|OSREDNJA I KNJIŽNICA j CEUE
Celje - skladišče D-Per
III 5/1995
50000025
6,1
COBISS
Leto XVI - številka-1 januar 1995
Zarja tistega dne
Veliko in predrzno dejanje — pisati o kulturi. Izziv in kanček napuha. Ker pa hočem biti poštena, vam že na začetku ponujam; preberite raje Cankarjevo Belo krizantemo, Prešernovega Orglarja ali sonet o Apelu, Fritzov Minimalni program ali pesem Mete Rainerjeve Vseznalci in kultura. Da mi ne boste na kraju očitali: toliko besed za zrno resnice. Ko vendar za slovenski kulturni praznik leto za letom poslušamo in beremo podobne (izbrane) besede o kulturi in z njo povezanem preživetju Slovencev in naše »mile arhaične govorice«. Razpravljamo o denarju, namenjenem kulturi, tehtamo primerjavo o tem, koliko denarja namenjamo kulturi, koliko pa orožju; tudi ocen kakšno - kulturo narodu - ne manjka.
To je čudovit dan! Nihče ne upa reči, da narod ne potrebuje kulture, čeprav skozi vse leto tej »teoriji« ne manjka ne teoretikov ne praktikov.
Še enkrat si vas dovolim spomniti: preberite katerega prej navedenih tekstov, toliko vsakodnevih večno živih resnic je v njih. Preberite, četudi ta hip na vaša ušesa udarja kakšna slaboumna glasba in vas agresivni mediji bombardirajo z reklamo za kakšen proizvod ali podjetje, katerega ime bi zaman iskali v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Preberite si vsaj Prešerna in Cankarja; Prešernove poezije in kakšno Cankarjevo delo gotovo domujeta v vsaki slovenski hiši (?!). Zakaj ne bi prisegli raje na njuno izročilo Slovencem. Škoda, da ju premalokdaj vzamemo v roke. Žal nas je premalo imelo srečo, da smo
zrasli v domu, kjer je kruhu in knjigi veljalo enako in dolžno spoštovanje.
Pravijo, da umetnost ne more spremeniti sveta. O tej trditvi bi bilo vredno premišljevati. Trdno pa verjamem, da vpliva na srčnost, radoživost, strpnost, ustvarjalnost, kritičnost, delavnost... V to hočem verjeti. Sicer me bo še bolj strah živeti v državi, kjer cvetejo afere, kjer laž iztreblja resnico in nepošteno poslovanje zori v klas. Drugo nam ne preostane kot zaupati v moč kulture, v veličino in sporočilnost umetnosti. Ker boleče občutim razliko med našo državo in mojo domovino, želim, da sta kultura in umetnost pot iz države v domovino. Po kulturi in umetnosti nas bo svet prepoznal in spoštoval. Domovina pa je vredna najlepšega, kar zmoremo ustvariti. Zato se veselimo Planinske rože, zborov in iz srca zapetih pesmi, pa ljubiteljskih likovnikov in njihovih razstav.
Iskati sporočilnost še dlje in globlje pa vedno znova pomeni iskati pot »s klanca« v beli svet. Iskati Lepoto in Resnico pomeni iskati Umetnost. Ko bomo vsi začeli verjeti v očiščujočo moč kulture, »umetnik ne bo vlačuga, s telesom in dušo naprodaj vsakemu pijanemu furmanu«. (Cankar)
Ker bodo za slovenski kulturni praznik zaprti mnogi kulturni hrami, ne recite, da so kulturo in umetnost zaklenili kot dragoceno relikvijo pred nevrednimi očmi. Z mnogimi kulturnimi delavci in umetniki nazdravite s Prešernovo Zdravljico in zaupajte: lepota razkraja temo.	Anka Krčmar
Odslej v pristojnosti državne uprave
čilne za našo občino so arondacije, za katere so postopki izredno zapleteni.
Do sedaj sta se z denacionalizacijo ukvarjala dva zaposlena za polni delovni čas in Slavko Resnik v po-
Ko je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, so mnogi napovedovali, da bo minilo vsaj deset let, preden bo vrnjeno nekoč nacionalizirano premoženje. Denacionalizacijski zahtevki se zdaj rešujejo že četrto leto in kljub hudi nejevolji razlaščencev kaže, da so bile takšne napovedi pravilne.
V žalski občini je bilo vloženih 762 zahtevkov za vračilo 2000 hektarjev kmetijskih zemljišč (661 vlog),
80 poslovnih objektov in nekaj manj kot 1000 hektarjev gozdov. Do konca lanskega leta je bilo izdanih 300 odpravkov, od tega je bilo pozitivno rešenih 180 zadev. Nekdanji lastniki ali dediči so tako dobili vrnjenih 300 hektarjev zemljišč, 600 hektarov gozdov, rešenih pa je bilo tudi 6 primerov za vračilo premoženja nekdanjih tovarn. Po oceni Slavka Resnika, ki se je do konca decembra ukvarjal z denacionalizacijskimi postopki v žalski občini, je bilo opravljenega približno tretjino dela, medtem ko približno 300 vlog sploh še ni bilo obravnavanih. Zna-
:RELAX]
RELAX
TURISTIČNA AGENCIJA
Smučanje v Avstriji!
Gerlitzen Alpen:
-	40 km
smučarskih prog,
-	200 km tekaških prog,
-	gondola, 6 sedežnic,
9 vlečnic,
-	drsanje
na Osojskem jezeru.
Namestitev v apartmajih, privatnih sobah ali hotel penzionih v bližini smučišč.
Cena: od 255 DEM dalje.
Plačilo: 6-mesečni brezobrestni kredit!
Zahtevajte brezplačen katalog!
Relax Žalec, tel.: 715-386.
lovičnem delovnem času, vsi trije diplomirani pravniki s pravosodnim izpitom. S prvim januarjem je taka organizacija razpadla, denacionalizacija pa je prešla pod državno upravo. Slavko Resnik je postal namestnik državnega tožilca, za področje denacionalizacije pa zdaj delata dve delavki, ena od njiju s polovičnim delovnim časom. Marjan Žohar, vršilec dolžnosti načelnika uprave, je povedal, da se bodo pri pristojnih ministrstvih zavzemali za to, da bi za to področje organizirali v upravni enoti Žalec samostojno službo z ustrezno strokovno zasedbo. Vsaj pogodbeno si bodo prizadevali urediti reševanje teh zadev tako, da bi jih prevzeli ljudje, ki so se s tem že do sedaj ukvarjali, in pa odvetniki, ki bodo lahko z vsemi argumenti nastopali tudi pred sodiščem.
K. R.
Skoraj smo že verjeli, da naši kraji ne bodo več doživeli pravih belih zim, ko nam jo je zagodel decembrski sneg. Pravzaprav je bilo najprej pravljično lepo, saj so bile bele tudi vse ceste. A kaj, ko je bilo treba zjutraj v službo, ceste pa niso bile očiščene, tudi glavne ne, da pločnikov in parkirišč sploh ne omenjamo.
Očitno je vzdrževalce cest toliko snega presenetilo, čeprav so sicer narejeni plani za čiščenje vseh cest in ulic, določeni izvajalci in zagotovljen denar v občinskem proračunu. V naši občini je 311 kilometrov lokalnih cest. Tam, kjer je njihova prometnost večja in kjer vozijo avtobusi, je za njihovo čiščenje zadolženo Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest Celje. Tako cestno podjetje čisti 174 kilometrov lokalnih cest, ki pa seveda niso najprej na vrsti, saj
imajo prednost magistralne in regionalne ceste. Za 137 kilometrov lokalnih cest in 644 kilometrov javnih poti pa skrbi vsaka krajevna skupnost sama. V lanskem proračunu je bilo za zimsko vzdrževanje cest namenjenih 15,9 milijona tolarjev, drugi del denarja bodo dobile te dni. Težava je v tem, ker so že decembra skoraj vse krajevne skupnosti prekoračile vsoto, ki jim je glede na kilometre cest namenjena. Pri tem jim največ preglavic povzroča visoka obdavčitev honorarnega dela, čeprav ima sicer vsaka malo drugačne dogovore z različnimi izvajalci.
No, občinski svetniki so že obljubili, da bodo kmalu obravnavali to problematiko. Dotlej pa pozabimo na slabe strani snega in se spomnimo raje neizmernega užitka večine otrok, ko so skakali po debeli snežni odeji, se sankali in delali snežake. Navsezadnje, saj je zima... K. R.
Polzela tovarna nogavic
85 odstotkov v izvoz, novi proizvodi
Polzela, tovarna nogavic je z več kot tisoč zaposlenimi največji proizvajalec nogavic v Sloveniji, še več, med največjimi je tudi v Evropi. Za leto 1994 pravijo, da je bilo dokaj uspešno, čeprav jim je visoka inflacija pobrala več kot 12 odstotkov prihodka. Vse načrtovano so v glavnem uresničili, predvsem kar zadeva povečanje proizvodnje in prodajo kakovostnih proizvodov, s katerimi lahko konkurirajo na vseh svetovnih trgih. Za izvoz namenijo kar 85 odstotkov proizvodnje, proizvedli pa so 37 milijonov parov nogavic. Dobro se zavedajo, da so na domačem, še posebej pa na tujem trgu v boju s konkurenco najpomembnejši kakovost, rok dobave in cena.
Direktor dipl. ing. Alojz Došler nam je o pogojih na tujem trgu in o domačih prizadevanjih povedal: »Recesija na zahodnih trgih, predvsem na nemškem, kamor izvozimo 51 odstotkov proizvodnje, pritiska na zniževanje stroškov in s tem povečuje konkurenčnost. Naloge zniževanja stroškov smo se lotili timsko. K projektu smo pritegnili ljudi v podjetju, ki se glede na različno delo drugače lotevajo problemov. Vedno bolj smo prepričani, da samo zniževanje stroškov v prizvodnih enotah ni dovolj za uspeh. Živahna dinamika prihodkov javnega sektorja se nadaljuje, stroški državne uprave so se lani povečevali hitreje kot stopnja inflacije. Industrijski delavec je s prispevki in davki skoraj najbolj obremenjen v Evropi. Kot aktivni izvozniki smo za-intresirani za približno enake pogoje kot jih ima konkurenca. Kljub 3 do 4-krat višji ceni kapitala smo v letu 1994 nabavili modernejšo opremo za posodobitev tehnološkega procesa. S tem bo-
mo nadaljevali tudi letos, kar nam bo zagotovilo, da bomo ostali v najvišjem kakovostnem in cenovnem razredu na svetovnem trgu.«
Za letošnje leto so si v Polzeli postavili še druge cilje. Ti so predvsem razvoj novih izdelkov iz naravnih materialov, tako za ženske, moške in otroke, ter razširitev prodajnega omrežja v zahodni Evropi in Ameriki.
Računajo tudi, da bodo kljub popolni sprostitvi uvoza nogavic pokrivali doma 70 odstotkov tržnih potreb. V letošnjem letu bo Polzela dobila tudi svojega lastnika. Prvo soglasje Agencije za privatizacijo so pridobili že lani, zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni pa so s certifikati pokrili 60 od-sotkov vrednosti. Naslednja faza je dokapitalizacija podjetja.	T. T.
5. obletnica Demosa
Občina Žalec vabi na proslavo 5. obletnice ustanovitve Demosa, ki bo v četrtek, 2. februarja 1995, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
V kulturnem programu bodo sodelovali Savinjski oktet. Andreja Zakonjšek in Zdravko Lokan.
Gostje slovesnosti bodo Janez Janša, Ivan Oman, Lojze Peterle, dr. Rajko Pirnat, Marjan Podobnik in dr. Jože Pučnik.
k
HMEZAD KZ PETROVČE PETROVČE
KMETIJSKA in SVETOVALNA SLUŽBA ŽALEC
ORGANIZIRATA 7. JOŽEFOV SEJEM
19. marca 1995 v Petrovčah.
Prijave k sodelovanju sprejemamo po tel. Št4 (063) 708-173, 708-258 in 708-248
VABIMO k sodelovanju in obisku!
7 PREDNOSTI:
J. enostavna uporaba.
7 čisti brez. vode.
5. čisti brez čistilnih sredstev.
4. na steklu ne pušča sledi.
. izreden prihranek časa. p. varno čiščenje.
. doseže tudi visoka okna.
Pokličite nas še danes In tako Im že 1a.«p naslednje čiščenje enostavno, hitro In temeljilo.
‘B’	131 II kil
(061)	13201 41
fTlMONIA^.
Ljubljana Miklošičevo 38
zahtkvuti: bki:/.pi.a(t:\
PKOSPIkT
AA^K.'R.QM) &
RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA IN Sl
SERVIS
Aškerčeva 4a, 63310 Žalec, tel.: 063/ 715-820, faks: 715-390
✓
Darilo za učence, dijake in študente (s potrdilom).
trop/c
c0ffe Žalec,
Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285
AKCIJSKA PRODAJA
Kava Brasil Minas 999,00SIT
Tropic kava v PVC 1071 SIT
Ni vsaka kava Tropic kava!
Savinjčan
________________________;ovor je
Prva seja občiskega sveta je bila kljub več prekinitvam uspešno končana
Konec dober, vse dobro, so si oddahili žalski svetniki, ko so po skoraj pet ur trajajoči prvi konstitutivni seji občinskega sveta, 23. decembra, odhajali domov. Seje se je od 36 udeležilo 35 članov sveta, obravnavali pa so kar 11 točk dnevnega reda. Prav pri sprejemanju dnevnega reda je prišlo do prvega za-
tfelu vodil najstarejši izmed
pleta na seji, ki jo je v prvem nikov Emil Pintar.
Poslanci koalicije strank slovenske pomladi so namreč vztrajali, da se izvolitev sekretarja občinskega sveta umakne z dnevnega reda, češ da njegova funkcija ni dovolj natančno opredeljena in da spbh ni znano nobeno ime, o katerem naj bi glasovali. V začasnem poslovniku sicer piše, da sekretar opravlja in organizira administrativno delo za svet ter pomaga predsedniku sveta pri pripravi in vodenju sej. Res pa so ta začasni poslovnik sprejeli šele pod naslednjo točko dnevnega reda, tako da se je pojavila celo dilema, na kakšni osnovi in po kakšnih pravilih sploh lahko glasujejo pred njegovim sprejetjem. Nazadnje so vendarle potrdili dnevni red brez točke o izvolitvi sekretarja in se lotili sprejemanja začasnega poslovnika občinskega sveta, ki bo veljal do sprejema statuta občine oziroma poslovnika sveta.
Občinska volilna komisija, katere predsednik je tudi sklical sejo, je pripravila predlog začasnega poslovnika. V nekoliko bolj razširjeni obliki je svoj predlog podala tudi stranka krščanskih demokratov. Precej pripomb nanj je imel svetnik ZLSD Janez Šket, med drugim je menil, da se dnevni red med sejo ne bi smel spreminjati in da bi lahko proceduralna vprašanja postavljali samo vodje poslanskih skupin. Ker so ta predlog dobili na klop, je svetnik LDS Niko Rožič predlagal prekinitev seje in posvetovanje poslanskih skupin. Ker je bik) potrebno začasni poslovnik sprejeti z dvotretjinsko večino in ker svetniki LDS niso želeli blokirati nadaljevanja seje, je po odmoru Niko Rožič predlagal, da se sestanejo vodje poslanskih skupin in uskladijo vse člene poslovnika. Z enim glasom večine je bil ta pre-
jeli usklajen začasni poslovnik, ki ga je predstavil svetnik SDSS Franc Sušnik. Po tem prvem dogovoru je bilo delo svetnikov očitno lažje, saj so samo z enim glasom proti in svet- enim vzdržanim glasom imenovali komisijo za mandatna vprašanja, .	volitve in imenovanja. Njen pred-
dlog izglasovan, seja pa ponovno sednik je postal Franc Cigler (SD-prekinjena.	SS), člani pa: Ferdinand Kunst (SLS),
Čeprav se je seja pričela že ob pranc zbašnik (SKD), Vojko Zupanc 9. uri, so nato šele okoli 11.30 spre- (LDS) in Ernest Ramšak (DeSUS).
Pred glasovanjem o začasnem slovenske pomladi, liberalni
lovniku; koalicija strank ‘ rati, svetnik» stranke
Medtem ko je komisija preverjala mandate vseh svetnikov in pripravljala predloge za imenovanje predsednika in podpredsednika občinskega sveta, so ostali svetniki poslušali poročilo volilne komisije o izidu volitev, ki ga je podal Srečko Grilc. Povedal je, da je komisija na uradne rezultate prejela samo eno pisno pritožbo s strani LDS, v zvezi z napačno objavljenimi neuradnimi rezultati svetnikov. Sicer pa je prišlo na voliščih do dveh kršitev, v obeh je občinska volilna komisija ustrezno ukrepala. Glede napačno objavljenih imen svetnikov so člani komisije obljubili, da se bodo prizadetim javno in osebno opravičili. Po dokaj burni razpravi so poročilo o volitvah svetniki sprejeli, na predlog komisije za mandatna vprašanja pa so spet po krajšem odmoru potrdili mandate vsem svetnikom in županu. Skoraj soglasno so nato za predsednika sveta izvolili Franca Žolnirja (SKDL za podpredsednika pa Andreja Sporina (LDS). Vodenje seje je nato prevzel Franc Žolnir.
V nadaljevanju seje se je svetnikom na kratko predstavil župan Milan Dobnik, nato pa naj bi po dnevnem redu imenovali še komisijo za pripravo statuta občine. Ker je bila sestava te komisije očitno spet predvsem politično vprašanje, je sledilo dolgo usklajevanje predloga, ki ga je nato podala mandatna komisija, med usklajevanjem pa so svetniki sprejeli še statutarni sklep, na podlagi katerega so nato Prisego podpi-j| šali Milan Dobnik, Franc Žolnir in Andrej Šporin. Pod točko razno so razpravljali predvsem o snegu in težavah pri čiščenju cest. Ugotovili so, da je čiščenje v posameznih krajevnih skupnostih zelo različno urejeno in da bodo morali na eni izmed prihodnjih sej spregovoriti tudi o tem.
Sledila je še ena krajša prekinitev seje, preden je mandatna komisija svetnikom predstavila usklajen predlog članov komisije za pripravo statuta občine. Tako je predsednik te komisije postal Niko Rožič, člani pa Anton Bratuša (ZLSD), Vinko Derča (SKD), Frančišek Der-ča (DeSUS), Marjan Ribič (SLS), Franc Žolnir (SKD) in Franc Sušnik (SDSS).	K. Rozman
janez Zupanec Poslanec v državnem zboru
Dogajanja v parlamentu
Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj je na svoji zadnji seji pred začetkom rednega januarskega zasedanja državnega zbora obravnaval predlog Nacionalnega raziskovalnega programa, ki bo na tej seji v tretji obravnavi končno sprejet. Pogosto slišim pripombe, da poslanci ob taki obilici sprejetih zakonov nimamo na razpolago dovolj časa, da bi jih lahko kakovostno obdelali. Praksa res kaže, da bi včasih kakšen zakon ob počasnejšem delu lahko bolje vsebinsko zgradili, vendar to ni tako pogost pojav. Pač pa ne bo mogoče trditi, da bo Nacionalni raziskovalni program v parlamentu sprejet prehitro. Predlog tega programa smo na odboru obravnavali dobesedno dve leti in pri tem je ves čas sodelovala strokovna javnost. Takšno močno zastopanost strokovne javnosti bi si vedno želel pri ustvarjanju katerega koli zakonskega dokumenta. Ta soudeležba (vodstvi obeh univerz. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, predstavniki največjih inštitutov. Združenje raziskovalnih organizacij. Združenje inženirjev in tehikov, Gospodarska zbornica Slovenije, predstavniki posameznih fakultet) jasno dokazuje, kako je ta dokument pomemben za znanstveno-raziskovalno delo v naši državi. Nacionalni raziskovalni program bo v veliki meri krojil uso-
do znanstvenikov in raziskovalcev in prijudajočih inštitucij kratkoročno in dolgoročno, po drugi strani pa bi moral vgraditi znanost in raziskovalno delo v celotni razvoj slovenske dežele. Na vsebino tega nacionalnega programa prav gotovo vpliva cel kup specifičnosti, ki jih ni moč obiti. Naj jih nekaj naštejem: približno dve tretjini znanstvenikov in raziskovalcev ustvarja na inštitutih in obeh univerzah in le ena tretjina v gospodarstvu (v najbolj razvitih državah — Japonska, ZDA, Nemčija itd. — je stanje ravno obratno), približno dvotretjinski delež je tudi temeljnih raziskav in samoenotretjinski aplikativnih raziskav (v najbolj razvitih državah je zopet obratno), pretežni delež znan-stveno-raziskovalnega dela plačuje država (v najbolj razvitih državah je glavni naročnik gospodarstvo), Slovenija doživlja intenzivno deindus-trializacijo (zmanjševanja v metalurgiji, kovinsko-predebvalni industriji, v nekdanjem sistemu Iskra itd.). Slovenija ima v primerjavi z razvitimi precej manjše število doktorjev znanosti na 1000 prebivalcev, precej nižji bruto domači proizvod na prebivalca v primerjavi z razvitimi itd. Osrednje vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti, je naravnanost vlaganja sredstev za znanstveno-raziskovalno delo: ali pretežno v mednarodno pri-
merljivo odličnost ali v aplikativno-st, neposredno koristno za gospodarstvo. Odbor je ta problem rešil s sprejetjem dopolnila k predlogu nacionalnega programa, ki bo omogočal, da bodo raziskovalne skupine z aplikativnim raziskovalnim projektom sestavljali strokovnjaki iz gospodarstva in obvezno raziskovalec, ki izpolnjuje vse f»goje za nosilce temeljnih raziskav (takšni raziskovalci so seveda v glavnem na inštitutih in univerzah). Ta amandma bom na tretji obravnavi podprl. Ves čas sem namreč neomajno zagovarjal stališče, da moramo v Sloveniji povečati delež aplikativnih raziskav. Vedno sem bil prepričan, da je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec imel to prednost, da je bil v tesnem stiku s prakso. Na žalost moram vztrajati pri trditvi, da se nobeno občinsko vodstvo ni v dovoljšnji meri zavedalo (tudi demokratične volitve niso pomagale), kakšna dragocenost je imeti v občini inštitut. Lahko bi bil središče razvoja znanja in še zdaleč ne samo v obsegu današnje dejavnosti. Drugi resen problem v slovenskem znanstvenoraziskovalnem prostoru je vzgoja mladih raziskovalcev. Po eni strani je to lahko znaten, stalen vir sredstev za raziskovalne inštitucije, po drugi strani pa lahko mladi doktorand ostanejo brez dela (to grozi nekaterim
Statutarna komisija pripravila osnutek
Usklajevanje osnutka od člena do člena - Zelo konstruktivna razprava
Prejšnji petek se je prvič sesta-
la občinska komisija za pripravo statuta, ki ji predseduje Niko Rožič. Skupaj z županom so se lotili priprave osnutka statua nove občine, ki ga bo občinski svet sprejemal v dvofaznem postopku. To pomeni, da bo osnutek potem, ko ga bodo potrdil svetniki, še v javni razpravi.
Komisija je osnutek usklajevala od člena do člena, teh pa je kar 121, zato so delo v petek prekinili in z njim nadaljevali v ponedeljek. Razprava je bila konstruktivna, saj so se o vseh členih člani komisije uspeli uskladiti, s tem da so bila podana tudi ločena mnenja. Še najmanj je bilo težav pri opredelitvi splošnih določb osnutka statuta, delov in nalog občine. Glede delov občine je bilo mnenje komisije enotno, da število krajevnih skupnosti ostane takšno kot doslej, prav tako se ne spremenijo njihove pristojnosti. Naloge nove občine pa so predvsem tiste, ki jih predvideva zakon. Komisija predlaga tudi oblikovanje štirih občinskih odborov, ki bi pokrivali posamezne dejavnosti, nadzorni odbor in svetovalni svet. Slednji bi bil sestavljen iz predstavnikov krajevnih skupnosti. Funkcija župana bo profesionalna, občina pa naj bi imela tudi podžupana, kot predvideva osnutek.
V statutu so nadalje opredeljene še oblike izjavljanja, nato pa sledijo členi, ki govorijo o sami organizaciji občinske uprave. Kako naj bi v pri-
hodnje delovala nova občina, je članom komisije predlagal župan Milan Dobnik, komisija pa je nato razpravljala predvsem o tistih predlogih, glede katerih so bila mnenja najbolj neenotna. Del osnutka statuta se nanaša na občinske javne službe, seveda pa je v njem določeno tudi premmoženje nove občine in njeno financiranje, prav tako pa splošni in posamezni akti, ki jih sprejemajo občinski organi. Statut določa še odnose med občino in državo oziroma drugimi širšimi skupnostmi. Opredeljuje tako mehanizme, ki ščitijo občino pred poseganjem države v njene pristojnosti kot seveda oblike povezovanja in sodelovanja.
Osnutek novega statuta žalske občine je tako pripravljen za obravnavo v občinskem svetu. Ta se bo na svoji drugi seji sestal 3. februarja.	K. R.
>pi
in srebrna medalja
Na sejmu inovacij IENA 94 v Ntirnbergu je podjetje Mikropis-EMG iz Žalca prejelo zlato medaljo za brezžični prenosni terminal, ki je namenjen za poslovanje s kodo v proizvodnji in trgovini. Podeljeni sta bili samo dve zlati medalji. V Bruslju pa so na sejmu EUREKA dobili srebrno medaljo.
doktorantom in Inštitutu Jožefa Stefana). Zato sem predlagal dopolnilo, sprejeto na drugi obravnavi, ki bo težave te vrste omililo.
Drage bralke in bralci, dve obvestili imamo. Prvo je to, da mi po dogovoru z urednikom tega časopisa, pošiljajte na uredništvo časopisa vprašanja, na katera bom poskušal odgovoriti.
Drugo obvestilo: od 1. februarja dalje bom imel poslansko pisarno vsak prvi ponedeljek v mesecu od 11. do 13. ure. Sicer pa lahko dobite vse informacije v pisarni vsak delavnik od 7. do 15. ure.
RAZMIŠLJATE O SVOJI USMERITVI V PODJETNIŠTVO? ŽELITE PREVERITI SVOJO POSLOVNO IDEJO?
ŽELITE IZVEDETI VEČ O PODJETNIŠTVU?
Udeležite se
PODJETNIŠKE DELAVNICE
v Žalcu
v FEBRUARJU 1995 v popoldanskem času.
Na delavnici bodo predstavljene naslednje teme:
OSNOVNI POJMI O PODJETNIŠTVU, PRAVNI VIDIKI, MARKETING, FINANCE IN DAVKI, POSLOVNI NAČRT PODJETNIKA ter še veliko drugega.
Udeležba na delavnici je brezplačna, plačate le prispevek 1000 SIT za udeleženca.
Prijave in dodatne informacije:
OBČINA ŽALEC, Melanija ŽVIKART, tel.: 715-313,
ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA,
Danilo Basle, tel.: 715-630,
IZVIR ŽALEC, Janko Kač, tel.: 712-181.
PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC
OBVEŠČA
Podjetniki in tisti, ki to še nameravate postati, lahko izkoristite brezplačne splošne svetovalne storitve s pravnega, tržnega, finančnega, davčnega, programskega, prostorskega in drugih področij na naslednjih mestih:
OBČINA ŽALEC, Melanija Žvikart, tel.: 715-313
ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC, Danilo Basle, tel.: 715-630 IZVIR d.0.0. Žalec,
Šlandrov trg 24 (nad pošto), janko Kač, tel.: 712-181 JBC d.o.o. Žalec,
Roševa 3, Cican Zarin, tel.: 713-194
Savinjčan
Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon:
711—433, 711—451,
Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Glavni urednik: Franci Žagar Odgovorni urednik:
Janez Kroflič
Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.270, izvodov Tisk: D. R Delo,
Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska 5.
Po sklepu RK za informiranje št. 23—91 je Savinjčan oproščen TPD.
Savinjčan
Občinska in državna uprava po novem
Medtem ko imajo v nekaterih slovenskih občinah hude težave pri razmejevanju pristojnosti med državno in občinsko upravo, dogovori o tem v žalski občini potekajo dokaj usklajeno in brez večjih pretresov. O tem smo se pogovarjali z županom Milanom Dobnikom in vršilcem dolžnosti načelnika upravne enote Marjanom Žoharjem, ki sta pred vlado najbolj odgovorna, da opravita to nalogo.
Glede na zakonske rešitve bo državna uprava odslej urejala vse zadeve s področja notranjih zadev (izdajanje vozniških dovoljenj, osebnih izkaznic, prijavno-odjavna sluZba), izdajala lokacijska in gradbena dovoljenja in druga dovoljenja s področja kmetijstva, obrti in podjetništva. V pristojnosti občine bodo prostorsko planiranje, stanovanjski sklad, sklad za razvoj podjetništva in kmetijski sklad, prav tako tudi vrtci. Uprava za javne prihodke je bila že doslej neposredno pod pristojnim ministrstvom, podobno pa je zdaj z geodetsko službo in nekdanjim občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo. V Žalcu je samo izpostava ministrstva za obrambo oziroma njegove enote v Celju, ki ga bo pol leta vodila vršilka dolžnosti Sonja Ramšak iz Celja. Nova organiziranost velja tudi za inšpekcijske službe. Vsak inšpektor je odgovoren neposredno pristojnemu ministru, koordinator inšpekcijskih služb pa je v Celju.
Državna uprava
Za vršilca dolžnosti vodje upravne enote Žalec je vlada imenovala dosedanjega občinskega tržnega inšpektorja Marjana Žoharja: »Glede na zakonsko obvezo o prevzemu vseh do sedaj na občini zaposlenih ljudi je zdaj v naši enoti 50 zaposlenih. Do 15. februarja moramo podati svoj predlog organiziranja upravne enote, tako da v tem času določamo nove delovne naloge posameznim izvajalcem. Na podlagi tega se bomo dogovarjali s pristojnimi ministrstvi, ali bi morda lahko v Žalcu organizirali še kakšen odsek oziroma oddelek. Ko bodo znane notranje enote, bomo tudi imenovali njihove vodje, ki pa jih moramo praviloma najti med že zaposlenimi.« Sicer pa delo po besedah Marjana Žoharja poteka brez težav, prav tako ocenjuje sodelovanje z županom kot zelo dobro: »O vseh težavah se sproti dogovarjava, sicer pa nam še največ preglavic povzročajo različne razlage in navodila s strani državnih služb.
Verjetno bi bilo mnogo bolje, ko bi te službe, pristojne za državno upravo in lokalno samoupravo, raven pristojnosti razčistile same in jih šele nato prenašale na operativno raven.«
Zakon o upravi predvideva tudi oblikovanje sosveta, v katerem bodo najodgovornejši ljudje tako občine kot uprave. Njegove odločitve bodo obvezovale tako župana kot načelnika, kakšnih drugih formalnih oblik sodelovanja pa zakon ne predvideva.
Občinska uprava
V občinski upravi je zdaj zaposlenih 25 ljudi; ali se bo uprava notranje delila na posamezne službe, pa bo določeno v občinskem statutu. Tako zaenkrat tudi ni nobenih kadrovskih novosti. Dosedanjim sekretarjem je mandat potekel in razen vodje finančnega odseka Lojzeta Posedela nobeden ne opravlja več dosedanjih del. Financiranje vseh dejavnosti po besedah Milana Dobnika poteka nemoteno, in sicer v skladu z zakonom po lanskih dvanajstinah za vse proračunske porabnike. Glede prostorov je že dogovorjeno, da bo imela državna uprava v najemu približno 300 kvadratnih metrov (to je prvo in tretje nadstropje same občinske
Duhovniki žalske občine z vodstvom občine.
Sprejem za duhovnike
V naši občini so tudi letos pripravili srečanje občinske vlade z duhovniki, ki je bilo v žalskem hotelu. Srečanja so se udeležili vsi duhovniki, z njimi pa sta bila žalski župan prof. Milan Dobnik in predsednik občinskega sveta Franc Žolnir s sodelavci.
Pozdravni govor je imel župan prof. Milan Dobnik, ki je duhovnikom v začetku leta zaželel veliko uspehov na delovnem in duhovnem področju ter dobro sodelovanje z občinskimi in krajevnimi organi. Franc Žolnir, predsednik občinskega sveta, je izrazil zadovoljstvo, saj se je prvič v življenju srečal z vsemi duhovniki občine hkrati, in pripravljenost za čim bolj uspešno medsebojno delo. V imenu duhovnikov se je za izkazano pozornost zahvalil žalski dekan, sicer pa župnik v Gotovljah, Branko Zemljak. Priložnost je izkoristil tudi za to, da je županu prof. Milanu Dobniku ter Francu Žolnirju, predsedniku sveta, čestital ob izvolitvi. Ob kozarcu vina in prigrizku so se sproščeno pogovarjali o raznih problemih, med drugim tudi o vračanju zemlje in objektov cerkvi.	T. TAVČAR
VSE VRSTE ZAVAROVANJ
Adriatic*	Sprejmite nasvet
zavarovalna družba d.d.	naših zastopnikov
Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki:
ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181 delovni čas: od 7.30 do 15. ure, sreda do 17. ure
VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Romuald Pavlič, Brode 24, Vransko, tel.: 725-246, Viktor
Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8 do 12. ure
Roman Rančigaj. Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9. do 12. ure
BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49. tel: 713-917
Marjana Korez. Letuš 104, tel.: 885-270
POLZELA ANDRAŽ: Andrej Potočnik. Polzela 86, tel.: 721-128
KZ Polzela (vsak četrtek od 8 do 11 ure)
GALICIJA: Marija Studnička. Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734
ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek. Podvin 1, Polzela, tel.: 720-086. mobitel 0609 622-447 GRIŽE, ŠEŠČE: Bojan Lubej, Pongrac 88 e. tel.: 714-455 LIBOJE, PETROVČE: Marko Fužir, Dobriča vas 3 b. Petrovče, tel. 707-281 Stanko Plantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel. 707-163
ŽALEC, VRBJE, GOTOVLJE, LOŽNICA: Damjan Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel 713-319 PONIKVA: Tatjana Jezernik, Studence 1, Žalec, tel.: 857-539 VINSKA GORA: Milan Javornik. Vinska Gora 7/c. tel.: 856-432
stavbe ter drugo nadstropje prizidka), za kvadratni meter pa bo država plačevala predvidoma 8 mark najemnine.
V tem času župan Milan Dobnik že pripravlja plan svojega dela v tem letu, prav tako pa se že pogovarja z določenimi ljudmi, ki bi bili pripravljeni prevzeti vodilna mesta, če jih bo statut predvideval. Po njegovem mnenju mora funkcija župana ostati profesionalna, prav tako pa bi bil potreben tudi občinski tajnik: »Glede tega pričakujem v občinskem svetu največ nasprotovanj, prav tako pa tudi glede funkcije podžupana. To bi bila po mojem mnenju bolj speča funkcija, za primer, če postane župan opravilno nesposoben. Ker bi v tem primeru lahko preteklo tudi pol leta do izvolitve novega župana, mora biti takoj zadolžena neka oseba, ki bi do takrat prevzela vsa županova pooblastila. Treba je namreč vedeti, da je župan podpisnik vseh pomembnejših zadev, predvsem pa vseh finančnih zadev. Imel pa bi tudi protokolarno funkcijo. Da bi začasno njegove naloge prevzel predsednik občinskega sveta, ne bi bilo primerno, kajti pripravlja se sprememba zakona, po kateri bosta funkciji župana in svetnika nezdružljivi.«
O vsem tem, pa tudi že o nekaterih kadrovskih zadevah, bodo svetniki odločali 3. februarja, ko bo redna seja občinskega sveta.
K. R.
Lani
34 požarov
Delo OGZ Žalec je v minulem letu potekalo dokaj intenzivno. Aktivnosti so se začele z letnimi občnimi zbori društev in nadaljevale z različnimi dogodki, kot so obletnice delovanj društev, obiski in srečanja domačih in tujih gasilcev. V spomladanskem času so potekale priprave na občinska gasilska tekmovanja v vseh kategorijah, nato pa so nekatere desetine iz naše občine nastopile tudi na republiškem tekmovanju v Tržiču. Gasilci v teh dneh pričakujejo nov zakon o delovanju društev in financiranju. Predsednik OGZ Žalec dipl. ing. Franc Oset nam je o tem povedal naslednje:
»V tem letu bomo dobili gasilci nov zakon, novo obliko delovanja občinskih gasilskih zvez in novo obliko financiranja. Do sedaj so se sredstva za naše potrebe zbirala na sekretariatu za obrambo, zaradi česar je bila okrnjena avtoriteta OGZ.
V letošnjem letu pa naj bi se gasilska društva in zveza financirali iz občinskega proračuna prek občinske gasilske zveze. Glede na predvidene aktivnosti v gasilski zvezi, društvih in za odplačevanje lani najetih kreditov naj bi letošnji proračun požarnega varstva bil večji za približno 17 do 20 odstotkov. občinska gasilska zveza naj bi se po novem statutu preimenovala v Gasilsko zvezo, gasilska društva pa v prostovoljna gasilska društva. Prehodno bo potrebno sprejeti nove statute, in to na občnih zborih društev in zvezi. Občni zbori društev se bodo pričeli konec meseca februarja in končali do začetka maja. Nekatera društva še niso izvedla lastninskega preoblikovanja, kar bodo morala storiti do občnih zborov. Tudi v letošnjem letu nas čakajo določene aktivnosti v okviru komisij, ki delajo pri predsedstvu občinske gasilske zveze. Letos bomo skrbeli tudi za izobraževanje gasilcev in posodabljanje opreme in orodja, kakor tudi za vključevanje mladih v gasilske vrste. Pri gasilski zvezi upamo, da bo letošnje leto mirno, da ne bo požarov, nesreč in naravnih ujm.«
O tem, koliko je bilo v preteklem letu požarov, pri katerih so posredovali m o drugih intervencijah, je poveljnik OGZ Žalec Franci Naraks povedal:
»Naši gasilci so v letu 1994 posredovali pri 36 požarih, v katerih je nastala Skoda za okrog 20 milijonov SIT. Poleg tega smo poskrbeli za reševanje iz zaprtih prostorov in dvigal, pomagali pri poplavah in izlitjih v stanovanjih in pri reševanju ob prometnih nazgodah. Teh intervencij je bilo čez trideset. Ugotavljamo, da požare še vedno najpogosteje povzroči človek„sledijo pa tehnične napake in ostalo. Vsa posredovanja lahko ocenimo kot dobra, kar pomeni večje zaupanje ljudi v pomoč gasilcev, obenem pa obveznost, da se neprestano iz|X)polnjujemo.
T. TAVČAR
V spomin Meti Rainer
Ne bom govorila v preteklem času, ne o zadnjem slovesu — ker za Meto Rainer to ne velja. Njeno telo je pač končalo svoj vek, a tisti, ki jo imamo radi, zaradi tega nismo ostali brez nje. To niso prazne besede, ni varanje sebe in vas — to je resnica.
Pred kratkim mi je napisala: »Bodi lepo pozdravljena od Mete, ki je na vse thudo) pripravljena. Decembra je tržaški Galeb še prinesel njeno pesmico »Ta je bosa«, napisano v značilnem hudomušnem stilu, i»Urška, vsa zelena sil/Zunaj liček ti pordi!«/»Ta je bosa, mamica!/Glej, zelena smrečica/zunaj noč in dan stoji,/pa nikoli ne pordi!«)
Ena njenih pesmi za odrasle govori: Vzpenjam se po gori/in gledam navzdol /in više kose vzpenjam,/ bolj jasno vidim/ v dolino./Do vrha ne pridem nikoli./Drsi mi, drsi — /in ko mi spodrsne,/začutim/ neba bližino.
Tistim, ki ste Meto Rainer poznali samo s prireditev, iz šol ali s ceste, je najbrž zdaj že jasno, zakaj ne ntorem o njej govoriti žalostno ali napihnjeno veličastno. Ona je bila in je naša resnična sposobnost sprejemati življenje v dobrem in slabem — in se ob tem celo nasmejati. Skrbno hranim Pavlihovo vabilo k sodelovanju (iz leta 19621: »Spoštovana! Ker se je Izkazalo, da nihče ne zna pisati tako dobrih parodij kot Vi, se Vam predvsem priporočamo za to zvrst. Seveda še tudi za vse drugo... In naša Meta je z več kot dvajsetimi različnimi psevdonimi zabavala nas in ves slovenski narod — ne da bi domačini kaj prida vedeli o tem... Laže je ljudi spraviti v jok kot v smeh.
Ko sem izvedela za njeno smrt, mi je najprej šinilo skozi možgane: »Pa prav zdaj je razpis za satiro! Februarja se izteče rok in organizatorji so mi dejali: Da le Meta Rainer pošlje — ona je najboljša avtorica satir. Ženske kot da se ne znate ponorčevali ne prenesti ostrino resnice.« O. prenesemo jo — a če se zjočemo. je laže prenesti in pozabiti hudo... Meta pa ni pozabljala. Zato smo ji kot njeni someščani, kot kolegice in kolegi in kot bralci dolžni predvsem to, da ne pozabimo njenih knjig: Fičfirič, Mihaha, Zajček — skakalček, Hokus — pokus ter zbirke satir in parodij za odrasle Skozi prste. Ne bojmo se: njene knjige se ne bodo postarale — morda kakšna beseda — bistvo pa bo ostalo vedno pekoče živo. Pesnica Meta Rainer je ljudi poznala do dna, z vsemi njihovimi dobrimi, plemenitimi, pa tudi slabimi lastnostmi in šibkostmi.. Pa nas je vendarle imela rada. Tudi življenje je ljubila. Še lani, ob svoji 90-letnici, je zapisala:»Kaj obetam!/Z jezikom opletam, cajtunge berem / in se jezim / in žalostim... / Oh, saj se lažem! / Saj ni tako:/Saj je še vedno / včasih lepo, / ko si operem / dušo, srce...
Dokler ljudje s telesom bivamo na zemlji, dokler stojimo in hodinx> pokončno — nujno ob vsaki najmanjši svetlobi mečemo senco. Premnogi se raje obregajo ob sence, kot da bi se ozrli v svetlobo človekovih oči in spoznali vrednost njegovega dela. Ko se telo umakne v zemljo — sence ni več. Ostane samo to, kar je človek dobrega, lepega, plemenitega ali celo vedrega.napravil. Zato si upam trditi, da nam bo vsem. ki smo jo imeli in jo imamo radi, odslej vsak dan bližja, vedno bolj draga in dragocena. Z nami ostajajo njene slišane in zapisane misli, njene pesmi — nekatere tudi zapete — njena ljubezen do življenja in do ljudi. Dragoceno darilo.
Meta, hvala ti!	Neža Maurer
OBČINA ŽALEC objavlja
JAVNI RAZPIS MLADI RAZISKOVALEC
Namen razpisa je spodbuditi mlade v ustvarjanju inovacij in k ustvarjalnemu delu.
Na razpis se lahko prijavijo učenci osnovnih šol občine Žalec.
Raziskovalna dela in Inovacije lahko prijavijo posamezniki, skupine, krožki... Poročilo o raziskavi ali inovaciji mora biti tipkano In metodološko urejeno z zapisom postopka, z rezultati, diskusijo ali predstavitvijo izdelka.
Ocenjevali bomo pomembnost, koristnost in izvirnost prijavljenih nalog.
Prijave skupaj s predvidenimi stroški pošiljite do 15. 3. 1995 na naslov: Občina Žalec.
Rok za oddajo nalog je 20. 4. 1995.
Nagrade bodo podeljene ob dnevu mladih raziskovalcev.
SIPRO. STANOVANJSKO PODJETJE
Najemnine za stanovanja se bodo v mesecu januarju povečale za 0,59%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v januarju 1995 4 007,25 SIT in je 81,48 SIT za m2
Najemnine za poslovne prostore se bodo v mesecu januarju povečale za 0,51%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 631,63 SIT. Akontacija plačila za m2 toplotne oskrbe v mestu Žalec se v tem mesecu ne bo povečala in znaša 68,53 SIT/m2.
Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure
Obveščamo vas, da bomo v letu 1995 podaljšali zavarovanje za vse tiste, ki.so pri nas sklenili zavarovanje v letu 1994.
Istočasno vas obveščamo, da tisti, ki niste zavarovali stanovanj pri nas, lahko to storite v začetku leta 1995.
Savinjčan
Zgodba o vztrajnosti in uspehu
Diploma za filmski portret Mirka Lebarja — Častni Slovenec leta 94 je po mnenju žirije Nedeljca Žalčan
Pred dnevi se je v Portorožu končal 4. slovenski filmski maraton, na katerem je bila predstavljena celotna lanska filmska produkcija pri nas. Med drugim tudi dokumentarni video film o Mirku Lebarju iz Žalca, ki mu je žirija Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev prisodila diplomo Metoda Badjure. Avtor tega filmskega portreta je Matjaž Fistravec, ki je kot prvi Slovenec prejel nagrado na festivalu v Trentu za film Cerro Torre — peklenska gora. Naslov 23 minut dolgega filma je Brez, poleg Mirka Lebarja pa v njem nastopa še enajst njegovih prijateljev invalidov in alpinistov.
Projekt je v koprodukciji mariborskega studia ALP in dokumentarnega programa TVS nastajal eno leto in je eden redkih, pod katerim se Matjaž Fistravec z zadovoljstvom podpiše, kot je povedal sam. Snemali so po Sloveniji, v dokumentarcu pa so vključeni
tudi arhivski posnetki z Grossgloc-knerja in Mont Blanca. Slednjega je Mirko Lebar kot prvi alpinist brez nog na svetu osvojil lansko poletje, čemur so veliko pozornosti namenila zlasti francoska javna občila. Tudi za film Brez vlada med tujimi televizijskimi hišami precejšnje zanimanje, aprila pa bo prikazan na festivalu v Trentu.
Mirko Lebar v filmskem portretu sam pripoveduje zgodbo o sebi, prijateljstvu, vztrajnosti in uresničenih ciljih. In o spoznanju, da zmore vedno več. Kot je povedal Matjaž Fistravec, je bil namen filma predstaviti Mirka Lebarja takšnega, kot v resnici je. In kdo je v resnici Mirko Lebar? Pravzaprav samo človek, ki se ni nikoli zadovoljil z majhno pokojnino in invalidskim vozičkom ob robu družbe.
Nedeljski dnevnik je letos prvič proglasil častnega Slovenca leta. Posebna komisija je soglasno sklenita, da je častni Slovenec leta 94 Mirko Lebar.
Učna pomoč otrokom
Kako v prihodnje?
Je bilo minulo silvestrovanje zadnje?
Pri Centru za socialno delo Žalec je v okviru javnih del že nekaj časa, odkar so se začela javna dela, organizirana učna pomoč otrokom. O tem smo sicer pred letom dni že obširneje pisali, tokrat pa je naš namen spregovoriti o nadvse zanimivem družabnem srečanju ob koncu leta 1994, ki so ga delavci Centra in izvajalci učne pomoči organizirali v dvorani doma Svobode v Grižah za vse učence iz občine Žalec, ki so vključeni v to obliko pomoči. Ob tem pa opozarjamo tudi na problem, saj naj bi bila javna dela, glede na potrjen program, financirana le do konca meseca marca.
sedo, lepo je bilo pogledati to množico razigranih iz veselih otrok, ki so imeli pravo, svojo zabavo, ki se je bodo še dolgo spominjali. Spominjali pa se je bodo tudi organizatorji, saj ni tako enostavno »krotiti« kakšnih sto otrok, polnih energije.
»V javna dela, učno pomoč je vključenih več kot 110 otrok, ki so z vseh osnovnih šol žalske občine. Z njimi se ukvarja in jim pomaga pri učenju 10 javnih delavcev. To silvestrovanje, ki ga vsako leto pripravimo za otroke, zahteva precejšnjo angažiranost delavcev Centra in naših sodelavcev, vendar smo ob zadovoljstvu, ki ga naredimo otrokom, za vse
Dvorana v Grižah je bila na ta slovesen dan lepo okrašena. Nad odrom na stropu so za vse učence, ki so vključeni v učno pomoč, viseli pisani baloni, v katerih so bila spravljena razna darila. Mize so bile polne dobrot in ko je zaigral še ansambel Spekter sound iz Šentjurja, se je prireditev tudi uradno začela. Učenci so predstavili svoje pevske in plesne sposobnosti, ki so jim prinašale potem tudi zanimive nagrade, na primer vožnjo z balonom. Vsekakor tekmovalne vneme ni manjkalo in potrebni so bili predizbori, da so člani ansambla ob pomoči starejših sploh lahko dokončali posamezno tekmovanje. Z drugo be-
to nekako poplačani. Kako bo s tem v prihodnje in z javnimi deli nasploh, v novi lokalni samoupravi, je sedaj še nejasno, saj imamo potrjen program javnih del samo do konca meseca marca.
Od tega, kako bodo nove občine lahko financirale oz. sofinancirale te programe, skupaj z Zavodom za zaposlovanje, pa bo odvisno, ali se bo naše delo lahko nadaljevalo ali ne.
To pomeni, da se bo program odvijal v takšnem obsegu samo do konca marca. V tem času bo tudi razpis, če bodo te dejavnosti obstajale še naprej. Nedvomno pa bi bila velika škoda, da bi zaradi denarja morali vse to opustiti,« je v Grižah povedala direktorica Centra za socialno delo Irena Pražnikar.
je bilo minulo silvestrovanje zadnje te vrste v občini? Bodo tisti, ki se težje učijo ali imajo težave pri posameznem predmetu, poslej ostali brez pomembne učne pomoči? Upajmo, da ne.
D. Naraglav
ÆËÊÊËÈÈk
ài
■
>.

Posnetek za spomin, na katerem so rejniki, rejenci in nekateri otroci rejnikov.
V objemu krušnih staršev
Srečanje rejniških družin
Pogovor z Metko Horvat s Centra za socialno delo
V dnevih pred novim letom je bilo precej najrazličnejših srečanj in drugih prireditev, ki so bila večinoma bolj vesela. Drugačno, nadvse domače ter zanimivo pa je bilo srečanje rejniških družin v gostišču Vovk pri Ponikvi, kamor so povabili tudi naše uredništvo. Kmalu po prihodu smo se zapletli v pogovor z Metko Horvat iz Centra za socialno delo Žalec, ki skrbi za rejništvo v občini Žalec.
»Vsakoletno, tradicionalno, prednovoletno srečanje rejniških družin je nedvomno velik in nepozaben dogodek zlasti za rejence, saj tudi tako nekako lažje pozabljajo na življenje, ki so ga bili deležni pred tem, preden so bili dani v rejo. Nadvse koristno pa je tudi za same rejnike, saj si lahko izmenjajo izkušnje ter se hkrati tudi poveselijo med sebi enakimi, ki imajo v srcu poleg svojih otrok prostor tudi za otroke, ki so jim bili zaupani v rejo,« nam je uvodoma povedala Metka Horvat.
Na vprašanje, kako je z rejništvom v žalski občini, je povedala, da je dobro organizirano in da je povprečno 40 družin, ki se vključuje v to družbeno potrebno in humano poslanstvo. Le-te imajo od 60 do 70, pa tudi več rejencev in rejenk. Rejniške družine imajo tudi izven občine, vendar večinoma zaradi tega, ker so v njih otroci iz žalske občine, ki so v sorodstveni zvezi s svojim rejnikom.
Metka Horvat
»Že vrsto let delam na tem področju in moram reči, da smo z rejniškimi družinami vzpostavili nadvse dobre stike. Stkane so resnično prijateljske vezi in čeprav je delo, ki ga opravljam, precej težko in tudi zahtevno, je tudi zelo lepo, še zlasti ko vidiš, da so rejniki in rejenci zadovoljni in srečni. Prav zato, ko iščemo rejniške družine, pazimo, da izberemo prave. Takšne, ki imajo urejeno življenje, ljudi, ki imajo resnično odprto srce, ki je sposob-
no sprejeti z največjo mero čutnosti tujega otroka in pri tem ne delati razlik med svojimi in rejniškimi otroci. Pri izbiri rejniških družin se zato predhodno dobro pozanimamo, kakšna je družina, kamor bomo namestili rejenca. Pri tem zbiramo mnenja KS in drugih organizacij, tako da imamo večinoma kar srečno roko pri izbiri rejniške družine. Žal se zgodi, da kljub dobrim mnenjem izbrana družina ni najprimernejša. Če vidimo, da se je družina za rejništvo odločila le zaradi denarja, poiščemo novo družino, »je še dejala naša sogovornica Metka Horvat in se nato lotila zadnjih priprav pred začetkom programa srečanja.
Mi se zaradi drugih obveznosti srečanja nismo udeležili, verjamemo pa, da je bilo zelo lepo, pristno, domače, saj med njimi nismo bili prvič. Vsekakor pa je že predviden program srečanja obetal veliko lepega in zabavnega, saj naj bi otroci tekmovali v karaokah, starši oz. rejniki pa v kvizu. Še pred tem so se predstavile rejniške družine, potem pa je bila na vrsti prosta zabava, ki je prav gotovo takšna, kot se zanjo spodobi.
D. Naraglav
Obiskali Maistrovega borca
V naši občini še živi Maistrov borec, in sicer Albin Repnik s Polzele. V občinski in krajevni borčevski organizaciji so se odločili in ga za novoletne praznike obiskali. Povabili so ga v restavracijo Olimp na Polzeli, kjer so ga pričakali )anko Cvikl, predsednik Občinskega odbora NOV, Polde Ribič, predsednik KO NOV Polzela in žalski župan prof. Milan Dobnik. Srečanje je minilo v prijateljskem vzdušju, Albin Repnik pa je dokazal, da je kljub visokim letom, 2. februarja bo dopolnil 96 let, še dobrega zdravja in bistrega duha. Na sliki: Janko Cvikl, Polde Ribič in Milan Dobnik v pogovoru z Albinom Repnikom.
T. TAVČAR
Veselja in razigranosti v Grižah ni manjkalo.
Na posnetku so udeleženci iz Savinjske doline med nacionalnim srečanjem Slovencev v cerkvi sv. Evstahija, zbrane je pozdravil predstavnik slovenskega veleposlaništva v Parizu.
Mednarodno srečanje mladih v Parizu
Po božičnih praznikih se je zbrale sto tisoč mladih iz vse Evrope na novoletnem srečanju v Parizu pod geslom Gradimo mir in zaupanje mec ljudmi. Iz Slovenije se je srečanja udeležilo tri tisoč mladih. Vsi so bili složni v duhu gesla, da je treba najpre mir graditi v sebi in ga potem širiti v okolju, kjer živimo. Mladi so si v Parizu nabrali veliko izkušenj in spoznali prijatelje iz drugih držav.
Ivan Arzenšek Foto: Marko Sinkovič
Savinjčan
SEDAJ TUDI RENTNO VARČEVANJE
NOVOST
V HMF7AD BANKI, d. d.
KAJ JE RENTNO VARČEVANJE
polog x (letna varčevanja - 1) - privarčevani rentni znesek
+ stimulativne obresti
^ot^aVšota-
opredelitev načina in časa izplačevanja
dvig takoj
renta na izbrani čas
NAMEN RENTNEGA VARČEVANJA
Vsakdo, ki že danes načrtuje svojo prihodnost, lahko namen rentnega varčevanja opredeli po svoje (načrtovani večji nakupi v prihodnosti, zagotovitev finančnih sredstev za študij otrok, brezskrbna zrela leta... in še in še).
ČAS RENTNEGA VARČEVANJA
Čas rentnega varčevanja izberete sami.
OBLIKE RENTNEGA VARČEVANJA
-	tolarsko rentno varčevanje,
-	tolarsko rentno varčevanje z devizno klavzulo.
PREDNOSTI RENTNEGA VARČEVANJA
Vsakdo varčuje. Če pa izberete najdonosnejši način, tako za čas varčevanja kot tudi za čas izplačevanja (koriščenja) vaših sredstev, ste se prav gotovo odločili najboljše.
OSTALI POGOJI RENTNEGA VARČEVANJA
Mi smo določili le okvirne pogoje, ostalo prepustimo vašemu izboru.
Dodatne informacije lahko dobite na sedežu banke v Žalcu in agencijah v Celju, Laškem, Rogaški Slatini in Vojniku.
ftLIANSU
TEHNIČNA TRGOVINA
Šempeter 13/a, tel. 063/701-888
vam v sodelovanju z gorenjem : r:	m ?.
PONUJA GOSPODINJSKE APARATE GORENJE
Ugodno: satelitske antene in antenski material za sprejem Kanala A in VTV Velenje.
sodelovanju z
d.o.o.
REZERVNI DELI:	za pralne stroje, sušilnike,
hladilnike, štedilnike, pomivalne stroje...
gorenje
delovni čas: non-stop od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Hotel Prebold Celju
V zameno restavracija Gaberje - Iz Hmezad Goldinga tri podjetja
Program lastninjenja je teden dni pred iztekom zakonskega roka oddalo tudi podjetje Hmezad Golding Gostinstvo iz Žalca. Pred tem so morali rešiti več denacionalizacijskih postopkov, iz lastninjenja pa so izvzeli tudi hotela v Žalcu in Preboldu. Slednji je z menjalno pogodbo, postal last občine Celje oziroma njenega stanovanjskega sklada. V zameno je Hmezad postal lastnik tretjine objekta restavracije v Gaberjah, ki so jo prenovili in nato spet odprli sredi lanskega decembra.
Po besedah direktorja Bruna Ran-dia so se za prodajo hotela Prebold odločili med pripravo programa lastninskega preoblikovanja podjetja: »Lastninjenje hotela v petih letih bi bil prevelik zalogaj za tako majhen kolektiv, kot je naš, zato smo se odločili za dezinvesticijo. Najprej smo ga nameravali prodati, vendar ga za ceno 1,8 milijona DEM ni bil nihče pripravljen kupiti, pa tudi za 30 odstotkov ceneje, kolikor dopušča zakon v teh primerih, ne. Zato smo se odločili za brezplačen prenos. Ponudili smo ga žalski občini na račun zemljišča pri hotelu Žalec, vendar se občina za to ni odločila. Poleg tega pa je bil dogovor s celjsko občino za nas bolj ugoden, saj smo želeli obdržati restavracijo v Gaberjah.«
Samopostrežna restavracija v Celju je bila zgrajena s posojili, ki jih je najel Sklad za zagotavljanje družbene prehrane občine Celje, vendar je nato delovala kot samostojna organizacija. Ker je na zahtevo sklada zaračunavala minimalno ceno za obroke, svojih obveznosti kmalu ni več uspevala poravnavati. Takrat je v skladu z dogovorom z občino Celje kredite prevzel Hmezad, vendar pa prenos lastništva formalno ni bil opravljen, saj je bilo pač vse družbeno. Danes je seveda drugače in objekt je v celoti postal last občine Celje. Hmezadu je bil priznan samo manjši delež, kolikor je bilo poznejših vlaganj v objekt. Brez te menjalne pogodbe bi morali restavracijo odkupiti. Tako pa so spet lastniki tretjine objekta v Gaberjah. Njihov del je bil pred obnovo vreden21 milijonov tolarjev, po njej pa 50 milijonov. V restavraciji Gaberje je zdaj 25 zaposle-
nih, z novo reorganizacijo naj bi jih bilo 16.
V menjalni pogodbi, ki jo je v imenu občine Celje podpisal lani še predsednik izvršnega sveta Jože Zimšek, je med drugim določeno, da bo v primeru prodaje hotela Prebold 50 odstotkov kupnine pripadlo Hmezadu. Občina Celje je hotel prevzela brez obveznosti poravnave 70.000 DEM nerealiziranih vlaganj, ki jih mora Hmezad izplačati bivšemu najemniku zaradi prekinitve sedemletne najemne pogodbe. Celjani naj bi v hotelu uredili
dom za starejše občane, čeprav se o tem konkretno še niso začeli dogovarjati. Ker bo potrebno v objekt prej vložiti še precej sredstev, bo verjetno pred tem v njem urejena še kakšna druga dejavnost. Med drugim so se pogovarjali tudi z Darsom, ki naj bi tam namestil delavce, ki bodo gradili avtocesto.
Sicer pa naj bi se Hmezad Golding Gostinstvo preoblikovalo v tri podjetja, to so Gostišče pri Kolodvoru, Slaščičarne Vanilija in Gostinstvo Žalec. »Gostinstvo bo prevzeto restavracijo Gaberje, bife Fervega, gostilno Rečico in strokovne službe. Prav tako bodo sem spadale tudi vse nepremičnine. Pod Slaščičarne Vanilija bo spadala še nepremičnina slaščičarne Šentjur. Kaj bo s še neopremljenim lokalom pri Vrtnici v Celju in lokalom na Dobrni, ki ga nameravamo urediti, pa še ni določeno,« je povedal Bruno Randl.	K. R.
TRGOVINA
00BERTEŠA ŸAS 46 b, ŠEMPETER TELEFON: 702-231
AKCIJA
-	radiatorji KORADO
-	pipe ARMAI
UGODNE CENE!
o
s
popust 5% 5
10% >g
OL O
popust
uvoz
uvoz
14.990,00 sit
5.500.00	sit
5.300.00	sit
-	tut kabine
-	tut kad
-	tervol mi
-	kopalna kad uvoz	~~
-	pohištvene eevi - 20x20, 30x30, 40x40, 80x50	^
KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM!	t/>
Možen nakup na tri obroke!!
MATJAŽ
d.o.o. Petrovče
Montaža
Zastopanje
Posredovanje
| 63 301 PETROVČE • PETROVČE 232 • Slovenija • Telefon in faks: + 386 63 707-173 • Mobitel: 0609 613-922
| —- -•
I GARAŽNA IN
1 INDUSTRIJSKA VRATA —--
1 Z MOTORNIM POGONOM
IN DALJINSKIM UPRAVLJANJEM
I PRIZNANE NEMŠKE FIRME
! HÖRMANN
I
I
¡SCDCENC - VAENC - UDCBNC
I__________________________
ZANA
V PRODAJNEM CENTRU LENA ZA VSAKOGAR PRIMERNA CENA!
*	UGODNA PONUDBA KAVE PO SUPER CENAH!
*	ŠIROK ASORTIMAN, VELIKA IZBIRA BLAGA IZ UVOZA, UGODNE CENE, VELIK PARKIRNI PROSTOR
♦UGODNO - KOLIČINSKI POPUST NA VSE VRSTE BLAGA TUDI DO mjšjbn
*	ZA IMETNIKE KARTICE ŽANA
ŠE DODATNIH	POPUSTA!
PRIČAKUJEMO VAS TUDI V VELEBLAGOVNICI ŽANA, ŽALEC TER V ŽANA MARKET ALDU NA OSTROŽNEM!
KO NAVADEN NAKUP POSTANE PRAZNIK!
Savinjčan
Krajevne skupnosti morajo ohraniti svoje pristojnosti
Dr. Janez Zupanec, poslanec LDS v državnem zboru, je v začetku meseca povabil predsednike vseh krajevnih skupnosti na pogovor o nadaljnji ureditvi sistema krajevnih skupnosti v novi žalski občini. Pogovor je bil seveda zgolj informativen, udeležba pa neobvezna. Vabilu so se odzvali predsedniki Šempetra, Andraža, Prebolda, Žalca, Gotovelj, Ponikve, Vrbja, Petrovč in Tabora.
Pričakovali so, da jim bo dr. Janez Zupanec povedal, kako bo v novi občini urejena krajevna samouprava in kakšne pristojnosti bodo imele krajevne skupnosti, vendar
jim je ta pojasnil, da bo o vsem tem odločal občinski svet. Ta lahko obdrži sedanje krajevne skupnosti, lahko kakšno ukine, zmanjša njihove pristojnosti ali jih poveča. Vse
Konstruktivna opozicija
Novoizvoljeni svetniki smo se konec decembra sestali na prvi seji, ki se je začela veliko bolj razburljivo, kot se je nato končala. Svetniki strank desnice (SLS, SKD in SDSS) so se združili v koaliciji in pridobili minimalno večino (19:17) v občinskem svetu. Prepričani v svojo prednost niso bili pripravljeni deliti občinskih funkcij z drugimi strankami za nobeno ceno. S tem namenom so stranke desnice neposredno pred sejo posredovale nov predlog začasnega poslovnika za delo sveta. Sledila je brezplodna razprava, zato je vodja naše poslanske skupine Janko Kos predlagal usklajevanje vodij vseh poslanskih skupin o vsebini in sprejemljivih določbah poslovnika. Po mučnem usklajevanju smo sprejeli začasni poslovnik.
Občinski svet se je tako konstituiral in čeprav je najvišji organ v občini, župan pa odgovarja predvsem za izvajanje odločitev sveta, trenutno pomanjkanje pravil igre oziroma ustrezne zakonodaje omogoča iznajdljivemu županu, da si prisvoji večje pristojnosti, kot bi mu pripadle. Na pomanjkljivosti na zakonodajnem področju in možne rešitve je prav Združena lista pravočasno opozarjala.
V	občinski hiši že vse od prve seje pred tiožičem potekajo prave borbe za pomembne položaje in pristojnosti v novi občini, v katere so vključene stranke, združene v koaliciji z minimalno večino, in župan. Pri tem pa vsi pozabljajo, da nam je država pustila le drobtinice z bogataševe mize, zato moramo namesto iskanja osebnih interesov strniti vrste in delovati v korist občanov in krajevnih skupnosti, ki v svetu nimajo svojih svetnikov. Delovati je potrebno v korist invalidov, predšolskih in šolskih otrok in še koga. Pri tem pa moramo biti enotni in tako nastopati tudi proti centralistično urejeni državi, ki je center finančne moči. Medtem ko se zapravlja čas z nepotrebnim besedičenjem, v krajevnih skupnostih ne morejo plačevati računov niti za vodo in elektriko. Po eni strani nimamo več kje odlagati odpadkov, po drugi pa ne vemo, kje so sredstva (580 MIO tolarjev), ki jih je občina Žalec prejela kot nadomestilo za škodo, ki jo bo povzročila avtocesta skozi našo dolino.
V	poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov si zato želimo, da bi občinski svet začel čim prej uresničevati in opravičevati svojo izvolitev s koristnimi potezami za občane. Pozivamo vse, katerim so volivci izkazali svoje zaupanje, da pri svojem delovanju ločimo osebne in strakarske interese od skupnih.
Poslanska skupina ZLSD Žalec
ŠIVILJSTVO
lo lo
ul. Ivanke Uranjek Žalec (v stari osnovni šoli) tel: 715-827
Podjetniki in obrtniki!
Oblecite sebe in svojo ekipo
kot se za Vas in Vaše podjetje spodobi!
Po naročilu vam kvalitetno izdelamo vse vrste delovnih oblačil v različnih barvnih kombinacijah.
Ugodno plačilni pogoji! Bodite korak pred drugimi!
TKI (/(/W PREBOLD
tel. & fax:723-243
Po ugodnih cenah nudimo:
•CEMENT
■ HDDRIRANO APNO BRAMAC BELTOP BELTON
•	LITOŽELEZNE PEČI PO LICENCI BUDERUS
•	BIO APNENA BARVA
•JUPOL
•LEPILA ZA KERAMIKO
Odprto: od 7.30 do 17., sobota do 12. ure!
V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri!
to Jx> zapisano v novem občinskem statutu. Prisotni predsedniki so si bili enotni, da ukinjanje krajevnih skupnosti ni umestno, zlasti zato, ker je več manjših krajevnih skupnosti zaradi proporcionalnega načina volitev ostalo brez svojega predstavnika v občinskem svetu. Njihov v zadnjem času pospešen razvoj bi se v nasprotnem primeru gotovo ustavil.
Anton Rozman iz Gotovelj, ki je tudi sam svetnik, je zagotovil, da zaenkrat skoraj nihče od svetnikov niti župan ne razmišljajo o ukinjanju krajevnih skupnosti, pač pa celo o povečanju njihovih pristojnosti. Kot je povedal dr. Zupanec, se za to zavzemajo tudi svetniki LDS. Po njegovih pričakovanjih pa se bo občina Žalec kmalu preoblikovala v dve ali več manjših občin. Razdružitev bodo poenostavile spremembe zakona o lokalni samoupravi, ki jih bo državni zbor sprejel najpozneje v februarju. Glede na to, da sedaj že velja tudi zakon o financiranju občin, se bodo občani na referendumu laže odločali za samostojno občino ali proti njej.
K. R.
Praznujemo 50-letnico zmage
O praznovanju 50-let niče zmage nad fašizmom so pri nas še vedno različna mnenja. Kako se je do tega opredelila Evropa, je znano. Zagotovo je, da je bil partizanski boj, ki ga je na žalost vodila komunistična partija, predvsem boj za obrambo svojih meja. Tudi druga stran, ki je sodelovala z okupatorjem, je povzročila, da je padlo veliko nedolžnih mladih življenj. Trditve, da mora biti praznovanje obletnice predvsem obžalovanje teh žrtev in da je bil narodnoosvobodilni boj le krinka za revolucijo, je zavajanje ljudi in zakrivanje prave resnice. Zagotovo se je marsikomu zgodila krivica, z revanšizmom se krivice ne da popravljati. Sedaj potrebujemo enotnost, da bodo mlajši lahko mirno živeli v novi državi.
Zato naša stranka predlaga, da tudi v občini ustrezno proslavimo 50-letnico zmage nad fašizmom in konec II. svetovne vojne in da je organizator občinski svet.
Za ZLSD Niko Rak
TRGOVINA
Avtoi
KV IK
Šlandrov trg 2, Žalec, tel.: 063/712-166
UGODNA PONUDBA:
*	vseh vrst gum (brezpl. montaža),
*	prtljažnikov za vse tipe vozil,
*	meglenk, (par 2 980 SIT)
*	pokrovov koles, (grt. 2.690 SIT)
*	verig, (6.600 SIT)
*	metlic In gumic brisalcev.
Delovni čas:
od 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
N.C.: 063/725-377 Fax: 063/725-429
FAMIS d.o.o. MIRAN FARČNIK
63305 Vransko, Stopnik 30
Avtotel.: 0609/612-751 Sert, vozilo: 0609/618-279
-	servis
-	prodaja
-	zastopstvo ZETOR-UTB UNIVERZAL
LTZ LIPICKI. HORLIMANN, TORPEDO. ZTS-ZETOR
-	staro za novo
-	svetovanje
-	popravilo vseh vrst traktorjev pri stranki
-	uvoz -izvoz
-	rezervni deli
•	Komisijska prodaja traktorjev in kmetijske mehanizacije
*	Kompletni program BCS-kosilnic
Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se še priporočamo!
_Oi
KURILNO OLJE
UBOJI
tel.: 707-420
Z NAMI TUDI V LETU 1995.
Gostišče PLEVCAK tel*'70*030
Vabimo vas, da nas obiščete tudi v letu 1995 in se prepričate o okusno pripravljeni hrani, ribjih specialitetah in izvrstnem belem pinoju iz Svečine.
Vabimo tudi skupine za svatbe in praznovanja raznih obletnic.
Odprto vsak dan od 13. do 22. ure, razen v ponedeljek in drugo nedeljo v mesecu. Za vse informacije in rezervacije nas pokličite po telefonu 701-030.
STANJE PO VOLITVAH
Po nedavnih lokalnih volitvah imamo v Žalcu naslednjo sliko: največ poslancev je Žalčanov (6 svetnikov), 5 svetnikov je Iz KS Polzela, 4 so iz Griž in 4 iz Prebolda, po trije so z Vranskega, iz Šempetra in Gotovelj in po eden iz Liboj, Šešč In Gomilskega. Kot smo domnevali, so Iz tega reprezentativnega občinskega telesa Izpadli majhni kraji: Andraž, Galicija, Ponikva, Trnava, Vrbje, Letuš in Tabor. Že na prvi seji sveta v decembru se je pokazalo, da je za svetnike in svetnice bolj pomemben političen kot pa lokalni izvor. Tako pravzaprav pridemo do spoznanja, da bodo interesi nekaterih krajev izključno interesi, ki jih bo v tem kraju videla politična stranka, ki kraj zastopa (recimo Gomilsko - SKD, Šešče - LDS, Liboje - SDSS). Vsekakor dvomim, da bo pri večini vprašanj prevladovala normalna lokalna logika (na primer, da bi pri vprašanju, ki je temeljnega pomena za KS Polzela, vseh pet poslancev enako glasovalo), temveč bo prihajalo do za Slovenijo že kar smešno tipičnih strankarskih razhajanj.
Stranke slovenske pomladi (SKD, SDSS in SLS) imajo v svetu navadno večino torej 19 poslancev od 36. Njihovo glasovanje je bilo na prvi seji sveta uglašeno. Iz tega razloga je LDS Žalec imenovala za vodjo poslanske skupine Nikolaja Rožiča iz Dobrovelj, ki je postal tudi predsednik komisije za izdelavo občinskega statuta. Prvi pozitivni premiki pa so se že pokazali, saj so se stranke dogovorile, da bo za reševanje pomembnih vprašanj potrebno dvotretjinsko soglasje sveta. To pomeni, da bo dogovarjanje potrebno in da strankarski prepiri ne bodo pripeljali nikamor.
Preden so kandidati za liste LDS postali kandidati, so podpisali izjavo, v kateri so izjavili, da jim bo prioritetno, če bodo izvoljeni, delo za kraj, v katerem so bili izvoljeni. Občinski odbor LDS Žalec se je odločil, da bodo svetniki, ki so bili izvoljeni v nov občinski svet, morali zakrpati luknje, ki so nastale z novim sistemom enodomnega parlamenta. Kaj to pomeni/ Žal so predvsem majhne KS izpadle in ostale brez poslancev in tako jim manjka nekdo, ki bo probleme teh krajev predstavljal svetu in županu. Župan je z novo zakonodajo postal bolj gospodarska in Izvršilna oblast, svetniki pa nekakšna, recimo temu zakonodajna oz. nadzorna oblast. OO LDS Žalec je na svoji zadnji seji v decembru sklenil, da Jx>do morali tisti svetniki, ki so bili izvoljeni na LISTI LDS, OPRAVLJATI POSLANSKE FUNKCIJE TUDI ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI, KI NIMAJO SVOJIH SVETNIKOV. Na ta način bodo tudi Tabor, Vrbje, Ponikva, Galicija, Trnava, Letuš in Andraž dobili svoj glas v parlamentu. Stvar bo enostavno organizirana. Naši Izvoljeni poslanci, ki vam jih bomo v Savinjčanu predstavili, se bodo v vaših krajevnih skupnostih skupaj z vašimi tajniki oz. predsedniki KS dogovorili za stalne uradne ure (npr. PRVA SOBOTA V MESECU, ob določeni uri) v vašem kraju.
Pritožbe, pobude in vprašanja občanov lahko sporočite tudi po telefonu 714-216 ali pisno na naslov: OO LDS Žalec (krajevne zadeve), Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec. Reševali bomo problematiko varstva okolja, vaše težave, ki jih lahko imate pri odpiranju podjetij (s. p. ali d. o. o.), zadeve, ki jih občani občutijo kot krivice, nefleksibilnost državne uprave, socialne zadeve, zaposlitve, delovna razmerja, kompletno problematiko do republiških organov in drugo. Pravni servis in pomoč občanom sta jasno brezplačna.
V. G.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ G
n
n
n
n
n
n
D
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
«éw»
MARKETING, d.o.o.
Polzela 38, telefon: 063/721-052 PE Velenje tel. 854-391
Fiat Scioneri
CINQUECENTO 900 i. e.
13.990 DEM UNO 1,0 ¡.e. S 3V
15.910 DEM UNO 1,1 ¡.e. S 3V
16.050 DEM TIPO 14 i. e. S
21.740 DEM TIPO 1,6 i.e. SX
23400 DEM TIPO 1,7 diesel
22400 DEM TEMPRA 1,6 i.e. MPI SX 26460 DEM
Vozila, poškodovana po toči:
PANDA 1000 i.e. L. 93 9.990 DEM UNO 1,1 i.e. S 3V L. 93 11490 DEM TIPO 14 i.e. S L. 93
14.990 DEM TIPO 1,9 TD GT L. 92
15.690 DEM TEMPRA 1,8 ¡.e.
SLX L. 92	17490 DEM
ALFA ROMEO 33 i. e. I. L. 94 15.990DEM ALFA ROMEO 155 T. SPARK 1,7 22.990 DEM
GOS
17990 DEM
Suzuki
SWIFT 1,3 GS
19.000 DEM SWIFT 1,3 GL4WD
23.551 DEM
SWIFT 1,3 GTI
22.878 DEM SWIFT SEDAN 1,3 GL
20.631 DEM SWIFT SEDAN 1,6 GLX
23.619 DEM
SAMURAI VX
25108 DEM
VITARA VX
34.025 DEM
VITARA 5
40.311 DEM VITARA VU in LU/5%PD/ 26.589 DEM
Ugodni krediti 1-4 leta, 10-15% letna obrestna mera, 30% polog, devizna klavzula.
Na zalogi vsi modeli SUBARU, DAIHATSU, ROVER.
Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB, d. d., za prilive in odlive podjetij na dan plačila.
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
c
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
Savinjčan
Solidarnost še živi v Taboru
Srednje velika domačija Marjana Veterška, po domače spodnji Krvavičnik, Vrhe 8, leži na meji občin Trbovlje in Žalec, v krajevni skupnosti Čemšenik. Po službi v Elektro Trbovlje je-Marjanu pri delu na hribovski kmetiji v pomoč 17-letni sin, ki je po končanem šolanju ostal doma. Umirjeno sta živela vse
do usodne noči 28. junija
Tega dne je po šmiklavških hribih podivjala narava in jima do tal uničila gospodarsko poslopje. Prvi so jima pri reševanju pomagali najbližji sosedje, ki pa jih je tod okoli premalo, da bi lahko ugonobili rdečega petelina. Zaradi zemeljskih plazov iz smeri Tabora in Trbovelj so prišli gasilci na mesto požara šele v jutranjih
minulega leta.
urah, ko so bili za silo že odstranjeni plazovi na cestah.
Na to nesrečo so presenetljivo hitro finančno reagirali: občina Hrastnik, KS Čemšenik, Rudis Trbovlje, Sklad za elementarne nesreče RS in še drugi. Pomoč pa so ponudili tudi Savinjčani — natančneje planinci iz Tabora, tudi zato, ker jim je pred leti Marjan
mnogo pomagal pri elektrifikaciji njihove postojanke z imenom Zajčeva koča, ki je le streljaj od Marjanove domačije. V rekordnem času so očistili pogorišče. Tudi sosedje niso stali križem rok. Z večkratnimi solidarnostnimi akcijami je nova stavba zrasla do stopnje, ko že lahko razmišljajo o strehi.
Marjan je vsem, še posebej pa planincem iz Tabora v Savinjski dolini, ki so ga na kakšen koli način ob zares težkih trenutkih bodrili, spodbujali in mu pomagali, iz srca hvaležen.
B. Pepel
Pri
mačku v Grižah
Novo vodstvo v Grižah
V krajevni skupnosti Griže so decembra lani na dveh zborih krajanov v Za-bukovici in Grižah izvolili nova vaška sveta in 15-članski svet krajevne skupnosti. Na prvi konstitutivni seji 12. januarja so nato imenovali predsednika sveta, ki je pozneje predlagal imena še ostalih štirih članov predsedstva. Novi predsednik Griž je postal Milan Krašovc iz Migojnic.
K. R.
Manjši kraji izigrani na volitvah
Krajevna skupnost Ponikva je ena izmed tistih v žalski občini, ki so ostale brez svojega predstavnika v občinskem svetu lij je posledica proporcionalnih volitev in premajhne obveščenosti volivcev, kako oddati preferenčni glas. Ib je ena izmed ugotovitev 9-danskega sveta krajevne skupnosti Ponikve, ki se ¡e sestal pred dnevi.
Zaradi takšnega izida volitev so so na Ponikvi še posebej zavzeli za ohranitev tudi manjših krajevnih skupnosti v žalski občini. Prav ra-ko pa so že rblpdli tiste naloge, ki bi jih bilo potrebno uresničiti v tetri letu. Največji zalogaj to po besedah predsednika sveta Ivana jele-n.iobtMvitcv ;l>ur.ijcekRi iimičc ne ceste Vodosteč-Kuteč, katere jimdračun /naša več lot 20 .i ilt ionov tolarjev. Prav tako nameravalo asfaltirati 8.10 metrov dolgo testo v zaselku Mjrul in igrišče ob osnovni šoli. Nekaj sredstev bodo namenili za obnovo zunanjosti več kot 150 let stare šole, dokončati pa je potrebno tudi gasilski dom, v katerem to nova pisarna krajevne skupnosti. Prav tako nameravajo v celoti obzidati (»kopališče na Ponikvi. Ker ¡e sedaj ena stran neza-grajena, grobove unk uje divjad.
fiatu sv« ta v) tudi letos obiska li petnajst duševno prizadetih kra-janov, ki živijo doma. in jim zaželeli veliko le|>ega v novem letu.
K. R.
Sredi decembra je Kmetijska zadruga Gotovlje v Grižah v prostorih zadružnega doma odprla trgovino in bife. Novi pridobitvi so dali zanimivo ime Pri mačku — v spomin na simbol savinjskega hmeljarstva. S posodobitvijo in razširitvijo bivše Kmetijske preskrbe tako sedaj lahko kupcem nudijo bogato izbiro živil, gradbenega materiala, bele tehnike, akustike, drobnih gospodinjskih aparatov in vsega za kmetijstvo. Trgovina je odprta vsak dan od 7 do 18. ure, v soboto od 7 do 12. in v nedeljo od 8. do 11. ure.
Bogatejši za tri odseke cest
V KS Galicija so lani asfaltirali kar 8 km krajevnih cest. Cesto v zaselku Hramše, v dolžini 24 km, pa so odprli le nekaj dni pred novim letom. Na odprtju se je zbralo veliko krajanov, predstavnikov občine in delovnih organizacij. V imenu režijskega odbora je govoril Vinko Flis ter dejal, da so pri gradnji cestnih odsekov opravili krajani okrog pet tisoč prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega so zbrali še skoraj dva milijona tolarjev, ostalo ¡^prispevala občina Žalec. Cesto je blagoslovil domači župnik Janko Cigale ter vsem zaželel srečno in varno vožnjo, za promet pa jo je s prerezom traku odprl najstarejši krajan Matevž Lešnik (na sliki).
T. T.
r | I) T Q Prevozne storitve 1 rvio in trgovina d. o. o.
Dobrovlje 32,
63314 Braslovče
V okviru svoje dejavnosti:
—	izdelujemo investicijske programe,
—	izdelujemo kreditne zahtevke do bank in drugih finančnih institucij,
—	opravljamo finančne analize ter druge posle s finančnega področja,
—	opravljamo kamionske prevoze
—	in nudimo še vrsto drugih uslug.
Naročila opravimo v najkrajšem možnem času. Zagotavljamo strokovne storitve. Cene storitev so konkurenčne.
Informacije lahko dobite vsak delavnik in v soboto od 8. do 10. ure in od 15. do 18. ure na telefonu: 063/725325.
Se priporočamo!
AC LEVEC
Levec 18
v prodajnem centru
MODERNI INTERIERJI LEVEC
telefon.: 063/472-409, fax: 471-708
Prodaja MERCEDES —BENZ
avtomobilov:	HONDA
VW GOLF POLO AUDI PASAT VENTO
AC INTERCAR - PREDSTAVNIŠTVO AC LEVEC vam kot generalni zastopnik za proizvodni program MERCEDES - BENZ ponuja:
*	Ugoden nakup s popustom za
-	MERCEDES-BENZ razreda E (vsi tipi vozil)
-	MERCEDES-BENZ razreda C (tip C 180, C 220, C 200D, C 250 D)
-	MERCEDES-BENZ razreda S (tip S 280, S 320 in S 350 TD).
*	Možnost nakupa novih ali rabljenih kombi in tovornih vozil MERCEDES-BENZ.
*	Na zalogi: HONDA ACCORD 2.0 ¡ES.46.515 DEM
(oprema: ABS zavore, obe zračni vreči, klima nap., el. pomična streha, alarmna nap. in ostala el. oprema) in ostali modeli HONDA CIVIC IN HONDA PRELUDE
*	Sprejemamo naročila za NOVI POLO in NOVI AUDI A4:
-	POLO 45....16.996 DEM
-	AUDI A4 - 1,6.39.680 DEM.
Dobavni rok: 2 do 3 mesece
NUDIMO KREDIT ALI LEASING!
BUDNA D.O.O.
Za potrebe lastne proizvodnje na Ljubnem ob Savinji (nasproti bencinskega servisa) potrebujemo večje stalne količine bukove hlodovine. Prodajamo pa stalne količine kvaltietnih bukovih drv. ki nastanejo prt naši proizvodnji - decimironje bukovine.
BUKOVO HLODOVINO
ODKUPUJEMO :
-	vse klase;
-	ugodne odkupne cene.,
-	plačilo takoj.
rmncijc:Wi-io7
0609-621-479
Voda ponovno prestopila bregove
V novo leto s škodo
Voda uničuje nogometno in tenis igrišče v Kaplji vasi.
Minulo leto ni prizanašalo z naravnimi katastrofami. Med najhujšimi je bilo junijsko neurje, ki je še posebno prizadelo prebivalce jugozahodnega dela doline iz KS Tabor in Vransko. Mnoge domačije so bile dalj časa odrezane od doline, veliko cest je voda povsem razdejala, uničila je številne mostove, poškodovala stanovanjske hiše in gospodarska poslopja ter uničila posevke. Rane te grozne noči se sicer počasi celijo, zgrajeni so že (ali pa bodo kmalu) novi mostovi, ceste urejujejo, vendar posledice te katastrofe še dolgo ne bodo povsem odstranjene, saj je tudi poznejše deževje še enkrat naredilo precej škode in že popravljene ceste ponovno poškodovalo. Za zelo neprimerne so se izkazali tudi cevasti betonski propusti, ki so jih vstavili namesto mostov, saj niso zdržali vodne ujme.
Opozorila ljudi so končno zalegla in začeli so graditi ustreznejše betonske mostove, ki bodo, vsaj upamo tako, kljubovali morebitnim novih vodnih težavah.
Teh pa v letu 1994 ni hotelo biti konec. Veliko zapadlega snega, hitra odjuga in potem še obilno deževje v noči 30. na 31. december so prispevali, da so nekateri potoki in struge ponovno prestopili bregove in tistim, ki tudi običajno ob večjih vodah najbolj trpijo, zagrenila prehod iz starega v novo leto. Najbolj jo je ljudem ponovno zagodla Bolska, ki se je razlila na več mestih. Najhuje je bilo v Kaplji vasi, kjer je, tako kot običajno, največjo škodo utrpela Boža Verdeu, močno ogrožena je bila tudi domačija Mlinarjevih, ponovno pa je voda poškodovala nogometno in tenis igrišče. Domačini so ob vsem tem ogorčeni, saj menijo, da bi bil že čas, da odgovorni z ustreznimi rešitvamni rešijo vse pogostejše težave. Kot pravijo, bi bib potrebno odstraniti meter in več debele nanose naplavin, ki zmanjšujejo volumen regulacijskega korita, tako kot so to že storili od mostu pri tovarni do konca Dolenje vasi.
Vsekakor pa bi morali tam, kjer je korito Bolske najbolj plitvo, narediti nasipe. Se bodo tisti, ki skrbijo za vodotoke, zdramili ob vseh teh prijjombah.
Kdo ve? Upravičeno pa se jezijo tudi drugi. V KS Tabor sicer zadnje obilnejše deževje ni naredib toliko škode kot prejšnja poletna neurja, vendar, kot so nam jrovedali na KS in kot smo videli tudi sami, je voda zalila nekaj hiš in gospodarskih posbpij, onemogočena pa je bila tudi prometna povezava s Šmiklavžem, saj je potok razdejal zasilni prehod na tej cesti, novi most pa še ni povsem dograjen.
In kaj velja reči za konec tega zapisa? Želimo si da se naravne nesreče iz leta 1994 ne bi ponovile in da bi končno le rešili težave, ki jih ljudem povzroča narasla voda.
D. Naraglav
Betonske cevi so bile tudi tokrat za deročo vodo premajhne, nov most, ki ga gradijo, je uspešno prestal svoj vodni krst. Povezava s Šmiklavžem bo odslej trajno nemotena.
•T-•£*-¿.«t* •£-aÆ* «f* •£* «A-
• » rjï	^ «J»	¿J»
:: : : $jî :î :: :: :: îî
îî
::
::
::
î:
::
::
Žalec, Mestni trg (nasproti Žane) tel.: 713-137
Vabimo Vas, da nas obiščete in se seznanite z našo bogato pionudbo hrane za zdravo življenje.
Delovni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Vsako soboto degustacija izdelkov!
Vabljeni!
:: :: ïî :: : :
i;
::
::
::
iz
:: :: :: :: : : ::
a * aÆa aj* aÆ» aAa »Ta	aÆ*aAaaÆ»»î»»T«a£a»îjaaÆ»«Æ* ai»-JV-λ
¿Y» «j» »J*	•T**•*	•J'*
80 let Pavle Mlakar
Petdeset let med knjižnimi policami
Knjige so neprecenljivo bogastvo, vir znanja, duhovne bogatitve, sprostitve in pomembna kulturna identiteta vsakega naroda. Slovenci smo lahko upravičeno ponosni na Prešerna, Cankarja, Tavčarja, Murna, Ketteja, Jurčiča... in smo kljub geografski ter siceršnji majhnosti velik narod tudi zaradi teh imen in njihovih knjižnih del. Slovenski kulturni praznik, ki ga praznujemo v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna, je torej vsakoletna priložnost za bogatitev kulturne biti vsakega posameznika in naroda kot celote. Pomembno vlogo imajo pri tem tudi knjižnice in knjižničarke, ki upravljajo s tem bogastvom. Pavla Mlakar iz Prebolda s svojim petdesetletnim knjižničarskim delom nedvomno sodi med nestorje savinjskega knjižničarstva. Letos bo tako slavila dva jubileja: 80 let svojega življenja in 50 let dela v preboldski knjižnici.
Resnici na ljubo — potrebnega je bilo kar nekaj prepričevanja, da je Pavla Mlakar privolila v pogovor za časopis, saj zaradi skromnosti svojega dela ne želi obešati na veliki zvon, še manj pa svojega življenja. Po krajšem prigovarjanju se le omehča in »zaslišanje« se lahko začne.
Prve knjige od ljudi
S Pavlo najprej seževa v čas ustanovitve knjižnice, v leto 1945, ko so bili na pobudo Antona Kregarja, Toneta Valenčaka, Pavle Mlakar, Ivana Vodovnika in Toma Potočnika postavljeni temelji preboldske knjižnice.
»Prvi knjižni fond so tvorile knjige, ki so jih prispevali posamezni krajani. Knjižnica je tako na začetku razpolagala s 160 knjigami. Njihovo število se je iz
meseca v mesec večalo. Prvim kupljenim knjigam so sledile vedno nove in knjižne police in omare so postajale pretesne, s tem pa tudi prostor knjižnice. S tako prizadevnimi ljudmi, kot je bil Tomo Potočnik in drugimi, ki so prišli za njim, je bilo veselje delati. Omogočili so, da je danes knjižnica takšna, kot je. Kar nekajkrat smo v domu Svobode praznovali zaradi knjižnice in njenih pridobitev. Nadvse slovesno je bilo na primer leta 1982, ko smo odprli preurejeno knjižnico, zadnjč pa smo proslavljali leta 1991, točneje 25. oktobra, ko smo knjižnico še razširili in dodali mladinski oddelek, kar je bila naša dolgoletna želja,« je vidno zadovoljna nad tem, kar so naredili, dejala moja sogovornica Pavla Mlakar.
Med največjimi v celjski regiji
Danes je preboldska knjižnica z okrog 11.000 knjigami med največjimi krajevnimi knjižnicami, če že ne največja v celjski regiji. Pravzaprav so ji, glede na ta podatek in število bralcev, to pripisovali že skoraj ves čas njenega obstoja. Tudi zaradi urejenosti in vodenja knjižnice, kar je zasluga prizadevne Pavle, ki kljub svojim letom izžareva pravo mladostno energijo in ljubezen do tega duhovnega bogastva.
»V mladinskem oddelku imamo prek 2500 knjig, ki smo jih strokovno uredili s pomočjo Občinske matične knjižnice Žalec, ki nas tudi sicer oskrbuje z novimi knjigami in nam vsestransko pomaga.
Knjige so v mladinskem oddelku razvrščene glede na starost otrok, od slikanic do mladinske strokovne literature. Veliko zanimanje otrok je najboljši dokaz za obstoj takšnega
hlo orošenimi očmi in nostalgičnim pogledom zaključila svojo pripoved osemdesetletna Pavla Mlakar, ki svojih let nikakor ne kaže.
Med tovarno in knjigami
Pavla Mlakar je dolgo družila delo v tovarni in med knjigami. V Tekstilni tovarni Prebold je delala polnih 35 let. Tovarniški prag je prestopila davnega leta 1934 kot hči številne družine, ki je upokojeni oče ni tako lahko preživljal. Kar trinajst otrok je bilo v Pavlini družini, poleg desetih bratov in sester so bili še trije otroci iz prvega očetovega zakona. Oče je bil višji finančni inšpektor, vendar se je moral sorazmerno mlad upokojiti, tako da pri hiši ni bilo veliko denarja. Živeli so zelo skromno in to skromnost ima v sebi Pavla Mlakar še danes. Živi na domačiji svojih staršev, skrbi za bolnega 71-letnega brata, rada dela na njivi, veliko časa pa seveda posveča knjigam. Zelo rada se spominja dela v tovarni, saj pravi, da so bi-
oddelka. Vsem, ki so v vseh teh letih mojega knjižničarstva kakorkoli pomagali, da je knjižnica sedaj takšna, kot je, velja moja is-
krena zahvala, saj so mi s tem omogočili, da je bilo tudi moje delo lepše in prijetnejše,« je z ra-
li vsi, od delavcev do šefov zelo prijazni do nje. Takšna pa je tudi ona sama in zato jo imajo ljudje radi, jo spoštujejo in pomagajo, kadar potrebuje njihovo pomoč.
Vsak četrtek stari in novi bralci
»V vseh teh desetletjih je v knjižnico prišlo veliko ljubiteljev knjig in dobrega branja. Vesela sem vsakega novega člana, saj vem, da se s tem dviguje bralna kultura Slovencev. Število bralcev niha, vendar je povprečno okrog 200 do 250 tistih, ki redno hodijo v knjižnico. Če uporabim statistiko, je bilo v letu 1993 227 bralcev, od tega 105 odraslih in 122 mladih. Bralci so si izposodili ob 1912 obiskih 5.987 knjig, od tega 4257 leposlovnih, 190 strokovnih in 1540 mladinskih. Z izposojo in zamudnino smo skupno ustvarili 150.535 tolarjev prihodka, izdatkov pa smo imeli nekaj manj kot 130.000. Pretežni del, 104.396 SIT, je šel za nabavo novih knjig, ostalo pa za razne tiskovine, obrazce itd.« je s podatki ilustrirala svoje delo Pavla Mlakar in se zadovoljno nasmehnila, hkrati pa dejala, da se njen čas izteka in da bo prej ko slej morala dati slovo temu delu.
Od moje sogovornice Pavle odhajam z lepimi občutki in spoznanjem, da ni važna starost, ampak kako se človek počuti oz. kaj zmore. Ob petdesetletnem jubileju knjižnice, ki ga bodo sicer praznovali konec leta, in 80-let-nici življenja tudi naše iskrene čestitke, z željo, da še naprej ostaja zdrava in vitalna ter obdana z zakladi domačih in tujih avtorjev.
Darko Naraglav
lz smetišča labodje jezero
Pticam je zelo všeč ribnik Vrbje, ki ga je iz smetišča uredilo za proizvodnjo iker krapov Kmetijstvo Žalec
Letošnja zima je snežna in mrzla kot že dolgo ne. Kljub temu precej Žalčanov redno odhaja na sprehode k ribniku Vrbje, ki je v teh dneh kar precej zaledenel. Nekateri od njih celo vsak dan in nikoli povsem praznih rok oziroma žepov. Razlog za to so najnovejši stanovalci jezera, ki s svojo belino v beli pokrajini vzbujajo morda celo kanček preveč sočustvovanja, kot bi si ga povsem po resnici zaslužili. Ampak, že od davnine naprej zbujajo labodi v ljudeh neka čisto posebna čustva.
Zgodba o grbastih labodih je zdaj že kar dobro znana. Prvič so jih v ribniku Vrbje opazili pozno lansko poletje. Glede na obroček, ki ga je sicer samička izgubila, samec pa ne, naj bi ta labodji par priletel iz Nemčije. Ker je njunih pet mladičev še vedno malce sivih po perju, lahko sklepamo, da so se izvalili že v tem ribniku. Malo pozneje so opazili še dva labodja para, ki se sicer nikoli ne smeta preveč približati omenjeni družinici, saj jo samček zares skrbno čuva. Sprehajalci, ki so začeli zaradi zime in precej zamrznjenega ribnika redno hraniti labode, pravijo, da morajo požrtvovalnega samčka vedno nekako zamotiti, da lahko precej daleč stran nahranijo še druge labode. Čeprav tudi ti štirje niso nič manj iznajdljivi. Menda se hranijo v sosednjem manjšem ribniku. Vsekakor so v boljših odnosih s sosedami racami kot omenjena družinica, ki vedno plava bolj stran od drugih ptic. Zato pa si pri ljudeh izbori več hrane. Nekaterim jedo celo iz roke in prirejajo v zahvalo prave cirkuške točke.
Kaže, da velikim belim pticam v Vrbju kar ugaja. Kot pravi samostojni raziskovalec Milan Vogrin, ki za občinski organ, pristojen za urejanje prostora, opravlja enoletno raziskavo o tu živečih živalskih in rastlinskih vrstah, grbasti labodi pri nas niso avtohtona živalska vrsta. Nič ni narobe, če tu živijo in se hranijo, vendar njihov obstoj gotovo ni odvisen od pomoči ljudi. Labodi so sicer pri hranjenju mnogo bolj agresivni. Večji in močnejši kot so porabijo tudi več hrane, zato predstavljajo konkurenco ostalim
vrstam ptic. Teh pa je bilo od marca do konca prejšnjega leta popisanih kar 115, kar je za tako majhno področje in tako kratek čas opazovanja izredno veliko. Zaradi tega bo Milan Vogrin v svoji raziskovalni nalogi, ki bo zaključena marca letos, predlagal, da občina s posebnim odlokom zavaruje območje ribnika. Tako naj bi se prepovedala vožnja z avtomobili po nasipu, sprehajanje psov brez povodcev in lov. Vsekakor bi odlok prepovedal tudi izpust vode iz ribnika v času gnezdenja ptic. Toda...
Upravljalec ribnika (ali celo lastnik?) je Hmezad Kmetijstvo Žalec. Pred petnjastimi leti je bilo na tem mestu ogromno in neurejeno smetišče Žalca in vseh za-
selkov. Iz njega je Kmetijstvo naredilo 17 hektarov velik ribnik, namenjen gojenju iker krapov, kar seveda ni mogla biti majhna investicija. Kot je povedal Rudi Janežič, znaša zdaj njihova letna proizvodnja 25 ton krapov, kar predstavlja precejšen del prehrambene bilance Slovencev. Vsako pomlad Kmetijstvo naredi odlov in ribe prestavi v Žovneško jezero. To pomeni, da ribnik izprazni, ga razkuži in nato počaka, da se zaredijo vodne bolhe, hrana za ikre. Ker je izpust vode tehnološko pogojen, ga ni mogoče prestaviti na jesenski čas, kar bi bilo za ptice sicer bolj ugodno. Po besedah Rudija Janežiča bodo ribnik spet izpraznili predvidoma konec februarja, v tem času pa naj se ptice malo stisnejo v zahodnem delu, ki ne bo povsem suh. Samemu odloku o zaščiti ribnika Kmetijstvo sicer ne nasprotuje, toda kdor ga bo sprejel in prepovedal praznjenje, bo moral plačati tudi odškodnino za nerealizirana vlaganja, ki pa glede na višino investicije ne bo majhna.
Res je, ptice so se na ribnik pri Vrbju naselile potem, ko je bil ta že urejen. Če bi bilo tam še vedno smetišče, jih gotovo ne bi bilo. Verjetno jih je privabilo tudi bogastvo hrane v vodi. A kaj, ko za svoje bivanje ptice ne morejo plačevati stanarine. Če jih bomo želeli imeti v svoji bližini, bomo morali zanje storiti mnogo več, kot jih le hraniti. Labodi bodo preživeli zimo. Vprašanje pa je, ali bodo po njej še ostali pri nas. In pri tem labodi sploh niso najbolj nemočni in dragoceni...
K. Rozman
Pri 96. letih s
PiP0
Mab je takih, ki bi bili pri šestindevetdesetih letih še pri zdravju, še bistrega duha in si še lahko privoščijo tudi kak »škodljiv« užitek, naprimer kajenje pipe. Ra-stislav Slokar s Polzele se lahko z vsem trojim pohvali. Noge ga sicer bolijo, pa kaj bi to, se pošali, lahko bi ga tudi sploh ne bolelo več. Gospod Slokar, kot ga poznajo Polzelani, je prišel v ta kraj pred več kot tridesetimi leti. Takrat se je tudi poročil in pri več kot šestdesetih letih imel še sina. Z ženo Marijo, sinom Markom in njegovo družino skupaj živijo v svoji hiši v centru Polzele. »Mladost je daleč, preživel sem jo na Primorskem. To so bili burni časi, polni veseljačenja in lumparij, pa tudi kaj pametnega in resnega je bilo vmes.
Kako, pravite, dočakaš toliko let? Človek mora najti svoj mir, se notranje ustaliti, čim več se gibati in v vseh stvareh biti zmeren.«
TONE TAVČAR
95 let Karoline Zajc
Delo in skromno življenje______________
Te dni slavi visok življenjski jubilej Karolina Zajc iz Žalca. Jubilan-tka je tudi najstarejša krajanka, zato so jo obiskali predstavniki Mestne skupnosti, mi pa smo za bralce Savinjčana zapisali nekaj zanimivosti iz njenega življenja.
Karolini je zibelka stekla davnega leta 1900 v Goriških brdih. Pred sedmimi desetletji jo je življenjska pot zanesla v Žalec, vendar je
ostala po duši in srcu Primorka. Zato ni slučaj, da smo ob obisku nazdravili z briško kapljico.
»Delo in skromno življenje me je spremljalo od rane mladosti in zadovoljni smo bili pač s tistim, kar smo imeli. Delo na majhni kmetiji me je spremljalo celo življenje. Lani sem še kosila in delala na njivi. Moj vsakdanji spremljevalec je bil voziček, s katerim sem tovorila pridelke. Sedaj ko z njim ne morem več na njivo, si čas krajšam z branjem časopisov,« pravi Karolina Zajc, ki je kljub visoki starosti še polna vedrine in dobre volje. Mi pa ji želimo še veliko zdrav-
Iniciativni odbor za ustanovitev DRUŠTVA KMETIC SPODNJE SAVINJSKE DOLINE vabi vse kmetice, da se udeležijo ustanovne skupščine, ki bo 15. februarja v HMELJARSKEM DOMU V ŽALCU ob 9. uri.
Naj poudarimo, da je društvo stanovska organizacija kmečkih žena, torej nestrankarska in nepolitična organizacija.
Društvo bo delovalo na območju Spodnje Savinjske doline z namenom, da poveže kmečke žene, skrbi za izobraževanje, prenos koristnih izkušenj, družabne in kulturne aktivnosti kmečkih žena in s tem dviga kakovost življenja na vasi ter si prizadeva doseči ustrezno mesto kmetic v družbi.
Savinjčan
lure lerman
Ambasador savinjskega skakalnega športa
Ali njegov čas šele prihaja?
Od bratov Debelak iz Braslovč je ostal le še lep spomin na čas, ko je tudi naša dolina, z dvema olimpijskima medaljama starejšega Matjaža, nekaj pomenila v slovenskem skakalnem športu. Z ustavitvijo del na skakalnici na Dobrovljah in potem tudi posledično s prenehanjem delovanja Smučarskega kluDa Braslovče, ki menda formalno še obstaja, pa je bilo tako rekoč tudi konec savinjskega skakalnega športa. Dodatno pa so k temu pripomogle slabe zime. Fant, o katerem govori ta reportažni zapis, pa ni vrgel puške v koruzo, ampak se je ob podpori staršev prestavil v Velenje in sedaj tam nadaljuje svojo skakalno kariero. Danes je tako menda edini skakalec iz doline zelenega zlata in s tem tudi ambasador savinjskega skakalnega športa.
Jure Jerman, sedaj že 19-letni fant iz Matk pri Preboldu, je smučarske skoke vzljubil že kot krat-kosrajčnik. Ob neki priložnosti je pri prijatelju, ki je že hodil na treninge v Braslovče, pobliže spoznal, kako postati smučarski skakalec in že naslednji dan ga srečamo med njimi na treningu. Tega dne, ko sem ga obiskal na njegovem domu v MatkaH, se je treningu odpovedal, saj je na zadnjih skokih v Planici staknil močan prehlad.
Velika podpora staršev
Jure Jerman je prijeten sogovornik. Besede mu lepo tečejo z jezika in kar vidi se, da je že navajen vprašanj novinarjev, saj nanje odgovarja kot pravi profesionalec. Sediva za mizo v kuhinji in brskava po njegovem spominu.
»Ze kar nekaj let je od takrat, kar celo desetletje, ko sem se prvič zapeljal po skakalnici. Najprej v njenem spodnjem delu, nato pa po smučini in prek mize. Ko sem prvič občutil, da so smuči in jaz z njimi
odlepljene od snežne podlage, je bilo resnično doživeto in veselo spoznanje. Z leti so se večale tudi skakalnice, dolžina skokov, kar me je še bolj »zastrupilo«, tako da tudi po težavah v braslovškem klubu nisem odnehal, za to pa se moram predvsem zahvaliti staršem, še posebno očetu, ki me je na svoje stroške vozil na treninge v Velenje in drugam.
Vsekakor brez pomoči staršev danes verjetno ne bi bil več v tem športu,« je s ponosom dejal Jure Jerman, katerega čas morda še pride. Vsekakor pa mu volje in ambicije ne zmanjkuje.
Preboj v reprezentanco?
Jure je sedaj že zaposlen, končal je triletno strojno šolo v Celju ter se izučil za monterja vodovodnih naprav. Dela pri samostojnem podjetniku Maksu Kaču iz Prebolda oz. podjetju za konstruiranje in montažo sistemov za namakanje, ki je hkrati tudi njegov glavni pokrovitelj.
jure Jerman
»Zaposlen sem že dve leti in tako sem vsaj malo razbremenil družinski proračun. Nedvomno pa imam tudi srečo, da sem se zaposlil pri Maksu Kaču, ki je našel razumevanje za ta šport in me tako vsestransko podpira. Tako rekoč vedno, ko pridejo kakšne tekme, treningi ali gostovanja izven države, mi omogoči izostanek ter me tudi finančno podpre. Pravzaprav nimam besed, s katerimi bi se mu lahko zahvalil....«
V svoji skakalni karieri je Jure že večkrat stal na stopničkah za zmagovalce. Še zlasti kot pionir na tako imenovanih COCTA pokalih. Teh ima iz pionirske in mladinske selekcije kar nekaj. Kot mladinec je bil eno leto tudi v mladinski reprezentanci. Tudi tu je nekajkrat zelo dobro nastopil, ob tem pa tudi nabiral izkušnje in spoznaval skakalne smučarske centre Italije, Avstrije, Švice, Češke... Dobre re-
Karli Gradišnik
Petnajst let igranja na odru
S citrami med ljudi in v svet
Citre so v naši mali podalpski deželici dolga desetletja s svojo prijetno in lepo melodičnostjo lepšale življenje naših prednikov. Prišli pa so časi, ko so zaradi drugih glasbenih inštrumentov počasi tonile v pozabo. Le redki posamezniki, zlasti na podeželju, v hribih so kdaj spomnili sebe in druge, da ta inštrument še obstaja. Po zaslugi Mihe Dovžana, Ci-te Galič in še nekaterih drugih se je zanimanje za ta inštrument in njegovo glasbo spet povečalo. K obujanju te glasbe je prispeval tudi Karli Gradišnik iz Logarske doline, ki je sedaj nedvomno najpopularnejši citrar na slovenski glasbeni sceni. Izdal je že dve kaseti, pripravlja pa se še na izdajo tretje in CD-plošče. V letu, ki prihaja, bo slavil že 15-letnico nastopanja na slovenskih in tudi tujih odrih.
Dobro poznam je tu- | di nam Savinjčanom, saj | precej nastopa v krajih | naše doline in ob različ- | nih priložnostih. Ob eni taki smo ga »ujeli« tudi mi in ga postavili na novinarsko »zatožno« klop. \<
Fant s samotne kmetije
Karli Gradišnik je prijeten fant, ki je zrasel v čudovitem okolju ene najlepših alpskih dolin, v samoti, med vršaci Kam-niškoSavinjskih alp. Prav to okolje, samota in družinska tradicija imajo največ zaslug, da se je Karli zaljubil v citre in z njimi tudi odjadral na slovenske in tuje odre, kjer z igranjem in petjem lepša in bogati trenutke raznih slovesnosti, zabava prisotne in promovira ta, še nedolgo tega skoraj pozabljen glasbeni inštrument, ki je tudi pomemben del naše slovenske kulturne dediščine.
Življenjska pot citrarja Karlija Gradišnika se je začela pred 33. leti. Na citre pa igra že od svojega šestega leta starosti.
»Citre so me priklenile nase in mi-
slim, da bom nanje igral, dokler bom imel še kaj življenja v sebi. Vse skupaj se je začelo že zelo zgodaj. Življenje v samoti, ko si nekako utesnjen in stran od ljudi, že samo po sebi vpliva, da si človek želi družbe, zabave. Tudi z mano je bilo tako in to samoto sem poskušal nadomestiti z glasbo, igranjem na citre. Sedaj, ko sem si nekako ustvaril kariero, sem hvaležen svojim prednikom, da so svoje ognjišče in svoj dom postavili v okolju Logarske doline, med gorami in v osrčju bogatih gozdov, ki so dajale in še dajajo naši dolini pomemben kos kruha.« Na začetku svoje glasbene poti na odru je Karli veliko igral na raznih proslavah. Po srednji šoli je skupaj s še štirimi prijatelji ustanovil ansambel. Skupaj so igrali štiri leta, potem se je Karli odločil za samostoj-
no pot. Fantje so se namreč poročili in družine so zahtevale svoje, tako da je ansambel počasi razpadel.
Karli je nato resneje postavil svoje cilje in rezultati tega so vidni v vse številnejših nastopih, tako doma kot v tujini.
Prva kaseta
Kmalu zatem je Karli izdal svojo prvo kaseto, na kateri so skladbe, ki jih je večinoma napisal v času, ko je še obiskoval šolo. Pravi, da ta kaseta še najbolj odslikava njegovo dušo, njegov stil igranja in čustvenost. Druga je že nekoliko bolj komercialna,
zultate je dosegal tudi v tekmovanjih za alpski pokal. V Planici je zasedal 19. mesto, v Avstriji 17, leto zatem pa v Planici še enkrat 17. mesto. Do še boljšega, 15. mesta mu je vedno zmanjkalo kakšna dva metra. V Zahomcu v Avstriji pa mu je lani uspelo doseči zelo visoko 5. mesto. Sedaj je presedlal v dansko konkurenco in tekmuje skupaj s fanti, ki skačejo v svetovnem pokalu in je konkurenca izjemno močna, tako da se je zelo težko prebiti med njih.
»Tako kot vsi moji prijatelji si tudi sam želim priti kdaj med najboljše, vendar se zavedam, da je to zelo težko, saj imajo drugi znatno boljše pogoje za trening in nabiranje skokov. Pri nas so krive tudi slabe zime, tako da večinoma ne moreš trenirati na snegu nikjer, razen v Planici, pa tudi tam ne zmeraj. V bistvu je za nas, ki nismo člani reprezentance v opisanih razmerah, zelo malo skokov. Reprezentanti, ki to počno na treningih po tujini, so tako ob začetku sezone običajno že 200 skokov pred nami, tako da je preboj med njih mnogo mnogo težji. Vsekakor pa upam, da se mi bo to le posrečilo in da bom potem lahko nastopal tudi v družbi najboljših...« je z rahlim nasmehom na ustih in žarom v očeh dejal Jure ter za trenutek utihnil, kot da je z mislimi že nekje v Ameriki ali na Japonskem.
Spomin na planiško velikanko
Jure se s posebnim veseljem rad

Jure med skokom
spominja lanskega marca, ko je prvič lahko skočil z največje skakalnice na svetu, v Planici. Zaradi pomanjkanja snega je skočil le enkrat. Dosegel je daljavo 100 m in bil tako s prvim skokom na velikanki kar zadovoljen. Žal bo potrebno menda počakati še dve leti, da bo za skoke in polete nova priložnost na velikanki. In kako je s strahom?
»Nekakšen strah je pri smučarskih skakalcih vedno prisoten. Pri enih bolj, drugih manj, vendar pa pred spustom po smučini. Ko si enkrat na njej, se skoncentriraš na vožnjo in odriv. Prav gotovo je strah še toliko večji, če kdaj padeš in se poškoduješ. Glede tega moram reči, da sem imel doslej srečo (pri tem s prstom potrka po mizi) saj sem padce prestal brez poškodb, razen enkrat, ko sem si nalomil kost leve roke,« odgovori na zastavljeno vprašanje Jure Jerman.
Najin pogovor že traja kar nekaj časa, veliko sva »razčistila« o skakalnem športu in njem kot skakalcu. Za konec pogovora še osvetliva nekatere manjše probleme in kaj letos, do konca sezone, Jureta še čaka.
»Pred nami je še državno prvenstvo, ki je najbolj odločujoče za preboj med najboljše. Poleg tega lx> še kakšna tekma za evropski pokal in, če bo snega dovolj, tudi treningi v Planici, tako da bo še kar nekaj priložnosti za pridobivanje znanja in izkušenj.«
Od Jureta Jermana odhajam z lepimi občutki in z željo, da tudi v članski konkurenci pride med reprezentante in od tam v svetovni pokal. Zaradi pridnosti in vztrajnosti si to nedvomno tudi zasluži. Zaslužil pa bi si, kot edini predstavnik skakalnega športa v dolini, tudi večjo finančno podporo. Mar ne?
Darko Naraglav
manj osebna, saj citre niso povsem samostojne, ampak jih je prijetno slišati še z drugimi inštrumenti. Čeprav so pesmi in melodije Karlijevo delo, je razlika med prvo in drugo kaseto očitna. Vsekakor pa je vsaka projekt zase. Enako bo veljalo tudi za to, ki jo Karli pripravlja ob svojem jubileju. »Upam, da bo letošnja zima bolj radodarna s snegom, saj bo tako več časa za pripravo kasete in plošče,« je dejal naš sogovornik in se veselo nasmehnil.
Kadar Karli ne igra, mu dela seveda ne manjka, saj živi na kmetiji, ki ima poleg gozda, ki je glavni vir dohodka, še več glav živine v hlevu. »Doma sem večinoma čez teden, ko pride sobota, včasih že petek, pa jo »pobrišem« z doma. Pri delu na kmetiji me nekako nadomestita sestri, ki sicer študirata v Ljublja-
Načrtov ne manjka
Karli je pred nedavnim postal tudi očka. Njegova izvoljenka Bernarda Skorenšek iz Velenja mu je rodila sina in tako se bo tudi Karlijevo življenje nekoliko spremenilo. Vsekakor pa mu načrtov za prihodnost ne manjka. Svojo kmetijo namerava urediti in vpeljati kmečki turizem ali bolje rečeno narediti lokostrelski center, saj česa podobnega pri nas še ni. Pogoji za to zvrst rekreacije in športa so v tem okolju resnično idealni in zato lahko pričakujemo, da se bo ta zamisel tudi dobro obrestovala. Vsekakor pa igranja tudi v prihodnje Karli ne misli opustiti, ampak si želi novih kaset in plošč.
Povejmo še, da je najdaljšo noč v letu Karli Gradišnik preživel v Planini pri Sevnici, seveda kot muzikant. Tako pa je bilo že tudi vseh zadnjih 15 let in najverjetneje bo takšnih tudi naslednjih 15, ali več.
D. Naraglav
Od besed k dejanjem
Jože Kores je z zbiranjem starega papirja pred posekom rešil že mnoga drevesa
Zbiranje starega papirja je bila pred leti prva bolj razširjena dejavnost za onranjanje okolja pri nas. Organizj-rale so jo predvsem osnovne šole, učenci pa so si tako prislužili kakšen dodaten dinar za šolski izlet. Nato je prevladalo prepričanje, da se tako početje ne izplača. Preveč truda in premalo dobička. No, časi pa se vendarle spreminjajo, pravi Jože Kores iz Prežihove 3 v Žalcu.
Jože Kores že približno pet let po Žalcu zbira star papir In ga z izposojenim vozičkom vozi v Surovino v Vrbje:
»Kot osnovnošolec sem videl zabojnik za star papir pred osnovno šolo in pomislil, da bi lahko tudi sam začel zbirati papir.
Malo sem povprašal po hišah, obiskal nekatera podjetja in kmalu začel z rednimi zbiralnimi akcijami. Sam in z bratrančevo pomočjo sem star papir odvažal v Vrbje, včasih tudi dvakrat na dan.« Danes je Jože star 19 let in trenutno služi vojsko na Vrhniki. Pred dnevi je bil na dopustu in takrat se je oglasil tudi v našem uredništvu. Pa ne zato, da bi kaj napisali o njem, pač pa je pri- ^ šel po star papir, ki ga je pri nas vedno dovolj.
Beseda je dala besedo in tako smo izvedeli, da ima Jože po vseh teh letih zdaj že kar redne stranke, zlasti v blokih in stanovanjskih hišah, ki so vesele, ko odpelje stare časopise v Surovino, namesto da bi končali na smetišču. Vrbje sicer ni preveč daleč stran od Žalca, pa vendar s kolesom oziroma vozičkom in 200 do 400 kilogrami tovora tudi ni tako enostavno priti do tja. Sploh pozimi, čeprav je res, da Jože največ voženj opravi v zgodnjih poletnih dneh. Tudi do petkrat na teden in pogosto celo dvakrat na dan. Res da se
tako ohranja telesna kondicija, pa vendar je to veliko za mladega fanta, ki je sicer zaposlen v Ferralitu. In zakaj to počne? »Predvsem se mi zdi, da moramo ohranjati naše okolje in da se drevesa ne bi smela tako sekati. Red mora biti. Je pa to seveda tudi dodaten vir zaslužka, ki ga porabim zase, v družbi s prijatelji, za kakšen kasetofon in podobno,« pravi Jože Kores, ki se še spominja, da je pred petimi leti za kilogram papirja dobil 1,5 dinarja. Od tega je moral poravnati še davek. Pred dvema letoma je bil oproščen davka, pa tudi cena papirja se je dvignila. Danes mu tako za ki-
logram plačajo 4 tolarje, kar predstavlja že kar zgleden zaslužek. Vsekakor lahko na dan zasluži več kot v podjetju.
Tudi po končani vojaščini se namerava še naprej ukvarjati s to dejavnostjo. Razmišlja o tem, da bi kupil kakšen kombi, s katerim bi laže prevažal papir, vendar mora prej opraviti še šoferski izpit. Razmišlja celo o tem, da bi ustanovil lastno podjetje za zbiranje starega papirja in drugih odpadnih materialov, ki jih je mogoče ponovno predelati. Z zbiranjem železa in aluminija že ima nekaj izkušenj. Meni, da bi bil posel dovolj donosen, kajti ekološko obnašanje bo slej ko prej tudi pri nas prevladalo nad zelenim besedičenjem.
Morda kdo dvomi v uspeh načrtov Jožeta Koresa. Toda kdor vztraja pozimi in poleti že pet let, ta ima gotovo dovolj volje in trme, da premaga tudi nekaj birokratskih mlinov. Res da mora prej opraviti še marsikaj drugega, predvsem pa končati služenje v slovenski vojski. Ampak do maja, ko se mu izteče vojaški rok, ga boste tudi še lahko videli z vozičkom in papirjem po Žalcu.
Kot zadnjič, ko je dan dopusta namenil zbiranju starega papirja. Ne le hvale vredno — predvsem je vredno posnemanja. Kajti z ekologijo je tako. Ne le, da nekaj stane, predvsem zahteva precej truda od tistega, ki se je odločil za prijaznejši odnos do narave.
K. Rozman
Savinjčan
Sprostitev in razgibavanje
Šempetrski folkloristi vabijo nove člane
Folklorna skupina KUD Svoboda Šempeter s krajšimi prekinitvami deluje že od leta 1958. Že dolgo je edina folklorna skupina za odrasle v žalski občini, pa tudi šolske skupine bi lahko prešteli na prste ene roke. Majhno zanimanje za domače plese je očitno, tudi priložnosti za nastope je zelo malo.
Kljub temu nekateri vendarle vztrajajo.
Med njimi je Franci Laznik, ki pleše pri šempetrski folklori že od 1960. leta, zadnjih deset let pa je njen vodja: »Trenutno ima naša folklorna skupina štirinajst članov in harmonikarja Petra Šmida. Plešemo štajerske, gorenjske in prekmurske plese, po koreografijah Tončke Marolt. Naš ustaljen program bi radi prenovili, zato poleg novih plesalcev iščemo tudi novega strokovnega vodjo. Radi bi ustanovili še mladinsko skupino, zato vabimo vse, ki jih zanimajo ljudski plesi, da nas obiščejo med vajo. Po eni ali dveh
vajah se bodo laže odločili, ali jim je všeč pri nas in ali bodo še naprej prihajali.«
Vaje folklorne skupine so vsak ponedeljek ob 20. uri v šempetrski kinodvorani in trajajo približno dve šolski uri. Prostori niso najprimernejši, saj velika dvorana pozimi ni ogrevana, pa tudi primernih garderob ni. Vse narodne noše člani hranijo doma, sicer bi se gotovo že poškodovale ali razgubile. Zadnje čase imajo malo nastopov, večinoma v okviru občine, pred leti pa so pogosto gostovali v pobrate-
Z ene od vaj: če je dvorana mrzla, je dobra volja še pomembnejša.
OGLEJTE Sl V KINU
Februar bo v kinu Žalec zelo razgiban in filmsko pester. Ogledali si boste lahko vsaj tri svetovne filmske uspešnice.
Sharon Stone in Sylvester Stallone, najbolj vroči zvezdi današnjega časa, sta zablestela v SPECIALISTU. V vse bolj nevarnem krogu umazanih iger in spletkarjenj se strokovnjak za eksplozive in omamna lepotica soočata s tremi neizprosnimi nasprotniki: z vplivnim kubansko-ameriškim mafijskim šefom, njegovim arogantnim sinom in izdajalskim najetim morilcem. Akcijska srhljivka torej, v kinu Žalec od 3. do 5. februarja.
Če komedija JUNIOR ni prvi film, ki govori o moški nosečnosti, je pa zagotovo prvi, v katerem nosečega očeta igra Arnold Schwarzenegger. Poleg sta še Danny De Vito in Emma Thompson (od 10. do 12. februarja).
Od 16. do 19. 2. pa vas vabimo na INTERVJU Z VAMPIRJEM, grozljivko, v kateri so zablesteli Tom Cruise, Brad Pitt, Antonio Banderas, Stephen Rea. Cruise igra Lestata, nesmrtnega, nesrečnega vampirja, ki v 18. stoletju v New Orleansu sreča smrtnika, obupanega zaradi tragične izgube žene in hčere. Moža z imenom Louis de Pointe du Lac. Dvesto let pozneje, v San Franciscu 20. stoletja, se Louis odloči, da bo vampirjevo zgodbo o strasti, ljubezni, obžalovanju, grozi in ekstazi zaupal mlademu novinarju. Ta zgodba postane znana kot Intervju z vampirjem.
Poleg omenjenih vam bomo zavrteli še mladinski film BELI OČNJAK 2, akcijski KONČNA HITROST, dramo DIVJA REKA, abonente filmskega gledališča in druge vabimo 2. 2. na ogled filma NOČ NA ZEMLJI, 23.2. pa bo na vrsti NEVARNA ŽENSKA. Kdor pa želi videti film POLETJE V ŠKOLJKI 1, si ga lahko ogleda 8. februarja. Vstop je prost.	Mojca Nahtigal
Franci Laznik
nih občinah ter v Nemčiji in Italiji. Sodelovali so tudi pri predstavi Matiček se ženi v Žalcu, nazadnje pa so nastopili v televizijski oddaji Po domače.
Šempetrski folkloristi kljub težavam nadaljujejo več kot 35-let-no tradicijo. Navsezadnje pomenijo vaje tudi razvedrilo in malo razgibavanja po napornem dnevu v službi in delu doma. So priložnost za klepet s prijatelji in čas, ki ga imajo samo zase in svoj hobi. Radi pa bi zaplesali v večji družbi, tako da ne bi vsak manjkajoči član, ki ima popoldansko ali nočno službo, povzročil težav na vajah. Vabijo predvsem srednješolsko mladino, ne glede na to, ali živijo v Šempetru ali ne. Nekateri sedanji člani se namreč vozijo na vaje tudi iz Žalca, Šešč, Griž in Marija Reke. Ker pač radi plešejo.	K. Rozman
Žigetalkanje s koleni
Konec preteklega leta je izšla prva pesniška zbirka Gregorja Vovka, ki jo je izdal OO LDS Žalec. Predstavitev te knjige, katere naslov je Žigetalkanje s koleni, je bila decembra v Občinski matični knjižnici v Žalcu.
Poleg avtorja se je je udeležil gledališki igralec Borut Alujevič, ki je recitiral nekatere pesmi iz zbirke, Matej Vovk pa je življenje svojega brata predstavil z bolj hudomušne plati. V Žalec je ob tej priložnosti prišel tudi slikar jure Cekuta, katerega slika z naslovom Življenje med čustvi in razumom krasi naslovnico pesniške zbirke.
Pesmi, zbrane v tej knjigi, so nastajale po letu 1990, ko se je Gregor Vovk že preselil v Savinjsko dolino. Čeprav pesmi večinoma govore o lepih deklicah in ljubezni, so nekatere tudi politično obarvane, humorne in ironične. Naslov zbirke je eden izmed verzov, beseda žigetalkanje pa se je Gregorju Vovku porodila ob misli na deklice, ki se jim tresejo kolena.
K. R.
Nova razstavno-prodajna galerija Markovič
V teh dneh smo dobili v Žalcu novo razstavno — prodajno galerijo samostojnega kulturnega delavca Franca Markoviča-Aca iz Griž. Galerije, kjer bodo tudi uokvirjali dela Aca Markoviča in drugih slikarjev, se nedvomno veselimo tudi občani,
SL HMEZAD BANKA d.d.
MODRA ODLOČITEV
INFORMACIJE: Agencija Žalec, Hmeljarska ul. 3; 715 -602 int/222
Agencija Celje, Miklošičeva ul. 7; 442-604 Agencija Rogaška Slatina, Kidričeva ul. 45; 813-184 Agencija Laško, Trubarjevo nabrežje 9; 731-323
saj bomo tako lahko na enem mestu spoznavali slikarski opus nam že dolgo poznanega samorastniškega umetnika, si kupili kakšno njegovo stvaritev in hkrati tudi izbrali želeni okvir, ki se bo najbolje podal prostoru, v katerem bo slika visela. Ob tem velja še poudariti, da je ponudba okvirjev zelo pestra, tako da bo vsakdo lahko izbral najprimernejšega. Povejmo še, da galerija AC, kot se lokal imenuje, domuje v prostorih bivše videoteke Puma, za kmetijsko preskrbo Žalec. Obiščete jih lahko vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Ob sobotah pa vam bodo na voljo od 9. do 13. ure. Pokličete jih lahko tudi po telefonu: 713-144, kjer boste dobili vse informacije, ki jih boste želeli. Še najbolje pa je, če jih obiščete.
ep-da
Opravičilo!
V decembrski številki nam je zagodel tiskarski škrat. Namesto RENTNO VARČEVANJE smo zapisali rentno zavarovanje. Za napako se iskreno opravičujemo.
Ohranitev
Žovneških
ruševin
V četrtek, 19. januarja 1995, je bil v Braslovčah ustanovni občni zbor kul-turno-zgodovinskega društva Žovnek. Osnovna naloga, ki je bila sprejeta ob ustanovitvi, je ohranitev ruševin gradu Žovnek. Več o ciljih in nalogah novega društva bomo poročali v eni prihodnjih številk Savinjčana.
Okrogla miza o družini
V knjižnici OŠ Vere Šlander na Polzeli so pripravili okroglo mizo z naslovom Vpliv kulture oziroma religije na oblikovanje družine in njenih vrednot . Vodili so jo člani kluba Ostržek in osmošolci z mentorico Valerijo Pukl. Osrednja gostja prireditve je bila študentka gradbeništva iz Sirije, Kinda Almauso-ur, ki v Ljubljani poučuje arabske otroke. Sodelovali pa so še; Jože Kovačec, župnik na Polzeli, Marjana Jager iz Zdravstvenega doma Žalec, Valči Ravbar z Radia Slovenija, Milka štrukelj z občine Žalec, ravnateljica Marinka Marovt in pomočnica ravnateljice Olga Fločevar ter nekateri učitelji, ki so sodelovali pri pripravi.
Okrogla miza je bila organizirana kot vrh v piramidi projekta o družini, ki poteka v okviru bralne značke vse od začetka branja pa do njene podelitve ob slovenskem kulturnem prazniku, 8, februarju. Valerija Pukl je povedala:
»S projektom smo želeli dodati kamenček v mozaiku dogajanj v mednarodnem letu družine, in sicer predvsem v sntislu druženja staršev, učencev in učiteljev ob skupnem branju knjig... V okviru etike, vzgojnih predmetov in v šolski knjižnici pa smo se odločili spoznati vpliv različnih verstev oziroma kultur na družino. In prav na tej okrogli mizi se je zgodite čudovito srečanje med dvema povsem nasprotnima kulturama - evropsko (krščansko) in azijsko (islamsko). Kinda Almau-sour iz nacionalno in versko mešane družine nam je tako iz prve roke izjemno prisrčno in iskreno zaupala probleme tovrstne zakonske skupnosti. Predvsem pa nam je vsem razkrila, kolikšno je neskladje med našimi predstavami, ki smo si jih ustvarili o islamu in življenju v arabskih dežetah skozi različne vire, in med življenjem samim danes... »Povsod je lepo,« pravi Kinda, »vse je odvisno od človeka in od njegovega vedenja o tem, kaj je v življenju bistveno, kaj pa je tisto, kar je le plod različnih kultur.«
Tako smo sklenili naše srečanje z upanjem, da bo vsakdo izmed nas znal najti tisto, kar je skupno v različnem - kajti Bog je samo eden: »Bog je ljubezen in ljubezen je Bog...«
T. T.
Kulturni praznik v Petrovčah
Kulturno društvo in osnovna šola Petrovče prirejata v petek, 3. februarja, ob 19. uri proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Slavnostni govornik bo rojak, pisatelj Miloš Mikeln, v kulturnem programu pa bodo nastopili moški pevski zbor iz Petrovč pod vodstvom Metke Degen, solistka Andreja Zakonjšek in Studio za ples Celje - Plesni teater Igen.
Človekovo življenje je podobno samotnemu popotniku v snegu.
Pred njim ni ničesar, za njim samo stopinje...
(A. Grabar)
V tem šolskem letu smo izgubili naše nekdanje učitelje in dolgoletne sodelavce
METO
RAINER
predmetno učiteljico slovenskega jezika na OŠ Žalec (1952—1962),
otroško pesnico, redno gostjo naših prireditev,
FRANCA
GOLOBA
učitelja matematike na OŠ Žalec (1961—1976)
in dolgoletnega mentorja mladih šahistov,
DRAGA
KUMRA
učitelja in vodja podružnične šole Gotovlje (1961—1984),
pisca številnih del za otroke,
Sledovi njihovega dela ostajajo... Kolektiv osnovne šole Petra Šprajca-Jura Žalec.
Savinjčan
P/?r i/C<Z s/na
/// ¿/y/c ///ry/vir/?/vce¿/c&. ft ray/¿ /u/<//sny> r siwe/n
FRIZERSKEM SALONU
H .	Vida Vazner, Ulica talcev 3 (pri kavarni Korona).	||
© Delovni čas: vsak delovni dan od 7. do 12. in od 14. do 19. ure.
H Pokličete nas lahko tudi po telefonu 714-175 in 713-188, int. 10.
Milan Zupanc izroča nagrado Katici Rukavina,
Trgovsko podjetje TRI M
Športna prodajalna Devetka na Polzeli
Trgovino športne opreme Devetka je v pritličju krajevne skupnosti na Polzeli odprla Vesna Petranovič. V trgovini ponujajo trenirke, copate, kape, torbe, žoge in drugo opremo znanih svetovnih proizvajalcev, kot so Champion, Russell, Gonverse, Nike, Reebok, Gas blue jeans in Emanuelle.
Copatke Nike imajo že od 7.990 dalje, copate Reebok pa že za 6.500 tolarjev. V tej prodajalni bodo copate dobili tudi tisti z velikimi številkami, ki jih v ostalih prodajalnah zelo težko ali pa sploh ne najdejo. Prodajalna je okusno urejena, prodajalci so prijazni, odprta pa je ob delavnikih od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Če želite kupiti kar koli od navedenega po ugodni ceni in dobre kvalitete, pridite v Devetko na Polzeli.
Iskra Commerce Trgovina
d.o.o.
ŽALEC
Izžrebane nagradne številke računov v decembru:
1.	nagrada: blok št. 3500 A 0248
2.	nagrada: blok št. 3500 A 0055
3.	nagrada: blok št. 3500 A 0170
4.	nagrada: blok št. 3500 A 0047
Nagrade lahko dvignete v prodajalni na Šlandrovem trgu vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Prodajalna ICT Šlandrov trg 9, Žalec, tel. in faks: 063/712-104
Trgovsko podjetje TRI M
Podjetni bratje — zadovoljni kupci
Družina Marinčevih, po domače Lončarjevih, je nedvomno primer složnosti in dobrega razumevanja. Rezultat tega je nedvomno tudi njihovo sedanje družinsko podjetje TRI M, ki že v samem imenu pove, da je v lasti treh bratov, ki so se tako odločili služiti za preživetje.
Za ta korak so se trije od štirih bratov odločili zaradi izgube službe in težav, ki jih prinaša brezposelnost. )ože je bil zaposlen kot potnik kemične tovarne INCEL iz Banja Luke. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je ostal brez službe. Brat Zdravko je postal tehnološki presežek v Aeru. Marjan pa se jima je pridružil. Odločili so se za trgovsko podjetje z gradbenim materialom in kmetijskimi potrebščinami.
Fantje, ki jim delo ni bilo tuje, saj so imeli doma kmetije in precej hmelja, so se lotili trgovanja. Vodenje podjetja je prevzel Joško, sicer diplomant višje šole za organizacijo dela.
Zdravko je usnjarsko — galanterijski tehnik, Marjan pa ekonomski tehnik. S skupnimi močmi so uspeli in danes že pobirajo sadove svojega dela. V začetku poslovanja so imeli na za-
Zdravko in Jože Marinc med administrativnim delom.
logi 150 artiklov, zdaj jih je že okrog 900. Trudijo se nabavljati kakovostno blago, ki je povrhu vsega še cenovno ugodnejše kot pri dobaviteljih, ki oskrbujejo njihove konkurente, tako da se lahko pojavljajo na trgu z nižjimi cenami v svoje in potrošnikovo zadovoljstvo.-
Kupcem ponujajo celoten gradbeni material, osnovno orodje za gradbeno dejavnost, barve, lake, umetna gnojila in vrvico za hmelj. Na željo potrošnika pa dobavijo tudi tisto, česar nimajo, tako da poskušajo svoje kupce čim bolj zadovoljiti. V glavnem jim to dobro uspeva, saj le teh ne manjka.
Lončarjevi fantje, so s svojim podjetjem obogatili tovrstno ponudbo v KS Prebold in v dolini. Ob tem so si zagotovili vsakdanji kos kruha in svoj prostor med trgovci z gradbenim materialom in kmetijskimi pripomočki.	D. N.
Nagrada v prave roke
TV Servis Zupan iz Žalca je ob praznovanju desetletnice za svoje stranke pripravil nagradno igro. V nagradni skrinji se je nabralo kar 250 kuponov. Na predvečer novega leta se je sreča nasmehnila družini Rukavina iz Vrbja s
televizorjem Gorenje Voager 51 s teletekstom.
»Prvič v življenju nas je doletela takšna sreča. To je bilo za nas najlepše novoleto darilo. Že dalj časa smo si želeli barvni televizor, pa za nakup novega žal ni
bilo finančnih možnosti. Praznične dni smo tako srečni preživeli ob novem televizorju, za to se Servisu Zupanc najlepše zahvaljujemo za nagrado. Želimo jim še veliko poslovnih uspehov,« je ob prevzemu nagrade dejala Katica Rukavina. Nagrada je torej prišla v prave roke, družini Rukavina pa želimo, da bi jih sreča šeobiskala.	jk
VOSNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA
Šempeter, pri železniški postaji telefon: 702-100
VSE, KAR POTREBUJETE VI, IMAMO MI:
J7 4*7 ^
«7 ^S/7 «7 ^
-	izračun radiatorjev,
-	izračun ostalih elementov ogrevanja,
-	dostava na dom,
-	montaža. In ob tem v trgovini bogata ponudba:
-	vodovodnega materiala,
-	sanitarne keramike
-	materialov za ogrevanje
-	in elektromateriala.
PRIDITE PO PREDRAČUN!
Naš slogan je: Že brez popustov izjemno ugodni!
Več kot samo trgovina
Trgovina Vošnjak vam tudi svetuje in montira
Trgovina Vošnjak v Šempetru ni samo trgovina, saj nudi tudi strokovno svetovanje in montažo kupljenega blaga.
Takšna ponudba ima več prednosti, z njo pa si je trgovina pridobila širok krog kupcev in njihovo zaupanje. Na pragu četrtega leta uspešnega poslovanja nameravajo poleg še bolj kakovostne ponudbe zagotoviti kar 1600 izdelkov, ki bodo stalno na zalogi. Več o ponudbi trgovine in načrtih nam je povedal lastnik Janko Vošnjak.
»V naši trgovini smo se odločili za svetovanje, projektiranje, prodajo in montažo materiala za ogrevanje, vodovod in elektriko, kasneje pa smo dodali še gradbe-
ni material in stavbno pohištvo. Pomembno je namreč, da so izdelki strokovno vgrajeni, kupec si tako pridobi garancijo in tudi cene izdelkov so v tem primeru ugodnejše. Kmalu se je pokazalo, da je takšna ponudba za kupce zanimiva in tako poleg Savinjčanov k nam prihajajo kupci iz Celja, Velenja, Laškega in Mozir-
ja. Obseg in kakovost ponudbe smo nenehno širili, z računalniško vodenim poslovanjem pa lahko stranke zelo hitro postrežemo. V začetku preteklega leta smo odprli trgovino tudi v Mednem pri Ljubljani, ki je po obsegu in ponudbi takšna kot v Šempetru. Tudi ta posluje uspešno.
V letošnjem letu bomo vso skrb namenili kakovosti in izboru ponudbe. Upam, da bomo uspeli že v prvem polletju kupce obvestiti, da zagotavljamo izbor 1600 izdelkov, ki bodo stalno na zalogi. Z razširitvijo prodajnih prostorov homo kupcem ponudili tudi sanitarno keramiko in ploščice,« pravi Janko Vošnjak, mi pa dodajmo, da je nakup po pametni ceni možen le pri takšni ponudbi, ki jo nudi trgovina Vošnjak v Šempetru.
Savinjčan
PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA KMETE V	februarju in nato še v marcu nadaljujejmo ciklus predavanj za kmete. V	tej številki Savinjčana vam sporočamo predavanja za februar in začetek marca. Priporočamo vam, da si jih označite na Vaš koledar, sproti pa še preverite pri svetovalni službi (tel. 713-388), če predviden datum drži. Dogaja se namreč, da predavatelji v zadnjem trenutku predavanje odpovejo, mi pa Vas težko pravočasno obvestimo. Upam, da bo izbor tem prispeval k širjenju vašega znanja.		
PREDAVATELJ	TEMA PREDAVANJA	DATUM in URA
dipl. inž. P. PRIBOŽIČ	Prehrana vseh kategorij prašičev	1. februar ob 9. uri
dipl. inž. E. PAVLIČ	Predelava repe in zelja	
dipl. inž. D. SIMONČIČ	Kalkulacija vrtnin	9. februar ob 9. uri
dipl. inž. V. KNAPIČ	Varstvo repe in zelja	
mag. M. JAKŠE	Pridelovanje vrtnin v •	10. februar ob 10. uri
ga. Marija BEZOVŠEK	zaprtem prostoru	
	Varčevanje v gospodinjstvu (po predavanju bo ustanovna skupščina društva kmetic)	15. februar ob 9. uri
dipl. inž. D. SIMONČIČ	Marketing in trženje	1. marec ob 9. uri
dip. inž. M. RATEJ	Turizem na kmetiji kot perspektivna dopolnilna dejavnost na kmetijah	8. marec ob 9. uri
VSA PREDAVANJA BODO V ŽALCU V HMELJARSKEM DOMU (balkonska		
sejna soba).		Kmetijski svetovalci
Prenašalci mojstrskih znanj in neznanj
sem prebrala zanimivo štorijo o bodočih komisijah za mojstrske izpite. Že kar na začetku K. R. piše, da v Sloveniji mojstrov trenutno ni.
Spoštovana K. R. - mojstri v Sloveniji so, tudi v naši občini in tudi med frizerji, še vedno aktivni v poklicu - z dokončano mojstrsko šolo. Večje vprašanje pa je, kako bo multiplikator nekdo, ki je vse življenje delal samo v ženski stroki, kajti tudi moško frizerstvo je svoja znanost. Podobno je v številnih drugih branžah. Po kakšnem ključu so bili izbrani kandidati za multiplikatorje - to je vprašanje. Verjetno po bivšem sistemu zvez in poznanstev.
Anica Lukner
* UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
USPOSABLJANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE
VABIMO VAS V NASLEDNJE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA
TEČAJI JEZIKOV:	SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE	PLESNA ŠOLA ŽALEC
* angleščina (vse stopnje)	* TEČAJ ŠIVANJA IN	* ZA OTROKE
* nemščina (vse stopnje)	KROJENJA	- celoletna plesna šola
* Italijanščina (začetna)		predšolska skupina
* francoščina (začetna)	* TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV	šolska skupina
VABIMO TUDI V:		* ZA MLADINO
* tečaje za bodoče srednješolce		- plesni tečaji
(ang., nem.)	* STROJEPISNI TEČAJ	(po stopnjah)
* tečaj slovenščine za Neslovence		-	valete za osmošolce -	aerobika
* ORGANIZIRAMO TUDI:	* KUHARSKI TEČAJ	
* Izpit o aktivnem znanju slovenščine		* ZA ODRASLE
* priprave In prijave na mednarodni	* TEČAJ SLIKANJA NA	- plesni tečaji po
izpit ICC (nem., angl., Ital.)		stopnjah
	SVILO	- aerobika
INFORMACIJE IN VPIS VSAK DELAVNIK, MED 8. V TAJNIŠTVU UPI LU ŽALEC ALI PO TELEFONU
IN 16. URO 711-343 IN 711-417.
81

RADIO GOLDI
Prebold
vabi na
HUMANITARNI KONCERT iz ¿ivCjtnja za ¿ivljtnjt,
ki bo v petek, 27. januarja, ob 17. uri
v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
Zbrana sredstva organizator namenja za pomoč učencem Osnovne šole Ljube Mikuš Žalec - s prilagojenim programom.
Radio Goldi Prebold (87,9 MHz), tel. 723-438
OSKAR
KOLENC
Podlog 41, Šempeter
vzdrževalna dela na
stanovanjskih objektih *
čiščenje kanalizacije (odvoz fekalij)
nova telefonska številka 063/702-162
SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACIJE
Dani PIKL, Šempeter 115/d tel.: 063/702-070
Popravila pralnih strojev, štedilnikov, bojierjev, servis in meritve oljnih gorilcev.
GflFMNr
Pohištvena industrija Polzela
Industrijska prodajalna Polzela tel. 063/720-020
UGODNO V MESECU JANUARJU IN FEBRUARJU
Nudimo vam pohištvo za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, omare z drsnimi vrati, kosovno pohištvo, jedilnice, sedežne garniture, kavče, vzmetnice, ostanke od izvoza in še in še.
Samska spalnica HALA 39.130,00 SIT
II.	D. omara z drsnimi vrati 24.364,00 SIT
III.	D. omara z drsnimi vrati 30.713,00 SIT V. D. spalnica »VEGA-NOVA« v
izvedbi hrast 95.240,00 SIT Bogata ponudba, možnost plačila na več obrokov.
GARANT POLZELA — POHIŠTVO ZA VAŠ DOM
tel. 063/720-020 NE DOVOLITE Sl, DA NAS NE OBIŠČETE!

Izdelava in montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za:
•	osebna vozila
•	lažja tovorna vozila
•	traktorje
VLADIMIR MARN,
Vransko 18, telefon: 725-106
NOVO V GRIŽAH MOŠKI FRIZER Mateja Šmon v prostorih doma upokojencev.
Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ure.
OBIŠČITE NAS!
TRGOVINA - BISTRO
KOŠARICA
TELEFONSKA ŠTEVILKA (063) 728-080
ZELO UGODNO, AKCIJSKA PRODAJA
SLADKOR 50/1 kg 94,90 MOKA TIP 850 25/1 44,90 MOKA TIP 500 25/1 52,50 OLJE ZVIJEZDA 12/1 165,90 PRAŠEK PERSIL 3 kg 849,90 PRAŠEK OSKAR .3 kg 449.90 T0AL PAPIR ROLE 8/1 169,90 JED. GARNITURA 44 DEL 6990,00 JED. PRIBOR 24 DEL 4600,00 RUM FRUCTAL 1 L 989,00 JERUZALEMČAN 12/1 279,00 GRAJSKI RIZLING 159,90 PIVO LAŠKO ZABOJ 1699,00 DŽUS FRUCTAL 110,00 PŠENIČNA KRMILNA MOKA 17,90 KORUZA KRMNA 25,90 KRMNI JEČMEN 22,90 KOT. BRUSILNIK KB69 10.320,00 MOT. ŽAGA JONS. 2040 46.900,00 MOT. ŽAGA JONS. 2054 64.900,00
PO IZJEMNO UGODNIH CENAH TRAKTORSKE GUME IN POSODE ZA VINO
PRIČELI BOMO Z DOBAVNO UMETNIH GNOJIL, KI JIH LAHKO NAROČITE PO TELEFONU ŠT. (063) 728-080
KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE
Parižlje I, Braslovče NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: TEL. 0631720-181 TEL. IN FAKS. 0631720-065 MOBITEL 0609-617-441
NUDIMO VAM MATERIAL ZA:
*	CENTRALNO OGREVANJE
*	VODOVOD
*	MONTAŽO
SANITARNA KERAMIKA
UGODNE CENE S POPUSTI
Pridite in se prepričajte o kompletni ponudbi v naši trgovini.
Material vam na željo dostavimo.
Nudimo vam možnost obročnega odplačevanja ali popust za pfačilo z gotovino.
IZREDNE CENE ZA NAKUP Z BANČNIMI KREDITI! Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo!
d.O.O. Trnava 46/a, Gomilsko tel.: 726-403Trnava 46/a, Gomilsko (el.: 726-403
*	TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO,
*	PRAZNIČNE DEKORACIjE - prodaja in storitve
*	VZGOIA DEKORATIVNE ZELEN|AVE IN ZELIŠČ za gostinske kuhinje.
IZ TRGOVINE MIMOZA na Šlandrovem trgu 27 v Žalcu vam predstavljamo:
-	CANDY program: - pralni stroji, sušilni in pralno-sušilni stroji,
-	pomivalni stroji,
-	hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje
-	aparat TRIO, ki kuha, peče in pomiva posodo na 60 cm površine,
-	mikrovalovne pečice.
-	SONNY SHARP: televizorji, kamere, avtoradii, stolpi, videorekorderji... akustika
-	POSODA KELOmat za kuhanje na klasičen in bio način, brez vode in maščob.
-	ŠIVALNI STROJI	v februarju akcijske cene in ugodne
PFAFF IN HUSQVARNA - plačilne možnosti!
-	ŠPORTNA KOLESA
ESPERIA - za kolesarje od 5 let naprej.
-	LAK SYNTEKO za parket - svetleči, mat, polmat.
-	ČRPALKE - GRUNDFOS
-	OLJNI GORILCI - API
NOVOST
V PRODAJALNI Sl LAHKO IZPOSODITE STRO) ZA MOKRO GLOBINSKO ČIŠČENJE
* preprog	* avtomobilskih sedežev
* jogi vzmetnic	* oblazinjeno pohištvo.
EKONOMIČNA STORITEV. Stroj si lahko izposodite za 6 ali 24 ur.
V februarju vam pri nakupu strojev iz programa CANDY podarimo 18-delno posodo za shranjevanje živil v hladilniku oziroma za kuhanje v mikrovalovni pečici.
Smo specializirani za vozila VW-Aadi.
Naš novi program so vozila najvišjeg/a francoskega razreda PEUGEOT, ki so vam na voljo ie po neverjetno ugodnih cenah. Možnost zamenjave staro za novo. ugodni kreditni pogoji in lizing. Smo tudi pooblaščeni trgovec in serviser za najcenejša vozila na slovenskem tržišču. MARUTI DX 800 dobite že za 11.390 DEM.
Poleg omenjenih znamk vozil imamo v prodajnem programu tudi vozila MITSUBISHI. FORD. RENAULT. FIAT. LADA in ŠKODA.
V naši avtotrgovini (v prostorih Kmetijske zadruge Polzela) vam nudimo vse rezervne dele, vključno z gumami, tudi na 4 čeke.
Hvala za zaupanje!
Savinjčan
Mag, sc. Franjo Velikanie, dr. med.
O možganski kapi
Pogosto slišimo svojce in sosede pokojnega, ko poreko, da »ga je kap«. Običajno mislijo na možgansko kap, saj se je pri srčni kapi že kar udomačil izraz »infarkt«. Možganska kap je končno stanje možganske žilne bolezni, ki se lahko razvija v žilah možgan, srca, drugje v telesu ali v sami krvi, končni izid pa je vedno okvara možganskega tkiva. Ta okvara je lahko smrtna, pogosto pa tudi ni, pusti pa težko popravljive ali nepopravljive posledice — ohromitev dela telesa, lahko tudi cele strani telesa, odvisno od tega, koliko možgan je prizadetih. Takrat govorimo o delni kapi ali »da ga je kap oplazila«.
Med vsemi skupinami bolezni je možganska kap po pogostosti na tretjem mestu, takoj za boleznimi srca in rakom.
Potek bolezni
S staranjem se spreminjajo tudi naše žile — pravimo, da poapnijo. Če pa se na notranji steni žil zaradi različnih drugih vzrokov začnejo nabirati plasti maščob, kalcij in delci krvi, pa to ni normalno staranje, ampak pomeni bolezen. To se lahko dogaja tudi mlajšim osebam. Plasti na notranji steni žilo zožijo in sčasoma lahko zaprejo, lahko pa nastane krvni strdek, ki se odtrga od stene in potuje po krvi, dokler se žila toliko ne zoži, da se strdek zatakne. Običajno se to zgodi v možganih. Kri po taki žili ne more teči naprej. Tkivo, ki ga taka žila prehranjuje, propade. Ker so možgani mesto, od koder gredo povelja za vsak del telesa, preneha delati tisti del, npr. roka ali noga, katerega center v možganih je propadel. Če propade tisti del možgan, ki je pomemben za preživetje, npr. center za dihanje, človek zagotovo umre.
Možganska kap lahko nastane zaradi obolevanja ži-Ija v možganih, krvni strdek iz srca pa povzroči možgansko kap kar v četrtini vseh primerov. Propad možganskega tkiva lahko povzroči tudi krvavitev — izliv krvi v možgane. Najpogosteje poči žilica v glavi pri dolgoletno nezdravljenih bolnikih z zvečanim krvnim pritiskom. Vzrok za možgansko krvavitev je lahko tudi izbuhek (aneurizma) na možganski žili, tumor, ki »na-grize« kakšno žilo ali okvara žile od rojstva. Možganska krvavitev je vzrok kapi tudi v skoraj četrtini primerov.
Tretjina bolnikov, ki jih prizadene možganska kap, umre v prvih treh tednih, prav toliko bolnikov pa preživi, a ima trajne, hujše okvare zdravja in imajo pogosto občutek, da so v napoto sebi in drugim. Zato je vredno vedeti nekaj o tem, kako se te bolezni obvarujemo.
Kaj povečuje nevarnost možganske kapi?
Nevarnost za možgansko kap predstavljajo številni dejavniki tveganja. Na nekatere lahko vplivamo, na nekatere pa ne.
Naravni dejavniki tveganja so: življenjska doba —
starost, spol in dednost. Na te dejavnike ne moremo vplivati, razen morda na staranje z ustreznim vzdrževanjem telesne in duševne kondicije.
V drugo skupino spadajo bolezni, ki jih lahko zdravimo. Najpogostejša, že omenjena, je arterijska hi-pertenzija, to je zvišan krvni tlak. Pogosto okvarja ži-Ije možgan, njih steno in povzroča pokanje žilic — krvavitve. Do možganske kapi pogosto pride, če bolezni ne zdravimo, pa tudi, če jo zdravimo nedosledno, če si sami odmerjamo količino po svojem počutju. Kdor le tu in tam jemlje zdravila za znižanje pritiska (»sam čuti, kdaj mora vzeti tableto«), hitreje okvarja žilje možgan in poveča nevarnost, da ga bo kap. Če ima bolnik poleg zvišanega krvnega tlaka tudi več maščob v krvi in sladkorno bolezen je nevarnost za kap še večja. Omenjeni bolezni tudi sami zase brez vpliva pritiska večata nevarnost kapi. Pravočasno zdravljenje in spremljanje stanja po navodilih izbranega zdravnika pa nevarnost za možgansko kap seveda zmanjšuje.
Tretja skupina dejavnikov tveganja, ki jih lahko preprečujemo in se jim torej lahko izognemo, so slabe razvade. Te so kajenje, alkoholizem, prekomerna telesna teža, jemanje poživil, pogoste stresne situacije. Te razvade pogosto nastopajo v kombinaciji med seboj ali pa tudi z že omenjenimi boleznimi.
Kajenje, predvsem nikotin v dimu, povzroča zmanjšanje pretoka krvi skozi možgane. Ni tako redek pojav možganskega infarkta pri mlajših osebah, ki so strastni kadilci.
Pri kroničnih alkoholikih — pogosto so tudi strastni kadilci — so ugotovili, da je kri, ki teče skozi možgane, gostejša, verjetno tudi zaradi okvare jeter in srca, posledica pa je pogostejša zamašitev žilja možgan in znotrajmožganska krvavitev.
Prekomerna telesna teža običajno nastopa v kombinaciji z zvišanim krvnim pritiskom, povečanimi maščobami v krvi in telesno neaktivnostjo. Tu bi omenil posebno nevarnost duševne neaktivnosti, saj je znano, da večja duševna aktivnost močno spodbuja pretok krvi skozi možgane. Stresne situacije pospešujejo nastanek krvnih strdkov, dolgotrajna tesnoba in strah ter depresivnost pa povzročajo zvečanje količine maščob v krvi in posledično okvarjajo krvne žile.
Tudi hormonska kontracepcija, predvsem brez posveta z izbranim ginekologom in ustreznih kontrol, lahko povzroči motnje strjevanja krvi in strdek v možganih.
Večino zgoraj navedenih dejavnikov tveganja lahko odpravimo z ustreznim zdravim načinom življenja. Bolezni, ki vplivajo na nastanek obolenj možganskih žil, pa lahko z discipliniranim jemanjem zdravil po navodilih izbranega zdravnika tudi ustrezno zdravimo.
Ko svojci in prijatelji ugotovijo, »da nas je kap«, je pogosto žal že prepozno.
Okusni sveži siri
Sir je živilo, znano mnogo let in je že od nekdaj pomenil važen vir beljakovin. Od vrste mleka, tehnološkega procesa ter izdelave sira so odvisne njegova lastnost, kakovost in hranilna vrednost. Sir je predvsem koncentrat visoko vrednih mlečnih beljakovin. Z njim lahko pokrijemo dnevne potrebe po beljakovinah, kar še posebej velja za puste sire.
Po sestavi, gradnji testa in po načinu izdelave delimo sire na več vrst. Na prvem mestu so sveži siri, kamor prištevamo skuto, drobljenec in sirne namaze. V nekaj vrsticah želimo nekoliko bolj predstaviti prav to skupino sirov, ki je iz prehranskega stališča zeb priporočljiva in široko uporabna.
Skuta je spbšno ime za nezrele sire, ki jih delajo v glavnem iz kravjega mleka. Na našem tržišču obstaja več vrst skute glede na različne proizva-
jalce. Glede na količino mlečne maščobe pa imamo manj mastno skuto z 10% mlečne maščobe, narejeno iz posnetega mleka, nato mastno skuto, ki vsebuje 40% mlečne maščobe (poznana mariborska skuta v 500-gram-skem pakiranju) in skuto, ki je narejena iz neposnetega mleka in vsebuje več kot 40% mlečne maščobe (bohinjska skuta). Skuto lahko uporabimo kot samostojno jed ali za številne druge jedi. Pri peki po navadi dodamo skuti smetano, kar pa pri bohinjski ni potrebno. Iz skute lahko pripravimo okusne jedi, kot so skutni štruklji, skutni zavitek, pehtranovi štruklji s skuto, pehtranovo potico, skutne palačinke, skutno gibanico, skutne cmoke, narastek, torto, pito, skutne žepke z marmelado in še bi lahko naštevali.
Na tržišču dobimo skuto z nekoliko zrnasto konsistenco in kiselkastim
KOMUNALNO PODJETJE p.0.
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek, telefon 063/715-225
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na Številko:
6609/6T2:73T	.
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure.
okusom (takšna je tudi, če jo pripravimo doma). Sirni namazi so izdelki, dobljeni z mešanjem skute z raznimi dodatki. Imajo gladko konsistenco in so lepo mazavi, ponavadi so tudi bolj mastni, saj nekateri vsebujejo do 70% mlečne maščobe. Obstajajo sirni namazi brez dodatkov npr. sirni namazi Ljubljanskih mlekarn, namazi nemškega proizvajalca z blagovno oznako Philadelphia. Kot samostojna jed so izredno okusni sirni namazi z dodatkom sadja, npr. namazi Ljubljanskih mlekarn, zlasti za otroke so primerni sirni namazi z dodatkom različnega sadja in kalcija francoskonem-škega proizvajalca Danone pod blagovno oznako Fruchtzwerge. @pleg domačih (Ljubljanske mlekarne) so se na našem tržišču pojavili tudi žeto okusni sirni namazi z raznimi dodatki, kot so hren, poper, losos, česen, zelišča, paprika in šalotka različnih tujih proizvajalcev, med katerimi imata posebno mesto nemški proizvajalec z izdelki pod imenom Philadelphia in francoski proizvajalec z imenom izdelkov Can-tadou. Sirne namaze lahko uporabimo kot samostojno jed (predvsem tiste z dodatkom sadja), lahko jih namažemo na kruh, zlasti tisti z dodatkom hrena in česna se lepo podajo k raznim narezkom in mesnim jedem.
Možnosti kombinacij uporabe je veliko, izbira v prodajalnah vse večja. Izbirate lahko med različnimi pakiranji od 62,5 g do 250 g, od cenejših dobrih do kvalitetno vrhunskih, seveda za nekoliko višjo ceno, od takih z manj maščobe (10%) do zelo mastnih s 70% mlečne maščobe.
Velikokrat se je ob taki izbiri težko odločiti, zato vse ljubitelje dobre hrane vabimo na pokušino raznih svežih sirov v prodajalno SIRČEK na Mestnem trgu v Žalcu, dne 27 01.1995 med 9. in 11. uro in popoldan med 14. in 16. uro. Lepo vabljeni!
mag. Cvetka Mastnak-Čulk
Zeliščna drogerija PUR vam predstavlja
Domača lekarna naravnega zdravnika
Domača lekarna spada v vsako hišo, v vsako gospodinjstvo. V primeru nesreče namreč ni vedno mogoče, pa tudi ne potrebno klicati zdravnika. Izkušnje kažejo, da se različne lažje bolezni, hujše bolečine ali težave največkrat pojavljajo ponoči ali ob koncu tedna, ko je tako ali tako mogoče poiskati le dežurnega zdravnika, če seveda ne upoštevamo nekdanjih dobrih hišnih zdravnikov, ki pa jih je danes vedno manj ali pa se še niso znova pojavili. Za takšne nujne primere imamo torej domače lekarne.
Tistim, ki se ne zanesejo na industrijsko pripravljene tablete, kreme in tinkture, temveč želijo uporabiti rastlinske učinkovine, bomo pojasnili, kaj vse sestavlja osnovo naravne lekarne. Z desetimi zdravilnimi rastlinami, katerih uporabo opisujemo v nadaljevanju, lahko pozdravimo skoraj vse, kar nam povzroča težave v obliki nenadnih obolenj. Vendar pa velja tudi glede tega naslednje pravilo: vsaka naravna lekarna je dobra le toliko, kolikor so njena zdravila sveža. Zdravilne rastline ne smejo biti starejše kot dve leti. Moramo jih tudi primerno hraniti: najboljše so steklene in porcelanaste posode, ki ne prepuščajo zraka in svetlobe.
NJIVSKA PRESLICA
Čaj proti protinu in revmi, pri težavah z ledvicami in pljučnih bo-
leznih. Kot dodatek kopelim pri izpuščajih in ranah, ki se slabo celijo.
ARNIKA
Čaj se uporablja notranje proti težavam s srcem in krvnim obtokom, zunanje pa proti turom, zagnojenim poškodbam in odprtim ranam na nogah. Tinkturo uporabljamo proti pikom, zmečkaninam in vsekom.
ZDRAVILNA ŠPAJKA
Čaj uporabljamo pri tesnobi, živčnosti in kot uspavalno sredstvo, pri črevesnih kolikah majhnih otrok, pri migreni in težavah, ki se pojavljajo v obdobju klimakterija.
NAVADNA KRHLIKA
Čaj iz lubja uporabljamo kot odvajalno sredstvo pri zaprtju in proti navadnim glistam.
NAVADNI
KUMARČEK
Čaj iz semen uporabljamo proti kašlju, napenjanju, želodčnim in črevesnim kolikam, pa tudi za izpiranje pri vnetih očeh in žrelne votline.
BOROVNICA
Čaj iz listov uporabljamo pri revmi, sladkorni bolezni ter pri težavah z ledvicami in mehurjem, pa tudi pri protinu.
ŠENTJANŽEVKA
Čaj pomaga proti depresijam, nervozi in migreni. Šentjanževoolje uporabljamo notranje proti težavam z žolčem, zunanje pa proti napadom išiasa, revme in protina ter pri poškodbah, ki so posledica udarcev in zvinov.
PRAVA KAMILICA
Čaj pomaga notranje in zunanje pri vseh vrstah vnetij, pri hemoroidih tn izcedkih. Pri zobobolu ga uporabljamo za izpiranje.
LIPOVO CVETJE
Čaj pomaga proti zvišani temperaturi, spodbuja potenje. Uporabljamo ga tudi proti kašlju in prehladu.
VRTNI OGNJIČ
Mazilo iz cvetov uporabljamo za zdravljenje ran, čaj iz cvetov kot obkladek pri zvinih, bolečinah v sklepih in kosteh ter pri nategih.
Ob koncu bralce seznanjamo še z novostjo, da bomo od meseca februarja dalje brezplačno merili krvni pritisk in svetovali, kako uporabljati merilne aparate.
Merjenje bo vsako sredo dopoldne od 9. do 11. ure in popoldne od 14.30 do 15.30. Pritisk bo merila višja medicinska sestra.
trgovska družba d.o.o. Žalec
Rezultati žrebanja prednovoletne nagradne igre:
izžrebana številka	štev. dobitka	Izžrebana številka	štev. dobitka	Izžrebana številka	štev. dobitka	Izžrebana številka	štev. dobitka	Izžrebana številka	štev. dobitka
164	8	13990	52	19853	95	29173	122	37891	71
716	114	14187	78	19887	90	29242	43	38340	106
1881	41	14192	51	20037	28	29290	18	38351	140
2000	42	14269	44	20195	1	29602	82	38902	25
2875	89	14445	73	20318	77	29996	76	39010	83
2947	29	14660	32	20618	22	32224	4	39026	75
3016	74	14798	66	20849	55	32477	135	39588	118
3518	127	14821	125	20916	91	32520	16	39808	108
3857	10	14894	57	20967	23	32612	7	40232	70
4401	33	14929	99	21568	136	32638	15	41034	115
4635	6	14944	123	21580	37	32860	46	41050	2
5389	64	15278	3	21704	69	34012	111	42318	137
6020	141	15575	145	21751	143	34069	53	43490	61
6395	24	16020	116	21890	68	34677	126	43623	120
8225	87	16052	47	21906	45	34700	38	44205	105
9219	113	16065	88	22181	146	34718	34	44312	86
9362	14	16069	103	22737	139	34854	142	44360	117
9980	128	16521	40	23586	36	34970	148	46255	92
10016	63	16930	104	24594	109	34985	62	46305	49
10161	102	17022	48	24715	19	35355	131	46347	124
12149	5	17700	65	26106	94	36314	27	46597	58
12567	72	17928	144	27187	26	36635	79	46857	93
12579	17	17970	39	27334	-56	36916	97	46898	13
13079	129	18320	98	27403	21	36928	12	46990	59
13130	81	18720	134	27582	11	36970	110	47233	121
13164	31	18957	101	27750	85	37010	60	47841	112
13165	130	19083	9	27928	107	37326	150	47952	138
13737	96	19114	100	28235	132	37535	67	52964	80
13833	133	19166	54	28663	149	37538	30	64378	84
13845	35	19722	50	28862	147	37706	119	75698	20
SPONZORJI PREDNOVOLETNE NAGRADNE IGRE:
CORONA ŠKOFJA LOKA, TOBAČNA GROSIST LJUBLJANA, BANKO ŽALEC, MITA GRIŽE, VELO LJUBLJANA, GLOBAL VELTRA DOBRAVA, UNIVERZUM PIREŠICA, PIVOVARNA LAŠKO, GROSIST GORICA, JESTVINA KOPER, ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, STAR PTUJ, TEMPRA CELJE, MAKO CELJE, EURO-DAS CELJE, GROPIC PETROVČE, TOSAMA DOMŽALE, REC TRADE CELJE, MLINOTEST AJDOVŠČINA, MODA CELJE, MAVIJA LJUBLJANA, POPKO VELENJE, LJUBLJANSKE MLEKARNE, PERUTNINA PTUJ, ESA ŽALEC, LEDAS ŠENTJUR, DANA MIRNA, OPARA TREBNJE, AGON MARIBOR, HOBY PROGRAM HOČE, ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA, JATA LJUBLJANA, KOMPAS MAGISTRAT LJUBLJANA, ABC POMURKA, TIVOLI TRADE LJUBLJANA, KRAS COMERCE SEŽANA, KZ LAŠKO, TIP NANO PONIKVA, MEDEX LJUBLJANA, TOV. NOGAVIC POLZELA, FOTO TIVOLI LJUBLJANA, SPOTMAN ŠOŠTANJ, ŠPIKA LJUBLJANA, MUNDUS HOMEC, ATLAS CELJE, AVTOTEHNIKA CELJE, ERA VELENJE, LEK, PALOMA. ILIRIJA LJUBLJANA, ALPEX CELJE, CEMENTARNA TRBOVLJE, KEFO LJUBLJANA, KOVINOTEHNA, ASTRA ZUN. TRG., BANEX SL. KONJICE, DOOR TO DOOR LJUBLJANA, DD MARKET LJUBLJANA, TEHNOCEM LJUBLJANA, BIOTEH LJUBLJANA. RBM LETUŠ, ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR, MCO KRANJ, ŠOLINC BRASLOVČE, ZLATOROG MARIBOR, AFP DOBOVA, MLEKARNA ARJA VAS, MLEKARNA PTUJ, FINGUŠT IVAN HOTINJA VAS, FINGUŠT JOŽE PRAGERSKO, FAMILY JEANS SL. BISTRICA, SADJE ZELENJAVA LJUBLJANA, A/C MARKETING BRASLOVČE, PRESAD GABROVKA, PINGVIN PETROVČE, KOLONIALE MARIBOR, MERCATOR ETA KAMNIK, COCA COLA SLOVIN ŽALEC, EMONA OBALA KOPER, KRAŠ LJUBLJANA, NES PTUJ, SUVEL NOVA GORICA, SVS LJUBLJANA, MERCATOR CONTAL LJUBLJANA, VELO LJUBLJANA, IGLU LJUBLJANA, BELA TRADE LJUBLJANA JOŠT GOTOV-LJE, BAŠKOVČ VRHNIKA, KERAMETAL BREŽICE, ADRIAKOMERC KOPER, TOMANIČ ROMAN LOVRENC NA DR AV. POLJU, BRANCE TEODOR ARCLIN, JEVŠENAK MARJAN VOJNIK, SAVINJSKI KRUHEK POLZELA, SAVINJSKI MAGAZIN TRADE ŽALEC, SM SAVINJSKA ŽALEC;
VSEM NAŠIM DOBAVITELJEM SE ZAHVALJUJEMO ZA. SODELOVANJE, IZŽREBANIM KUPCEM PA ISKRENO ČESTITAMO!
Popoln uspeh polzelskih lokostrelcev
Lani dosegli 12 novih državnih rekordov
Polzelski lokostrelci so lansko sezono zaključili nadvse uspešno. V še ne dvoletnem delovanju kluba so lahko ponosni na vrsto odličij in uspehov na domačih in tujih tekmovanjih. Tako imajo Polzelani dvakratnega državnega prvaka v disciplini Fita 900 krogov, v članski konkurenci. To je Mladen Melanšek, ki je tudi zmagovalec slovenskega pokala. Na drugem mestu v slovenskem pokalu je s svojimi uspehi Stefan Ošep.
Ta dva lokostrelca sta se odlično izkazala tudi na evropskem prvenstvu na Češkem, Melanšek s 14., Ošep pa s 17 mestom. Skupaj pa sta dosegla največji uspeh - 5. mesto slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu, Melanšek pa je posamezno v disciplini Arrovvhed v Franciji osvojil 7. mesto. Kar dvakrat je na državnih prvenstvih slavila zmago tudi moška članska ekipa v sestavi Melanšek, Ošep, in Perhač. Državni prvak in prvi v slovenskem pokalu za lansko leto je v svoji kategoriji tudi
najstarejši lokostrelec Roman Zupanc. Zelo uspešni so bili tudi dečki, saj je Aleksander Ošep dvoranski državni prvak, v disciplini Arrovvhed pa je slavil Grega Emeršič.
Nove državne rekorde celo v tujini dosega ženska ekipa v sestavi Terček, Zemljak in Emeršič. Sicer pa se polzelski lokostrelci udeležujejo še tekmovanja v Camo pokalu, v katerem je lani postal absolutni zmagovalec Borut Žabkar. Močna članska ekipa in ženska ekipa, uspešni posamezniki, ki tekmujejo v vseh stilih in
kategorijah, uspešni mladinci, kadeti, dečki in deklice, lanskih 12 novih državnih rekordov, skratka 28 aktivnih tekmovalcev postavlja LK Polzela na 2. mesto izmed 21 sodelujočih klubov v slovenskem pokalu.
Uspehe so na tihem tudi pričakovali. Rezultati so morali priti, saj so vložili ogromno dela in znanja. Uspeh je tem večji, saj so začeli kot majhen podeželski klub, danes pa so eden najmočnejših in najuspešnejših v Sloveniji.
V letošnjem letu jih čaka poleg tekmovanj doma in na tujem tudi organizacija štirih velikih tekem, in sicer: meseca marca tekma v Camu -alpski pokal, aprila regijsko šolsko prvenstvo, avgusta tekma za slovenski pokal in dvodnevna mednarodna tekma meseca oktobra. T. T.
Tečaj smučanja
Obilne snežne padavine so pred novim letom obetale dobro smučarsko sezono, žal pa je močna odjuga sneg hitro pobrala. Ostal je le na osojnih legah, kjer je tudi smučišče v Libojah. Tam so za najmlajše Libojčane in druge pripravili začetni smučarski tečaj. Na sliki vidimo mlade tečajnike z učiteljem smučanja Vinkom Čaterjem. Tečaj je trajal pet dni po dve uri na dan.	T. TAVČAR
Karate klub Žalec med najuspešnejšimi
Letos 20 let aktivnega dela
Skozi klubske vrste že okrog 4000 mladih
Telovadnica stare osnovne šole v Žalcu večkrat na teden odmeva od vzklikov mož, fantov in deklet v belih kimonih, ki imajo okrog pasu zavezane bele, rumene, oranžne, zelene, modre, rjave in črne pasove. Slednjih res ni na pretek, so pa na tistih, ki jih nosijo, še posebej vidni, saj pomenijo leta trdega dela in odrekanja. Tako kot pri vsakem drugem športu, saj rezultat ne pride sam od sebe. Tudi žalski karateisti, o katerih govori ta prispevek, niso čez noč postali eden od najboljših klubov v državi, ampak je bilo potrebnega veliko volje, znanja, organizatorskih sposobnosti, odrekanja in še česa, da lahko ob svojem 20-letnem jubileju s ponosom gledajo na prehojeno pot. Še posebno ponosen je lahko Silvo Marič, ki je kot ustanovitelj postavil temelje žalskemu karateju in kot trener in predsednik klu-aa tudi danes nadvse uspešno skrbi za napredek in popularizacijo tega športa v Savinjski dolini. Z njim in nekaterimi najboljšimi, ki smo jih ob našem obisku srečali na treningu, smo se obširneje pogovorili.
Prvi začetki in razvoj kluba
Med tem ko so drugi trenirali, sva s Silvom Maričem sedela za mizo v njihovi skromni pisarni, kjer je poleg klubske dokumentacije, arhiva, pisarniških omar še nekaj opreme za vaje. Najin pogovor sva začela tam, kjer se običajno začenjajo govori o jubilejih, se pravi z ustavnovitvijo kluba.
»Začeli smo leta 1975, ko sem prišel iz Celja v Žalec. Prej sem bil član društva za karate v Celju. Ker v Žalcu oz. Savinjski dolini ni bilo nobenega karate kluba, sem se odločil, da ta šport približam mladim z ustanovitvijo kluba v Žalcu. Najprej smo delovali kot karate sekcija pri društvu Partizan, ko pa smo svoje delo razširili, smo se odločili za samostojen klub. Mislim, da je bila to dobra poteza, saj v klubu redno trenira prek 100 članov vseh starostnih kategorij od 10 let pa tja do 30 in več let. Za to poskrbimo z rednim začetniškim in nadaljevalnim tečajem, s katerimi vzdržujemo naše članstvo na približno enaki ravni vsa leta našega obstoja. Ob tem velja dodati, da je takšne tečaje že opravilo približno 4000 mla-
dih z vseh koncev naše doline. Izmed njih smo vzgojili vrsto dobrih tekmovalcev, ki še posegajo po najvišjih mestih v državi bodisi kot posamezniki ali ekipa,« je s prikritim ponosom pripovedoval Silvo Marič, skozi sicer zaprta vrata pa so do naju segali rezki glasovi iz telovadnice.
Vzgoja lastnih trenerjev
S Silvom Maričem razpravljam o vseh teh vidikih karateja, ki pomenijo drug način pristopa, v katerem bo-
do zastopani tako moderni dosežki medicine športa kot same športne znanosti. V nadaljevanju spregovorim o trenerjih in organiziranosti kluba, ki sodi v sam slovenski vrh.
»Vesel sem, da lahko rečem, da smo v klubu ves čas sami vzgajali kadre, saj si nismo mogli privoščiti tujih. Sreča je bila, da se je že v rani mladosti navdušil za ta šport tudi Brane Cimperman, ki je bil vrsto let izjemen tekmovalec, sedaj pa je odličen trener. Poleg njega je v klubu še precej drugih. Tudi sam še treniram začetnike in nadaljevalne skupine. Brane Cimperman ima tekmovalno skupino, ki šteje okrog 40 karateistov. Sekcijo kluba imamo na Polzeli, tam trenira okrog 20 članov, vodi pa jih Tone Škorjanc. Pri tem seveda ne gre pozabiti še na Petra Miklavca, Nedeljka Bikiča in asistente, mojstrske kandidate. Praktičnega znanja v klubu ne manjka, teoretičnega pa si morajo trenerji pridobiti na Fakulteti za šport, kjer organizirajo posebne seminarje za trenerje karateja. Mi, starejši trenerji smo že opravili to pot, mlajše pa to še čaka...«
Kako uspešen je klub, govorijo rezultati. Po njih se uvrščajo v članski konkurenci na 4. ali 5. mesto. Pri mladincih pa so nedvomno med najuspešnejšimi klubi v državi. Lahko se pohvalijo, da na državnih prvenstvih premagujejo Maribor in Ljubljano, ki veljata za vrh slovenskega karateja. Razen tega pa so imeli in imajo tudi
prvake v posameznih kategorijah. Sedaj sta to Damir Vrbanič in Matjaž Šuster, oba sta tudi državna reprezentanta in se sedaj intenzivno pripravljata na evropsko prvenstvo, ki bo februarja v Bratislavi. Prvi bo tekmoval v lahki, drugi v težki kategoriji. Prvi nekako nadomešča Branka Cimpermana, drugi loža Hudovernika. Sicer pa je bil doslej po rezultatih najuspešnejši karateist žalskega kluba Brane Cimperman, saj je bil v svoji kategoriji večkrat prvak Slovenije, zadnjič leta 1993, ko se je poslovil od tekmovanj in se posvetil trenerskemu delu. Njegovi največji uspehi so še mladinski prvak Jugoslavije, pa 3. mesto v članski'konkurenci na prvenstvu Jugoslavije in drugi visoki dosežki na državnih in mednarodnih turnirjih. Za leto 1994 pa je najboljši žalski karateist Matjaž Šuster, ki je zasedel 3. mesto na študentskem prvenstvu v Banski Bistrici, postal prvak v težki kategoriji za mladince, je član ekipe državnih prvakov pri mladincih, dobro pa se je odrezal tudi na mednarodnem turnirju konec leta v Trbovljah.
Še beseda najuspešnejših
S Silvom Maričem pripeljeva pogovor h kraju, predno pa se poslovim, si ogledam še del treninga. To je res lep prizor, ki še tako nejevernega prepriča o kakovostnem delu kluba in o velikem zanimanju mladih za ta samoobrambni borilni šport. H kratkemu pogovoru uspem zvabiti še najuspešnejše in najbolj prizadevne člane. Najprej dam besedo Branku Cimpermanu, ki pove, da je bilo potrebno polnih pet let treninga, da so prišli rezultati. Kar sedem let pa je trajalo, da je postal mojster karateja 1. dan, še pet pa do mojstrskega naslova črni pas 2. dan. Njegov naslednik v tekmovalnem pogledu je, kot smo že rekli, Damir Vrbanič, nosilec črnega pasu 1. dan. Povedal nam je, da je pot od belega do črnega pasu trajala osem let. V svoji kategoriji (super lahki) je že štiri leta državni prvak. Naslova si je pridobil tudi kot član kadetske ekipe in kot član mladinske ekipe, saj so bili žalski karateisti kot ekipa že kar nekajkrat najboljši. V klubu pa je že dvanajst let od 2. razreda osnovne šole. Za lansko leto najuspešnejši žalski karateist Matjaž Šuster, sicer nosilec rjavega pasu, je dejal, da ga je med karateiste pripeljal prijatelj, ki se je že ukvarjal s tem športom. Vesel je napredka, ki ga je dosegel v teh letih, ko je v klubu, želi pa si čim prej dobiti tudi črni pas in
AMON MARJAN
Slatina 9a
63201 Šmartno v Rožni dolini telefon: 777-157
postati mojster karateja 1. dan, upa pa tudi na kakšno medaljo z evropskega prvenstva. In še beseda o Nedeljku Bikiču, nosilcu črnega pasu 1. dan, ki je pomočnik glavnega trenerja in do nedavnega tudi uspešen tekmovalec. Povedal je, da je v klubu že 13 let. Tekmovanj je bilo veliko, prav tako je preteklo mnogo znoja, vendar pravi, da mu ni žal. Bil je dvakrat prvak Slovenije, v mednarodnem okviru mu ostaja v lepem spominu 3. mesto, sicer pa se najraje spominja zmage v času kadetske selekcije, ko je nenadejano zmagal in s tem presenetil sebe in druge.
Tako žalski karateisti, ki jih upravičeno lahko uvrstimo med najuspešnejše in tudi po članstvu največje klube v žalski občini. V letošnjem jubilejnem letu si tudi zato zaslužijo večje pozornosti. Naš prispevek naj bo torej uvod v njihovo praznovanje in spodbuda za tiste, ki jim lahko pomagajo zagotavljati pogoje za njihovo uspešno delo.
Darko Naraglav
Prebold - Marija Reka
Množični tradicionalni pohod
Lepa in sončna januarska nedelja je bila kot nalašč za izlete v hribe. Veliko ljubiteljev planin se je ta dan podalo na tradicionalni zimski pohod v Marijo Reko, ki ga vsako leto v tem času organizira preboldsko planinsko društvo, ki ima v domu pod Reško planino svojo planinsko postojanko.
Pohod se je tako kot običajno pričel ob 8. uri zjutraj. Pohodniki so do doma v Marija Reki odšli iz več smeri. Največ jih je šlo |X) markaciji, ki vodi mimo tovarne, prek Žvajge, mimo Lobnikarjeve domačije do planinskega doma. Po tej trasi so se vlekle cele črte ljubiteljev planin, od najmlajših do najstarejših. Tako je bilo ceb dopoldne, saj so prišli v dom tudi še po 14. uri. Vsekakor pa niso odšli na pot ob osmih, ampak ob 11. ali 12. uri, in to večinoma namenoma, da bi se izognili gneči.
V domu je vse pohodnike čakal topel čaj, dobili pa so tudi spominske značke in priponke. Oskrbnica Lojzka Reberšek je poskrbela za pijačo in tudi za kakšne lačne želodce. Še najbolje pa so šle v promet dobrote iz nahrbtnikov. Sodeč po vpisanih v knjigo pohoda, jih je lega dne zašlo v lepi planinski kotiček več kot petsto. Prav gotovo pa jih je bilo še kakšnih sto ali celo več, ki se niso podpisali. Tako kot vsako leto so bili pohodniki iz vseh krajev Savinjske doline. Veliko pa jih je bib tudi iz drugih krajev- Sfovenije.	D. N.
ŠPORTNE NOVICE
Drobne iz športa
STRELSTVO
Občinska standard liga - člani_________
Na žalskem strelišču za zračno orožje je bib 4. kolo občinske lige s standard zračno puško. Rezultati tekmovanja: 1. SD Jutekst Žalec 1671 krogv, 2. SD Slavko Šlander Šempeter 1636 krogov, 3. SD Žalec 89,1607 krogov in 4. SD Braslovče 1579 krogov. Rezultati posamezno: 1. Ošep, Šempeter, 567 krogov; 2. Hrovat, Ju-teks, 560 krogov; 3. Poteko, Žalec 89, 560 krogoy; 4. Vošnjak, Juteks, 556
krogov; 5. Klovar, Juteks, 555 krogov itd.
3.	KOLO DOPISNA LIGA - ml. mladinci
Končano je tudi tretje kolo državne dopisne lige za mlajše mladince. Tega tekmovanja se tradicionalno udeležuje ekipa SD Juteks Žalec, rezultati pa se pošiljajo v zbirni center Postojna. Tretje kolo so odlično odstreljali Žalčani: Trifunovič 183, Še-lekar 175 in Mesareč 174 krogov; skupno izrednih 532 krogov. Vodi ekipa Juteksa iz Žalca.
JANI PUCKMEISTER
Končana so tekmovanja za prvenstvo občine Žalec v košarki za učence in učenke osnovnih šol z območja občine Žalec. Prvaki so postali mlajši učenci OŠ Žalec, mlajše učenke OŠ Vransko, starejši učenci OŠ Žalec in starejše učenke OŠ Prebold. Vsi ti bodo nastopili na prvenstvu celjske regije.
Rokometašice igrajo mladinska in kadetska polfinalna tekmovanja za državno prvenstvo. Kadetinje so odigrale turnir in premagale ekipi RK Črenšovci (31 : 9) in RK Branik iz Maribora (29 : 11). Mladinke so imele dva turnirja. V Ljubljani so premagale RK Krim (25 : 19) in RK Velenje (22 : 17), v Velenju pa RK Krim (2818) in RK Velenje (22 : 12). Naslednji mladinski turnir bo v Žalcu. Ta bo samo še potrdil uvrstitev ekipe RK Žalec v finale državnega prvenstva.
V tekmovanju kadetinj je brez poraza zmagala ekipa OK Elektro Vitanc Braslovče in se uvrstila v prvo državno kadetsko ligo. V njej je v prvem krogu doma premagala ekipo Sobote iz Murske Sobote s 3:2. Kadetom TVD Partizana Braslovče uvrstitev v kadetsko ligo ni uspela, saj so v četrtfinalni ligi osvojili drugo mesto.
Nadaljujejo se tekmovanja delavskih iger. V odbojki pri mlajših danih je zmagala ekipa Sipex Griže, pred ekipo Juteks in Postaja policije Žalec. Pri starejših je zmagala ekipa Pekarstva Roter pred ekipama Tovarne nogavic Polzela in Ferralit Žalec. Pri veteranih so zmagali igralci Juteksa iz Žalca, drugi pa so bili člani Društva upokojencev Prelrold. V kategoriji mlajših članic so zmagovalke igralke ekipe Pekarstvo Roter Šentrupert, druge so igralke TT Prebold in tretje VVZ Žalec.
Tekmujejo še v košarki. Pri mlajših članicah so zmagale igralke VVZ Žalec, druge so bile igralke Savinjskega magazina Žalec.
Mali oglasi
PRODAM kvalitetno seno -Randl, tel.: 723-645.
PRODAM garažo v garažni hiši v Žalcu (zgornja etaža). Informacije po telefonu 713-885, vsak dan med 19. in 20. uro.
Poškodbe, poškodbe____________________________________
Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele so po dveh zaporednih porazih zopet blesteli. Tokrat so v 18. kolu državnega košarkarskega prvenstva doma premagali en|» Heliosa iz Domžal visoko - 87:65. Za polzelske košarkarje so koše dosegli: Petranovič 25, Zaletel 22, Kobale 6, lagodnik 18 in Cizej 12. Vzrok dveh zaporednih porazov v 16. in 17 kolu je treba iskati verjetno pri poškodovanih igralcih, saj že tri kola niso nastopili trije iz prve petorke, to so Tiller, ki ima težave s hrbtenico, Stavrov in Urbanija, ki ga poškodba pesti že dalj časa. Na sobotni tekmi pa sta se poškodovala še Kobale in Rovšnik. Trener Boris Zrinjski pravi, da so v tej tekmi proti Heliosu pokazali, da niso pozabili igrati košarke. »Pozna se, da smo v polnem treningu, da nam igra Se ne steče kot bi mogla, upam, da se bodo v naslednjih dneh vrnili poškodovani igralci in da bo čez čas ekipa zopet kompletna.«	T. T.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža. očeta in dedija
BOGOMIRJA ŠK0BERNETA
iz Dobrteše vasi 89
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za opravljen obred.
Posebna hvala Borisu Vohu. družini Potočan in družim Sredoner za pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Marija, hči Barbara in sin Tomaž z družino
POGREBNA SLUŽBA MORANA d.o.o. CVETLIČARNA
Parižlje 11 /c, Braslovče tel fax.: 063/721-667, 721-043, 720-003
-	izdelava vencev In ostalih cvedlčnih aranžmajev ter dostava na dom,
-	ureditev dok umentov.
POSLUJEMO24 URNA DAN!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
JUSTINE
FLORJAN
iz Merince 36
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
ob izgubi dragega očeta, dedka in brata
ALOJZA RIBIČA
iz Tabora
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dekanu g. Selčanu za opravljen obred in sv. mašo, pevskemu zboru, GD Ojst riška vas, godbi TTP ter g. Dobrihi in g. Alojzu Kovčetu za besede slovesa, iskrena hvala dr. Pavli Rode-Zalokar. patronažni sestri Vandi Druškovič in pogrebni službi Ropotar.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izeubi drage mame
V HIB ALPE
ŽILNIK
iz Šmatevža pri Gomiiskem
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Hvala g. župniku za opravljen obred in govorniku g. Brišniku. Hvala tudi pevcem za odpete pesmi.
Žalujoči:
sin Janko in hči Vida z družinama
H	ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage žene, mame. hčerke, babice in sestre
MARIJE METELKO
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja.
Hvala vsem. ki ste jo tako množično pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, godbi Zabukovica. pevskemu zboru, govorniku za poslovilne besede. KS Griže in pogrebni službi Strahovnik. Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
30. januarja bo minilo leto dni. odkar nas je zapustila draga mama
ALBINA METELKO
Hvala vsem. ki sc je spominjate in obiskujete njen grob.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradeda
. FILIPA SOSTERJA
iz Pongraca 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem TT Prebold in Ferralita za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč.
Hvala tudi KS Griže. DU Griže, govorniku g. Grobelniku, godbi na pihala Zabukovica in Morani Polzela.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene. mame, stare mame, sestre in svakinje
MARICE ROJNIK
iz Latkove vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za sv. maše in darove cerkvi.
Posebno se zahvaljujemo govorniku g. Ajdiču za ganljive besede slovesa, g. župniku Francu Sercu in pogrebni službi Ropotar za korektno opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: vsi njeni
Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.	ZAHVALA
1	Ob boleči izgubi mojega dragega moža, očeta, brata, dedija. tasta in strica
	IGNACA
jlil.	BRDNIKA
p® II	iz Stopnika pri Vranskem
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Hvala tudi dr. Pavli Rode za nesebično pomoč. g. Rutarju za njegovo pozornost, g. Turineku za opravljen obred in g. Ivanu Brišniku za ganljive besede. Hvala vsem. ki ste zasuli njegov grob s cvetjem, darovali denar za obnovo cerkve in sveče ter za svete maše. Še enkrat hvala.	
	Vsi Brdnikovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in dedija
SLAVKA DOVECARJA
iz Braslovč
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Prav iskrena hvala tistim, ki ste darovali za sv. maše in za potrebe cerkve.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in govornikoma Petru Pungartniku in Franciju Debelaku. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
10. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša mama
IVANKA
DROBEZ
z Ločice pri Polzeli
Bolečina se da skriti, tildi solze zatajiti, le tebe, ljuba mama, nam ne more nihče reč vrniti.
Z nami si se veselila, z nami Žalost si delila, zdaj ostale so nam le solze in spomin na trnje dobro srce.
Vsem. ki postojile ob njenem grobu in prižigate svečke, se iskreno zahvaljujeva
hčerki Anka in Marinka
V S P O M I N
17. januarja je minilo leto dni. odkar nas je zapustil dragi ntož. oče in dedek
VINKO STOPAR
iz Podvrha pri Braslovčah
Hvala vsem. ki prižigate sveče in se ga spominjale.
Žalujoči:
žena Marija ter hčerki Vida in Dorica z družinama
Solza, žalost, bolečina te zbudile niso. a ostala je praznina.
ki Inido boli. Le srce ve, kako boli, ko te med nami. draga mama.
več ni.
ZAHVALA
V 69. letu nas je nenadoma zapustila draga mama
MARIJA PRISTOVŠEK
rojena Banovšek iz Pongraca pri Grižah
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot in darovali vence, cvetje ter za sv. maše. se iskreno zahvaljujemo. Prav lepa hvala gospodu župniku za opravljen obred, kakor tudi gospodu Mastnaku za spremstvo k njenemu zadnjemu domu. Vsem in vsakemu posebej, ki ste in še boste stali ob njenem grobu in prižigali sveče, iskrena hvala.
Rada si imela rože in gozd zeleni,
zdaj le ni reč. Vzela si slovo kot ptica,
ki med oblake šine in za njo za vedno sled izgine.
Žalujoči: hčerki Marjana z družino iz Švice in Stanka z Aleksandro iz Nemčije
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame. babice in prababice
AMALIJE
CIMPERMAN
gostilničarke s Polzele
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje.
Iskrena hvala govornikoma g. Pungartniku in g. Kralju za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, dr. Cukjatiju. pogrebcem in nosilcem praporja. Iskrena hvala tudi g. župniku Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred.
Vsem za vse Se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Lojze z ženo Ido, sin Branko z družino, hčerka Danica z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata. dedek, pradedek in prapradedek
FRANC KLANČIŠAR
iz Vrbja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala dr. Petru Strouhalu iz ZD Žalec, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za izrečene besede slovesa, godbenikom iz Griž in članom gasilskih društev iz Vrbja. Žalca in Griž.
Žalujoči: vsi njegovi
Savinjčan
i Preboldski jamarji pred novo raziskovalno preizkušnjo
Čez dober teden
v	•	• I
ze na Filipinih
V četrtek, danes teden na svečnico, bodo z brniškega letališča proti daljnim Filipinom poleteli člani prve slovenske jamarske odprave, ki se za ta podvig pripravljajo že dobro leto dni. Kot smo že poročali, bodo raziskovali jame na otoku Bo-hol, ki leži na začetku zadnje tretjine filipinskega otočja, ki sicer v celoti premore več kot 7100 otokov, večinoma vulkanskega izvora, ki jih obkrožajo koralni grebeni.
Cilj preboldskih jamarjev seveda ni reševanje tega ekološkega problema, ampak raziskava in dokumentiranje jam in brezen, ki jih po informacijah, tako rekoč iz prve roke, ne manjka. Ob strokovnjakih: dr. prof. Borisu Šketu, ki bo proučeval jamsko živalstvo, magistru geohidrologije Jorgu Prestorju in Avstralcu prof. dr. Petru Urichu, ki je na tem otoku znanstveno že deloval, pa bo odprava nedvomno lahko pomagala tudi pri reševanju določenih problemov. Zlasti morda pri zagotavljanju kakovostnejših virov pitne vode, ki je običajno v podzemlju.
Če nič drugega, bo ob koncu dana slika kraških razmer na tem,
sicer enem od najrevnejših filipinskih otokov. S tem pa bodo preboldski jamarji ponovno dodali kamenček k mednarodni speleologiji in raziskavam v manj znanih predelih naše zemeljske oble.
Kot že povedano, bodo v ta konec sveta odpotovali 2. 2. ob 9.25 z Brnikov. Pot jih bo vodila najprej do Miinchna, nato z drugim avionom do Londona in od tam z britansko letalsko družbo do Manile, kamor naj bi prispeli po 16 urah letenja drugi dan ob 14. uri. S tem pa potovanja še ne bo konec, saj naj bi še isti dan poleteli z lokalnim avionom do otoka Cebu, kjer se bodo dobili s svojim sodelavcem Urichom, ki
naj bi tja dopotoval iz Avstralije. Dan ali dva bodo v tem mestu, kjer bodo urejali še potrebne formalnosti in nabavili še kakšno opremo. Na Bohol pa bodo odpotovali s trajektom, čolnom oz. ladjo. Po zagotovilih in dogovoru Avstralca Uricha z guvernerjem otoka bodo tu dobili na razpolago terensko vozilo, kar je menda izjemnega pomena', saj so prevozna sredstva bolj redka.
Odpravi se bodo pridružili še vodič, kuhar in učitelj tamkajšnje šole, ki se zanima za jame. Kot sporoča Urich, naj bi v nekatere jame šli še nekateri, ki se zanimajo za podzemeljski svet.
Seveda pa vsega tega ne bi bilo, če ne bi bili preboldski jamarji tako vztrajni pri zbiranju denarja. Velik del so zbrali sami, vsekakor pa brez pokroviteljev tudi tokrat ne bi šlo. Nadvse pomemben prispevek — največji — jim je zagotovilo ministrstvo za znanost in tehnologijo. Obljubljena, vendar do tega trenutka še ne realizirana naj bi bila sredstva Open Society Fundation. Kot so-pokrovitelji pa so svoja finančna sredstva prispevali še občina Žalec, KS Prebold, Liko Liboje, Kurilno olje Frece Liboje, Famis d. o. o. Zavarovalnica Triglav Celje, Krka kozmetika, Krka tovarna zdravil, TT Prebold, Deloza Zagorje, Zarja Petrovče, Gostišče Štorman, Comet Zreče, Postojnska jama, IZRK Postojna, Pluton d. o. o., Klasje Celje, TKS Žalec, Center za socialno medicino, Grafo design Levec, M-Club Velenje, Mihelin Franc, Inštalacije Potočnik, Žalec, Pekarna Brglez in še več drugih ter vsi tisti, ki so od jamarjev zadnji dve leti kupili koledarje.
Vsem tem in tistim, ki se še bodo odločili podpreti to velikopotezno akcijo preboldskih jamarjev, se jamarji najiskreneje zahvaljujejo. Posebna zahvalo pa izrekajo člani odprave iz Prebolda: Anton Vedenik — vodja, Darko Naraglav— namestnik, Srečo Kvas, Daniel Prevoršek, Jure Vrhovec, Tonči Vedenik, Igor Ocvirk in Jani Klasič.
-OV-
Rešitev novoletne nagradne križanke:
Vodoravno: Pamir, žolč, Aretej, rever, sin, eocen, vv, Flmezad-banka, Žalec, stavka, Leščan, Lun, zbor, testo, Ico, Šmatevž, Arrabal, sveder, Tananarive, dativ, atala, martinec, Danton, Gidra, jk, Al-beniz, voščimo božične, Ta-sman, soldat, vi, ave, Ist, Irka, rl, enosed, Avanti, Meta, Kakanj, ocet, čajnik, piknik, Laert, Aman, ok, alkar, Ajar, Elemir, Jovan, lleana, na, in-kasant, Eboli, les, vrez, Nil, pleva, slon, Okonina, bankomat, enote, vs, eros, era, Ane, celota, kalnost, čaša, raža, mejnik, ani, nt, samuraj, Arko, Eka, Daki, er, gama, nor-ne, peč, Kenija, Skelton, Me-ad, rn, vratar, lape, ratluk, osa, oj, Pij, Ida, rana, uzda, tele, zadrgnitev, cenik, ažur, urna, ritopaštvo, Ina, Matra, vdelava, Molk, kad, Prešeren, llona, Moliere, kaliko, Norge, Oman, am.
Izžrebanci novoletne nagradne križanke:
1.	nagrada - Franc Škorjanc, Dolenja vas 70, Prebold,
2.	nagrada - Ivan Žohar, Doberteša vas 16/e, Šempeter,
3.	nagrada - Bogomira Vozlič, Migojnice 138, Griže.
Odprt lov na divje prašiče
Ta čas je odprt tov na divje prašiče. Seveda je želja vsakega lovca, da bi uplenil kar največjo mrcino, saj sodi divji prašič med največjo divjad v naših gozdovih. Za novoletne praznike se je lovska sreča nasmehnila Ivanu Skornšku iz Podvina pri Polzeli. Ustrelil je okrog 140 kg težkega merjasca. Ivan Skorn-šek je član polzelske lovske družine, sicer pa lovski čuvaj in lovski tehnik. Precej manjšega kot je ta na posnetku, so ustrelili tudi braslovški lovci. Na sliki: Ivan Skornšek s svojim plenom.
T. T.
Nenavaden koruzni storž
Letina koruze ni obogatila kmetije Polavderjevih iz Pongraca samo z obilnim pridelkom, ampak tudi z nenavadnim storžem, ki ima poleg glavnega še šest manjših. Anton Polavder, ki nas je obishal z nenavadnim pridelkom v uredništvu, pravi, da so seme vzgojili sami.	jk
Znamenje tokrat o islamu
Nekaj dni pred koncem leta je pri založbi Znamenje iz Petrovč izšla dvojna številka istoimenske revije za teološka, kulturna in družbena vprašanja, ki jo urejata glavni urednik Srečko Rehar in odgovorni urednik Ivan Arzenšek.
Uvodnik je prispeval Vekoslav Grmič z naslovom Svoboda in odgovornost, sledi mu Borut Ošlaj s prispevkom Ontološki problemi religije, zaključuje pa ga svetovno znani dunajski teolog Hans Kiing z razpravo Svetovni mir - svetovne religije - svetovni etos. Nato sledi vrsta člankov, ki govore o islamu. Vincenc Cornell piše o Tavhidu, veri v enega v islamu, john Renard je napisal članek z naslovom Islam eden in mnogi, Gerhard Bowering piše o islamskem izzivu, Smail Balič piše oporeklo in značilnostih islama v Bosni, Patrich D. Gaffney pa se sprašuje, zakaj se kristjani obračajo k islamu. David S. Toolan je prispeval drugi del razprave o reinkarnaciji im moderni gnozi, Ivan Arzenšek pa pogovor z dominikanskim teologom Edwar-dom Schileecxom. Jože Raj-hman zaključuje v prejšnji številki začeto razmišljanje o cerkvenopolitičnih razmerah v severovzhodni Sloveniji v 19. stoletju. Rubrika Zapisi prinaša dva prispevka: Ob posvetitvi častite Margaret Mascali v duhovniški stan v anglikanski cerkvi in In me-moriam Branku Avsenaku, pisatelju, prevajalcu, uredniku in dolgoletnemu sodelavcu revije Znamenje. Ob koncu dvojne številke revije Znamenje pa so še kratke novice z vsega sveta.
T. T.
Prva se je rodila Neža
Prva, ki se je letos rodila v naši občini, je bila Neža, hči mamice Milene in očeta Igorja )ana iz Žalca, v celjski porodnišnici 1. januarja ob 14.30. Neža je ob rojstvu tehtala 3970 gramov in bila velika 51 centimetrov. Pri Janovih imajo sedaj par, batec Matic že obiskuje malo šoto.
Tudi letos sta Novi tednik in Radio Celje pripravila tradicionalno, že trideseto akcijo v celjski porodnišnici. V letu 1994 je v celjski porodnišnici bito 1927 porodov, kar je manj kot leta 1993, ko so jih imeli 1952.
T. T.
Krvodajalske akcije v letu 1995
V letu 1995 je predvidenih dvanajst rednih krvodajalskih akcij v žalski občini, in sicer po naslednjem razporedu:
1.	Polzela - 3. februarja 1995 od 7. do 13. ure v ZP Polzela,
2.	Vransko - 8. marca 1995 od 7. do 12. ure v ZP Vransko,
3.	Žalec - 22. aprila 1995 od 7. do 12. ure na Mest. sk. Žalec,
4. Šempeter - 4. maja 1995 od 7. do 12. ure v OŠ Šempeter,
5. Griže -11. maja 1995 od 7. do 11. ure v Domu Svobode,
6.	Prebold - 6. julija 1995 od 7. do 12. ure v TT Prebold,
7.	Vransko - 3. avgusta 1995 od 7. do 12. ure v ZP Vransko,
8.	Liboje -16. avgusta 1995 od 7. do 11. ure v ZP Liboje,
9.	Polzela -19. avgusta 1995 od 7. do 13. ure v ZP Polzela,
10.	Šempeter - 3. novembra 1995 od 7. do 12. ure v OŠ Šempeter,
11.	Prebold - 30. novembra 1995 od 7. do 12. ure v TT Prebold,
12.	Žalec - 23. decembra 1995 od 7. do 13. ure v Mes. sk. Žalec.
Rdeči križ Slovenije, območna organizacija Žalec
UGODNA POSOJILA ZA OBČANE
Banka Celje je pripravila ugodno ponudbo gotovinskih posojil občanov z odplačilno dobo 6 mesecev, 1 leto, 2 leti ali 3 leta
Posojila lahko porabite za različne namene: nakup pohištva, računalniške opreme, za plačilo turističnega potovanja...
Vse informacije dobite v ekspoziturah:
ekspozitura Vrunčeva, Celje 431-504, 431-506 ekspozitura Laško	731-440
ekspozitura Rogaška Slatina 813-841 ekspozitura Sl. Konjice 755-212 ekspozitura Šmarje 821-131 ekspozitura Šentjur 743-154 ekspozitura Žalec	715-227
Izkoristite ugodno priložnost!
G| banka celje