Priprave na programsko volilno konferenco sindikata Železarne Štore
Meseca december 1983 in januar 1984 sta izredno aktivna meseca glede priprav in izvedbe občnih zborov v osnovnih organizacijah sindikata TOZD in delovnih skupnosti. Zaključek teh aktivnosti pa bo programsko volilna konferenca 00 ZS, ki bo 25. januarja 1984 v Domu železarjev na Teharju.
Priprave potekajo že od meseca decembra lanskega leta, ko so bile strokovne službe zadolžene, da do začetka meseca januarja tega leta podajo poročila o vseh dejavnostih, ki so vezane na poslovanje v delovni organizaciji, družbenem standardu in drugo. Ta poročila, v katerih je podano sedanje stanje, problematika in bodoče naloge, so tudi osnovno gradivo, ki smo ga posredovali prek delegatov konference 00 ZS v razpravo osnovnim organizacijam sindikata TOZD in delovnih skupnosti. Sestavni del gradiva je tudi poročilo Izvršnega odbora in komisij pri Konferenci 00 ZS Železarne Štore za preteklo obdobje. Seveda pa je v gradivu tudi osnutek programske usmeritve za naslednje obdobje.
Zaželjeno je, da se razprave o predloženem gradivu vodijo v čim širšem krogu, zato predlagamo, da se izkoristijo tudi drugi sestanki, ki bodo potekali v delovnih sredinah in se pripravijo dodatni predlogi, katere bodo delegati prenesli na konferenco. Vsi izvršni odbori 00 ZS so dolžni razpravljati o gradivu in pripraviti svoje ocene do gradiva oz. nalog, ki nas čakajo v tem letu. Jasno je, da se mora v razpravah izpostaviti vprašanje ali smo kot konferenca oz. njeni organi na eni strani oz. kot osnovna organizacija TOZD/DS na drugi strani naredili tisto kar smo si zastavili kot nalogo v preteklem obdobju.
Največji poudarek pri pripravah dajemo na izhodišča in predloge za nadalnje delo v sindikatu. Dejstvo je, da se naša družba nahaja v izredno zahtevnem gospodarskem položaju kar je pogojeno s svetovno gospodarsko in politično krizo, zato je izrednega pomena, da vsi člani našega kolektiva aktivno sodelujejo v vseh družbenih dogajanjih, katerih skupni cilj je, uspešno poslovanje in ohranjanje oz. izboljševanje osebnega in družbenega standarda.
Florjan Potrata
DELOVNA ORGANIZACIJA KOVINOTEHNA IN ŽELEZARNA ŠTORE STA PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM
V četrtek, 21.12.1983, so se v Domu železarjev zbrali predstavniki DO Kovinotehne in Železarne Štore pri podpisu Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za povečanje jeklarskih kapacitet v Železarni Štore.
Ob tem pomembnam dogodku je tov. Burnik Dušan, predsednik KPO Železarne Štore, poudaril pomen in pridobitve za obe delovni organizaciji. S sredstvi, ki jih bo vložila DO Kovinotehna, bomo krili del stroškov za izgradnjo prve faze projekta »povečanje kapacitet proizvodnje jekla«, ki zajema ponovčno metalurgijo s kontilivom ter dodatno opremo. Nosilec te investicije, TOZD jeklarna, se obvezuje uporabljati pri proizvodnji jekla najsodobnejše tehnološke postopke z zagotovitvijo kvalitetnih končnih proizvodov. Do sklenitve združenih sredstev je prišlo zaradi potrebe po povečanju obstoječih jeklarskih kapacitet in proizvodnje kvalitetnih jekel, s posebnim poudarkom na vse vrste jekel za kovaško industrijo, za 50.000 ton. Namen je tudi zagotoviti trajno oskrbovanje sovlagateljev s kvalitetnim jeklom v količinah, opredeljenih v odvisnosti od deleža vloženih sredstev.
O pomenu združevanja sredstev je spregovoril tudi predsednik kolektivnega poslovodnega odbora DO Kovinotehne tov. Aleš Ilc, kije med drugimi poudaril širši družbeno politični pomen takšne oblike sodelovanja.
Samoupravni sporazum so podpisali: predsednik KPO DO Kovinotehne tov. Aleš Ilc, vodja TOZD veleprodaje tov. Zupanc Albin ter predsednik in podpredsednik KPO DO Železarne Štore tov. Burnik Dušan in tov. Senčič Srečko.
AT
125.000 ton jekla pred rokom
Delavci temeljne organizacije Jeklarna v Železarni Štore so letošnji plan proizvodnje jekla izpolnili že 23. decembra 1983.
Kljub izrednim težavam, ki so jih spremljale skozi vse leto, kot je pomanjkanje surovin, redukcije električnega toka, okvar na napravah in pomankanju delovne sile, so s prizadevnostjo vseh zaposlenih uspeli izdelati 125.000. ton jekla.
125.000 tono jekla so izdelali in odlili na delovni izmeni Diaci, Maček in Ferenčak. Vsi se še naprej prizadevajo ta plan do konca leta še znatno preseči. Dosežen uspeh je izredno vspodbuden za štart v leto 1984, ko načrtujejo proizvodnjo v višini 126.500 ton in pričetek del na prvi fazi rekonstrukcije jeklarne za povečanje kapacitet proizvodnje jekla.
Čestitamo
Portret
sodelavca
VLASAK MIRKO
tudi v Železarskih Štorah bo šlo ...
KO SMO V ŠTORAH IZDELALI PREDLOG NOVE ORGANIZACIJE, SMO PRIŠLI DO SPOZNANJA, DA ZA REALIZACIJO ZAHTEVNE NALOGE NE BOMO SAMI DOVOLJ, ZATO SMO ISKALI ZUNANJO POMOČ. IZBRALI SMO »ZAVOD ZA PRODUKTIVNOST« IZ LJUBLJANE, IN TO IZ RAZLOGA, KER NAM JE TA USTANOVA ŽE PRED LETI USPEŠNO POMAGALA USTVARITI PROJEKT »STATISTIČNE METODE KONTROLE KAKOVOSTI«. ZATO JE PRIŠLO DO PODPISA POGODBE MED ZAVODOM IN ŽELEZARNO O STROKOVNI POMOČI ZA NASLEDNJE NALOGE:
-	metodološka konsolidacija pripravljalnih procesov (razvoj, konstrukcija in tehnologija),
-	organizacija efikasnega upravljanja s poslovnim sistemom in uvedba sistemov projektnega dela,
-	organizacijske in posebne konsolidacije Tovarne traktorjev.
PRI PRVIH DVEH NAVEDENIH NALOGAH OPRAVLJA SVETOVALNO VLOGO TOVARIŠ VLASAK MIRKO, PRI TRETJI NALOGI PA TOVARIŠ ŠTRUM-BEU METOD. DA BI ČLANI KOLEKTIVA ŽELEZARNE STORE SPOZNALI TOVARIŠA VLASAKA IN NJEGOVO DELO, NJEGOVE OCENE IN MNENJA O AKTIVNOSTI PROJEKTNIH TEAMOV, SKUŠAMO POSREDOVATI TA SPOZNANJA S POMOČJO RAZGOVORA, KI GA JE ZA »STORSKI ŽELEZAR« OPRAVIL SODELAVEC TOVARNIŠKEGA GLASILA.
ŽELEZAR: NI LAHKA STVAR LOTITI SE TAKO OBŠIRNEGA DELA, PA NAS ZANIMA, KAKO STE KOT STROKOVNJAK SPREJELI NALOGO ZA REORGANIZACIJO NAŠE DO?
MIRKO VLASAK: Železarna Štore zame ni bila čista »tera incognita«', saj sem pred kakšnim desetletjem že sodeloval z nekaterimi vašimi strokovnjaki pri uvajanju »statistične metode kontrole kakovosti«. Že tedaj sem se srečal z dr. Šturbejem, ing. Knezom, ing. Senčičem, ing. Selčanom in mnogimi drugimi, pa tudi kasneje sem v funkciji pomočnika direktorja zavoda večkrat kontaktiral s predstavniki Železarne Štore.
Vedel sem torej, daje Železarna Štore velik in zahteven poslovni sistem in da svetovalcu - konzultantu, ki bo hotel v njem dobro delati, nebo lahko. Hrabrile so me izkušnje, ki sem jih nabral v precej »velikanih« jugoslovanske industrije, kot so Crvena zastava, Min v Nišu, Soko v Mostarju, FAP v Priboju, Famos in Pretiš v Sarajevu, Metalni, itd. Tako sem bil (in to sem še zmeraj) prepričan, da bo tudi tukaj v železarskih Štorah »šlo«.
Na začetku so bili sicer manjši problemi, saj je bilo zaradi propadlega referenduma potrebno spremeniti vsebino dela; vendar smo skupno s KPO Železarne Štore in organizacijsko funkcijo kaj kmalu preoblikovali vše‘bino in pristop ter pričeli delati. Začetek je. bil kot vsak začetek: spoznavanje ljudi, spraševanje, opazovanje ali kot bi rekli športniki »otipavanje« in »segrevanje«, nato pa priprava prve »baterije« predlogov, organizacijskih predpisov in koncepcijskih rešitev.
ŽELEZAR: KAKŠNI SO BILI VAŠI PRVI VTISI TEDANJEGA STANJA IN PRVI PRISTOP K REŠEVANJU?
MIRKO VLASAK: Po vtisih sprašujete? Kot profesionalec in že kar nekakšen veteran v konzultantstvu se vtisov branim in otepam, čeprav se jim kot človek ne morem v celoti izogniti. Preveč so namreč varljivi in preveč spremenljivi, da bi jih bilo mogoče uporabiti za kakršnekoli temelje ali izhodišča.
Raje sem se omejil na informacije, na opazovanja, analize in kombinacije stanj, kot sem jih lahko videl, ter to primerjal s stanji v naših OZD in stanji ali rešitvami, kakršne uporabljajo v razvitem svetu.
Pri tem se je izoblikovala približno takšna slika: Železarna Štore je na mnogih področjih v »špici« jugoslovanske industrije, na nekaterih pa precej zaostaja. Posebej so izstopili problemi povezanosti funkcij, sinhronega delovanja poslovnega sistema, ortodoksnosti nekaterih organizacijskih rešitev in še kaj.
Osebno sem težko dojel razloge za tako veliko število TOZD, frapantno pa je bilo tudi število DSSS, saj to pomeni, da je potrebno izdelati 100 bilanc letno namesto recimo 20, razporediti iste podatke na 20 namesto na 5 mest, itd.
O ostalem, posebej še o neposrednem delu in sodelovanju z ljudmi, lahko rečem le najlepše. Kultura komuniciranja, kooperativnost in profesionalno znanje so bili in so še zmeraj na nivoju, ki si ga lahko zunanji sodelavec samo želi.
ŽELEZAR: KAKO JE POTEKALO DELO V PRVIH ŠESTIH MESECIH? V KAKŠNI FAZI JE ZDAJ ŠTUDIJA REORGANIZACIJE?
MIRKO VLASAK: Del odgovora je zajet že v prvem vprašanju, drugi del pa bom zaradi izredne obsežnosti le težko sprejemljivo kratko oblikoval:
Menim, da se je naredilo precej. Na programu je več mesecev (brez plačila ali kakšne druge nagrade) delalo med 120 do 150 strokovnjakov Železarne Štore. Analizirana so bila vsa področja poslovnega sistema, pregledane slabosti in ocenjene možnosti. Delalo se je v 9 programskih, projektnem in centralnem teamu.
Na skupno 60 sestankih s povprečno udeležbo 12 ljudi se je izoblikovalo nad 500 projektov, ki bodo predstavljali ogrodje konsolidiranja Železarne Štore v 1984. in še daleč v 1985. letu.
Ljudje - strokovnjaki so osvojili teamsko delo kot prakso, realnost kot izhodišče in postavljanje ciljev kot smer dela. V veliki meri so bili odpravljeni tudi zaviralni elementi, kot so nerazumevanje, nezaupanje, dvomi, neupoštevanje in podobno.
Težko bi bilo opisati ali našteti vse, kar se je naredilo in pripravilo na 9 področjih dela, to je na 107. in 113. panogi, v traktorjih, dejavnostih skupnega pomena, komerciali, financah, organizaciji, razvoju in kadrovskem kompleksu.
Ta gradiva bodo predstavljala sestavni del letnega gospodarskega načrta, kakor tudi Osnovo in razprave na DPO, tako da se bo mnogo ljudi lahko v potankosti seznanilo z njimi. Spremenjena v načrtu dela pa bodo predstavljala naloge in obveze za vse strukture Železarne Štore.
Ker posebej omenjate organizacijo, še nekaj o njej. Zelo pogosto si pod pojmom organizacija predstavljamo nekakšne sheme s pod in nadredjem ter »okenci«, ki predstavljajo delovna mesta, pa še nazive, grupe in točke. Pojem organizacije je seveda mnogo širši V njej morajo biti prvenstveno zajeti: vsebina dela, način dela, tehnike dela, stil dela, informatika, komunikacije, racionalnost in smiselnost. V kolikor ti pojmi v nekem sistemu nimajo primerne kvalitete, tudi delitev ali združevanje, stopnjevanje in opredeljevanje niso učinkoviti.
V	dosedanjem delu smo formalne oblike organiziranosti puščali ob strani ter se usmerjali na vsebinski del, saj menimo, da je le-ta baza za obliko.
ŽELEZAR: UGOTOVITVE?
MIRKO VLASAK: Ugotovitve, posebej pa ocene, so plod skupnega dela strokovnjakov, ki so sodelovali v projektnih teamih. Z moje strani jih lahko dokaj hitro strnem v naslednje:
-	Železarna Štore je na organizacijskem kompleksu naredila že do sedaj mnogo, vendar je imela težave z ažuriranjem stanja glede na potrebe.
-	Železarna Štore ima kadrovski potencial, ki lahko reši in realizira večino nalog ali problemov, le da ta aparat ni sinhroniziran in usmerjen k skupnim ciljem.
-	Ljudje v Železarni Štore so dokaj naklonjeni spreminjanju stanja in spremembam, dokler so le-te namenjene sosedom; postanejo pa zelo previdni, kadar so v nje zajeti sami.
-	Možnosti ekonomiziranja poslovnih procesov in intenziviranja delovnih potencialov so izredno velike, manjka pa morda zaupanja v lastne sposobnosti (ki šo prisotne) in pa motivacije za zunanje napgre. .
-	Sorazmerno precej energije se porabi za regulacije v lastnem sistemu, tako da je »fronta navzven« zaradi tega usklajena.
Reči moram, da to ni pojav le v Železarni Štore, temveč že kar splošno jugoslovanski in da ga imamo prav tako namen spremeniti.
ŽELEZAR: KAKO NAPREJ?
MIRKO VLASAK: Kako naprej? To vprašanje je menda potrebno razčleniti, saj je ta »naprej« odvisen od mnogih činiteljev—političnih, ekonomskih, zunanjih, notranjih in podobno. Osebno menim, da se je najpametneje držati pregovora: »Uzdaj se use i u svoje kljuse«, ter koncentrirati pozornost in delo na tiste vrednosti, ki imajo trojni značaj in ki niso podvržene modnim muham, priložnostnim tolmačenjem in podobnemu.
V	mislih imam vrednosti, kot jih zagotavljajo:
-	lastno raziskovalno in razvojno delo ter zaključki in usmeritve, ki iz njega izhajajo;
-	delo na piljenju tehnologije iz katerega mora izhajati:
-	več izdelkov,
-	boljši izdelki,
Hfi ceneje proizvedeni izdelki;
E Jódelo na redukciji vseh nepotrebnik stroškov in neprimernih vlaganj;
-	delo na večanju zananja in Sposobnosti ljudi - delavcev;
-	delo na zadovoljevanju pričakovanj ljudi, zaposlenih v Železarni Štore.
Trdno sem namreč prepričan, da je prav v času, v kakršnem živimo, mnogo
odvisno od nas samih in od našega dela. In da bomo morali predolgo čakati, če bomo čakali, na rešitve in navodila od »zunaj« ali od »zgoraj«. Menim, daje mnogo pametneje iskati in najti rešitve na lastnem področju, kot pa tarnati nad slabimi rešitvami, težavami ali problemi, na katere lahko zelo posredno in minimalno vplivamo.
Za nas je pomembno le to, da se z vrednostmi, ki sem jih naštel, in na njihovi osnovi obdržimo v »špici«, pa čeprav bo ta »špica« zaradi širših razmer in pogojev nižja, kot je potrebno.
ŽELEZAR: ALI BO MOGOČE VSE VAŠE UGOTOVITVE URESNIČITI?
MIRKO VLASAK: Vprašanje je potrebno popraviti, saj bomo morali uresničevati programe in projekte, ki so jih ugotovili in sistemizirali vaši strokovnjaki. Moje'delo pri tem se omejuje na oblikovanje »izziva«, kije pomagal sprožiti njihovo kreativno razmišljanje. Uresničevanje je v bistvu predzadnja faza nekega delovanja. Pred njo so:
-	analiza ih ugotavljanje,
-	iskanje in zbiranje,
-	načrtovanje,
od katerih je prva že opravljena, druga tik pred zaključkom, tretja pa se bo pričela že v januarju 1984. Kaj in koliko od pripravljenega se bo uresničilo v 1984, je težko reči; vse prav gotovo ne, saj so v programu tudi želo zahtevne in dolgotrajne naloge. Prepričan pa sem, da se da mnogo in da se bo tudi precej stvari realiziralo. Sam bom prav gotovo storil vse, da bi se čim več projektov čim bolj kakovostno uresničilo. Garancijo za to predstavljajo tudi neposredni sodelavci, ki so se z veliko vnemo in požrtvovalnostjo, čeprav pod težkimi pogoji, vključili v delo. Pri tem mislim prvenstveno na team »enega človeka«, v katerem je tov. Štraus, ki mora že sedaj v sebi združevati delo in funkcije za tri ljudi..
Za zaključek pa bi rad, čeprav malo pozno, zaželel vsem delavcem Železarne Štore mnogo osebne sreče, zadovoljstva in delovne uspešnosti v letu 1984.
Razgovor opravil JoK
DELAVCI NA ZAČASNEM DELU V VALJARNI TRIPOLI SO SE VRNILI
članom izvršnega odbora, kateri naj pripravijo določeno gradivo in poročila za ustanovno konferenco.
Izvršni odbor je tudi ugotovil, da izobraževanje delegatov poteka v skladu
s programom, da pa že potekajo priprave za organizacijo seminarja za predsednike osnovnih organizacij sindikata TOZD in delovnih skupnosti.
Motoh
Delo v kuhinji (foto Arzenšek)
Skupaj 33 delavcev iz Železarne Store, v večini pa iz TOZD valjarne II so opravili svojo dolžnost več kot je bilo od njih za pričakovati. Na osnovi pogodbe med Železarno Store in Smeltom je bilo potrebno v času enega leta ¡zvaljati 52.000 ton, ker bi sicer količina pod pogodbeno količino bila penalizirana. Iz-valjanega je bilo v tem času 57.493 ton, kar je za 10,6 % več od pogodbene količine. Naši delavci so ob tem, daje bilo veliko objektivnih zastojev, kar bi preračunano v količino znašalo še dodatno 16.227 ton dokazali, da smo dobro organizirani, da so posamezniki strokovno na visokem nivoju in ob dobri motivaciji je bilo tako moč pričakovati uspešen zaključek dela. Seveda ob seštevanju rezultatov pa tudi tisti, ki smo že sicer navajeni uspehov naših delavcev, moramo priznati, da je uspeh več kot pričakovan zato lahko vsem brez prikrivanja čestitamo za tako dosežene uspehe.
Ob delovnih uspehih so naši delavci navezali z delavci delovne organizacije STEEL PLANT prijateljske stike in dobre medsebojne odnose. Dokaz temu je, da so se razšli kot prijatelji, vodstvo STEEL PLANTA pa je naše delavce še posebej nagradilo z vrednimi predmeti in denarnimi nagradami. Gesto, da so
V	torek, 13.12.1983, je bila XXII. redna seja izvršnega odbora pri konferenci OO ZS Železarne Štore. Osrednja točka dnevnega reda je bila usmerjena pripravam za razprave in sprejem našega Gospodarskega načrta za leto 1984.
Na osnovi posredovane informacije vodje Delovne skupnosti za ekonomiko in organizacijo je izvršni odbor ugotovil, da so posamezne sredine posredovale podatke, ki se razhajajo od dogo-voljenih usmeritev in ki niso v skladu z resolucijskimi stališči, v okviru katerih naj bi bil naš Gospodarski načrt za leto 1984 sestavljen. Nesprejemljivo je namreč dejstvo, da je po podatkih planirano povečanje zaposlovanja za 4,25 % ob zmanjšani planirani proizvodnji, kar vsekakor vpliva na zelo nizko produktivnost, medtem ko resolucija predvideva, naj bi industrijsko proizvodnjo povečali za 2 % na osnovi povečanja produktivnosti dela. To pa bomo dosegli ob 0,7 % stopnji zaposlovanja ter porastu produktivnosti za 0,8 °/o.
Izvršni odbor je ugotovil, da nam planirana nižja proizvodnja, ob zmanjšanju produktivnosti, ne bo omogočala zaustaviti padca realnega osebnega dohodka; prav tako pa ni usmerjena v uresničitev tistih ciljev, ki smo si jih zastavili, in sicer, naj bi bil naš Gospodarski načrt dejansko naš stabilizacijski načrt in naravnan tako, da bo preprečil padanje realnega osebnega dohodka, seveda ob povečani proizvodnji.
V	zvezi s tem je izvršni odbor sprejel naslednja stališča oziroma sklepe:
- Izvršni odbor vztraja na predhodno sprejetih stališčih in sklepih, in sicer, da mora biti naš Gospodarski načrt za leto 1984 dejansko naš stabilizacijski program, naravnan tako, da realni osebni dohodek ne bo več padal, s poudarkom na povečanju proizvodnje ob eventuel-nem porastu zaposlovanja v okviru resolucije.
bili naši delavci nagrajeni v Libiji še toliko bolj cenimo, ker so to le redki primeri ob sodelovanju jugoslovanskih organizacij združenega dela v tretjem svetu.
Ob zaključku dela te skupine se žal tudi zaključuje pogodba, ki je bila sklenjena med Železarno Štore in Inžene-ringom SMELT Ljubljana za leto dni in katero vsled spremembe ponujenih pogojev firme SMELT, ki so za Železarno Štore nespremenljivi, pogodbe ne bomo podaljšali.
Z ozirom na v zadnjem času ugotovljen velik interes naših delavcev za organizirano delo v tujini iščemo v železarni možnost nadaljevanja takšnih del v drugih državah. Na tem področju je napravljenega že več tako, da se že pogovarjamo z nekaterimi inozemskimi firmami o določenem delu, s katerimi bi skupno nastopali kot sopartnerji v tretjem svetu.
Torej za tiste, ki izpolnjujemo dogovore in za tiste, ki jim je delo oplemeniteno z znanjem vsakodneven dogodek, očitno tudi v prihodnje ne bo manjkalo dela in dobrih zaslužkov ob sodelovanju pri svetovni menjavi dela.
Vodja TOZD valjarne II: Ferdo ing. Haler
—	Izvršni odbor je kritično ocenil delo nosilcev planiranja v posameznih sredinah, kjer se pojavljajo odstopanja od sprejetih izhodišč (rast zaposlovanja ob manjši proizvodnji, večji stroški, itd.). Zahtevano je bilo, da se nemudoma pristopi k usklajevanju posameznih kazalcev v skladu s sprejetimi izhodišči v tistih sredinah, kjer to ni bilo upoštevano.
-	Izvršni odbor je ugotovil, da Gospodarskega načrta za leto 1984 zaradi navedenih odstopanj ne bo možno sprejeti v letošnjem letu, tako kot je bilo planirano, vendar je zahteval od nosilcev planiranja in strokovnih služb, da vse sile usmerijo v to, da bo Gospodarski načrt za leto 1984 posredovan pravočasno v razpravo in sprejem, najkasneje do konca meseca januarja prihodnjega leta.
V nadaljevanju je izvršni odbor predlagal, da se v Gospodarskem naprtu za leto 1984 predvidijo oz. planirajo sredstva v višini 3,000.000 din, ki bodo služila kot osnova za pričetek delovanja blagajne vzajemne pomoči.
Izvršni odbor se je nadalje seznanil z ugotovitvami, ki jih je podal team za pripravo sprememb Saš o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, sredstev za OD in sklada skupne porabe;
Predlagano je bilo, da je potrebno z delom nadaljevati in čimprej izpeljati postopek usklajevanja pripomb in predlogov iz posameznih sredin ter izpeljati naslednjo fazo razprave. Team z ugotovitvami seznani delavski svet delovne organizacije, kjer je potrebno sprejeti sklep o spremembi rokovnika izvedbe postopka sprejemanja tega samoupravnega akta.
Izvršni odbor je sprejel sklep, da se ustanovna konferenca sindikata na nivoju delovne organizacije opravi 25. januarja prihodnje leto. V zvezi s tem so bile razdeljene zadolžitve posameznim
DIT-ov debatni večer
Po daljšem času smo se člani Društva inženerjev in tehnikov spet zbrali. Za spremembo je poskrbelo že samo okolje, saj smo se preselili iz tradicionalnih prostorov pri Mlinarjevem Janezu, ki so v teh dneh zasedeni, v učilnico jek-lovleka. Za temo večera smo si izbrali razvoj Železarne Štore z vidika perspektive panoge v Jugoslaviji in v svetu.
Mislim, da nikomur ob približno petindvajsetih udeležencev ni bilo žal dobrih dveh ur, ki smo jih prebili ob zelo široki razpravi. Zelo obširna uvodna izhodišča s številnimi podatki in gledanji z različnih zornih kotov, je podal predsednik kolektivnega poslovodnega odbora, dipl. ing. Burnik Dušan. Stališča so jasna in odločno opredeljena. Edina alternativa je, da si s prizadevnim in uspešnim delom ustvarjamo in ustvarimo pogoje za nepretrgan razvoj naše dejavnosti praktično na vseh področjih, če bomo hoteli tudi v prihodnosti slediti vedno višjim zahtevam oziroma vedno bolj uveljavljenemu načelu: »Ne le več in dobro, ampak predvsem novo in drugače«. Kar je treba posebej poudariti, je dejstvo, da dajemo v vseh naših razvojnih programih in projektih veliko vlogo opremi domačih proizvajalcev, tehničnim in tehnološkim rešitvam lastnih strokovnih delavcev, posebej pa še vedno bolj predvsem ustreznim kadrom.
V razpravi, v kateri je sodelovala polovica vseh prisotnih, smo načeli številna vprašanja: usmerjenost in koordiniranost razvojnih programov Železarne Štore in tudi širše, usmerjenost in uporaba informatike ter enotnejša uporaba računalniške tehnike, problemi financiranja razvojnih programov, predvsem z vidika možnosti ustvarjanja potrebnih lastnih sredstev, seveda ob ustrezni politiki osebnih dohodkov, ki morajo stimulirati tako delavce v neposredni proizvodnji kot tudi kreativne delavce.
Pomembna so bila načeta vprašanja v zvezi S prestrukturiranjem gospodarstva, posebej še v celjski regiji ter smeri iskanja novih rešitev, kjer se v Štorah že lahko pohvalimo z nekaterimi uspehi. Opiranje na domačo opremo prina-
ša dodatne težave, čeprav to le-tej pomeni priložnost za lasten razvoj. Največkrat so subjektivni faktorji krivi, da stvari ne tečejo, kot bi morale. Odnosu do dela, do tehnološke discipline, smo posvetili precej pozornosti v zvezi s kadri. Posebno vprašanje je odnos do doseganja ustreznega nivoja kvalitete pri svojem delu. Aktualna so vprašanja v zvezi s finančno disciplino itd.
Dalj, ko je razprava trajala, bolj na široko smo se lotevali vprašanj, ki se porajajo ob naših načrtih in ob našem delu. Zato smo morali razgovor zaradi časovnih razlogov skoraj nasilno prekiniti. Ker je bila že prilika, smo si ogledali še proizvodnjo novega jeklovleka in se na licu mesta lahko prepričali o številnih težavah, s katerimi se jeklovlek spopada predvsem zaradi neposlov-nosti in nekvalitetnega dela domačih proizvajalcev: Klime v Celju, Gostola iz Nove Gorice, Metalprima iz Maribora itd. Seveda so s tem v zvezi zastoji v proizvodnji, popravila, čakanja in stroški.
Perspektive so jasne. Ob kar največji angažiranosti lastnih strokovnih kadrov moramo čimbolj izkoriščati domače znanje ter poskrbeti za uspešnejše sodelovanje z domačimi proizvajalci in za manj podrejeno vlogo pri tujih dobaviteljih.
MAROLT Boris, dipl. ing. str.
Kaj bi rad? Napišite mi voščilo za višji OD v letu 1984
Sklepi 22. seje Izvršnega odbora
Kako smo delali?
V skupni proizvodnji smo operativni plan v mesecu novembru presegli za 1 %. TOZD tovarna traktorjev je proizvedel 403 traktorje in dosegel indeks 124,0 %.
Elektroplavž
Proizvodnja grodlja je nad planom za 113 ton ali dosežena z indeksom 102,6. V mesecu poročila so proizvajali specialni grodelj za nodulacijo in sivi specialni grodelj. Povečanje proizvodnje je prinesla ravno proizvodnja sivega grodlja.
Glede zalog surovin in ostalega materiala je stanje zalog izredno kritično, predvsem uvožene rude.
Jeklarna
Proizvodnja odlitega jekla je dosežena v višini 10.861 ton in je nad operativnim planov za 61 ton ali 0,6 %. Proizvodnja bi lahko bila večja za okoli 540 ton, če ne bi imeli nekaj večjih okvar na EOP II, in sicer
-	preboj napetosti na ročici II. elektrode,
-	okvara hladilnega sistema jakotočnih kablov,
-	varjenje kolena odpraševalne naprave.
Težave imajo s preveliko dobavo starega železa ter pomanjkanjem nekaterih ferolegur in ognjeodpornih materialov.
JEKLARJI SO PLAN ZA LETO 1983 PRESEGLI ZA 1.250 TON
Valjarna I
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov v mesecu novembru znaša 2.195 ton, od tega 1.904 tone blagovne proizvodnje in 291 ton za predelavo. Proizvodnja je bila nižja od OP za 165 ton ali za 7 %. Vzrok za nedoseganje planirane količine je v težavah na koračni peči CER - Čačak.
Valjarna II
TOZD valjarna lije v mesecu novembru proizvedla 7.941 ton valjanih profilov, kar je v primerjavi z operativnim planov več za 3,l°/o.,
Jeklovlek
Za mesec november je bila z operativnim planov predvidena količina hladno predelanih profilov 1.070 ton. Skupno pa so proizvedli 1.071 ton in dosegli planirano količino z indeksom 100,1.
Livarna I
Dosežena proizvodnja'znaša 1.891 ton, kar je Za 7. ton manj od planirane količine v operativnem planu.
Še Vedno primanjkuje sode.
Livarna II
V	novembru je bil proizvodni plan presežen z indeksom 103,1. Večjih zastojev v tem mesecu ni bilo. Kritično pa so se znižale zaloge nekaterih surovin iz uvoza.
Obdelovalnica valjev
Operativni plan ni bil dosežen ža 5,1|% zaradi izpada valjev 3. težnostne škupi-: ne, t. j. v težah od 1000 - 4000 kg. Operativni plan je bil izpolnjen pri tej skupini samo 52 %.
Obdelovalnica litine
Operativni plan obdelanih ulitkov, so presegli za 18,1 °/o.-ali za 15 ton. Tovarna traktorjev
V	mesecu novembru so izdelali 403 traktorje in tako realizirali mesečni operativni plan 124,0’%. Da niso uspeli narediti več traktorjev; je bil vzrok izredno pomanjkanje zobnikov za menjalnik, ki jih dobavlja DMB Beograd.
Ta mesec so uspeli narediti tudi večino traktorjev kompletnih, razen manjšega števila ob koncu meseča, ko je pričelo primanjkovati gum za zadnja kolesa.
Zaposleni
V	naši DO je bilo v mesecu novembru zaposlenih 3.537 delavcev, medtem ko jih letni plan predvideva 3.464. Z upoštevanjem nadur in pogodbenih del je znašalo število zaposlenih 3.671, kar predstavlja 103,9 % realizacijo letnega plana.
Nadure
Doseženih je bilo 20.472 nadur, operativni plan pa je bil postavljen v višini 18.165 nadur, kar je za 12,7 % več od planiranih. Največ nadur je imel TOZD livarna II (3.911), najmanj pa TOZD jeklovlek (48).
Produktivnost
Na nivoju DO je bila produktivnost manjša za 7,1 % od predvidene v letnem planu. Najvišjo produktivnost je dosegel TOZD elektroplavž (i - 112,3 %) in obdelovalnica litine (i = 114,0;%).
NOVI ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
Z novim letom se je tudi dejansko začel uporabljati novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Sam zakon je bil sprejet že prej in so se posamezna določila že uporabljala od 1. 7. 1983 dalje, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in organizacije združenega dela pa so bile dolžne svoje splošne akte uskladiti z novim zakonom do 31. decembra 1983.
Tako so bili v zadnjih dneh leta 1983 sprejeti še nov statut skupnosti ter nekateri izvedbeni sklepi. Zakon dopušča še eno izjemo, to je, da dosedanji uživalci pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko zahtevajo, da se jim pravice določijo po novem zakonu, če je to zanje ugodneje. Nadalje lahko tudi osebe, ki so do 31.12. 1983 izpolnile pogoje za pridobitev pravic do starostne pokojnine, to uveljavijo po starem zakonu; če vlojjijo zahtevo do 30. 6. 1984. Za vse zahteve po tem datumu pa se lahko uporablja le novi zakon oz. določila, sprejeta v zvezi z novim zakonom.
Člani kolektiva, ki jih karkoli zanima v zvezi z novim pokojninskim in invalidskin zavarovanjem, lahko vsak dan dobijo natančna pojasnila v kadrovski službi Železarne Štore.
Verjetno bo marsikoga zanimalo:
- v kakšnih pogojih Se kmetijska dejavnostvšteva v pokojninsko dobo ter plačilo prispevkov v zvezi s tem,
-v kakšnih primerih lahko delavci uveljavijo podaljšano pokojninsko zavarovanje,
—	ob kakšnih pogojih se kmetom v primerih elementarnih nesreč odpišejo ali zmanjšajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
-	kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja svoje družinske člane.
Verjetno bi bilo vprašanj še več, vendar bi bilo preobširno, če bi na vsa
vprašanja pisno odgovarjali. V kolikor je to vaš interes, pa_se lahko dogo- v vorimo tudi za takšno obliko.
Pričakujemo vaša vprašanja!
DS za kadre iri splošne zadeve' V
O razvoju jugoslovanskega železarstva pred 40. leti
Piše Milan Marolt Uvod
Pred menoj je drobna knjižica, samo 17 strani ima. Na prvi strani je z roko napisan datum - november 1940, ž avtorjevim podpisom. Že dolgo imam to knjižico med -svojimi papirji: Dobil sem jo, ko sem bil še asistent v jeseniški jeklarnipifed okoli 37. leti. Ravno sedaj, ko zopet razmišljamo o razvoju Slovenskih železarn in jugoslovanskega železarstva za naslednje petletno obdobje in do leta 2000, me je naslov te knjižice znova pritegnil. Prav gotovo bo zanimalo tudi vas, o četo in kako so razglabljali železarji pred 43 leti, saj je naslov te knjižice »Razvojne možnosti jugoslovanskega' železarstva« .
Trenutno stanje
Takratno letno porabo »železa in jekla« v Jugosloviji so cenili na 300.000 ton ali 20 kg na prebivalca, To je bilo v času, ko so industrijsko močneje razviti sosedje, porabili na prebivalca že 80 do 200 kg.
V Jugoslaviji je bilo že takrat 5 železarn, ki pa niso mogle v celoti pokriti te potrebe. Na Jesenicah je znašala proizvodnja 180.000 ton SM jekla in 6.000 ton elektro jekla, v Štorah okoli 20.000 ton SM jekla, na Ravnah okoli 10.000 ton jekla, in v Zenici 120.000 ton martinovega jekla in 3.000 ton elektrojekla.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Čelade! Kaj pa čelade?
Pogodba Metalna — železarna Štore
metajHl
ZA POVEČANJE PROIZVODNJE JEKLA IN GREDIC
HM'
m
metalna
STO TISOČ TON

V zadnjih letih je Metalna dosegla zavidljive Izvozne rezultate, kar je nedvomno dokaz kakovosti naših izdelkov. Pri tako visoki stopnji izvoza pa nismo zanemarili domačega tržišča. Samo v zadnjem letu smo poleg proizvodnih programov, ki predstavljajo samostojno celoto, uresničili tudi dve pogodbi za kompleksne objekte preko tozda inženiring: za Jugoturbino v Karlovcu in za terminal razsutih tovorov v Luki Koper v skupni vrednosti okrog 200 milijonov dinarjev. Pri tem je treba poudariti, da je novo ustanovljeni tozd Inženiring v kratkem času upravičil svoj obstoj in zaupanje delavcev celotne delovne organizacije, Metalna pa je ha ta način pridobila .organizacijsko obliko, ki predstavlja novo kakovost v naši prodajni politiki.
xx x x
Ž ustanovitvijo tozda Inženiring organizacijo v Jugoslaviji, in primerna imo se tako usposobili za nudenje in organiziranost so jamstvo, da bomo postavitev kompleksnih objektov, tudi pogodbo z železarno Štore Moderna tehnična opremljenost, uresničili v obliki, ki ustreza doseda-velik projektantski potencial, ki se nji vzorni poslovni sodelavi med lahko meri z vsako projektantsko obema partnerjema. Ta pogodba
■ : ■. I  	______■
m
ÉsLSM
m :-
IR
k/
iëjkp
mm
n
" mÊÊÊ
■Mi
^WSsmBm
V
II
Predstavniki železarne Štore in Metalne tik pred slovesnim podpisom pogodbe.
#
* .
tUšj
Herman Špička in Dušan Burnik (prvi in drugi z leve) podpisujeta pogodbo, ki je pomembna za celotno slovensko gospodarstvo.
C E = (UESiil 17EBGGCJE = EEGGKIEEG HESS
odpira tudi možnosti za nadaljnjo razširitev tega sodelovanja. Obe strani namreč podpirata zamisel, da bi v prihodnje tesneje sodelovali pri nudenju in postavitvah kompleksnih metalurških obiektov doma in v tujini.-Železarna štore s svojim poznavanjem tehnologije na področju metalurgije. Metalna pa s svojim inženiringom.
S podpisom te pogodbe prevzemata tako investitor kot tudi izvajalec veliko odgovornost, da s skupnimi napori v predvidenem roku, to je do konca leta 1987, uresničita vse faze
investicije, ki je velikega pomena za celotno gospodarstvo. Železarna Store bo tako dosegla cilj: povečati količino in kakovost svojih izdelkov, organizacije združenega dela s po-dročjastrojegradnjeinkovinsko-pre-delovalne industrije pa ne bodo več v toliki meri odvisne od Uvoza kakovo-stnihmaterialovinzagotavljanjadeviz za te izdelke.
V okviru podpisane pogodbe je predvideno povečanje proizvodnje jekla in; gredic z uvedbo ponovčne metalurgije; s postavitvijo valjarniške proge za prevaljanje gredic, proces-
nega vodenja tehnologije po softvva-ru in namestitvijo vodno hlajenih elementov na stene iri oboke obeh obstoječih elektroobločnih peči.
Vso opremo bo projektirala Metalna skupno s tujimi dobavitelji posameznih delov opreme. Tak način pristopa zagotavlja investitorju izbor najsodobnejše opreme in zmanjševanje napak na najmanjšo možno mero.
Vrednost celotne investicije je predvidena na okrog 4,54 milijarde dinarjev.

ÍÍETA1987:230 ¡PSdßfFON £J EKUA
. J štora srednjeročnem rwCrÄT ISBI—8S . povečanje profzvbdtj» jaki«, Odlitega v- kontž gswüçe, v lotu j 198®aa33 0fcoeStenvprf»ñe(íevf totom 1K. Ks bo povečana prolrHmSjjr i (atom 1ttt nujmtoMi - " osvojena, \ ' bo. proizvodnjo večja če za nsdalj-nph St tisoč «o«. Stepna predvidevamo povečani« letne proizvodnja tonit gñdc ,U uresničitvijo haSrtovane bivaetl-dje) a 109 tisoč ton surovega Jeme. Tako M nej teta 1887 v âh>-rähprolSWHlb ie ker 2» tleoC ton (alilai £
. NéCrtovate koOčbteeocekSaje-ne * srednjeročnim "íraCtiom p sfoy»nsfc& äsSssszn Sn.eo'zajste * '-načrtovanem povaSanju proizvodnje jekla pa eSruíñsai#«-. phmu SB Stevenfie šsereonja-rečnč obdobje 18*1—tt.
hradbrmano je, de bi Investiere reaitzlwiépo faeáh. Predvideno no asetstinjo 1esa;
. (januar 83 - december CS) i
WwimSM - ■ ïïm
I — razktritev imogjJioitlllMto ne (vgraditev nove neprave né kontinuirano vthraij«),
-	postavitev aneks« k Jeklarni (terjan» proga),
. - postavitev energetskih objektov (alektroanargstaldh objektov, pkmSiaga rasvoda, objekta se pripravo tebnehrike vode).
QuN8S-juHjt7)
H. FAZA:
— ' > razHritev anogWvoati valjema II.,
—	nadatjsvenje postavitve energetskih objektov
Sli
m
vgraditev oprat»* za pooovCns . tehnologijo ter postavitev potrebnih objektov * ('i; Osnovni motM aa fazrf pri-
nmOnutff predvidene bnresdcgeaei iadíjá obvladovanje tak» obetotne investiere, lažje ragotevHanie finančnih sredstev Mraki» ta Knatiade moteni pri obstoječ! proizvodnji.
TrenufiM ZimogQlvosd železen» Štora «o naslednje: Jeklarna •^«MttobobloCnepeCI —tSt	70.000 ton/letno
— atekbrOObločnapačtl — GOt	110.000. ton/letno
ski^eJ:	180.008	ton/leto
konti-napnma
—	format 100 xt00 mm	120.000 ton/lato
—format 140x140 mm	140.000 ton/leto
vabama
—vaBantéi	28.090	ton/lsto
— valjan* H.	106.000 ton/leto
PsbtMdene zmogiPvotti po končani realizaciji Investicije: na :e|ektraebiačni ped I bomo l»dei«B 0 ierit ns dan, celotno količino pa bomo odHU preko obstoječ« konti naprave v formatu 140 x 140 mm. Rt afoktmobločnl pači A. bomo Izdatall t-iart na dan, s tam da se raktopUene Jeklo v peči obdela j ponovcl. Z navedenim Izborom procesno vodene tehnologije bomo dosagtl letno probvorbijo 134.423 ton surovega Jaida. Celotna količku jekla bo odlita preko trttflne konti neprave v formatu 229 s 230 na.
80.94/ ton/leto 143.423 ton/lets 230.070 ton/leto
83.000 ton/leto
137.000	ton/leto
220.000	ton/leto
20.000	ton/late *6.000 ton/krt*
70.000	ton/leto
200.000	ton/leto
Franc KAVKA (železarna Store — oddelek za Informativno bi aamoupravno dejavnost)
¡1 - 40t atafctrooMoCnapaC II - 881 ricujpaj surovo jeklo: Kontt-naprava —format 140 x 140 mm —format 220 * 220 mm
180 k 180 mm skupaj konti gredic:
-	valjema I.
-	valjarna H
-	vatyarska proga za gredica skisml:
O razvoju jugoslovanskega železarstva pred 40. leti
(Nadaljevanje s 4. strani)
Na Jesenicah so takrat proizvajali z eno visoko pečjo letno 55.000 ton surovega železa; drugi plavž, z letno zmogljivostjo 50.000 ton, pa je bil pred dograditvijo.
Zenica je imela svojo proizvodnjo surovega železa v Varešu z letno zmogljivostjo 50 do 70.000 ton.
Železarna Smederevo je potrebovala surovo železo za svojo livarno in je imela visoko peč z letno kapaciteto 6.000 ton v Majdanpeku.
Razen navedenih visokih peči so obstojale še tako imenovane »samice« - torej male visoke peči brez drugih železarskih obratov, in sicer v Capragu, z letno zmogljivostjo 20 do 25.000 ton surovega železa, v Topuskem s 4 do 5.000 ton letne proizvodnje in v Bešlincu s 5 do 6.000 ton letne kapacitete. Leta 1939 je bila skupna proizvodnja vseh visokih peči v Jugoslaviji 135.000 ton jeklarskega in sivega surovega železa.
Takrat so zapisali: »Pomanjkanje surovin - zlasti surovega železa-je glavni vzrok, da lani naše železarne niso dosegle ono produkcijo, katero bi po svoji kapaciteti zmogle. »Zapisano je tudi to, da bi rabili 200.000 ton surovega železa, da ne bi imeli več teh težav z neizkoriščenimi zmogljivostmi. Kot vidite, v jugoslovanskih železarnah že v času pred drugo svetovno vojno niso imeli usklajenih zmogljivosti in še danes jih nimajo.
Kot eno glavnih hib jugoslovanskega železarstva so ocenjevali oddaljenost večjega dela proizvodnje surovega železa od jeklarn in livarn in s tem zvezane slabe gospodarnosti zaradi toplotnih izgub. Razen na Jesenicah, kjer so imeli visoko peč pri jeklarni, pa tudi tu so vozili manjkajoči del od malih peči, ki so jih imeli na Hrvaškem, so imele ostale štiri železarne proizvodnjo surovega železa geografsko oddaljeno ali pa je sploh niso imeli, kot Ravne in Štore.
Jugoslovanske železarne se skoraj tri desetletja niso modernizirale in razvijale. Okoli leta 1930 so se pričeli modernizirati najprej na Jesenicah in njim so sledili tudi v ostalih železarnah. V tem desetletju, t j. od leta 1930 do 1940, je jugoslovanska železarska industrija porabila za investicije preko 600 milijonov dinarjev.
Zaradi potreb modernizacije zastarelih obratov so vložena sredstva manj vplivala na povečanje zmogljivosti, kot bi to odgovarjalo vloženi višini sredstev. Nekatere nove naprave so bile zgrajene: »v dimenzijah, prikrojenih za bližjo bodočnost«.
V tistem če(su ali v obdobju pred letom 1939. je bilo na svetovnem trgu na razpolago dovolj starega železa. Ker so bile tudi cene nizke, so se jugoslovanski že-lezarji naravnali na večjo porabo starega železa za proizvodnjo jekla in raje odložili gradnjo visokih peči. To seje kmalu maščevalo, posebno ker so že leta 1939 nastale težave z uvozom starega železa. Ker tudi ni bilo dovolj doma proizvedenega surovega železa, se je zmanjšala proizvodnja jekla. Prav na hitro so zgradili drugo visoko peč na Jesenicah za letno proizvodnjo 50.000 ton in še eno v Capragu za letno proizvodnjo 25.000 ton.
Razmišljanja o razvoju do leta 1990
Da bi lahko vzdržali pritisk tuje konkurence, so si zadali kot osnove, katere je treba upoštevati pri nadaljnjem razvoju: ekonomiko proizvodnje ter čim boljše izkoriščanje doma razpoložljivih surovin in energije.
Rastočo porabo jekla so primerjali z rastjo porabe v državah s podobno gospodarsko strukturo, kot je bila takrat v Jugoslaviji. Napisano je: » ... bi rekli, da je naša prognoza skromna, če računamo, da bo v prihodnjih 50 letih dosegla poraba železa na prebivalca pri nas vsaj 50 kg.«
Seveda so pri tem računali z normalnim razvojem, brez motenj. Načrtovali so dolgoročno, menili so namreč, da se razvoj železarstva ne more omejevati samo na bližnjih 5 ali 10 let in so vzeli 50 let za dobo, ko naj bi poraba železa in jekla na jugoslovanskega prebivalca znašala 50 kg in pri tem so računali tudi, da se bo nadaljeval dotedanji redni letni prirastek prebivalstva. Računali so, da bodo morali pokrivati 20 % porabe z uvozom.
Preden nadaljujem, sem vsem dolžan še nekaj pojasnil. Takrat so uporabljali v železarstvu nekoliko drugačne strokovne izraze, kot jih uporabljamo danes. Železo je pomenilo jeklo, ki se ne kali. V uporabljenem materialu je avtor pogosto poimenoval tudi celo gotovo proizvodnjo železarne - kot železo. Jeklo je torej ka-ljivo železo. Več ali manj je bil izraz »jeklo« uporabljen v tej razvojni obravnavi redko in pretežno samo v zadnjem odstavku v knjižici, ko je bila na vrsti možnost razvoja proizvodnje elektrojekla. Surovo železo se ne da kovati. Pojem »surovo jeklo« pa obsega tudi današnjo oznako za odlito jeklo v jeklarni, torej v nepredalanem stanju. Jeklarsko surovo železo je belo surovo železo. Sivo surovo železo je za potrebe livarn.
Ker je avtor izhajal pri dolgoročnih napovedih iz nekih predpostavk, ki vse peljejo na proizvodnjo surovega železa, vam moram tudi te pojasniti, da boste laže razumeli tabelo, ki prognozira nadaljnji razvoj.
Od celotne porabe surovega železa so računali, da bo potrebno za livarne 5 % proizvodnje.
Za proizvodnjo »gotovega železa«, mišljeni so izdelki iz jekla, so upoštevali 70 % izplena iz surovega jekla. V vložku za proizvodnjo surovega jekla so morali računati s 53 °/o surovega železa in 47 % starega železa. Računali so namreč, da dobijo od lastnih odpadkov v železarnah 30 % starega železa, industrija jim je vračala 3 % in od zbiranja naj bi dobili še 14 %. Napovedovali so tudi, da bi mogoče v poznejših letih lahko upoštevali višji delež starega železa, t. j. 52-53 %, kot je bilo to primer v razvitejših državah.
Še eno izhodišče oziroma cilj, ki so si ga zastavili, je bil močno pomemben in ga moram navesti preden pridemo do napovedane tabele. Ob zahtevi, daje za bodočnost jugoslovanskega železarstva najprej potrebno zgraditi plavže, so si postavili za cilj, da proizvodni stroški za surovo železo na pragu jeklarne ne smejo biti bistveno višji od prodajnih cen za uvoženo surovo železo ali uvoženo staro železo. Princip konkurenčnosti cen s cenami inozemskih proizvodov naj bi v prihodnje veljal za vse jugoslovansko železarstvo. Modre misli še danes, ni kaj reči.
Tabela prognozirane proizvodnje (tabela je prepisana po originalu)
Leto	Poraba v t	Od te uvoz iz inozem. t	Produk- cija ■ livarn	Domača produk. železa t	Za to potrebno sur. jeklo t	Potrebno jeklar, sur. žel. t	Potrebna produkc. vis. peči t
1940	310.000	80.000	20.000	210.000	300.000	170.000	190.000
1950	430.000	85.000	25.000	320.000	460.000	240.000	265.000
1960	600.000	120.000	30.000	450.000	640.000	340.000	370.000
1970	780.000	150.000	40.000	590.000	840.000	450.000	490.000
1980	980.000	190.000	50.000	740.000	1050.000	560.000	610.000
1990	1200.000	24.000	60.000	900.000	1300.000	690.000	750.000
Pod tabelo piše, da je : »Ta na videz nekoliko fantastičen program potreben. ...«. Postavili so si namreč vprašanje, če bo za tolikšno proizvodnjo zadosti domačih surovin in energije. Katere gospodarske in tehnične dejavnike je treba za nadaljnji razvoj upoštevati?
Za takrat znano količino železovih rud je naveden podatek, da je ta znašala 90 milijonov ton s približno 42 milijonov ton Fe. Od tega naj bi bilo 56 milijonov ton čistih rud s povprečno 46,5 % Fe in 35,5 milijonov ton metalurško nečistih rud s primesmi As, Šb, Cu in Cr ter s povprečno 46 % Fe. Ugotovili so tudi, daje nekaj železovih rud z okoli 1 % P, kar je premalo za Thomasov proces. Tudi železove rude z okoli 1 % Ni so poznali in cenili, da je v njih okoli 5.000 ton Ni, kar naj bi ostalo za kasneje kot važna strateška rezerva.
No, prva ugotovitev je bila, da bi ob predvideni proizvodnji tolikšna in znana količina železove rude zadoščala le za 50 do največ 90 let. Tolikšne zaloge so pa smatrali, da so premajhne, da bi bila težka železarska industrija, za katero so potrebna velika investicijska sredstva, zgrajena samo za takšno, za njihove pojme prekratko, obdobje. Zaradi tega so razmišljali naprej in ugotovili, da zavoljo potrebe uravnavanja cen in ohranitve gospodarske in industijske neodvisnosti ni smotrno izčrpavati samo lastnih virov železovih rud. Zaključek je bil, kot piše: »Zaradi' tega bomo smeli porabiti le en del železnih rud, ostali del porabe pa bo potrebno kriti z uvozom železovih rud iz držav, katere razpolagajo z bogatejšimi rudišči in zalogami za zelo dolgo dobo«.
(nadaljevanje prihodnjič)
Inovacijski krožki v Železarni Štore
Z USOMID (usmerjeno, sistematično, organizirano in množično inventivno dejavnostjo) smo se v Železarni prvič seznanili na seminarju, ki so ga pripravili sodelavci Ekonomskega centra in VEKŠ Maribor v juniju 1982.
Udeleženci so spoznali velik pomen metode za širjenje in vzpodbujanje inventivne dejavnosti, prvi korak naprej pa so storili v Valjarni H, ko so se na pobudo DIATI in službe za inovacije odločili za poskusno uvajanje inovacijskih krožkov v Armaturni delavnici.
Delavci delavnice uspešno skrbijo za nemoteno delovanje valjamiških prog, kljub temu pa so bili v Valjarni mnenja, da lahko s sodelovanjem lastnim znanjem in izkušnjami prispevajo k še boljšem delu in inoviranju njihovih procesov dela. Inovacijski krožki so oblika inovativne dejavnosti, ki naj bi delovala poleg že ustaljene oblike (MID). Poleg materialne stimulacije (plačila inovatorjem) ponuja tudi metodološko znanje in organiziran pristop k reševanju problemov: analiza dejanskega stanja in na podlagi analize spreminjanja tega stanja. Z analizo dejanskega stanja dobijo vsi člani krožka tudi vpogled v celoten proces dela - skupno vsebinsko znanje, ki je nastalo s sodelovanjem.
Krožki imajo še druge prednosti.
Kot organizirana skupina imajo delavci večji vpliv na procese dela in njihovo spreminjanje ter na uveljavljanje lastnih inovacij. Z doseženimi inovacijami kasneje tudi sami upravljajo, tako tudi presegajo tradicionalno delitev na umsko in fizično delo.
Po dogovorjenem programu smo v Valjarni II najprej izvedli seminar za vodstvo TOZD, ki so se ga udeležili tudi delavci DS priprave proizvodnje, TOZD vzdrževanje, TOZD jeklovlek ter DS za ekonomiko in organizacijo. Namen seminarja je bil seznanitev z metodo USOMID in izdelava povezovalnega programa aktivnosti Valjarne II, iz katerega bi kasneje izdelali enak program za Armaturno delavnico kot del celote.
Izdelan povezovalni program smo kasneje predstavili delavcev Armaturne delavnice, ki so se udeležili krajših seminarjev po metodi USOMID, na katerih smo izdelali povezovalni program aktivnosti tudi za delavnico. To je podlaga, ki jo bo pri svojem delu uporabil krožek, ko bo pričel z rednim delom.
Tratnik
Srečanje
mladih
Mlade v TOZD MO največkrat srečavamo za stružnico ali kakšnim drugim strojem, kjer bdijo nad izdelki, kateri so največkrat zahtevni in od njih zahtevajo resnost ter zbranost
Da so mladi res delavni ter se resno lotevajo slehernega dela, je razvidno tudi pri delu mladine na vseh področjih.
Njihova OOZSMS deluje zelo aktivno v pravem pomenu besede, saj se mladinskega dela oprijema vsa mladina (Nadaljevanje na 7. strani)
Delo samoupravnih organov
9. seja delavskega sveta SOZD Slovenske železarne, ki je bila v petek, 25. novembra, ob 9. uri v Domu železarjev na Teharjah.
Dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika 8. seje in poročilo o izvrševanju sklepov
2.	Poslovanje Slovenskih železarn v devetih rriesecih leta 1983
3.	Predlog izhodišč za sestavo plana SOZD SŽ za leto 1984
4.	Problematika oskrbe in deviznega združevanja
5.	Obravnava investicijskih programov:
5.1.	Prednostne investicije
5.1.1.	Železarna Jesenice - Jeklarna 2
5.1.2.	Železarna Store - Povečanje kapacitet proizvodnje jekla
5.2.	Nove investicijske vrednosti za vlečno in ravnalno linijo v Železarni Store
6.	Informacija o gibanjih osebnih do-- hodkov v Slovenskih železarnah
7.	Razno
Na osnovi predloženega gradiva so bili v razpravi izoblikovani naslednji sklepi:
1.	SKLEP: Potrdi se zapisnik 8. seje delavskega sveta SOZD SŽ in sprejme poročilo o izvrševanju sklepov.
2.	SKLEP: Sprejme se poročilo o poslovanju Slovenskih železarn v devetih mesecih leta 1983.
3.	SKLEP: Delavski svet SOZD SŽ sprejema predlog izhodišč za sestavo letnega plana 1984 s pripombami, ki so bile izrečene v razpravi.
Srečanje mladih
(Nadaljevanje s 6. strani)
TOZD, ker dobro vedo, da se le tako odpravljajo problemi, vsaka še tako težka naloga se opravi prej v zadovoljstvo vsem.
Zato tudi ni nič čudnega, da so v TOZD MO ponosni na mladino. Prav v tem TOZD je nastala ideja, da se mladi Ž. Š. srečajo z mladimi iz IMR Rakovica. Za ta predlog se dolgo ni vedelo, ali bo realiziran ali ne, zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev. Vso organizacijo do realizacije srečanja so vodili mladi in TOZD MO.
Mladi so stali pred problemom, ki je bil kot nalašč takšen, da ga sami ne bi zmogli; zato so se odločili, da povabijo k sodelovanju mladince iz Zdravilišča Rogaška Slatina.
Tako združeni smo bili močnejši pri iskanju rešitev, kar se je nazadnje tudi izkazalo, saj so mladi in Rogaške Slatine dobili avtobus od svoje DO na razpolago za to srečanje z Rakovico.
Po vseh pripravah smo se zbrali 19. 11. 1983 v Rogaški Slatini, od koder smo krenili v Rakovico. Od vsega začetka je bilo v avtobusu prijetno, saj so mladi iz obeh DO skrbeli za humor.
Po prečuti noči in večkratnih postankih, da smo lahko s kavico v motelih ob avtocesti preganjali spanec, smo prispeli v Rakovico, kjer so nas sprejeli mladi in IMR Mladi iz IMR so se nadvse trudili, da bi se v njihovi sredini počutili čim bolje, zato so nas po obilnem zajtrku popeljali v proizvodne obrate, kjer se odvija zahtevni proizvodni proces diesel motorjev.
S sodobno tehnologijo v tej DO dosegajo vrhunske rezultate, ki kljub težkim stabilizacijskim časom kljubujejo problemom, katerih ne smemo podcenje-
4.	SKLEP: Delavski svet SOZD SŽ sprejema informacijo o zunanje trgovinskem poslovanju Slovenskih železarn s pripombo, da delovne organizacije v SOZD SŽ do konca leta storijo vse potrebno, da združijo od kupcev čim-več deviznih sredstev za reševanje deviznega financiranja.
5.	SKLEP: Delavski svet SOZD Slovenskih železarn soglaša s predloženim noveliranim investicijskim programom TOZD jeklarna - Železarna Jesenice, I. faza izgradnje elektrojeklame 2, ki je s prijavo komisiji za oceno investicij SR Slovenije s 25. oktobrom 1983 dosegla vsoto 12.622 mio din po stalnih cenah oz. 17.666 mio din po eskaliranih vrednostih.
Predvideni viri financiranja so naslednji:
(S —’lastna sredstva
2.628 mio din ali 14,9%
-	združena sredstva SOZD SŽ
2.261 mio din ali 12,8 %
-	združena sredstva sovlag.
4.486 mio din ali 25,4 % Ltft:krediti LB 5.300 mio din ali 30,0 % .«vtji komore, krediti izvajalcev
177 mio din ali 1,0 % f t^tuji finančni krediti
2.814 mio din ali 15,9 %
6.	SKLEP: Delavski svet ocenjuje, da je za tako velik sanacijski projekt nujno doseči z Ljubljansko banko sporazum o maksimalni udeležbi bančnih sredstev 30 %.
7.	SKLEP: Delavski svet SOZD Slovenskih železarn soglaša s predloženim noveliranim investicijskim progra-
vati, a od kolektiva IMR resnično zahtevajo popolno budnost in angažiranost vseh delovnih struktur.
Na skupni seji mladih IMR, Zdravilišča Rogaška Slatina ter mladih iz ŽS so vodilni iz IMR izrazili željo, da to srečanje postane tradicionalno, ter da bi želeli sodelovanje tudi po proizvodni strani, saj le z medsebojno povezanost-no postanemo zreli borci za boljši jutri.
Po skupni seji smo se namestili po domovih tovarišev iz IMR. Tako smo lahko še več zvedeli, kako živijo mladi v Srbiji, s čim se ukvarjajo, itd. Po razmestitvi je sledil družabni večer v aneksu IMR Ob prijetni glasbi se je marsikdo dobro razvedril, pri čemer je bila edina posledica ta, da je ostal v aneksu pozno v noč. V nedeljo, 21.11. smo se s tovariši iz IMR odpravili na obisk v Hišo cvetja.
V popolni tišini smo šli okbli grobnice tov. Tita. Globoko ganjeni smo zapustili spominski center Josipa Broza-Tita, saj smo obudili spomine na sivi majski dan, ko nas je po težki bolezni zapustil tov. Tito, ko je z nami žaloval cel svet, vključno z naravo. Srečanje s tovariši iz IMR smo zaključili s pesmijo »Druže Tito, mi ti se kunemo«, po tej pesmi ni bilo potrebno več besed, le močan stist rok v znak trajnega tovarištva mladih iz obeh republik z željo, da se to srečanje čimprej ponovi.
Čez nekaj časa smo zapustili Beograd in po nekaj urah prispeli preko Zagreba in Krapine v Rogaško Slatino, kjer smo z mladimi iz Zdravilišča imeli skupno večerjo. Sledil je odhod proti Štoram, da smo se še zadnji udeleženci srečanja srečno vrnili domov.
Šturbej Anton
mom Železarne Štore, TOZD jeklarna in TOZD valjarna, »Povečanje kapacitet proizvodnje jekla v Železarni Štore«, avgust 1983, pri čemer ugotavlja, da je bil ta program že potrjen na 10. seji DS dne 25.12.1981 in kot tak usklajen v okviru SOZD SŽ, kar velja tudi za predmetni novelirani investicijski program. Ugotavlja tudi, da je projekt v skladu z izhodišči srednjeročnega plana razvoja SOZD SŽ 1981-85. V tem programu je predvidena fazna izgradnja, uvozna oprema je zreducirana na minimum, ažu-rirane so investicijske vrednosti. Sedanja skupna investicijska vrednost zna-
ša 4.536.459.000 din, od česar so predvidena kot sovlaganja združena sredstva SOZD SŽ preko Interne banke SŽ v višini 440.143.000 din.. Delavski svet soglaša s sovlaganjem združenih sredstev SŽ. Finančna konstrukcija pa bo dokončna šele po potrditvi na samoupravnih organih Interne banke SŽ.
8.	SKLEP: Delavski svet potrjuje novelirano vrednost uvozne opreme za dokončanje projekta »Jeklovlek« v Železarni Štore v vrednosti 170.730.874,40 din.
KORENT Rado
Ekonomska stabilizacija in raziskava tržišča
Družbena proizvodnja bi bila brez pomena, če ne bi zadovoljevala družbenih potreb. Proizvajalci morajo zadovoljevati zahteve potrošnikov po količini, asortimentu in kvaliteti izdelkov, ker je to pogoj, da se proizvajalec na trgu »obdrži« in faktor njegovega uspeha
V naši državi je bila do sedaj funkcija RT v praksi premalo poudarjena, le malo je bilo ex ante (= vnaprej pripravljenih odločitev, stanje je bilo in je delno še podobno stihiji. Ravno tu tiči vzrok, da je RT dobila poudarek tudi v dokumentih ekonomske stabilizacije.
1.	Vzroki, stanje, izhod iz sedanje gospodarske situacije
Če želimo v pogojih ekonomske stabilizacije definirati naloge in pomen RT, je potrebno vsaj na kratko opisati trenutno gospodarsko situacijo in vzroke zanjo. Za sedanje stanje je značilno: gaS padanje stopnje rasti industrijske proizvodnje,
-	strukturna neravnovesja v proizvodnji,
HHI vedno večje število nezaposlenih, 3Žjjl relativno še vedno nizek nivo izvoza glede na uvoz konvertibilnega trga,
-	vedno večje povečanje cen in s tem nevarno visoka inflacija.
Vzroki za takšno stanje so stari več let, vsekakor pa so osnovani v: ¿aS slabem gospodarjenju z denarjem namenjenim investicijam,
-	nizki ekonomičnosti investicij,
-	nerealni razdelitvi narodnega dohodka (ND),
-v korist neproizvodni potrošnji namesto proizvodni potrošnji.
Večina ostalih vzrokov so posledica navedenih. Tako je vzrok pritiska po izdelkih neproizvodne proizvodnje posledica neprimerne razdelitve ND. Ne-ekonomičnost investicij povzroča povečanje cen na eni strani oziroma povečanje uvoza na drugi strani. Večina potrebnega uvoza (v glavnem repro material) pa povzroča še slabše stanje v zunanji likvidnosti.
Zato je potrebno predvsem:
^ odklanjanje strukturnih neskladij,
-	povečanje zaposlenosti in boljša izkoriščenost kapacitet,
-	zaustavitev inflacije in s tem povezano znižanje rasti cen,
-	določiti pravilno ceno proizvodnih faktorjev,
-	dehti resnično po rezultatih dela.
2.	Tržišče in raziskovanje tržišča v
pogojih ekonomske stabilizacije
Sedanja ekonomska situacija vedno bolj zahteva raziskavo proizvodnje in proizvodov na eni strani in raziskavo potreb na drugi strani.
Raziskovanje cen, organizacija tržišča in prometa blaga, pomen ekonomske propagande, vse to so področja, ki jih RT mora razčistiti.
Ekonomska stabilizacija je dolgotrajen proces, ki mora ukiniti vzroke gospodarskih težav in povečati oziroma obuditi tržišče in s tem tržne zakone.
Zaradi nedelovanja tržnih zakonitosti se niso upoštevali ekonomski zakoni o usmeritvi investicij, stimulacija za povečanje produktivnosti dela je bila slaba, enako kvaliteta dela ipd.
Z močnejšim delovanjem zakonitosti trga dobiva na pomenu tudi RT. Seveda se moramo zavedati, da z RT ne moremo vplivati na vzroke sedanjega stanja v gospodarstvu.
Primaren pomen je vsekakor v raziskovanju proizvodnje in proizvodov, da dobimo odgOvor, kaj, koliko in za koga proizvajati, kajti le tako bomo zadovoljevali potrebe tržišča na zadovoljstvo porabnika in dosegli temu primeren poslovni uspeh.
Sekundarno področje raziskovanja so potrebe. Sem štejemo potrebe proizvodnje kot neproizvodne potrošnje. Zanimati nas morajo nivoji zadovoljevanja potreb, možnosti za boljše zadovoljevanje potreb, raziskovanje novih možnosti za zadovoljevanje obstoječih in možnih potreb.
Analiza tržišča bo pravi pokazatelj realnosti planov proizvodnje in možnosti zadovoljevanja potreb tržišča.
Poslovna politika proizvajalcev mora biti prilagojena tržišču kupcev in tu mora odigrati svojo pozitivno vlogo tudi raziskovanje tržišča kot sestavni del ekonomske stabilizacije.
SUBOTIČ Tomaž, dipl. oec.
Grobelno -Rogatec
Po dograditvi savinjske proge iz Celja do Velenja leta 1891 in odtod do Dravograda 1. 1899 so pričeli razmišljati o povezavi bodisi od Šentjurja ali iz Gro-belnega do Rogatca v dolžini 28.8 km, kjer je bila deželna meja med Hrvaško in Slovenijo. Grobelno je bilo tedaj skromno naselje ob Slomskem in šentviškima potokoma, Rogatec pa središče sotelske doline, vmes pa je znano
zdravilišče Rogaška Slatina. Pred graditvijo je bilo ob bodoči progi razvito žagarstvo, steklarstvo, izdelovanje brusnih kamnov in seveda kmetijstvo z živinorejo, sadjarstvom ter perutninarstvom.
Podjetje pl. Heidel z Dunaja se je obvezalo zgraditi celotno progo 28.8 km v dveh letih, vendar so jo zgradili pol leta prej. Privatna južna železnica je prevzela obratovanje in naročila na Dunaju prav za to progo dve Golsdorfovi ten-drovki 32 d (Sud 1800). Danes je takšna postavljena pred mariborsko železniško postajo. Potniške vagone so naročili (Nadaljevanje na 8. strani)
Kje smo z uresničevanjem zaključkov, stališč in priporočil problemske konference o varstvu voda in okolja za porečje Savinja-Sotla?
Poročilo, ki ga je obravnaval IO-ZRD-Celje, ugotavlja, da so bile letos uresničene naslednje naloge iz programa dela, ki ga je za leto 1983 začrtala Skupščina ZRD Celje na področju varstva voda in okolja.
1.	V mesecu maju je bila uspešno izvedena PROBLEMSKA KONFERENCA O VARSTVU VODA IN OKOUA, ki jo je na pobudo ribiških organizacij sklical Medobčinski svet SZDL Celje.
Konferenci so prisostvovali delegati iz samoupravno-socialistično družbenih organizacij iz vse regije.
Konferenca je oblikovala številne konkretne usmeritve strnjene v zaključke, stališča in priporočila, ki so bili objavljeni v reviji RIBIČ 7-8/1983.
Zaključki so bili posredovani vsem prisotnim in tudi vsem tistim, ki se vabilu niso odzvali, to so nekateri predstavniki DPS, SIS, upravnih organov, nekateri predstavniki potencialnih onesnaževalcev voda iz OZD in komunalnih skupnosti.
2.	Zaključki problemske konference niso ostali le pri besedah. Tako sta Svet občin celjske regije ter Občinski komite za urejanje prostora in varstva okolja na predlog Uprave notranjih zadev - Celje v juliju letos posvetila razširjeno sejo z javnim posvetom zaključkom problemske konference in uresničevanju Družbenega dogovora o varstvu okolja V občini Celje za obdobje 1981/85, kjer so poglobljeno obravnavali problematiko varstva voda. Iz obravnavanega poročila in analiz, ki jih rutinsko vršijo strokovna služba Zveze skupnosti SR Slovenije, Zavoda za socialno medicino in higieno ZC-Celje in NIVO-Celje, ne gre prezreti dejstva, da se kvaliteta jezerskih in rečnih voda na območju občine Celje v tem letu ni poslabšala, da je že dosežena stopnja kvalitete voda iz leta 1981 in da ni bil zabeležen pomembnejši pogin rib, kar pa ne velja za druge občine v regiji. To pomeni, da so v OZD, ki sb dolga leta pomenili potencialne onesnaževalce, povečali potrebno skrb za kvalitetno obdelavo odpadnih voda! Z rednim obratovanjem so pričele čistilne naprave v EMO in Železarni Štore. Pred izdajo uporabnega dovoljenja je čistilna naprava v Dobrni, čistilna naprava v Škofji vasi pa je v sanaciji zaradi okvare. V Celju Se na Savinji nadaljuje izgradnja glavnega zbiralnika odpadnih vod mesta, zgrajen je bil tudi mehki jez. V tem pogledu preži vodotoku Paka-Savinja stalna nevarnost še iz Termoelektrarne Šoštanj, ki je v juliju letos povzročila katastrofalni pogin rib vse do Laškega in ki je zajel okoli 100 hektarjev vodne površine in so poginili v glavnem sulci, potočne postrvi, lipani in tudi podusti ter je skupna ocenjena škoda samo na ribah okoli 15,000.000,00 din. Za razreševanje navedenega primera je predvidena tehnološka sprememba iz trdega na tekoče gorivo, kar predstavlja sanacijo dolgoročnega značaja in republiškega obsega.
Na tej seji je bilo sprejeto stališče, da je varstvo voda in človekovega okolja v pretežni meri še vedno vsebina, s katero se ukvarjajo strokovne in upravne inštitucije ter organi DPO, vse premalo pa se vključujejo delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah, društvih in skupnosti - posebno v KS, kot nosilci osebne in družbene zavesti ter kot nosilci samozaščitne, varnostne in varstvene kulture.
Iz tega izhodišča gledano ni realno pričakovati izboljšanja pri onesnaževanju voda samo od represivnega delovanja organov odkrivanja in pregona kršitev zadevnih predpisov, ampak je za dosego tega cilja potrebno storiti kaj več še v smeri preventivnega in vzgojno-izobraževalnega učinkovanja v KS, OZD in vzpodbujati ter stimulirati aktivnost mladih na področju znanstveno-raziskovalnega dela v srednjih, višjih in visokih šolah s posebnim ozirom na usklajen družbeno-gospo-darski razvoj in naravne danosti prostora V tem pogleduje posvet podprl akcijo ZRD-Celje, ki je naslovila 3.000 izvodov tiskanih brošur na vse neposredne prebivalce porečja po ribiški kurirski pošti z naslovom »POZIV DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽEVANJA POREČJA SAVI-NJA-SOTLA«.
Ta akcija je posredovala ciljne informacije o problemih varstva voda in okolja za naše porečje z vzgojno-izobraževalno vsebino in s citiranim XX. poglavjem Kazenskega zakonika SRS o kaznivih dejanjih zoper splošno varnost, ki obsega tudi odgovornost oziroma sankcije za kazniva dejanja.
Podobno akcijo je izvedel Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Celje, ki je v juliju letos posredoval PISMENO OPOZORILO VSEM OZD občine Celje s citiranim 61., 62. in 63. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah - Uradni list SRS, št. 38/81.
Obe akciji sta po naši oceni naleteli na pozitiven odziv pri naslovljencih, saj je problematika vsebine posredovanih gradiv vzbudila zavest, da pogini rib pomenijo tudi zastrupitev vode nasploh in veliko nevarnost za okužbe ter trajne okvare zdravja človeka, živali in drugega živega sveta
3.	IO - ZRD Celje daje vso priznanje UNZ - Celje za njihovo prizadevanje in podporo pri izvajanju zaključkov problemske konference. Tako je ZRD - Celje na predlog UNZ - Celje pristopila k organiziranju SISTEMA OBVEŠČANJA po pooblaščenih osebah iz vseh RD in ZRD za potrebe hitrega in medsebojnega obveščanja ter sodelovanja pri intervencijah organov javne varnosti - LM, skladno z Zakonom o ljudski obrambi in samozaščiti (čl. 282).
ŠTORSKIŽELEZAR- Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - Izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl ing. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane - odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št 421-1/72 z dne 20.2.1974) - Tisk: AERO Celje - TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo.
Spisek dežurnih obsega 27 pooblaščenih ribičev in ga posredujejo organi UNZ - Celje in vse postaje LM, posredovali pa ga bomo tudi vsem ribičem za območje ZRD - Celje.
Navedena oblika časovno neprekinjenega obojestranskega sodelovanja je odrejena kot stopnja pripravljenosti strogo preventivne narave za takojšnjo intervencijo v primeru nepredvidenih in kaznivih posegov ter dejanj v vode, ki jih upravljajo RD z namenom, da se čimprej prepreči nadaljnja družbena škoda in da se pravočasno ter kvalitetno zavarujejo dokazi oziroma izvede učinkovita preiskava, saj je pred sodnimi organi prav dokazni postopek največkrat sporen in tako tudi povzročitelj - krivci niso kaznovani. V nadaljevanju te akcije je še v letošnjem programu dela začrtano točno določiti dokazni postopek in kriterije, pri čemer pričakujemo veliko pomoč od UNZ - Celje, ki so po dogovoru pripravljeni omogočiti enodnevni STROKOVNI SEMINAR za pooblaščene osebe iz sistema obveščanja pri RD in ZRD - Celje, morda pa se bodo pridružili tej akciji tudi vodnogospodarski, ribiški in sanitarni inšpektorji iz naše regije.
4.	ZRD - Celje je v okviru 1L TEDNA DOMAČEGA FILMA V CELJU organizirala kino predstavo s predvajanjem ekološke problematike. Žal pa akcija ni uspela zaradi premaloštevilne udeležbe naših ribičev.
5.	V izobraževalnem procesu je tik pred realizacijo organiziran SEMINAR ZA RIBIŠKE ČUVAJE IN GOSPODARJE na osnovi potreb po RD, skladno s poslovnikom izpitne komisije pri RZS. Prijavljenih je ca. 60 kandidatov in jim želimo kar največ uspeha
6.	V celoti gledano so se kljub velikemu prizade vanju za uresničevanje zaključkov problemske konference pogini rib v regiji nadaljevali in po številu primerov še povečali.
Iz spodnjega seznama poginov rib, ki ga je posredoval Zavod za ribištvo iz ribiškega katastra, je očitno, da ne gre več za industrijske obrate (razen izjem), pač pa vse pogosteje za farme in individualne kmetije ter komunalne odplake.
To pa je področje, kamor so usmerjeni tudi zaključki problemske konference. Res je tudi to, da je razvijanje takih aktivnosti proces in da smo kritični letni čas z našimi akcijami nekoliko zakasnili in zato smelo pričakujemo, da se bo z nadaljnjim in skupnim vlaganjem naporov stanje na porečju v prihodnje izboljšalo,
Pregledni seznam poginov rib za porečje Savinja-Sotla do 25. 10. 1983:
RD PODČETRTEK: 21.4. 83, Retenjski p. prit. Sotle, Vital - org. odplake; 7. 5. 83, Mestinjščica, organske odplake; L 8. 83, Tinjščica, gnojnica; 23. 8. 83, Potok Buč, gnojnica; 8. 10. 83, Soda v Podčetrtku, gnojnica.
RD CELJE: 7. 5. 83, Hudinja pri Vitanju, apno, zvišan pH; 30. 5. 83, Libojska Bistrica, kloriranje vode; 29.6.83, Pirešica, gnojnica - Farma Zalog; 4.8.83, Savinja za mehkim jez., nenaden izpust vode.
RD LAŠKO: 16. 5. 83, Lahomnica, spiranje gas. cistern; 25. 6. 83, Rečica, pomanjkanje kisika.
RD ŠEMPETER in RD PAKA: 11. 6. 83, Savinja pod izlivom Pake in Paka pod TEŠ, fenoli, H2S, poraba kisika.
RD VOGLAJNA: 10. 6. 83, Kozarica, les. ind. Bohor - zasip; 8. 7. 83, Voglajna od Slivnice do Crnolice, KZ Šentjur- gnojnica; 9.7.83, Voglajna pod Prožinsko vasjo, nizek vodostaj pod jezom; 4. 7. 83, Šentviški potok, v preiskavi; 12. 7. 83, Creta (Ločica), gnojnica - izpust iz cistern; 18.7.83, Pešnica, v preiskavi; 3.8.83, Voglajna jjgVrbno pod Šentjurjem, gnojnica; 6. 9.83, Slomščica, KK Šentjur - gnojnica; 6.9. 83, Šentovski potok, v preiskavi; 9. 9. 83, Slomščica, komunalne odplake; 30.9. 83, Voglajna v Celju pred izlivom v Savinjo, v preiskavi.
Pregledani seznam nazorno prikazuje, daje bilo let.os največ poginov rib v poletnem času, ko so bile vodne razmere izredno neugodne in ko je poraba kisika v vodotoku največja oziroma v kritični točki, ko vodotok ne prenese več dodatnega onesnaževanja.
Iz lokacij poginov rib pa so vidne črne točke porečja, ki so že dalj časa zavedene v vodnem katastru - to so zlasti:
Mestinjščica pod Mestinjem, Šmarski potok za Šmarjem, Ratanski potok, Sotla po dotoku Ratanskega potoka, Hudinja, vzhodna Ložnica in Voglajna v Celju, Kozarica in Pešnica v Šentjurju, Paka pod Šoštanjem, Bolska pod Preboldom in Savinja nad Laškim.
Prav tako kritični so še nekateri manjši potoki, v katere se izlivajo odpadne vode naselij, živinorejskih obratov in kmetij.
Za vse navedene črne točke je skupno to, da pritekajo v vodotok neprečiščene ali nezadostno prečiščene odplake naselij in industrije. Rešitev pa tiči v izgradnji čistilnih naprav, s katerimi se odlaša in zavlačuje.
Logar Zdravko
Grobelno - Rogatec
(Nadaljevanje s 7. strani) v Gradcu. Progo so dogradili 28. oktobra 1903. Prvi vlak pa je po njej pripeljal 21. decembra 1903. Južna železnica je upravljala to železnico do leta 1923, ko so jo podržavili z oznako SHS, kasneje JDŽ in po osvobodi JŽ kot še danes.
Na Hrvaškem so vozili vlaki od Za-prešiča do Varaždina in Čakovca od leta 1886. Iz Zaboka so povezah progo do Krapine leta 1916, in sicer zaradi tamkajšnjega premogovnika. Zagorske proge sp bile slabo grajene (tirnice 23 kgm), s komaj 20 km hitrosti na uro (MAV 351). Leta 1930 so zgradili zvezo med Rogatcem in Krapino (19.4 km). Zanimivo je, da so načrtovali obsotel-sko progo med Rogatcem in Brežicami leta 1908: Vendar so zgradili progo iz Stranja preko Podčetrtka in Kumrovca do Sutle (53 km) šele leta 1960. Tik pred vojno so uporabljali lokomotive
serije 50 in 51, po osvoboditvi JŽ 53 in sedaj motorne vlake. Od Grobelnega do Rogatca je vozil vlak 76 minut, danes pa 52 minut.
Sedanje povezave prek Rogaške Slatine med progo Zidani most-Mari-bor-Zidani most-Zagreb so nastajale postopno. Proga od Grobelnega do Rogatca je stekla leta 1903, podaljšek do Krapine leta 1930, neposredna povezava na glavno magistralo prek Kumrovca pa komaj leta 1960. Kronisti pišejo, da so iz rogaškega okoliša izvozih po železnici letno po 300 vagonov perutnine in jajc. V potniškem prometu pa postajajo poleg Rogaške Slatine vedno bolj privlačne Atomske tophce.
S. Kumar Iz glasila Nova proga št 30/83