k in rusko zgodovino.
V  Mos'kvi sem bival 5 mesccev in
doeakal, da je prl.spel tja takratni
ruski prosvetni    minister   Bogolje?
pov, katerega sem oscfono zaprosil
za dovolj'enje, da se smem vpisati
na moskovsko vseueiFšče. Bogolje*
pov je prvi hip ostro izjavil, dn ne
spadam  na  vseučilišče,  temveč    v
Sibirijo,   toda   ko   sem mu raztol«
maeil svoje mišljenje in položaj, je
takoj odredil, da se sprejmem ka^
kor svoboden slušatclj s pravico, da
polo/im  državne izpl'te.  Ker je  pa
bila državna uprava zeJ'o nepriklad*
na. bi bil rabil par let. da dovršim
pravne studl'je v Rusiji. Zato in ker
nisem imel tudi denarja sem sc od^ j
loeil zapustiti Rusijo.                       \
Na politični šoli v Parizu.         j
Iz zagrebs'ke viRo'kc sole sem hü
izključcn že od leta 1893. izza afere j
v Sisaku, kjer sem nastopil    proti J
zdravici na grofa Khuena.    Iz vse* j
učilišča v Pragi sem bil tudi iz'kljuf
een v jeseni 1894., ker sem se sprl
z nekim policijskim komisarjem, ki
je razpustil neko cH-jaslco zborova*
nje, ker se je govorniku preveč —
pioskalo.  Obenem  sem  bil  izgnan
iz vsch pokrajin, ki so bile zastopa*
ne v državncm  zboru  na  Dunaju.
Zato sem se v januarju    1895   vpi?
sal celo na vscučilišče v Budapestu
in sem se tudi toliko naučil mažar*
skega jezika, da sem lahko poseča!
predavanja. Prišlo pa je potcm do •'
sežfga mažarske zastave in sem bil
radi tega izključcn tudi iz te visoke
sole. Na sreeo sem doznal v Mos*
kvii. da cbstoji v Parizu svobodna !
visoka    sola za politične    znanosti, i
osnovana  1.   1871.  Oskrbel  sem   si
njen    program in takoj uvidel,   da ]
je to zavod na katerem lahko do* j
konČam svoje visokošolske študije. j
Odšcl sem zato iz Rusijc v Prago, !
kjer sem v tcicu svojega sestteden*
skega iajnega bivanja s pi'clo druž?
bo Hrvatov uredil vse potrebno, da i
je v zaeetku 1897. začel izhajati v
Pragi mesečnik »Hrvatska Misao«.
Ta list sem skoro docela sam zala*
gal s prispevki in sem v njem pr?
vi'krat točno obrazložil svoje poli«
tične in socialne misli. V Pariz sem
dospel koncem januarja leta 1897.,
toda na politiično visoko solo sc ni?
sem mogel vpisati do jesem": reee?
nega leta, ker znaša šolnina za 1
semester (pol leta) 180 frankov,    a
jaz sem prišel v Par''z samo s 57
fran'ki. V Parizu so me podpirali
moji šolskii tcvariši v Pragi in Za?
grebu. Poeitnice 1897. sem prebil
v Svici, v Lozani", kjer so tudi o po^
Čitnicah številni brezplačn/'. tečajji
za francoski jezik in francosko knji*
ževnost. Tako sem lahko proueeval
političrie prilike v Šv|'ci in se isto?
dobno izpopolnjeval v francoskem
jeziku.
GOSPODARSTVO.
Živinska sol in poklajno apno
nujno potrebna.
Lanska krma je vsled deževnega
vremena in pogostih poplav mnogo
manj vredna nego krma iz bolj su*
hih let. Manjka ji predvsem fosfo*
rovokislega apna in drugih rudnin?
skill soli, ker jih je dež izpral pri
sušenju. To obeutijo živinorejci
posebno sedaj v poznih zimskih
mesecih in v rani spomladi, ko ni?
majo več korenstva, da bi ga po?
kladaii. Posledica take krme je na?
vadno kostolomnica pri živini, ki
se v teh mesecih prav pogosto po?
Da se temu pomanjkanju odpo*
more, pokladamo s krmo tudi ži*
vinsko sol in poklajno apno. Ži*
vinska sol je potrebna zaradi pre*
bave in tečnosti krme. Sol namreč
pospešuje tek in prebavo ter delo?
ma zvišuje tudi mlečnost. Posebno
slabo krmo napravi sol bolj užitno,
tcčno in okusno. Poklajno apno mi*
di pa živini fosforovokislo apno, ki
je glavna sestavina kosti. Posebno
mlada, breja in mlcčna živina mora
v krmi dobivati dovolj apna, da
more pravilno razvijati svoje o-
kostje.
Povprečno raeunamo na glavo in
dan: pri mlečnih kravah po 3 do
5 dkg poklajnega apna in 2—3 dkg
soli;
pri pujskih in jagnetih xh—1 dkg
poklajnega apna in V2 dkg soli;
pri telctih in žrebetih 1—IV2 dkg
poklajnega apna in V* dkg soli;
pri konjih 3—4dkg poklajrlega
apna in 1—IV2 dkg soli;
pri kokoših 1—2 dkg poklajnega
anna in 1—2 grama soli.
Dodavanje tch snovi krmi je le*
tos nujno potrebno!
Živinski trg v Sežani.   ^
Na trgu v Sežani je bilo dne 12. t.
m. na prodaj 150§ glav živine in sicer:
796 krav in volov/83 telet, 260 konj
in 456 prašičev.         Cene govedi  od
300 - 400 L. stot. žive teže, teleta po
600 L. stot. mrtve teže, konji po lepoti,
prašiCki 5 - 8 tedenski od 90 - 200 lir
glava. Živina, pregledana od 2 živino-
zdravnjkov, je bila zdrava.
V Jul. Krajini so sejmi v Sežani na
daleč okoli dobro znani in največji.
Prodaja se tudi vsakovrstno nianu-
fakturno in drugo blago n. pr. Čevlji
iz Mirna, železnina itd. Prihodnji tržni
dan bo 22. aprila t. 1., a 3. maja ob-
novljeni sejm sv. Križa.
Trzne cene
dne  19. aprila  1927.
Cesnik kg L 0.80—1; šparglji L
6.50 -7; brokoli L 0.80-1; čebula
L 1.20—1.40; fižol navaden L 2.20
do 2.40; fižol koks L 2.80—3.20; so?
lata L 2—3; krompir L 0.80—1; grah
L 1.80--2; pcteršilj L 0.80—1; kisla
repa L 0.80—1; radič zelen L 0.80
do 3; špinača L 1.40—1,60. poma?
ranee kos L 0.20—0.50; suhe figc
L 3.60-4; limoni kos L 0.15—0.20:
jabolka kg L 3—6; orehi L 5.50—6;
maslo L 17—19: iiresno maslo L 21
do 23; mleko liter L 1.10—1.30; tr?
i can med L 10: jajca kos L 0.5(M).55.
pri    prasičih   in
poklajnega apna
soli;
in
ovcah 1—2 dkg
1/2—l'/j   dkg
9)1)11 III;  UlJIScmU ililfllfAU'
Kaj je novega na deželi?
t       rA
Tolmin.
Velikonočne praznike smo prav lepo
praznovali. Ljudstvo se je udeležilo
cerkvenih slovesnosti v izredno veli-
kem številu, zlasti ob vstajcnju je bila
udeležba ogromna. Trg je bil bogato
razsvetljen, lepo so odsvitala razsvet-
ljena okna iz bližnjih vasi tolminske
okolice. Petje so občudovali tudi tujci,
ki jih je pot slučajno privedla v Tol-
min. Cerkev je dobila tudi nov, lepo
izdelan božji grob. — V tujino se od-
pravlja kakih 20 domačih Ijudi, po
večini v Argentinijo. Bog blagoslavljaj
vsa njihova pota! Tolminskitrg postaja
vedno bolj prazen in pust. Javni lo-
kali so prazni, ob lepih dneh zahaja
vse v bližnjo okolico.
Livek.
Potrjujemo, da Simon Hrast ml. Li-
vek St. 12, ni pisal dopisov, ki so bili
objavljeni pred kratkim v „ Goriški
Straži".                            Urcdništvo.
Anhovo.
Draga „Straža"! V prečejšnjem §te-
vilu obiskuješ našo vas, a vendar ne
prineseš nikoli dopisa od nas. Človek
bi mislil, da se nam dobro godi, a bi
se motil. Davki nas tarejo, da je joj in
kar je glavno: denarja ni od nikoder.
Ti ubogi kmet pa daj, daj vzemi, kjer
hočeš! To je strašno! —• Naj omenim
še pasjo zalego, ki se je tako razpasla
pri nas, da je naravnost neprijetna.
Toda ni nikaka čuda, saj imajo osebe,
ki tožijo 0 revščinj, kar po dva psa.
Pa naj jih imajo, samo da bi jih imeli
radi javne važnosti zvezane kakor je
bilo že par krat klicano. Pozivljemo
merodajne osebe, da napravijo v tern
oziru red. Pa drugič še kaj, ako do-
volite g. urednik.
Št. Maver pri Gorici.
Čuden berač nas je obiral pred ve-
liko noejo. Želel je jajca, češ da mu
bodo za prelirano v velikonočnih praz-
nikih. Prorokoval je, da pride cas, ko
bodo komunisti vse farje, redovnike in
rnisijonarje križali. Ta človek, star 0-
krog 35 let, neporočen, zdrav in močan
berači že več let po naši deželi. Vedno
se izgovarja, da je brezposeln. Njegovi
očitki napram dnhovnikom in redov-
nikom, ki so se zgolj iz ljubezni do
Boga in bližnjega odpovedali posvet-
nim dobrinam, so ravno tako neume-
stni in žaljivi, kot so njegove trditve,
da so kapitalisti naši zadolženi kmetje
in delavci, ki imajo mogoče še majhno
posestvice. Kljub temu mu ljudje dajo
kak majhen dar, ker se ga bojijo in
so veseli da se ga odkriiajo. Njegov
izgovor z brezposelnostjo, je tudi zelo
jalov in sumljiv. Možakar je očividuo
velik lenuh, kateremu delo zelo smrdi.
Merodajno oblastvo naj zato poskrbi,
da nas ne bodo nadlegovali slični
„berači".
Ravna pri Drežnici
Na vcliki petek je umrla 16 letna
Angela Gorenjšček iz Ravni št. 39. Po-
greb se je vršil na veliko noč po-
poidne; mladi hčerki Mariiini daj öo-
spod velikonočno veselje.
Vso družino naj potolaži Bog.
Stran 4.
»GORISKA STRA2A«
Podraga.
Lepi solnčni dncvi so me zvabili
v prijazno pod gričem ležcčo obči-
no Podra.no. Kar sem videl in sli*
sal, me je naravnost presenetilo! V
vas, ki sluje po svoji gostoljubnosti
in šteje okoli 480 duš, izhaja: 50
»G. Straž«, 30 »Gospodarskih li*
stov«, 8 »Čolničev« in 10 »Novic«;
dalje pet dnevnikov in 60 izvodov
Mohorjevih knjig. »Mali List« pri?
de tudi v 11 izvodih. V tem se spo-
zna, da ljudstvo raje prebira časo-
pise in knjige, kakor da bi zaprav*
Ijalo denar po gostilnah. Važno je
tudi omeniti, da v celi vasi ni niti
ene gostilne, ko iih je po drugih vu
pavskih vaseh po 5 do 10. Vaščani
ob nedeljah pred hišami kramljajo
in se pogovarjajo. Fantje pa imajo
veeji del opravka v kat. prosvet*
nem društvu. Kmetje se pečajo po
veeini z živino in vinorejstvom;
pravijo, da je bila lanska letina ze*
lo slaba, ker so pridelali komaj
tretjino vina proti prejšnjim letom.
Duhovsko službo opravlja e. g. žup*
nik iz St. Vida, ker je moral njih
župnik oditi radi nepriznanja dr-
žavljanstva. Ljudcm se zdi eudno,
da noee g. občinski načelnik cer*
kovniku povišati place, ko se ven*
dar ve, da s tako plaeo ne more iz?
hajati. Nai bo zadosti! Vrlim Po*
dražanom pa želim, da bi bili ved*
no tako vneti za delo izobrazbe in
prosvete ter jim kličem: Boß jih
/ivi!                                 Popotnik.
Dornberg.
N ašega skrbnega šolskega vodi*
telja g. Rojca je v zaeetku tekočcga
šolskega leta izpodrinil nepriljub*
Ijeni ueitelj Novak ali kakor se sarÄ
piše: Novaceo. Ta gospod je tako
iznajdljiv, da je v tem oziru preko-
sil gotovo že same Amerikance. S
pomoejo debele palice je n. pr.
skušal iznajti naein, kako bi odpi*
ral šolarjem glave in jim vlival
modrost kar naravnost v možgane.
Ker je bila otrokova lobanja pretr-
da, se mu pa poskus ni popolnoma
posreeil. Prizadeti otrok namree ni
našel modrosti, temvee je moral
iskati pomoči pri zdravniku. To pa
gospoda nie ne plaši. Saj je svoj eas
skušal »razbistriti« z bičem nekega
študenta, ki mu ni nie žalega storil
in se je sedaj s svojim postopanjem
zameril še tukai bivajoeim, trezno
mislečim Italijanom. Ker so uspehi
njegovega dela tedaj vsestranski,
upamo, da bo čimprej prenesel svoj
delokrog kam drugam. Sreeno pot!
Idrija ob Bači.
Kar smo dobili g. župnika, se na-
še versko življenje zopet veselejše
razvija. Sedaj imamo redno nedelj?
sko sv. mašo in tudi s poučevanjem
cerkvenega petja se je g. župnik za=
eel truditi. Izuril je dekleta že to-
liko, da so na veliko soboto v eno=
glasnem odpevu odgovarjale mesto
samega cerkovnika. Tudi za izob?
razbo mladine se g. župnik živo
zanima. Zato moramo tembolj ob*
soditi surovi nastop nekaterih Gor*
janov, ki so pred nedavnim ponoei
šli s krikom in vikom mimo tukaj?
šnjega župnišča. Pokazali so samo
svojo nedostojnost in podivjanost.
Dolenje Vipavsko.
V nedeljo dne 24. t. m. se nam
bo nudila prilika, da čujemo skupni
koncert domačih pcvskih zborov
pod okriljem dornberškega zbora.
Pri koncertu poje zbor: 1. Črniee:
Laharnar: »Škrjanček«; 2. Voger*
sko: P. Jereb: »Jutranja« in V. Vo-
dopivec: »Ves dan pri oknu«, meš.
zbor; 3. Saksid: P. H. Sattner: »Na
planine« in eeška nar. »Ptički«, me*
šani zbor; 4. Zalošee: »Vipavski
dol«, meš. zbor; 5. Dornberg: Ant.
Foerster »Razbita čaša«, moški zb.
in A. Mav »Tinica«, meš. zbor; 6.
Batuje: Dr. G. Krek »Žitna bitka«,
nies. zbor in I. Klemenčie »Oj po>
glejte, ptieke«, meš. zbor; 7. Ždru^
ženi zbori skupno:    V. Vodopivec
»Vojaci na potu«, moški zbor. —
St. Premrl »Pesem o belem dnevu«,
meš. zbor in Oskar Dev »Vetrček
po zraku gre«, meš. zbor. — Vabi*
mo Vipavce in tudi Goričane, da
prihite na belo nedeljo v eimvec?
jem številu v Dornberg! Naša lepa
pesem jim bo nudila gotovo mno«
go razvedrila in vžitka!
Breginj.     ;
Nekaj moramo spet povedati iz
naše vasi. Poljskega euvaja in obe.
obhodnika (združena v eni osebi)
bi bilo dobro opomniti, naj vrši
svojo službo bolj redno, zato ga
plačamo. G. poštar bi se lahko tu*
di bolj pobrigal, kdaj in kako raz*
naša pismonoša pisma; poprej je
bilo boljše. — (Jerkvene klopi so
v prvi vrsti namenjene starim lju*
dem; zato ni lepo, da se šopirijo
nekatere »frajle« in mlade žene v
njih, zraven pa eepijo na tleh be^
težne starke. — V konsum je tudi
dobro pogledati. Imamo prodajal-
ko, ki vrši službo prodajalke, vzdr?
žuje eno gostilno s pekarno, toba*
karno, žganjarno in še svoje lastno
gospodinjstvo; in vsak obrat je v
drugi hiši! Zakaj se je dovolil pre-
nos trgovine iz boljše v vlažno so^
bo?       Eden v imenu prizadetih.
Levpa.
V „Goriški Straži" z dne 23. marca
t. 1. in z dne 8. t. m. sta bila dva do-
pisa, ki se bavita tudi z našim cerkve-
nim petjem. V prvem dopisu se celo
trdi, da se pevovodja iz sosedne vasi
ponuja za poueevanje petja. Potrju-
jemo, da teh dopisov ni pisal g. Ko-
vačič Ciril iz Avč 17 in da ni z njimi
v nikaki zvezi. Ker je sam že doma
preobložen z gospodarskim delom, o-
pravilom organista in društvenega pe-
vovodje, bi omenjenega inesta niti ne
mogel prevzeti, zato naj se javi oseba,
ki želi opravljati to službo. Na ta na-
čin bodo odpadla vsa prerekanja in
sumničenja.                    Uredništvo.
Drežnica.
Veselo vstajenje, ki smo ga mi ob-
hajali v soboto zvečer, me sili, da tudi
Drežničani poročamo enkrat v naši
dragi „Straži". Čeravno nam je veter
malo nagajal, smo imeli procesijo z
vstalim Zveličarjem v najlepšem redu
po vasi. Na stotiue luči je pozdrav-
ljalo Kristusa, veselo pritrkavanje, zvo-
nenje, petje, glasna molitev ¦— vse je
oznanjalo, da Kristus živi med nami.
In solze so mi stopile v oö, ko je
zaigrala godba iz Koseča; hvala vam,
sem ihtel v sreu, hvala vam, kličem
tudi danes vsem, ki se trudite za po-
plemenitev človeštva in čast božjo. Vi pa,
koseški fantje, le pogumno naprej!
Veseli smo, da imamo v Drežnici god-
bo, ki ima namen širiti cast božjo in
tolažiti žalostue ob bridkih dneh živ-
ljenja.
Hvala tudi g. Antonu Uršiču, ki se
trudi za koseško mladino. Bog živi
vse, ki so blage volje !
Ustje.
Nedavno se je smrtno ponesrečil
kmečki mož Jožef Gomizelj z Ustja
štev. 11; po nesreči je prišel pod
kmečki voz, ki muje prizadel nevarne
rane, da je kmaln podlegel. Bil je
skrben gospodar in vzoren družinski
oče. —¦ Na posestvu Milana Bratina se je
našel črni premog; prišel je izvedenec,
ki je izjavil, da gredo močne žile
premoga v smeri proti Cesti. Naj bi
se domači kapital potrudil in izrabil
priliko. —¦ V kratkem bo praznoval 75
letnico rojstva daleč okoli znani in obče
spoštovani Anton Bratina, v dijaških
letih nekaj časa sošolec pokojnega
škofa Mahniča in pok. Antona Gre-
gorčiča. Vodil je vzorno občino skoro
pol stoletja bodisi kot župan ali pa
kot tajnik. Vsled svoje sposobnosti je
bil večkrat svetovalec okrajnih gla-
varjev; sezidal je za občino šolo in
napravil cesto od Ustja do Ajdovčšine,
izposloval nešteto podpor in po vojski
oskrbel vodovod za občino brez po-
sebnih stroškov. Zadnje leto mu je
vsled vednega pisarjenja opešal vid in
je oslcpel. Doslej ni nihče imel toliko
zaslug za občino. Naj mu Bog povrne
trud !
ZAHVALA
Vam sorodnikoni, prijateljem in znancem, ki ste na katerikoli način v zadnjih
dneh življenja lajšali trpljenje našega Ijubega očeta gospoda
JAKOBA BRATUŽA.
Zahvala Vam preč. g. katehet Josip Jug, ki ste s tolažili svete vere stal
ob strani rajnkemu ves čas bolezni in ob stnrtni uri.
Priznanje in zahvala Vain g. zdravnik dr. Grusovin.
Zahvala vam darovalceni cvetja, pevcem dragim za ginljivo žalostinko
in vam vsem, ki ste spremljali rajnkega k zadnjemu počitku.
Gorica, 15. aprila 1927.
ŽalujoČi ostali.
Listnica uprave.
H. A., Ravne:    Poslano    prejeli.
Hvala!
Darovi.
Za Slovensko sirotišče:
P.   n.   g.    Valentin    Rudolf    50    L,
Kmečka banka v Gorici 400 L.
Srčna hvala !
Tvrdka Cav. M. MOZZ1, dediči opo-
zarja tem potom vse cenjene odjemalce,
da je njen zastopnik za Goriško na
levem bregu Soče in severno od Že-
lezniške proge Gorica-Krmin le gospod
Eduard Knez iz Gorice.
Tvrdka javlja, da je bilo le vsled
netočnega pojmovanja zastopnikovega
območja inožno izročiti seme sviloprejk
namišljenim zastopnikom. Tvrdka prosi
torej cenj. klientelo, da polhiti s svojim
naročili pri g. Edvardu Knezu, via Vo-
gel št. 27. Gorica.
»SLOVENSKA   PISARNA«
v Buones Ayresu \rrsi sleduee po-
sle:
Daje vsakovrstne inlormaeiju,
ustmeno brezplaeno, pismeno za
Primorsko po 10 lir, katere se Iah;
ko polože pri Trgovsko*obrtni za=
drugi v Trstu;
menja denar po dnevnem tečaju;
pošilja denar v domaee kraje;
posreduje brezplaeno pri dobavi
ali pri nakupu zemljišč v Argentic
niji;
prodaja prekomorske vozne kar*
te po najnižji ceni.
Naslov: »Siovenska pisarna« G.
T. Donato Alvarez 2518, Buones
Ayres, Rep. Argentina, Južna A^
merika. (\7 prostorih slovenskega u*
redništva  lista  »Gospodarstvo«.)
Slovo!
Ker nisem prieakoval, da se bom
moral tako hitro ločiti od dragih
mi Dornbcržanov ter od vseh svo*
jih prijatcljcv in znancev na Go*
riškem, a mi eas ne dopušča oseb*
no se od vsaeega posloviti, po=
zdravljam vse najiskrencje ohran*
jujoe Vas v najlepšem spominu ter
Vam kličem: Bog Vas živi!
Jakob Rojic, učitelj.
Enoletne cepljene trte, rudeea^bes
la žlahtnina, so na prodaj. Gorica,
Via Barzellini 6.
Naznanjam slav. obeinstvu, da
sem otvoril lastno kotlarsko delav?
nico v Gorici, »Pri zvezdi« na sta=
rem trgu. — V zalogi imam izdela*
ne kuhinjske kotle, škropilnice itd.
Alojzij Leban, prej reditelj pri stari
kotlariji.
Delavnica »Centrale« Gorica —
Viale XXIV Maggio St. 2. — Vc*
lika delavnica za moto^cikle in bi=
cikle.
GostUno z vso opravo oddam ta*
koj v najem. Obrnite se na: Fra-
telli Guadalupi, Corso Vitt. Em. Ill
štev. 54.
ÄGQUA DELL'ALABARDA
proti izpadanju las.
Vsebuje kinin in je vsled tega po*
sebno priporočljiva proti prehladu
in za ojaeenje korcnin. Steklenica
po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca*
stcllanovich, lastnik F. Bollafio,
Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici,
Via Carduci 9 pri Fiegel.
Teod. Hribai* («»sio -
CORSO VERDI 32  - -  (hiša Centr. Posoj.)
ViHka zfilcp teSHEya pl^ne \i mm fovarne Riigtnchar; 2 B^mem;, mk-
erstns t?Jega zb vmtmt fesSmr tudi vsllhB Izblrs nioškga in UmW- m\m.
Blago soBidno •                       Cene sEinerne I
Telefon štev. 16
Ustanovljcna 1. 18119
Poštni čeh. 10.S33
MESTN9 HLNICil L]ÜBL]f!HSKfl
mmmmmmmmmmmmm
(GRADSKA ^TKOIOISICA)
Stanje    vloženega
denarja   nad  260
mllljcnov dlnarjev
LJUBLJANA
PREŠERNOVA  ULICA
Sianje    wloteneaa
denarja   nad 1040
mllljonov krön   . .
sprejema vloge na hranilne knjižnice kakor tadi na tekoči račun, In sicer proti naj-
ugodnejiemu obrestovanju. Hranilnlca plačujc ilasti za vloge proti dogovorjenl od-
povcdi v tekoCcm računu Inajvišje mogočc obrestl.
?
lamstvo za vse vlogein obrrsti, tudi tekočcjra račtina, je ve«?je
kot kjerkoli drugod, kerjamii /anje poleg lastnega hranilnlčne-
pa preinoženja le mesto Ljnbljana z vsem premoienjem ter
davčno nočjo. Uprav radi tega nalagajo pri njej sodiftča denar
nedoletnlh, J.upnijski uradl cerkveni in občinc občiuski denar.
Nasi rojaki v Anierikl nalagajo svoje prihranke naj-
več v nasi hranilnicl,  ker  je tu  popolnoma VAREN.
t