Poštnina plačana v gotovini GRADBENI VESTN IH LETO XV OKTOBER 1966 ŠTEVILKA POGLED NA TOVARNO CEMENTA IN SALONITA ANHOVO Z MOSTOM V GRADNJI VSEBINA S. V. Medvedev, prof. dr. inž.: Izkušnje zaščite pred p o tr e s i ........................... ■ ....................... .... . . . . Franc Čačovič, dipl. inž.: Rezultati preiskave zidov, pre­ izkušenih na kombinirano vertikalno in horizontal­ no o b t e ž b o .................................................................... Vesti Gradbeni k a t a l o g ............................................................... Iz naših kolektivov Jože Uršič, dipl. inž.: Avtoklavirane azbestne cevi . . Srečko Simčič, dipl. inž.: Azbestcemetne plošče in njiho­ va u p o ra b a ...................................................... .... . . Vprašanja in odgovori Ing. S. B.: Tolmačenje začasnih predpisov za gradnjo na seizmičnih p o d r o č jih ............................................. Gradbeni center Slovenije Koordinacija pri industrijski gradnji stanovanj v SRS . S. V. Medvedev: Experiences in the protection 181 against earthquakes F. Čačovič: Results of the testing of brick wals subjected to combined vertical and horizon- 188 tal load 187 195 195 198 199 Informacije za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Marjan Ferjan dipl. inž.: »SIMAC« izolacijski in proti- korozijski m a te r ia l ...................................................... 201 Odgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Uredniški odbor: Janko Bleiweis, dipl. inž., Lojze Blenkuš, dipl. inž., Lojze Cepuder, Vladimir Čadež, dipl. inž., prof. Bogo Fatur, Marjan Ferjan, dipl. inž., Vekoslav Jakopič, dipl. inž. arh., Hugo Keržan, dipl. inž., Maks Megušar, dipl. inž., Bogdan Melihar, Mirko Mežnar, dipl. inž., Bogo Pečan, Boris Pipan, dipl. inž., Marjan Prezelj, dipl. inž., Dragan Raič, Franc Rupret, Vlado Šramel, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri Narodni banki 503-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za nečlane 15.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15. V ESTN IH ŠT. 10 — LETO XV — 1966 Izkušnje zaščite pred potresi DK 699.841 Ni moči, ki lahko prepreči potres, lahko pa ukrepamo tako, da potres ne bi povzročil velike elementarne nezgode. To lahko dosežemo, če gra­ dimo takšne stavbe in konstrukcije, ki so sposobne prenesti močna nihanja temeljev oziroma tal pri potresu (gl. sl. 1). Sl. 1. Komplicirana oblika nihanja tal zaradi prečnih valov pri močnem potresu (valovi Love) Če hočemo, da bi bila stavba odporna proti potresu, potem jo je treba zgraditi bolj trdno' kot pa sicer. To seveda zahteva dodatno porabo mate­ riala in sredstev. Da bi racionalno uporabili ta sredstva, je treba vedeti, kako in do katere mere je treba okrepiti stavbe, da bi se dosegla potrebna stopnja varnosti. Zato je treba najprej poznati osnovne značilnosti potresa kot naravnega pojava. Na podlagi teh spoznanj lahko sklepamo, kakšne seizmične sile bodo lahko delovale na stavbo med potresom. Veliki potresi nastajajo tudi v Sovjetski zvezi, zlasti v področjih okrog njenih južnih meja in na Daljnem vzhodu. Tam imamo velika mesta, po­ membne tovarne, tam živi nekaj deset milijonov prebivalcev. Izkušnje kažejo, da v področjih, kjer so bili v preteklosti močni potresi, lahko pričakujemo, da bodo tudi v bodočnosti nastajali potresi. Ne ravno točno na istem mestu, toda v istem področju. Da bi zaznamovali ta nevarna področja, izdelujemo karte seizmične rajonizacije. Na podlagi seizmične rajonizacije gradijo v seizmičnih področjih stavbe, odporne proti potresu, ob upoštevanju tiste možne intenzitete potresa, ki je predvidena za ustrezno lokacijo v karti seizmič­ ne rajonizacije. Potrese uvrščamo med najbolj hude elemen­ tarne nezgode. Če v coni najmočnejših nihanj tal 1 Avtor, ki je svetovno znan strokovnjak na pod­ ročju inženirske seizmologije, je ta članek napisal za Gradbeni vestnik. Prof. dr. ing. S. V. MEDVEDEV1 obstajajo mesta in naselja, nastopajo velika ruše­ nja stavb zaradi nihanja tal pod njimi. Včasih na­ stajajo potresi ponoči, ko ljudje spijo in po prvih sunkih ne utegnejo zbežati na prosto'. Deli stavb, ki padajo pri rušenju, povzročajo poškodbe in smrt. Tako je na primer leta 1908 v Italiji (ob priliki messinskega potresa) izgubilo življenje 80.000 ljudi. V provinci Hansu na Kitajskem leta 1920 je izgu­ bilo življenje več kot 100.000 ljudi, v Tokiu v času potresa dne 1. 9. 1923. leta je izgubilo življenje 96.000 ljudi. Na področju Sovjetske zveze je bil zelo močan potres v Ašhabadu 5. 10. 1948. leta. Ru­ šenje stavb in konstrukcij v Ašhabadu in v okoli­ ških naseljih je povzročilo veliko škodo gospodar­ stvu Turkmenske socialistične republike. Težnja po preprečitvi rušilnih posledic potresa je pritegnila pozornost številnih raziskovalcev v v preteklosti. Toda prvotne predstave o vzrokih potresov so bile dokaj nepopolne. Proučevanje potresov so uspešno izvajali šte­ vilni znanstveniki tudi v Sovjetski zvezi. P. M. Ni­ kiforov (1884—1944) je bil ustanovitelj Seizmolo­ škega instituta Akademije znanosti SSSR (1929. leta) in initiator seizmičnih raziskav v Sovjetski zveri. Delo G. A. Gamburceva (1903—1955) je bilo usmerjeno k izpopolnitvi instrumentalno-seizmič- nih opazovanj z namenom fizikalne utemeljitve metode določevanja seizmičnosti in seizmične rajo­ nizacije. Znanost o potresih in pojavih v zvezi z njimi se imenuje seizmologija. Razvoj seizmologije je po­ sebno intenziven v zadnjih desetletjih. Ustanovlje­ ni so novi seizmološki instituti, opremljeno je veli­ ko število seizmičnih postaj, izvršene so številne raziskave za določitev načinov gradnje stavb, ki bi bile odporne proti potresu. Mehanizem pojava potresa si lahko predstav­ ljamo kot rezultat loma materije zemeljske skorje zaradi relativnih premikov posameznih delov te skorje (gl. sl. 2). Zemeljska skorja ni povsod enako trdna, temveč se sestoji iz trdnejših delov (blokov), ki so med seboj povezani z mehkejšimi deli. V stič­ nih conah teh blokov lahko nastanejo relativni pre­ miki blokov. Tukaj se pojavljajo velike strižne na- I>etosti, zaradi katerih lahko nastane potres. Pre­ miki blokov zemeljske skorje so zelo dolgotrajni, kar omogoča sprejem hipoteze o poprečni konti- Sl. 2. Shema mehanizma potresa 26. VII. 1963. leta v Skopju na podlagi podatkov sovjetskih seizmoloških postaj. Plan dislokacije in prerez pravokotno na ploskev loma nuiteti seizmičnega režima, v področju seizmičnih prelomov, v daljšem časovnem obdobju. Zato in­ tenziteto najmočnejšega potresa v preteklosti lahko uporabimo kot indikator intenzitete možnega bo­ dočega potresa v tistem področju. V današnjem času imamo dva načina določanja moči potresov. En način s pomočjo magnitude M določa moč po­ tresa v žarišču. Ta način je povezan z energetskimi karakteristikami potresa in ga zato včasih izražajo s pomočjo pokazateljev energije: K = lg E.2 Drugi način določa intenziteto v stopnjah, zaradi dolo- Sl. 3. Diagram pogostosti potresov različnih energetskih raz­ redov K = lg E, kjer je E izraženo v Joulih N — število potresov določenega razreda letno y — nagibni kot diagrama pogostosti, ki karakterizira raz­ merje med šibkimi in močnimi potresi Ai n — število potresov 10. razreda, ki karakterizira seizmičnost področja Diagram je sestavljen za področje Skopja na podlagi podat­ kov sovjetskih seizmičnih postaj 2 E — količina sproščene energije izražena v jou- lih (1 joule = 106 ergov.) Op. p. čitve rušilne moči potresa na površju zemlje v do­ ločenem naseljenem območju. Glede na globino žarišča pri enaki magnitudi potresa imamo lahko različne intenzitete na površju zemlje nad žariščem, to je v epicentru potresa. Za inženirske namene uporabljamo predvsem drugi način določitve moči potresa, to je skalo in­ tenzitete. V sovjetski zvezi uporabljamo 12 stopenj­ sko skalo Instituta fizike zemlje Akademije zna­ nosti SSSR. Za prakso je najbolj pomemlbno območje te skale od 6. do 9. stopnje, ki je obdelano s strani GOSSTROJ SSSR kot državni standard (predpis) GOST 6249-52, obvezen za vse gradbeništvo. V območjih, kjer nastajajo močni potresi, po­ gosto nastajajo tudi šibkejši potresi. Število' N teh šibkejših potresov, ki jih zaznamujejo le instru­ menti in ki imajo pokazatelje energije od 6 do 11, karakterizira seizmični režim tega področja (glej sl. 3).3 * Sedaj mnogo preiskujejo spremembe seiz­ mičnega režima z namenom, da bi na podlagi teh sprememb lahko sklepali o morebitnem bližnjem močnem potresu. Po močnem potresu imamo veliko število na­ knadnih sunkov, ki jih imenujemo »afteršoki«. Na­ knadni sunki se pojavljajo v teku nekaj mesecev, včasih celo v teku več kot enega leta. Cim večja je magnituda močnega potresa, tem večje je število afteršokov, tem večja je njih magnituda in tem dalj časa trajajo. Navadno je najmočnejši afteršok za dve stopinji šibkejši od samega potresa. Na pri­ mer po ašhabadskem potresu 5. 10. 1948. leta z in­ tenziteto IX. stopnje, je bil naknadni sunek VIL stopnje, nekaj sunkov VI. stopnje in zelo veliko šibkejših sunkov. Seizmična aktivnost afteršokov za področje Skopja je prikazana na sl. 4. Seizmična področja Sovjetske zveze tvorijo majhen del celotnega seizmičnega področja sveta. Toda potresi so zelo neenakomerno razporejeni po površju zemeljske oble. Največkrat potresi nasta­ jajo v goratih predelih, tam, kjer se še vršijo tek­ tonski (hribotvomi) procesi. V nižinskih, tako ime­ novanih platformnih področjih zemeljskega površ­ ja, kakor tudi v centralnih conah oceanov, potresov domala sploh ni. Na zemeljskem površju zaznamujemo dva os­ novna, najbolj aktivna seizmična pasova. Eden po­ teka po obalah Pacifika in se zato imenuje pacifi­ ški, drugega običajno imenujejo sredozemskega. Ta pas poteka od Sredozemlja proti jugovzhodu Azije. Poleg teh obstajajo še druga, znatno manj aktivna področja v Pacifiku in v Atlantskem oceanu. Naj­ bolj aktiven je pacifiški seizmični pas. V tem pasu nastane 5/s vseh potresov na svetu. V tem pasu je tudi gosto naseljena Japonska. Področje Japonske 3 Seizmični režim oziroma seizmično aktivnost -A - običajno karakteriziramo s podatkom o številu pretre­ sov s pokazateljem energije K = 10 (zelo šibek potres, ki ga zaznamujejo samo instrumenti) v določenem ča­ sovnem obdobju (A-10). Op. p. je seizmično najbolj aktivno področje pacifiškega seizmičnega pasu. Na Japonskem nastane letno poprečno 1500 potresov, ki jih ljudje občutijo. Številni potresi na svetu nastajajo v nenaselje­ nih področjih ali pod dnom oceanov. Pri takšnih potresih običajno škoda ni velika. Ce bi hoteli pri­ kazati seizmično aktivnost zemeljske oble s po­ močjo intenzitete potresov, potem bi veljal poda­ tek, da poprečno nastane na svetu letno 11 potre­ sov IX. stopnje, 80 potresov VIII. stopnje in 400 potresov VII. stopnje. V Sovjetski zvezi imamo ne­ kaj seizmično nevarnih con na jugu in na vzhodu. Seizmično najbolj aktivna področja so v Srednji Aziji, v Pribajkalju in na območju Kamčatke. Prvi Sl. 4. Popuščanje seizmične aktivnosti (zmanjšanje A;(1) po potresu v Skopju 23. VII. 1963. leta dve področji spadata k sredozemskemu pasu, tretji pa s pacifiškemu. Centralni del Sovjetske zveze nima žarišč po­ tresov. Najbolj gosto so razporejena žarišča, potre­ sov vzdolž obal Kurdskih otokov in polotoka Kam­ čatke. Znatno število potresov je bilo na Kavkazu, v Srednji Aziji in v Pribajkalju. Karte seizmične rajonizacije izdelujejo na, pod­ lagi skupne analize seizmičnih, inženirsko-seizmič- nih in geoloških podatkov. Seizmična rajonizacija določa cone potresne ja­ kosti. Pri tem se potresi delijo v razrede, glede na točnost določitve epicentrov, in v skupine, glede na velikost energije, magnitute in intenziteto. Postopek pri seizmični rajonizaciji ima dve fa­ zi. V prvi fazi se postavlja prognoza seizmičnosti glede na žarišča, ne pa glede na. površje zemlje. Seizmični podatki, kot so karte epicentrov, globine žarišč, diagrami pogostosti, sheme seizmične aktiv­ nosti itd., karakteriziraj o ravno žariščna področja. Geološki podatki, ki karakterizirajo lastnosti struk­ ture tal, zgodovino njenega tektonskega razvoja, zlasti pa novejše premike, ravno tako nudijo mož­ nost za presojo o coni, kjer je možno pričakovati potres, ne obravnavajo pa potresa na površju zemlje. V drugi fazi ugotavljamo razlike intenzitete na različnih točkah Zemljinega površja. Te podatke dobimo na podlagi prognoze seizmičnosti, upošte­ vajoč podatke, čeprav tudi zelo skope, o globini žarišč. Pri tem uporabljamo podatke o razmerjih med magnitudo potresa in intenziteto v epicentru, ki je podana v stopnjah. Okvirjanje con z enako seizmično nevarnostjo opravljamo na podlagi seizmičnih in geoloških po­ datkov. Določanje seizmično nevarnih con je za­ snovano na podatkih o razporedu žarišč potresov, podatkov o seizmičnem režimu, podatkih o geotek- tonskih karakteristikah obravnavanega področja. Intenziteto močnih potresov v mejah okvirjenih con določamo na podlagi inženirsko-seizmoloških podatkov o rušilnih učinkih prejšnjih najmočnejših potresov tega področja. Pri tem upoštevamo tudi podatke o pogostosti potresov različne intenzitete v tem področju. Teritorij Sovjetske zveze zavzema 22,4 milijo­ na kvadratnih kilometrov. Na tem teritoriju je iz­ ločeno 12 seizmično nevarnih con. Sleherna cona je razdeljena v področja različne seizmične nevarno­ sti. Ploskev področij seizmične nevarnosti od VI. do IX. stopnje zavzema četrtino celotnega teritori­ ja Sovjetske zveze, toda polovico te ploskve za vzemajo področja VI. stopnje, v katerih navadno ni potrebna posebna ojačitev stavb in konstrukcij glede na potresne vplive. Za primerjavo naj navedemo, da je ploskev seizmičnih področij VI., VII., VIII. in IX. stopnje Sovjetske zveze enaka ploskvi cele Evrope brez Sovjetske zveze. Ta relativno velika ploskev seiz­ mično nevarnih področij Sovjetske zveze pogojuje pomembnost reševanja problemov seizmične rajo­ nizacije. Na področjih VII.—IX. stopnje živi v Sovjetski zvezi 30 milijonov ljudi, kar pomeni poprečno go­ stoto naseljenosti približno 10 oseb nai 1 km2. Toda v posameznih področjih je gostota naseljenosti znatno manjša od poprečne. Tako npr. znaša: v verhojanski seizmični coni le 0,5 oseb na 1 km2. V drugih področjih je gostota znatno večja od po­ prečne. Npr. na Krimu znaša gostota naseljenosti 100 oseb na 1 km2. Treba je upoštevati, da imamo v seizmičnih področjih devet prestolnic zveznih re­ publik in več sto mest in naselij. Tukaj so številna velika industrijska podjetja in nastajajo tudi nove tovarne. V vedno večjem obsegu gradijo nove hi­ drocentrale. Ogromen je obseg stanovanjske in jav­ ne gradnje. Razlika v gostoti naseljenosti kakor tudi razli­ čen obseg industrijske izgradnje sta vzrok temu, da potreba po seizmični rajonizaciji, to je po* po­ globljenem preučevanju seizmičnosti posameznih področij, ni povsod enaka. Tako je karta seizmične rajonizacije Krima relativno bolj podrobna, kot karta verhojanske cone. Pri nadaljnjem razvoju raziskovalnega dela za izpopolnitev seizmične rajo­ nizacije bo poprečno več pozornosti posvečene pod­ ročjem, ki so pomembna za gospodarstvo dežele, kot npr. vzhodnim predelom, kjer je planiran velik obseg' kapitalne izgradnje, kot je to Altaj, Sajani in Fribajkalje. Zanimivo je vedeti, kakšno povečanje sredstev zahteva antiseizmična gradnja. Za različne tipe konstrukcij je odstotek podražitve različen in očit­ no je, da je odvisen od seizmične stopnje intenzi­ tete ustreznega področja. Tehnično-ekonomske pri­ merjave kažejo, da znaša podražitev gradnje v pod­ ročjih VII. seizmične stopnje poprečno 5% , v pod­ ročjih VIII. stopnje 8 °/o, v področjih IX. stopnje 12%. Zgoraj navedeni podatki so dobljeni na pod­ lagi orientacijskih tehnično-ekonomskih izračunov. Ekonomska opravičenost antiseizmičnih ukre­ pov je utemeljena s tem, da se na ta način prepre­ čuje škoda, ki jo povzroča potres, če že ne govo­ rimo o rešitvi človeških življenj. Škoda je pa lahko zelo velika. Tako se npr. pri potresu IX. stopnje v stavbah, ki nimajo antiseizmičnih ojačitev, rušijo zidovi, stropi, streha celotne zgradbe ali večjega dela zgradbe, pojavljajo se tudi velike deformacije vseh zidov. Pri takšnem obsegu poškodlb stavbe je celotna škoda običajno več kot dvakrat večja od vrednosti same stavbe, ker nastane velik del škode zaradi uničenja opreme, proizvajalnih zmogljivosti in drugih vrednosti v stavbah, kakor tudi zaradi prekinitve dela v podjetjih in kršenja normalnega toka življenja v naselju. Eden imed najmočnejših potresov v prikarpat- skem področju je bil 10. 9. 1940. Ta potres je zajel veliko področje. Globina žarišča je bila okrog 120 kilometrov pod zemeljskim površjem. Magnituda tega potresa je bila 7,5.4 Epicenter potresa je bil na področju Vranča v jugovzhodnem delu Karpatov v Romuniji. Na področju Moldavske SSR je ta po­ tres imel intenziteto VIII. in VII. stopnje. V mestu Kišinjev, kakor tudi v drugih naseljih, so bile za­ znamovane poškodbe stavb, zlasti tistih, ki so bile temeljene na vodonosnih tleh. Najmočnejši potres na Krimu je bil 11. 11. 1927. Žarišče tega potresa je bilo pod dnom Črnega morja, približno nasproti Jalte v oddaljenosti 25 kilometrov. Intenziteta ob obali je bila VIII. stop­ nje, magnituta pa je bila 6,5. Ta potres je povzročil poškodbe številnih stanovanjskih zgradb starejše izvedbe v Jalti, Alupki, Gurzufi in drugih mestih. Na Kavkazu so imeli najmočnejši potresi in­ tenziteto VIII. stopnje. Vendar tam žarišča potre­ sov niso bila globoka in zato ploskve VIII. stopenj­ ske intenzitete niso bile velike. Eden izmed naj­ močnejših potresov na Kavkazu je bil gorijski po­ tres dne 20. 2. 1920. Njegovo žarišče je bilo v vzhodnem delu Adžaro-trioletske cone. Pri tem po­ tresu so bile poškodovane številne stanovanjske stavbe v naselju Gori in v okoliških naseljih. 4 Magnituda je brezdimenzionalna veličina, katera karakterizira moč potresa v žarišču. Določajo jo na podlagi amplitude nihanja standardnega seizmografa po Richterju. Op. p. V Turkmeniji je največjo škodo povzročil ašha- badski potres dne 5. 10. 1948. Večina stavb v Ašha- badu je bila porušena, ker je bilo žarišče potresa neposredno pod mestom. Intenziteta potresa je bila IX. stopnje, magnituda pa je bila 7. V Srednji Aziji je bil najmočnejši potres dne 3. 1. 1911. To je bil t. i. kebinski potres, ki je imel intenziteto X. stopnje, magnitudo pa 8. V epicen- tralnem področju tega potresa v Tjan-Šenu in na pobočjih zailijskega Ala-Tau im Kungej Ala-Tau so se pojavile številne razpoke in so nastali obsežni zemeljski plazovi. Mesto Alma-Ata, ki leži ob vznožju teh hribov, je bilo pri potresu 3. 1. 1911 močno poškodovano. Na področju Pribajkalja je treba omeniti dva močna potresa. Na zapadni strani Bajkala blizu na­ selja Monda, je bil potres IX. stopnje dne 4. 4. 1950, magnituda potresa je bila 7 iU. V epicentralni coni, v naselju Monde, je bilo poškodovanih približno polovica lesenih stanovanjskih stavb. Mujski po­ tres dne 7. 6. 1957 je bil vzhodno od Bajkala. Imel je magnitudo 7,5, intenziteto pa IX. stopnje. Epi­ center je bil v malo naseljenem področju in je bila zato škoda majhna. V kurilo-kamčatskem področju je bil močan iturupski potres dne 7. 11. 1958 z magnitudo 8,2.5 Žarišče potresa je bilo pod dnom Pacifika v globini približno 90 km. Na južnih Kurdskih otokih je in­ tenziteta dosegla IX. stopnjo. Bilo je poškodovanih veliko lesenih hiš in pojavile so se razpoke tal. Kot posledica potresa so nastali veliki valovi — cunami. Ker je bilo žarišče potre"a globoko, je bila višina cunami valov relativno majhna — 3 m. Ta potres je imel veliko število afteršokov, izmed katerih je imel eden intenziteto VII. stopnje. Seizmična rajonizacija teritorija določa seizmič­ no intenziteto za posamezna področja in cone. Toda v mejah področij istih intenzitet, ki so glede na metodo in merila rajonizacije dokaj obsežna, so geološke in hidrogeološke lastnosti zgornjih plasti tal na posameznih lokacijah precej različne. Zato določamo vpliv nosilnih tal na seizmičnost ustrez­ nega območja (gl. sl. 5 in 6) in to na ta način, da ugotavljamo spremembo tiste intenzitete, ki jo do­ loča rajonizacija. Popravke intenzitete delamo na področju celega mesta ali posameznih delov mesta. Takšen postopek preciziranja intenzitete imenujemo seizmična mikrorajonizacija. Priprava gradnje in izdelava projektov se pri­ čenja z izbiro lokacije. Pri tem je treba izbirati lokacije, ki so ugodne glede na seizmičnost, geolo­ ške, talne in hidrološke pogoje, kakor tudi glede na konfiguracijo terena. Kot geološko neugodne smatramo lokacije, kjer so v neposredni bližini globoke tektonske anomalije v geoloških plasteh. Seizmične prelomnice, zdrsi in 5 Maksimalna vrednost magnitude znaša po Rich­ terjevi lestvici 8,5. Smatrajo, da je maksimalna možna vrednost magnitude 9,0 z intenziteto XII. stopnje v epicentru. Op. p. premiki kažejo na potencialno nevarnost močnih premikov tal v bodočnosti. Prav takoi smatramo kot neugodne lokacije, kjer obstajajo veliki nagibi kontaktnih ploskev različnih plasti hribin, zaradi katerih obstoji nevarnost zrirsnitve zgornje plasti tal. Najboljša so kompaktna tla.. Smatrajo, da je na skalnatih tleh intenziteta potresa najmanjša. Dodatne ukrepe za okrepitev konstrukcije stavb izvajamo v področjih, ki so na karti seizmične rajo- nizacije označeni s VII., VIII. in IX. stopnjo inten­ zitete. Na področjih VI. stopnje pri stavbah z običaj­ nim načinom gradnje nastanejo lahko le manjše poškodbe, ki jih zlahka popravimo in niso nevarne za ljudi. Zato iz ekonomskih razlogov ne rabimo dodatnih sredstev za okrepitev stavb v področjih VI. stopnje. Povečanje odpornosti stavbe proti potresu do­ sežemo z naslednjimi ukrepi: 1. izbiro lokacije, ki je glede na vrsto nosilnih tal ugodna s seizmičnega vidika, 2. določitvijo racionalnih dimenzij stavbe in njene nosilne konstrukcije, 3. ustreznim projektiranjem (dimenzioniranjem) nosilne konstrukcije glede na vpliv seizmičnih sil, 4. kvalitetno izvedbo vseh gradbenih del. V seizmičnih področjih gradimo stavbe, ki ima­ jo različne nosilne konstrukcije, kar je pogojeno s tehnično-ekonomskimi okoliščinami in s funkcio­ nalnostjo stavbe. Veliko uporabljamo skeletne kon­ strukcije s polnilnimi zunanjimi in notranjimi zido­ vi, montažne panelne nosilne konstrukcije z nosilni­ mi zidovi, stavbe iz velikih blokov, stavbe z mešano nasilno konstrukcijo (skelet in nosilni zidovi) ter stavfbe z nosilnimi zidovi. Montažna panelna grad­ nja se v potresnih področjih zelo hitro razvija. Potres v Skopju je pokazal, da, so montažni stropi dobro zdržali potres, zlasti pri industrijskih objek­ tih. Potres v Taškentu dne 26. 4. 1966 je potrdil odpornost montažnih panelnih konstrukcij s panel­ nimi zidovi in stropi. 1sek Sl. 5. Instrumentalni podatki o razlikah intenzitete seizmičnih nihanj pri potresu dne 30. XI. 1965. leta v mestu Petropavlovsk na različnih nosilnih tleh: 1 — skalnata tla (gabrodna baza), 2 — peščenci, 3 — peščene ilovice z nivojem talne vode 2 m pod površjem, 4 — prodnata tla s talno vodo 4—5 m pod površjem Sl. 6. Shema spremembe potresne intenzitete v stopnjah, glede na postopno poglabljanje površinske plasti ilovice v Srednji Aziji pri potresu dne 3. XI. 1946. leta. — 1 — površinska ilovica, 2 — apnenec Teoretični računi in modelne preiskave so po­ kazale, da so pravilno projektirane panelne kon­ strukcije bolj racionalne kot katerekoli druge kon­ strukcije v seizmičnih področjih. To dejstvo lahko pojasnimo s tem, ker je prvič teža stavb iz panelov znatno manjša od teže stavb iz opeke, kamna in blokov, drugič ker je odpornost strižnim in natez- nim silam pri panelnih konstrukcijah znatno večja, kot je pri zidanih konstrukcijah, in tretjič, ker montažna panelna gradnja omogoča kvalitetno iz­ delavo nosilnih elementov ne glede na klimatske pogoje. Teža 1 m3 panelne stavbe je približno dvakrat manjša kot teža opečne stavbe. To pomeni, da so inercijske horizontalne sile v panelni stavbi dvakrat manjše kot v opečni stavbi, če so vsi drugi seizmič­ ni pogoji enaki. Relativno majhne razdalje med zidovi, prečnimi in vzdolžnimi, v panelnih stav­ bah omogočajo bolj enakomerno porazdelitev seiz­ mičnih obremenitev v stavbi, kar povečuje od­ pornost stavbe proti potresu. Takšna konstrukcija je podobna satovju, katero je narejena iz tako zelo malo nosilnega materiala kot je vosek, pa lahko utrpi znatne dinamične obremenitve, zlasti pri pre­ nosih. Dvostranska armatura v panelih omogoča odpornost teh panelov proti horizontalnim strižnim in nateznim obremenitvam v času potresa. Poleg tega imajo panelne zgradbe pravilno pravokotno obliko tlorisa, kar ugodno vpliva na seizmično sta­ bilnost celotne stavbe. Toda vse prednosti panelne gradnje v seizmič­ nih področjih v celoti izginejo, če ne bodo pravilno in kvalitetno izdelani stiki med paneli zidov in stropov. Zelo važna je tudi zanesljivost vgraditve sider v maso panela. Potrebno je, da bi stik do­ voljeval določene plastične deformacije, pri tem pa ohranil zanesljivo zvezo panelov med seboj. Številni napori sovjetskih strokovnjakov so bili usmerjeni na raziskovanje lastnosti panelne gradnje v seizmičnih področjih. Stavbe iz velikih blokov so v Sovjetski zvezi pričeli graditi nekoliko prej kot panelne stavbe. Te stavbe so že zdržale vplive nekaterih potresov. Stavbe iz velikih blokov, če so pravilno zgrajene, se dovolj dobro obnesejo v seiz­ mičnih področjih. Te stavbe so bolje prestale potres kot opečne stavbe. Ena izmed najbolj odpornih konstrukcij proti potresu je skeletna konstrukcija. Na podlagi izku­ šenj potresov tako v Sovjetski zvezi kakor tudi v Jugoslaviji, na Japonskem in v Južni Kaliforniji je imelo procentualno največ neporušenih sta vib pri potresu skeletno konstrukcijo. Pri skeletnih stavbah je treba skrbeti ne samo za to, da bi bila vozlišča skeleta dovolj trdna, temveč da bi bila zagotovljena zanesljiva zveza polnilnih zidov in skeleta. To lahko dosežemo s pomočjo posebno oblikovanih stikov, ki z močno žico povezujejo polnilne zidove s skeleti. Prvič so bile potrjene prednosti skeletnih kon­ strukcij v seizmičnih področjih ob potresu dne 1. 9. 1923 v Tokiu. V času potresa v mestu je bilo približno 700 stavb s skeletno armirano betonsko konstrukcijo. Samo približno 10 odstotkov stavb je bilo porušenih, medtem ko so od vseh opečnih stavb ostali le kupi ruševin, lesene stavbe pa so zgorele v ognju, ki je nastal zaradi potresa. Tudi naslednji potresi v Long-Beachu (ZDA), Fukui (Japonska), Skopju so ravno tako pokazali, da je odstotek rušenja skeletnih zgradb neprimerno manjši kot odstotek rušenja opečnih zgradb. Odpornost skeletnih konstrukcij proti potresu se znatno poveča, če je konstrukcija polnilnih in predelnih sten tako rešena, da se s tem povečuje nosilnost skeleta glede na horizontalne sile. Pri tem je treba predvsem predvideti pravilno povezavo polnilnih sten s stebri in prekladami skeleta. Po­ trebno je, da polnilne in predelne stene prevzamejo vlogo diafragem v skeletu, ki so sposobne prevzeti en del inercij skih horizontalnih obremenitev pri potresu, zlasti pri neelastičnih procesih. Stavbe takšnega tipa so se pri potresih v Skopju, Ašha- badu, Betersfieldu (ZDA) in Niigati (Japonska) po­ kazale kot zelo odporne proti potresu. Takrat, ko je skelet izpostavljen močnemu po­ tresu, napetosti v konstrukciji presežejo mejo ela­ stičnosti. Plastične deformacije materiala absorbi­ rajo del energije nihanja, kar omogoča konstruk­ ciji, da zdrži potres, če nihanja niso tako močna, da bi lahko povzročila plastično porušitev. Projektiranje stavb, odpornih proti potresu, je zasnovano na predpostavki, da je sposobnost absor­ biranja energije preko meje elastičnosti tako velika, da lahko prepreči rušenje stavbe. Pri tem je treba zadostiti dvema zahtevama: prvič naj pri zmer­ nih pogostih potresih konstrukcija dela v elastičnem območju brez poškodb, drugič se pri redkejših moč­ nih potresih se konstrukcija ne sme porušiti zaradi plastičnih deformacij. Račun in dimenzioniranje konstrukcij oprav­ ljamo glede na istočasno delovanje seizmičnih in drugih obremenitev. Da bi lahko določili velikost seizmične obremenitve, kateri bo morda izpostav­ ljena konstrukcija v času njenega obstoja, je treba najprej na karti seizmične rajonizacije ugotoviti intenziteto ustrezne lokacije. Nadalje se na podlagi podatkov o nosilnih tleh na gradbiščih natančneje določa stopnja intenzitete te lokacije, z eventualno ustrezno korekturo stopnje seizmične rajonizacije, ki je podana v seizmični karti. Stopnja se povečuje ali zmanjšuje za eno celo enoto. Pri tem lahko uporabimo karte detajlne seizmične rajonizacije oziroma karte seizmične mikrorajonizacije. Ko je določena definitivna stopnja seizmične intenzitete ustrezne lokacije, se jemlje pri nadaljnjih računih seizmični koeficient, ki ustreza tej stopnji intenzi­ tete.6 Ko so določene seizmične sile, opravimo iz­ račun napetosti v vseh delih konstrukcije. V zad- Sl. 7. Oscilogram horizontalnih nihanj vodovodnega stolpa. — 1 — nihanja tal, 2 — nihanje stolpa na višini 25,2 m od tal, 3 — dejanski upogib vrha stolpa, 4 — upogib vrha, izračunan na podlagi registriranega nihanja tal in podatkov glede lastne nihalne dobe in dušenja lastnih nihanj stolpa ° Ta postopek ustreza sovjetskim predpisom za gradnjo v seizmičnih področjih. Op. p. njem času so pri dimenzioniranju pomembnejših konstrukcij glede na vpliv potresa pričeli uporab­ ljati elektronske računske stroje. Rešitev problema antiseizmične gradnje je za­ snovana na rezultatih raziskav v raznih disciplinah znanosti. Seizmologija podaja fizikalno obrazložitev pojavov potresov, njihove karakteristike in pogoje širjenja potresnih valov. Inženirska seizmologija podaja prognozo možnih seizmičnih vplivov na kon­ strukcijo v obliki kart seizmične rajonizacije, mikro- rajonizacije in seizmične skale intenzitete. Meha­ nika, zlasti dinamika konstrukcij (gl. sl. 7) določa način dimenzioniranja konstrukcij glede na seiz­ mične obremenitve. Nauk o gradbenih konstrukci­ jah določa racionalne načine uporabe armirancK- betonskih, metalnih, zidanih in lesenih konstrukcij v antiseizmičnem gradbeništvu. Kompleksno upoštevanje rezultatov navedenih področij znanosti je v zadnjih dveh desetletjih omogočilo pomemiben razvoj teorije in prakse anti- seizmičnega gradbeništva. Toda kljub temu bo na tej poti treba rešiti še ne malo zamotanih nalog. Prevedel S. Bubnov S. V. Medvedev EXPERIENCES IN THE PROTECTION AGAINST EARTHQUAKES S y n o p s i s The article states the experiences in the protection against earthquakes gained above all in the SSSR re­ gion, A description of some seismic regions an the effects of greater earthquakes are given. The earthquake mechanism is explained and the question of seismic activity of some regions is treated, based on the data of Soviet seismic stations, installed in the Skopje region after the earthquake on July 26, 1963. There is given a description of seismic micro and macrozoning as well as the basic directives for the rational choice of microlocation for the building of structures. The influence of soils and the ground water level on the degree of seismic loading is shown. Bearing capacities of some types of building constructions are analysed with view to the earthquake effect. A special stress is given to the suitability of reinforced concrete skeleton structures with good connection between ske­ leton and connecting walls as well as to the precast panel structures for the building in seismic regions. The preliminary condition for the bearing capacity with the systems of precast construction is a qualitative execution of connections between panels. A complexity of the problem of the protection against earthquakes, combining several science fields, is given. Gradbeni katalog Jugoslovanski gradbeni center in Zveza grad­ benih inženirjev in tehnikov Jugoslavije sta izdala Gradbeni katalog, edinstveno izdajo te vrste v naši državi. Gradbeni katalog je dokumentacijsko tehnični priročnik v obliki zbirke standardiziranih prospek­ tov (na belih listih) in splošnih podatkov za posa­ mezne skupine materialov in strojev (na modrih listih). Format listov je A4. Katalog kompletno prikazuje proizvode naše industrije, kateri so namenjeni za uporabo v grad­ beništvu. Ta prikaz proizvodov, ki ga spremlja po­ trebna tehnična dokumentacija, služi kot temelj za delo naših investitorjev, projektantov in izvajalcev gradbenih objektov, kot tudi za delo notranjega in zunanjega trgovskega omrežja. Informacije so na strogo strokovni osnovi in dajejo vsa obvestila o sortimentu proizvodov, o njihovih tehničnih in uporabnih lastnostih ter o načinu aplikacije. Gradbeni katalog je urejen po materialu, to se pravi, da so listi raznih proizvajalcev, ki proizva­ jajo isto skupino proizvodov (po mednarodni klasi­ fikaciji SfB, dopolnjeni za stroje z nomenklaturo gradbenih strojev bivše Zvezne gradbene zbornice) drug zraven drugega, ali pa v skupini s podobnimi proizvodi. Če pa določeno podjetje proizvaja ma­ teriale iz raznih skupin, potem so ustrezni listi na drugem mestu v katalogu v skupini podobnih pro­ izvodov drugih proizvajalcev. Vendar je na listih takih proizvajalcev opomba, da so ustrezni listi drugačnih proizvodov tudi v drugih skupinah. Razen standardiziranih prospektov na belih li­ stih nudi katalog tudi splošne podatke (osnovne elemente in karakteristike) za celotno skupino pro­ izvodov npr. opekarsko, plastično, itd. I. knjiga obsega gradbene materiale II. knjiga obsega elemente gradbene opreme III. knjiga obsega gradbeno mehanizacijo. Namen Gradbenega kataloga je: — da projektantom, izvajalcem, investitorjem in širokim slojem potrošnikov nudi čim izčrpneje podatke o materialih, strojih in gospodarskih orga­ nizacijah na področju gradbeništva; — da proizvajalcem zagotovi prodajo njihovih izdelkov; —- da trgovskemu omrežju, zunanji trgovini, organom planiranja in vsem, ki se ukvarjajo s pro­ blemi gradbeništva, nudi vsa potrebna obvestila. Rezultati preiskave zidov, preizkušenih na kombinirano vertikalno in horizontalno obtežbo FRANC CACOVIC DK 620.1:69.022 Uvod V letih 1964 in 1965 je bila po naročilu »Zvez­ nega fonda za znanstveno delo« izvršena v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani obsežnejša preiskava opečnih zidov s ciljem, da se osvetlijo nekatere karakteristike, potrebne za di­ menzioniranje opečnih zgradb na potres. V okviru raziskovalne naloge izvršene pre­ iskave — četudi so bile razmeroma obsežne — ne morejo dati odgovora na vsa vprašanja, ki se po­ javljajo v zvezi z dimenzioniranjem opečnih zgradb na potres. Zaradi tega je ugotovljene zakonitosti smatrati le kot osnova za nadaljnje raziskovalno delo na tem področju. V tem smislu so le-te že služile pri sestavi širšega raziskovalnega projekta »Seizmična, odpor­ nost zgradb«; pri realizaciji tega projekta sodelu­ jejo oziroma bodo sodelovali še drugi jugoslovan­ ski inštituti s področja raziskave gradbenega mate­ riala in konstrukcij. V tem članku so v zgoščeni obliki podani važnejši rezultati izvršene razisko­ valne naloge. 1. Karakteristike uporabljenih materialov Za izdelavo opečnih zidov (stebrov in slopov) je bila uporabljena rešetkasta opeka nominalnih dimenzij 25 X 12 X 8,5 cm (sl. 1). Poprečna tlačna trdnost standardnega vzorca, to je petih epruvet, zlepljenih iz po dveh opek, preračunana na bruto prerez, je znašala 105 kg/cm2, minimalna posamezna pa 67 kg/cm2. Sl. 1. Videz uporabljene rešetkaste opeke Za zidanje so bile uporabljene tri vrste malte: apnena a : p = 1 : 3, podaljšana c : a : p = l : 3 : 9 in močneje podaljšana malta c : a : p = 1 : 2 : 5. Upo­ rabljeni pesek z deklarirano zmavostjo 0/4 mm je vseboval tudi 6,4 utežnih odstotkov zrn, večjih od 4 mm. Tlačna trdnost malte se je ugotavljala na malt- nih kockah z robom 7,07 cm, katere so se hranile pod istimi pogoji kot zidovi. Za vsak zid so bile izdelane po tri kocke in preizkušene na dan preiskave ustreznega zidu, to je po 28 dneh. Pregled doseženih tlačnih trdnosti malte podaja tabela I. Tabela I Vrsta Poprečna tlačna Standardni Koeficient malte trdnost kg/cm2 odklon o kg/cm2 variacije v % apnena 1:3 5,2 2,0 38,4 podaljšana 1 : 3 : 9 18,5 4,1 22,2 podaljšana 1 : 2 : 5 32,5 5,1 15,9 2. Rezultati uvodnih preiskav opečnih stebrov in slopov na centrični in ekscentrični pritisk Preiskava opečnih stebrov in slopov na centrič­ ni pritisk je bila izvršena zaradi tega, da se definira kvaliteta stebrov in slopov, kakršni so bili preiz­ kušeni na kombinirano obtežbo. S preiskavo opečnih slopov na ekscentrični pri­ tisk smo želeli dobiti vpogled v velikost robnih napetosti, pri katerih pride do porušitve opečnega slopa. Ta preiskava je bila potrebna zato, da se pri kombinirano obteženih slopovilh lahko ugotovi, ali je porušitev nastala zaradi normalnih robnih napetosti oziroma zaradi glavnih nateznih napeto­ sti. Pri vseh preizkušenih slopovih je ekscentričnost osne sile znašala d/6, pri čemer pomeni d večjo tlorisno dimenzijo slopa. Dimenzije in število preizkušenih opečnih ste­ brov in slopov podaja tabela II. Tabela II Vrsta malte centrično Dimenzije v cm apnena 1:3 podalj­ šana 1:3:9 podalj­ šana 1:2:5 obrem. stebri centrično 54 X 54 X 277 2 2 2 obrem. slopovi ekscentr. 25 X 94 X 247 2 2 2 obrem. slopovi 25 X 80 X 247 2 2 2 Oblika preizkušenih stebrov in zidov je raz­ vidna iz slik št. 2, 3 in 4. Sl. 2. Opečni steber, obtežen na centrični Sl. 3. Opečni slop, obtežen na centrični Sl. 4. Opečni slop, obtežen na ekscen- pritisk — med preiskavo pritisk — med preiskavo trični pritisk — po porušitvi Zaradi omejenosti prostora lahko v okviru tega članka podamo le končne rezultate preiskav. 2.1 Deformacijske karakteristike Za vsak preizkušen steber oziroma slop sta bila posebej določena modul elastičnosti E in deforma­ cijski modul D. Slika št. 5 prikazuje definicijo navedenih koli­ čin za napetostni interval od a = 0 do o = oo. Tu moramo pripomniti, da sta velikosti izmer­ jenega modula elastičnosti in deformacijskega mo­ dula odvisni od velikosti napetostnega intervala, pri katerem se določata. Sl. 5. Prikaz uporabljene definicije modula elastičnosti E in deformacijskega modula D za napetostni interval od = 0 do o = V nadaljnjem navedene vrednosti se nanašajo na napetostni interval od o — 0 do a = 0,5 /9Z, kjer pomeni tlačno trdnost stebrov oziroma slopov. Moduli elastičnosti preizkušenih stebrov in slo­ pov so variirali med E = 30.000 kg/cm2 do E = 50.000 kg/cm2. Zavisnost med modulom elastičnosti in tlačno trdnostjo stebrov oziroma slopov zaradi razmeroma velikega raztrosa rezultatov ni bila jasnoi izražena. Deformacijski moduli so variirali od D = 2500 kg/cm2 (pri apneni malti) do D = 30 000 (pri podalj­ šani malti 1 : 2 : 5). Odvisnost deformacijskega modula od tlačne trdnosti stebrov oziroma slopov je bilo možno apro­ ksimativno izraziti z naslednjim obrazcem D = 1600 (ßv. - 10) pod pogojem, da ß-,. ni manjši od 15 kg/cm2. 2.2 Tlačne trdnosti preizkušenih stebrov in slo­ pov so prikazane v sliki št. 6. Pri tem je zanimivo, da so se ekscentrično obteženi slopovi rušili pri približno isti težiščni napetosti kot centrično ob­ teženi stebri oziroma slopovi. Ker je znašala ekscentričnost e = d/6, so bile torej računske robne napetosti pri porušitvi eks- cetrično obremenjenih slopih ca. dvakrat večje od težiščnih rušnih napetosti pri centrični obtežitvi. 3. Rezultati preiskave zidov, obteženih s kombinirano vertikalno in horizontalno obtežbo Pri sestavi programa preiskav obojestransko vpetih opečnih stelbrov in slopov, obremenjenih s kombinirano vertikalno in horizontalno obremenit­ vijo (sl. 7), smo izhajali iz predpostavke, da nastopi rušenje pri taki obremenitvi bodisi zaradi tlačnih robnih napetosti, bodisi zaradi glavnih nateznih napetosti. Katere od teh bi bile merodajne, bi bilo od­ visno od razmerja h/d (h je višina zida, d pa tlo­ risna dimenzija zida v smeri delovanja horizontalne kg/cm2 3.2 Rezultati preiskave opečnih slopov 1o 2o 3o ho kg /cm2 T la č n a trd n o s t m alte L e g e n d o O rdinate p re d sta v lja jo povprečno rusno napetost 6" - ̂ /f x .... .. centr/čno o b te že n slebn o ..... centnčno obteženi slopu * ..... ekscentrično obteženi slopi Sl. 6. Tlačna trdnost stebrov in slopov v odvisnosti od tlačne trdnosti malte obtežbe). Zato je bilo sezidanih in preizkušenih na kombinirano obtežbo šest opečnih stebrov (po dva v vsaki vrsti malte) istih dimenzij, kakršne so imeli stebri, preizkušeni na centrični pritisk, z razmerjem h/d = 5,13 in šest opečnih slopov (po dva v vsaki vrsti malte) dimenzij 25 X 94 X 150 cm z razmer­ jem h/d = 1,60. Tako stebri kot slopovi so bili pri preizkusu najprej obremenjeni z določeno eentrično vertikalno obremenitvijo, nakar se je horizontalna sila stop­ njevala do porušitve. 3.1 Rezultati preiskave opečnih stebrov Preiskava stebrov na kombinirano obremenitev je pokazala, da so se le ti dejansko' rušili zaradi tlačnih robnih napetosti. To nam ilustrira slika št. 8, iz katere je razvidno, da so bile tlačne robne na­ petosti pri porušitvi do dvakrat večje od doseženih tlačnih osnih napetosti pri rušenju ustreznih cen- trično obremenjenih stebrov. Težišče celotne raziskovalne naloge je bilo> kon­ centrirano na ugotovitev ponašanja opečnih slopov kri kombinirani vertikalni in horizontalni obtežbi. Prve tovrstne preiskave so bile v Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani iz­ vedene po zamisli inž. V. Turnška in vodstvom inž. S. Terčelja že kmalu po skopskem potresu v 1. 1963. Namen preiskav je bil, da se ob reproduciranju značilnih, diagonalnih oz. križnih razpok, kakršne je bilo opaziti na opečnih zgradbah v Skopju, oceni velikost sil, katerim so bile podvržene opečne zgradbe ob priliki potresa, oz. da se dobe podloge za sanacija opečnih zgradb. Enako kot pri prvih tovrstnih preizkusih, so bile tudi v okviru obravnavane raziskovalne naloge preiskave izvedene na slopovih nominalnih dimenzij 25 X 100 X 150 cm. Za preiskavo je bilo' izdelanih 6 slopov (po 2 v vsaki od uporabljenih malt). Te slopove smo najprej obtežili s eentrično vertikalno obtežbo, katera je znašala eno četrtino tlačne trdnosti ustreznih eentrično obremenjenih o 7o Po 3 o 4o kg/cm2 Tlačno trdnost malte Legenda osne napetosti p n centnčno obte J stebnh a .. robne napetosti pn kombinirane obtei stebnh Sl. 8. Rušne osne oziroma robne napetosti opeč­ nih stebrov v odvisnosti od tlačne trdnosti malte 2o Tangencijalna napetost v točki A • • f'5 £ Robna napetost v točki B * <5 • - 3 c b Sl. 7. Shema obremenitve zidu in krog napetostnega stanja za točko A slopov, navedenih v točki 2 (to je z obtežbo, ki normalno ustreza dopustni obtežbi slopov). Na to smo ob fiksiranih ležiščnih ploskvah stiskalnice pri­ stopili k postopnemu večanju horizontalne obtežbe, pri čemer smo merili relativne horizontalne defor­ macije zgornjega in spodnjega robu slopov, pa tudi zasuk zgornje in spodnje ležiščne ploskve stiskal­ nice, ker 100 ®/o vpetosti ni bilo mogoče ustvariti. Ko je horizontalna obtežba dosegla svojo maksi­ malno vrednost, to je cib nastanku diagonalne raz­ poke, smo horizontalno in vertikalno sito popustili na ničto, zid obrnili okrog vertikalne osi za 180° in pri isti vertikalni obtežbi kot prej stop ponovno obtežili s horizontalno obtežbo. To smo kontinualno povećavali do nastanke nove diagonalne razpoke. Tako smo dobili dve razpoki v obliki črke X, kakršne je bilo opaziti tudi na opečnih zgradbah v Skopju. V tej fazi smo horizontalno obtežbo po- novno popustili na ničlo in slop z večanjem verti­ kalne obtežbe dovedli do rušitve. To poslednjo fazo obtežbe smo izvedli iz razloga, da dobimo uvid v nosilnost križno razpokanega zidu pri centrični vertikalni obremenitvi. 3.21 Deformacijske karakteristike sklopov Celotne izmerjene relativne horizontalne po­ mike med zgornjim in spodnjim robom posamez­ nega slopa lahko izrazimo z obrazcem Hih Hh3 (p\ + (pi d — dsm + <5S + d(p — 1,2 + + h v GUF 12 DJ 2 pri čemer daje prvi člen deformacije zaradi strižnih napetosti, drugi člen deformacije zaradi upogibnih napetosti in zadnji člen deformacije zaradi zasuka ležiščnih ploskev stiskalnice. Ako vzamemo vrednosti D iz predhodnih, pre­ iskavi ustreznih centrično obremenjenih slopov in upoštevamo, da sta bila oba zasuka, q>\ in (pi izmer­ jena, lahko ugotovimo, kolik del od celotnih defor­ macij d odpade na prvi člen dsm. Na osnovi pozna­ nih strižnih deformacij lahko nato iz obrazca G„ = 1,2 Hh F <3Sm določimo strižni modul Gu, ki se nanaša na celotne strižne deformacije (ne samo na elastične). Tako ugotovljene poprečne vrednosti za napetostni in­ terval od r = 0 do r = 0,50 z rušno so za posamezne slopove podane v tabeli III. Natančnost danih vred­ nosti sicer ni posebno velika, ker so le-te dobljene posrednim potem, vendar napaka ne more biti večja od ± 50%. Tabela III Rezultati preiskave zidov št. 31— 36, obteženih s kombinirano vertikalno in horizontalno obežbo Zap. št. zida Malta Tlačna Normalne Rušne napetosti zidov Strižne v kg/cm! N ruš Strižni modul G Vrsta trdnost kg/cm2 o o I I .1 , H. ,r = T -—r r 0 F 0 !Š | k 1II r k s r ° r F ukg/cms 1 2 3 4 5 6 7 8 9 31 A : P = 1 : 3 7,6 4,3 1,3 1,6 0,61 19,1 480 32 A : P = 1 : 3 5,4 4,3 1 , 5 1 , 5 0,64 16,0 670 33 C : A : P = 1 : 3 : 9 22,5 6,4 3 , 3 3,3 1,79 35,0 2500 34 C : A : P = 1 : 3 : 9 16,4 8,6 3,7 3,5 1,74 26,8 2 2 0 0 35 C : A :P = X : 2 : 5 38,4 8,6 4 , 7 4,3 2,47 14,9 2750 36 C : A : P = 1 : 2 : 5 45,1 8,6 4 , 5 4,2 2,35 34,9 2050 3.22 Odpornost slopov Iz slike 9 je viden eden od preizkušenih slopov po nastanku prve diagonalne razpoke. Slika 10 prikazuje isti slop potem, ko je bil po nastanku križne razpoke porušen s centrično vertikalno obremenitvijo. Ze način porušitve kaže na to, da so bile za nastanek diagonalnih razpok merodajne glavne natezne napetosti. Ker velikost le-teh ni enako velika po celem slopu, smo kot re­ ferenčno glavno natezno napetost, merodajno za nastanek diagonalne razpoke, izbrali glavno natez­ no napetost v sečišču obeh diagonal, to je v točki A po sliki 7. (V obrazcu je ox zanemarjen.) Vse dokler ostane oblika slopa ista, je vseeno, katero glavno natezno napetost vzamemo kot referenčno. Za prenos rezultatov na slopove drugih oblik pa je potrebno detajlneje poznati napetostno stanje v posameznih točkah slopov. V ta namen je v Za­ vodu že v teku fotoelastična preiskava napetostnega stanja za slopove z različnimi razmerji h/d. Dejansko maksimalno nosilnost preizkušenih slopov v konkretnem primeru ni izražena nepo­ sredno z glavno natezno napetostjo. on to je s fiktivno kritično strižno napetostjo, katero si mislimo enakomerno porazdeljeno po celotnem strižnem preseku. V zvezi z rezultati preiskave, podanimi v tabeli III, sta posebno- zanimivi dve stvari: — da je bila nosilnost diagonalno razpokanih slopov v primeru, ko je horizontalna obtežba učin­ kovala v nasprotni smeri od one, pri kateri je na­ stopila prva diagonalna razpoka, praktično enaka horizontalni obtežbi, pri kateri je nastala prva diagonalna razpoka, in — da je bila nosilnost križno razpokanih slopov na centrično vertikalno obtežbo istega velikostnega reda kot nosilnost nerazpokanih slopov obteženih s centrično vertikalno obtežbo. Posebno druga konstatacija je velikega pomena za odpornost opečnih zgradb na potres. Iz nje nam­ reč sledi, da ima lahko zgradba, katere zidovi so razpokani v obliki črke X, še vedno razmeroma Sl. 9. Opečni slop, preizkušen na kombi­ nirano obtežbo — po nastanku prve dia­ gonalne razpoke veliko odpornost proti vertikalni obtežbi in torej ni nujno, da se poruši. Seveda pa bo preostala od­ pornost zidov na vertikalno obtežbo močno odvisna od širine razpok, od razmerja kvalitete opeke proti kvaliteti malte, pa tudi od konstruktivnih ukrepov, katere smo podvzeli za preprečevanje nastajanja rušnega mehanizma, ki ustreza vertikalni obtežbi. 4. Rezultati preiskave slopov v zvezi z absorpcijo energije strižnih deformacij Te preiskave so se izvršile na slopovih enakih dimenzij kot preiskave pod točko 3. Skupno je bilo preizkušenih 6 zidov, po dva v vsaki vrsti malte. Preiskave slopov smo izvedli na naslednji način: Posamezni slop smo najprej obtežili z verti­ kalno obtežbo, katera je znašala ca. eno četrtino porušne obtežbe (porušno obtežbo smo ocenili na osnovi preiskav danih pod točko 2). Nato smo slop obtežili s horizontalno silo H = 0,25 H rušno (rušno horizontalno obtežbo smo ocenili na osnovi preiskav danih pod točko 3), silo H popustili na ničlo in slop obtežili z enako veliko silo, delujočo v nasprotni smeri, in silo H ponovno popustili na ničlo. Sledili so novi cikli ob­ težitve s silami H = ± 0,50 H rušno, H = ± 0,75 H rušno in H = ± H rušno. Ko je dobil slop po zadnjem ciklu križno raz­ poko, smo ga pri horizontalni sili H = 0 s centrično vertikalno obtežbo dovedli do porušitve. Pri izmeničnem horizontalnem obremenjevanju posameznega slopa smo merili relativne horizon­ talne pomike med zgornjim in spodnjim robom slopa ter zasuk ležiščnih ploskev enako, kot je to opisano v prejšnjem poglavju. Sl. 10. Isti slop kot na sl. 9 — potem ko je bil po nastanku križne razpoke poru­ šen s centrično vertikalno obtežbo 4.1 Deformacijske karakteristike Odvisnost med horizontalno obtežbo H in iz­ merjenimi strižnimi deformacijami je za dva slo- pova podana v sl. 11 in 12. Sl. 11. Diagram H — d za zid št. 37 pri vertikalni obremenitvi = 4,3 kg/cm* (apnena malta) Pri diagramih H — d za slopova v apneni malti je značilno, da sta pomaknjena v smeri delovanja prve obtežbe, medtem ko so diagrami za slopove v podaljšani malti več ali manj antimetrični z ozirom na vertikalno os. Strižni moduli Gu, dobljeni pri teh preiskavah, se dobro ujemajo s podanimi v prejšnjem poglavju. Strižni moduli G, ki se nanašajo samo na ela­ stične deformacije, pa so izpadli v poprečju ca. dva­ krat večji, kljub temu pa so znatno manjši, kot se to običajno navaja v literaturi. Sl. 12. Diagram H — 6 za zid št. 41 pri verti­ kalni obremenitvi o ̂= 8,5 kg/cm* (podalj. mal­ ta 1 : 2 : 5 ) Odvisnost strižnega modula Gu od kvalitete malte je razvidna iz slike 13. Obrazec, ki podaja srednjo zavisnost je Sl. 13. Odvisnost med strižnim modulom Gu in tlačno trdnostjo malte Gu = 121 ßm - 1,32 ßm* 4.2 Odpornost slopov Odpornost slopov je podana v tabeli IV v enaki obliki kot v poglavju 4. Iz primerjave rezultatov v tabeli III z rezultati v tabeli IV je razvidno, da se oboji dobro ujemajo, zato poseben komentar ni potreben. Tabela IV Rezultat preiskave zidov št. 37—42, obteženih s kombinirano vertikalno in horizontalno obtežbo Malta Bušne napetosti zidov v kg/cm! Zap. ät. zida Vrsta Tlačna trdnost kg/cm2 Normalne N °o F Strižne 4 - H l .ro - + 1 F ' , ___ Ha o F r k sred N ruš ° F 37 A : P = 1 : 3 8,1 4,3 1,7 1,9 0,87 21,3 38 A : P = 1 : 3 7,8 4,3 1,7 1,8 0,83 17,0 39 C : A : P = 1 : 3 : 9 14,4 8,5 3,7 4,8 2,27 37,8 40 C : A : P = 1 : 3 : 9 12,5 8,5 3,7 3,7 1,83 19,2 41 C : A : P = 1 : 2 : 5 28,4 8,5 3,7 3,9 1,91 17,0 42 C : A : P = 1 : 2 : 5 26,0 8,5 3,5 4,0 1,87 12,8 Srednje vrednosti za tk iz obeth tabel so gra­ fično prikazane v sliki 14. Analitično odvisnost med tk in ßm podaja obrazec rk = 0,11 ßm - 0,0012 Ću,2 Zanimiva je enostavna odvisnost med Gu in tk, ki znaša G d — 1100 Tk 4.3 Absorpcija energije Velikost absorbirane energije strižnih defor­ macij je proporcionalna ploskvam omejenim z lini­ jami, katere predstavljajo odvisnost H — <5 (kot pri­ mer glej sliki 11 in 12). Na osnovi teh diagramov' so dobljene krivulje, podane v sl. 15, katere pred­ stavljajo velikost absorbirane energije v odvisno­ st. 14. Odvisnost med rK in tlačno trd­ nostjo malte sti od r/Trušno- Iz njih vidimo, da je pri isti rela­ tivni obremenitvi r/tmino absorpcija energije naj­ manjša pri slopovih v apneni malti (zaradi majhne odpornosti teh slopov) in naj večja pri slopovih v podaljšani malti 1 : 3 : 9 . Poudarjamo, da navedene krivulje ne prikazujejo absorbirane energije pri enakih strižnih napetostih. V tem primeru bi nam­ reč bila absorpcija naj večja pri slopovih, zidanih v apneni malti, in najmanjša pri slopovih v podalj­ šani malti 1 : 2 : 5. Iz navedenega lahko sklepamo, da sta z vidika absorpcije energije tako apnena kot močneje po­ daljšana malta slabši od zmerno podaljšane malte. Trdnost slednje pa je lahko toliko višja, kolikor je višja trdnost uporabljene opeke. r̂uđno Sl. 15. Absorbirana energija strižnih deformacij v odvis­ nosti od r/r ruš. Zaradi tega je važno, da k opeki določene kvalitete uporabimo tako malto, da bo na eni stra­ ni absorpcija energije zidu največja, na drugi stra­ in pa, da bo imel lom zaradi glavnih nateznih na­ petosti stopničasto obliko, to je, da bo razpoka potekala le po fugah, ne pa tudi preko opek. To optimalno trdnost malte, ki je za različno opeko različna, je potrebno ugotoviti za vsak primer posebej. Sklep Kot je to navedeno že v uvodu, je imela izvr­ šena preiskava le namen, da se osvetlijo določene karakteristike opečnih zidov, ki so potrebne za dimenzioniranje zidanih zgradb na potres, in ne, da damo. kompleksen odgovor na vsa vprašanja, ki se nanašajo na to problematiko. V okviru zastavlje­ nega cilja so bili na eni strani doseženi zanimivi rezultati, na drugi strani pa odprti novi problemi, katere bo potrebno z nadaljnjimi preiskavami rešiti. Posebej bi poudarili naslednje zanimive ugoto­ vitve : — da je velikost rušnih robnih tlačnih napeto­ sti vsaj dvakrat tako velika, kot je velikost rušnih osnih tlačnih napetosti, če je le ekscentričnost več­ ja od d/6 in ne obstoji nevarnost uklona, — da so strižni moduli opečnega zidu znatno manjši, kot se to na osnovi razmeroma malošte­ vilnih preiskav navaja v literaturi, — da je porušitev slopov, obteženih s kombi­ nirano obtežbo — ob danih pogojih preiskave — dejansko nastopila zaradi glavnih nateznih nape­ tosti, kot je bilo to ugotovljeno že pri tovrstnih preiskavah, zato bo za varno in ekonomično: dimen­ zioniranje zidanih zgradb na potres potrebno eks­ perimentalno določiti tudi odpornost zidov na glav­ ne natezne napetosti, —■ da ima lahko zid kljub diagonalnim oziroma križnim razpokam že razmeroma veliko odpornost z ozirom na vertikalno obtežbo, — da se maksimalna absobirana energija strižnih deformacij pri isti relativni obremenitvi t/t rušno doseže pri neki povsem določeni kvali­ teti malte, katera bo odvisna od kvalitete uporab­ ljene opeke. F. c a Covic RESULTS OF THE TESTING OF BRICK WALLS SUBJECTED TO COMBINED VERTICAL AND HORIZONTAL LOAD S y n o p s i s Artickle gives a brief information on the results ■of brick wall testings carried out in Zavod za raziska­ vo materiala in konstrukcij, Ljubljana. Walls were subjected to vertical and combined vertical and horizontal load in order to get the data needed for the design of brick wall buildings in seismic regions. Beside the ascertained ultimate loads and stres­ ses there are given the deformation characteristics (moduli of elasticity, shear moduli) and the shear strain energy absorption of brick walls. Iz naših kolektivov Avtoklavi rane azbestne cevi Azbestcementne cevi se proizvajajo od leta 1912 — torej dobro polovico stoletja — iz vodne suspenzije ce­ menta in azbestnih vlaken. Tenka plast azbestcementa se navija na jekleno jedro do zaželene debeline, nakar se jedro izvleče in cev dozoreva ob zadostni količini vlage, ki omogoča nemoteno hidratacijo cementa. Po končanem strjevanju in dodatni obdelavi se take cevi uporabljajo za vodovode, kanalizacijo, na­ makalne sisteme, plinovode itd. Pred 35 leti je Italijan Morbelli vnesel v proiz­ vodni proces azbestcementnih cevi postopek avtokla- viranja, ki se je dotlej uporabljal le za proizvodnjo apneno-silikatnih opek. Po tem postopku se dodaja cementu in azbestu še določena količina fino zmletega kremenčevega peska, ki v tem primeru ne služi kot polnilo, temveč veže v procesu hidratacije izločeno apno. Način proizvodnje na strojih je ostal isti — spre­ memba je nastala v fazi strjevanja oziroma vezanja cementa. Reakcija vezanja pri klasičnem azbestcementu je identična reakciji vezanja v betonu. Razmeroma na­ glemu porastu trdnosti v začetnih dneh vezanja sledi počasen vzpon trdnostne krivulje do končne vrednosti za določen tip uporabljenega cementa. Reakcija vezanja v avtoklavu se pa bistveno raz­ likuje od klasične reakcije vezanja. Celoten proces teče v nasičeni vodni pari pri tem­ peraturi 180—200° C in traja le 7—15 ur namesto nekaj tednov trajajočega procesa vezanja pri normalnih po­ gojih. Prva faza — izredno nagla hidracija konstituent klinkerja in izločanje prostega apna — je sicer po­ dobna klasični in se le v hitrosti reakcije loči od nje, A v toli lavirane azbestcementne cevi JOŽE URŠIČ, dipl. inž. vendar bistvo hidrotermalne sinteze je naknadna re­ akcija med izločenim apnom in fino zmletim kremen­ čevim peskom, ki smo ga predhodno dodali cementu. Celotna količina apna, izločenega v procesu hidra­ tacije, reagira s kremenčevim peskom tvorec pri tem najprej na apnu bogat kalcijev hidrosilikat, ki sčasoma prehaja v manj alkalno obliko. Pri teh spremembah alkalnosti kalcijevih hidrosilikatov se ponovno izloča prosto apno in veže nadaljno količino kisle kompo­ nente tj. kremenčev pesek. Rezultat vseh teh zaporednih transformacij je zato stalno naraščanje trdnosti avtoklaviranega materiala, saj na novo nastali kalcijevi hidrosilikati prispevajo svoj delež k povišani trdnosti avtoklaviranih cevi, isto­ časno pa se zmanjša količina prostega apna na ca. 0,5 odstotka, medtem ko ga vsebujejo na klasičen način strjevane cevi 20—30-krat več! Tako nizka vsebnost prostega apna in pretvorba trikalcijevega aluminata v procesu avtoklaviranja v hidrogranat, dajeta avtoklaviranim cevem še drugo izredno važno prednost v primerjavi s klasičnimi cev­ mi — odpornost na korozijo, predvsem odlično obstoj­ nost napram sulfatom. Reakcija Ca(OH)2 -> CaS04 • 2H20 daje sadrovec, ki ima 224 °/o večji molni volumen od izhodnega pro­ stega apna — posledica tega povečanja je nabrekanje in propadanje azbestcementa. Odstotnost prostega apna v avtoklaviranih ceveh onemogoča potek opisane reak­ cije — zato so te cevi praktično neomejeno obstojne v sulfatni sredini. To potrjujejo študije Mansona in Blaira, Lercha in Boguea v Ameriki in naše preiskave, napravljene v laboratoriju za anorgansko kemijsko tehnologijo ljubljanske univerze. Manson in Blair sta z dolgoletnimi poizkusi doka­ zala absolutno prednost avtoklaviranih cevi pred kla­ sičnimi s tem, da sta v vodo jezera Medicine Lake, ki vsebuje 5—8°/o soli — od tega pretežno natrijev in magnezijev sulfat ■— vložila azbestcementne cevi obeh tipov. Avtoklavirane cevi so po 24 letih obdržale v celoti prvotne lastnosti, medtem ko so normalno strjevane cevi postale že po 11 letih popolnoma neuporabne. Po podatkih laboratorija za anorgansko kemijo ljubljanske univerze pa so avtoklavirane cevi v 2 % raztopini MgSOj po daljšem času pokazale celo rahel porast trdnosti. Čeprav je postopek avtoklaviranja azbestcementnih cevi bil patentiran v Evropi, se je njihova proizvodnja močno razmahnila v ZDA, ki imajo na tem področju že 30 letno tradicijo. Prav zaradi te bogate tradicije in širokih možnosti razvoja je kvaliteta teh cevi na zavidljivi višini. V našem delu in raziskavah smo se trudili, da bi dosegli to kvaliteto, kar nam je tudi uspelo. Naše in ameriške preiskave se v tem ujemajo, identičnost ma­ teriala je pa dokazana tudi z rentgenskimi difrakto- grami. Azbestcementne plošče in njihova uporaba srečko sim cic , diPi. inž. Azbestcement je gradbeni material, ki se sestoji, kot že samo ime pove, iz azbesta in cementa. Koli­ čina azbesta je odvisna od tipa izdelka in njegove uporabe. Variira pa v mejah od 10—15 °/o. Azbest­ cement lahko primerjamo zaradi vsebnosti cementa z betonom, ker pa vsebuje azbestna vlakna, ki imajo vlogo armature, so njegove trdnosti znatno boljše. Tako sta natezna in upogibna trdnost azbestce­ menta celo do 3-krat večji od betona. Seveda so te lastnosti v veliki meri odvisne od tipa cementa, se­ stave azbestne mešanice in usmerjenosti vlaken. Dandanes uporabljamo za izdelovanje azbestce- mentnih plošč tako imenovani Hačekov postopek. Bi­ stvo postopka je v tem, da se najprej azbest in cement zmešata z vodo v azbestcementno kašo. Količina azbesta in cementa v zmesi je razmeroma majhna, vsega okoli 10%. Goščo vodimo na stroj, kjer se odloči odvečna količina vode. Stroj dela približno takole: razredčeno azbestcementno goščo vodimo v kad, kjer rotira pose­ ben valj, ki ima na plašču sito. Tu se del vode odfil- trira, sveža azbestcementna masa pa se prenese na file; file nosi azbestcementno maso preko vakuumskih rež, kjer se ponovno odloči del vode na nabiralni valj. Z vsakim obratom valja se debelina sveže azbestce- mentne plasti poveča. Ko nastane dovolj debela plast, se prereže in odvije z nabiralnega valja. Odfiltrirana voda, ki vsebuje še del cementa in azbesta, se pre­ črpava v dekantatorje, kjer se grobi delci vsedejo in vračajo ponovno v stroj, čista voda pa služi za mešanje s cementom in azbestom ter za čiščenje stroja. Čeprav vsebuje azbestcementna gošča, preden pride na stroj, do 90 % vode, pa se na stroju odloči do take mere, da je vodocementni faktor tj. razmerje med vodo in ce­ mentom v sveži plošči vsega okoli 0,5, odvisno pač od tipa izdelka. Svežo ploščo, ki je nekaj časa, dokler cement še ne prične vezati, plastična, lahko oblikujemo v valo­ vite plošče, cevi kvadratastega ali pravokotnega pro­ fila, ki služijo za ventilacijo, kadi in razne druge izdelke. Lahko pa ploščo tudi prešamo, s tem odstra­ nimo še preostali del prebitne vode in dobimo še kva­ litetnejši izdelek. Prešane plošče so namreč manj po­ rozne od neprešanih, zato je vpijanje vode manjše in s tem v zvezi sta tudi obstojnost na nižje temperature in trdnost večji. Azbestcementne plošče so začeli izdelovati pred kakimi šestdesetimi leti; ta industrija se je od takrat močno razvila in narašča še dandanes. Izumitelj azbestcementa je Ludvik Haček, po katerem se ime­ nuje tudi postopek. On je prvi prišel na misel, da bi azbestna vlakna povezal med seboj s portland cemen­ tom. Njegovo delo pa so sodobniki sprejeli s precejš­ njim nezaupanjem. Prepričani so namreč bili, da bo prebitek vode v zmesi azbesta in cementa, na katerem temelji ves postopek, kvarno vplival na vezanje ce­ menta in celo nemški patentni urad je v začetku ozna­ čil postopek kot neizvedljiv. Postopek pa temelji prav na dejstvu, da prične cement vezati šele takrat, ko se sistemu odvzame prebitna voda. Azbestcementne plošče se uporabljajo za pokri­ vanje streh, kjer zaradi cenejše in enostavnejše grad­ nje izpodrivajo klasično opeko, in za oblaganje fasad. Pri nas je oblaganje fasad z azbestcementnimi plošča­ mi razmeroma redko, v nekaterih državah pa je zelo močno razvito, zlasti v Ameriki. Za oblaganje stanovanjskih fasad pa običajno sivi azbestcement ne pride v poštev. Zato so že začeli raz­ iskovati kmalu po uvedbi azbestcementa možnosti barvanja. Eden od najbolj uporabljenih postopkov je tako imenovano barvanje v masi. Princip je v tem, da se pigment zmeša z azbestcementno kašo, preden ta pride na stroj. S tem dosežemo, da je pigment enakomerno porazdeljen v vsej masi. Pri izbiri pigmentov moramo upoštevati, da se na­ haja v strjenem cementu apno, ki nekatere sicer dobre pigmente razkraja. Nadalje morajo biti pigmenti abso­ lutno svetlobno obstojni. Običajno se za barvanje azbestcementa v masi uporabljajo železooksidni pig­ menti in sicer rdeči, črni, rjavi in oker, nadalje kromo- oksidni zeleni in v manjši meri mangan modri. Iz tega sledi, da so izrazne možnosti pri barvanju v masi pre­ cej omejene. Razen tega pa velikokrat tudi jakost barvnega tona ne zadovoljuje. Ce bi namreč hoteli barvni ton poudariti s tem, da bi povečali procent pig­ menta, bi lahko to kvarno vplivalo na trdnost plošče. SHEMA HACEKOVEGA STROJA ZA IZDELOVANJE AZBESTCEMENTNIH PLOSC 1. Nabiralni valj 6. Vakuumska reža 2. File 7. Pogonski valj 3. Sito 8. Mlatilec filca 4. Kad 9. Tlačni valj 5. Mešalec 10. Ožemalna valja Pigment je tu namreč neaktivno polnilo, ki ruši vez med delci cementa in vlakni azbesta. Za nekatere iz­ delke pa tudi ta ozka barna skala popolnoma zadošča. Tako se zahtevajo npr. za valovite plošče za strešno kritino tri, največ štiri barve in to rdeča, rjava, temno- siva in v redkih izjemah zelena. To pa že dosežemo tudi s postopkom. Glavna prednost barvanja v masi je odlična trajnost. Dokaz za to so stare stavbe, ki imajo streho pokrito z barvnimi prešanimi ploščami (šablone) še izpred vojne in so stare nad 30 let. Pri barvanju v masi se srečamo še s problemom cvetenja. Pri strjevanju, to je pri vezanju cementa z vodo nastanejo nove spojine, med njimi tudi apno. Ker se apno topi v vodi, prodira sčasoma na površino. Ko voda izhlapi, pa ostane apno na površini v obliki bele prevleke ali belih lis. Pod vplivom ogljikovega dioksida iz zraka se apno pretvori v netopni kalcijev karbonat. Na srečo pa nastali kalcijev karbonat nima kom­ paktne strukture, ampak je v obliki belega prahu, zato mehansko ni trdno vezan na podlago in ga atmosferi- lije s časom izperejo, kot je to primer prav pri ploščah, ki so montirane na strehi. Izpiranje apna ni samo mehansko, ampak tudi kemično. Deževnica vsebuje Stanovanjski blok s fasado iz navadnih nebarvanih azbest- cementnih plošč namreč tudi ogljikov dioksid iz zraka in ta pretvarja netopni kalcijev karbonat v topni kalcijev bikarbonat. Da je to velik problem, na katerega so naleteli proizvajalci tega izdelka, priča tudi obširna patentna literatura. Skoraj vsi ti postopki za preprečevanje cvetenja temeljijo na tem, da se pore, skozi ka­ tere prodira apno, s primernim sredstvom zamašijo. Tu bi omenili samo en postopek, ki je razmeroma enostaven in učinkovit. Plošče, ki so stare samo nekaj dni, se pobrizgajo z emulzijo posebne umetne smole. Na površini plošče nastane prozoren film, ki zamaši pore tako, da apno ne more več prodirati na površino. Ker pa film ni kompakten, lahko difundirata v notra­ njost vlaga in ogljikov dioksid iz zraka, ki pretvarja, kot že omenjeno, apno v karbonat. Ko film z leti pro­ pade, je že vse apno v plošči vezano v karbonat in do »cvetenja« ne pride več. Čeprav je postopek barvanja v masi star, pa je vendar zanimivo, da so začele neka­ tere evropske tovarne azbestcementa ponovno uvajati barvanje v masi. Verjetno leži vzrok v tem, ker so z razvojem kemične industrije problem cvetenja uspešno rešili. Iz azbestcementnih plošč, barvanih v masi, se izdelujejo valovite plošče, predvsem za krovni mate­ rial, pa tudi za oblaganje fasad, enako velja za prešane plošče manjšega formata, medtem ko se prešane plošče večjega formata uporabljajo za oblaganje fasad, bal­ konov itd. Drugi način barvanja azbestcementa je površinsko barvanje z barvami na osnovi raznih organskih umet­ nih smol. Čeprav je industrija barv že pred več deset­ letji razvila zelo dobre premazne sisteme, ki so se odlično izkazali npr. za antikorozijsko zaščito kovin ali lesa, so bili skoraj vsi za barvanje azbestcementa neprimerni. Vzrok leži v tem, ker vsebuje strjeni ce­ ment apno, ki razkraja mnoge naravne in umetne smole. Šele v zadnjem času so prišli na tržišče pro­ izvodi, ki so zaradi odpornosti na apno primerni za barvanje azbestcementa. Večjo uporabo organskih barv, predvsem kvali­ tetnih, omejuje razmeroma visoka cena. Z razvojem cenejših barvnih sistemov na osnovi vodnih emulzij umetnih smol se bo to stanje vsekakor izboljšalo. Ker je tudi aplikacija večine teh barv razmeroma eno­ stavna, bo to zelo dobrodošlo zlasti individualnemu potrošniku, ki si bo lahko po svojem okusu sam po­ barval plošče. Po drugi svetovni vojni so prišle na tržišče azbest- cementne ravne prešane plošče različnih formatov, ki so površinsko barvane s posebnim anorganskim pre­ mazom. Tak premaz se bistveno razlikuje od prej ome­ njenega organskega. Barvna plast je namreč sestavljena iz silikatnih spojin. Ima torej podobno zgradbo kot azbestcementna osnova, s katero se poveže v enotno maso. Premaz odlikujejo razen lepega videza predvsem odpornost na atmosferske vplive in izredna trdota tako, da ga npr. z nožem ne moremo raziti. Take plošče se uporab­ ljajo predvsem za oblaganje zgradb. Običajna zgradba, ki je zgrajena s »klasičnim« zidom, se enostavno »oble­ če« in sicer tako, da se na zid najprej pritrdijo lesene letvice, na te pa se s posebnimi pocinkanimi ali kro- miranimi žeblji pritrdijo plošče. Med zidom in ploščami imamo nekaj centimetrov praznega prostora, po katerem kroži zrak, ki suši zid. Ker prehaja vlaga vedno le v eni smeri in sicer iz stanovanja navzven, so taka stanovanja bolj suha. Pa tudi toplejša so. Znano je, da se zidu toplotna pre­ vodnost poveča, kadar ga dež moči. Če zid zaščitimo pred dežjem, ostane vedno suh in toplotna prevodnost se ne spreminja. Na tak način se največ oblagajo manj­ še stanovanjske hiše, vendar pa so po nekaterih evropskih državah že začeli graditi po tem postopku tudi velike stanovanjske stolpnice z nekaj tisoč kva- dravnimi metri fasadne površine. Take plošče se ne uporabljajo samo za oblaganje novih zgradb, ampak, tudi pri obnavljanju starih, zlasti v mestih, kjer ve­ likokrat stare zgradbe s svojo zastarelo fasado motijo moderni izgled okolja. Fasadne plošče tega tipa se izdelujejo v različnih formatih odvisno od prodajalca. Običajno so formata 300 X 600 X 4 mm, lahko pa tudi večje. Znani proizvod so tudi ravne plošče, prešane in avtoklavirane, ki jih proizvajalci prodajajo barvane z anorganskim premazom ali pa nebarvane, v navadni sivi barvi. Avtoklavirane plošče so narejene po istem principu kot običajne neavtoklavirane, le da je sestava cementa prirejena za strjevanje z vodno paro pod pri­ tiskom v avtoklavih. Raztezanje oziroma krčenje zaradi vplivov vlage je pri avtoklaviranih ploščah za več kot polovico manjše od neavtoklaviranih. Zaradi tega so avtokla­ virane plošče primerne zlasti za izdelovanje panelnih plošč. Te so sestavljene iz dveh azbestcementnih plošč in izolacijske plošče, ki je zlepljena med njima v ho­ mogen gradbeni element. Take plošče lahko zaradi trdnosti, toplotne izolacije in lepega videza v celoti nadomeščajo klasični zid. Uporabljajo se zlasti pri, gradnji velikih modernih zgradb, stolpnic npr. za oken­ ske parapete, nadalje pri gradnji hal, montažnih hiš itd. Ker ustrezajo zahtevam sodobnega gradbeništva, se njihova uporaba stalno veča. Vidimo torej, da je oplemenitenje azbestcementnih plošč doseglo visoko stopnjo. To je za industrijo azbestcementa tudi nujno, če hoče, da bo vzdržala konkurenco z novimi gradbenimi materiali kot so alu­ minij, nerjaveče jeklo, steklo ali keramika. Naša industrija azbestcementnih plošč je do ne­ davnega izdelovala samo nebarvane, normalno sive plošče. Vendar pa se že tudi tu kaže določen napredek. Tako so v tovarni cementa in salonita v Anhovem že predlanskim dali na tržišče azbestcementne valovite plošče, barvane v masi. Zaenkrat se te plošče barvajo samo v rdeči barvi, v programu pa so tudi v temno sivi in čokoladnorjavi barvi. Nadalje je bila letos zgrajena linija za površinsko barvanje plošč z organskimi barvami na osnovi poli- akrilatnosilikonske smole. V začetku naslednjega leta bodo prišle na tržišče ravne prešane plošče in pol prešane avtoklavirane plošče, ki bodo od dosedanjih bolj kvalitetne. Dela pa se tudi na premazu na organski silikatni bazi. Ta postopek pa je zelo kompliciran in bo zahteval še mnogo sistematičnega razvojnega dela, zato bo v industrijskem obsegu izdelan nekoliko kasneje. Vprašanja in odgovori Tolmačenje začasnih tehničnih predpisov za gradnjo na seizmičnih področjih Vprašanje: Prosimo uradno tolmačenje naslednjih določil Za­ časnih tehničnih predpisov za gradnjo na seizmičnih področjih (Ur. list SFRJ, št. 39/64): Člen 4, 2, 7. tablica 3. določa, da smejo imeti opeč­ ne stavbe (tip b) v IX. potresni stopnji 5 etaž nad zem­ ljo s skupno višino 18 metrov. V praksi imamo primer, da ima stavba 6 etaž nad terenom, vendar je skupna višina manjša od 18 m (stanovanjski objekti imajo namreč normalno etažno višino 2,80). Taka zasnova povsem odgovarja določilom tablice 4, kjer so določene horizontalne vezi tudi za opečne objekte s 6 etažami nad terenom, če ne presegajo 18 m višine. Tablici 3 in 4 po naši presoji nista usklajeni in dopuščata možnost različnega tolmačenja. Gre torej za konkretno vprašanje: ali je mogoče v IX. potresnem področju graditi opečne objekte s 6 etažami nad terenom pod pogojem, da višina ne pre­ sega 18 m? To vprašanje se nam pojavlja pogosto, ker je normalna višina stanovanjske etaže 2,80 m. Odgovor: Člen 4, 2, 7 tablica 3 Začasnih zveznih tehničnih predpisov za gradnjo v seizmičnih področjih (Ur. list SFRJ, št. 39/64) obravnava omejitev višine zidanih zgradb v različnih seizmičnih področjih. Zidane zgrad­ be so ločene glede na konstrukcijo na: a) zidane zgrad­ be brez vertikalnih vezi in b) zidane zgradbe z verti­ kalnimi vezmi. Za oba tipa konstrukcije sta podana za vsako seizmično področje istočasno dva kriterija: maksimalno število etaž in maksimalna višina. Kot vedno v takšnih primerih velja načelo, da morata biti oba kriterija izpolnjena. Torej na področjih v IX. po­ tresni stopnji lahko gradimo zidane zgradbe brez verti­ kalnih vezi največ s tremi etažami (P + 2) toda ne višje kot 11,0 m, z vertikalnimi vezmi pa največ s pe­ timi etažami (P + 4) toda ne višje kot 18,0 m. Pri tem je treba upoštevati, da se višina računa od kote spla- niranega terena okrog stavbe. Ravno zaradi tega je v predpisih poleg števila etaž podana še višina, ker ima pritličje zgradbe lahko različne lege, glede na teren. Zato morata biti izpolnjena oba kriterija. Člen 4, 2, 19 tablica 4. predpisov obravnava dimen­ zije in armaturo horizontalnih vencev pri zidanih zgradbah. To pomeni, da za reševanje vprašanja maksi­ malne dopustne višine ne moremo koristiti določbe te­ ga člena, četudi bi se v nekaterih elementih razhajale z drugimi tozadevnimi določbami. Vendar je v tem primeru neskladje med členi 4, 2, 19 le navidezno. Člen 4, 2, 19 določa minimalne dimenzije horizontalnih ven­ cev in minimalno armaturo vencev kot funkcijo višine in dolžine stavbe. Podatki o vencih, ki so navedeni za področje IX. seizmične stopnje, segajo sicer pri stavbah dolžine do 12 oziroma do 25 tudi do rubrike, kjer je navedena višina 6 etaž, vendar so istočasno v teh ru­ brikah navedene maksimalne višine le 4 in 3 oziroma 5 in 4 etaže za stavbe, ki so daljše od 25 m. To pomeni, da se navedbe v vertikalni koloni za IX. potresno stop­ njo nanašajo le na stavbe, ki so daljše od 25 m, ker je višina krajših stavb že omenjena v členu 4, 2, 7 tega predpisa. Torej se odgovor glasi: V smislu začasnih tehničnih predpisov za gradnjo na seizmičnih področjih, v pod­ ročjih IX. potresne stopnje ni moč graditi zidanih zgradb, ki imajo več kot 5 etaž (P + 4). Obrazložitev: Pri zidanih zgradbah povzročajo potresne obreme­ nitve večje poškodbe, kot pri drugih nosilnih sistemih. Seizmične obremenitve rastejo z višino. Pri togih stav­ bah, kot so to zidane zgradbe, pa rastejo obremenitve približno s kvadratom višine. Zato je omejitev višine zidanih zgradb v seizmičnih področjih dokaj utemelje­ na. V nekaterih seizmično zelo aktivnih področjih v svetu (na Japonskem) so zidane zgradbe praktično v celoti opustili. Pri nas je v področjih IX. seizmične stopnje dovoljena maksimalna višina zidanih zgradb brez vertikalnih vezi do največ 3 etaž (P + 2), s čimer so zajete praktično vse enodružinske individualne in vrstne hiše, kakor tudi nižje blokovne zgradbe, ki pri­ dejo v poštev predvsem v manjših naseljih. Če zidane stavbe ojačamo z vertikalnimi vezmi, potem je do­ pustno graditi te stavbe do višine 5 etaž (P + 4), ven­ dar je treba vedeti, da takšna konstrukcija zahteva po­ sebno skrbno izvedbo. Opečni zid se namreč precej po­ seda, armirano betonske vertikalne vezi pa praktično ne spreminjajo svojih dimenzij. Zato pri takšni kon­ strukciji lahko pride do razpok na stikih opečnega zidu s horizontalnimi in vertikalnimi vezmi, ki lahko no­ silno konstrukcijo znatno oslabijo. Zato je treba no­ silne zidove v takšnih zgradbah zidati v podaljšani malti, ki zagotavlja manjša posedanja kot apnena mal­ ta, vertikalne armirano betonske vezi pa betonirati čim pozneje, takrat ko je večji del posedanja opečnega zidu že potekel. Tak način gradnje postavlja izvajalca pred dokaj neugodne organizacij sko-tehnične probleme, ki negativno vplivajo na ekonomičnost takšne kon­ strukcije. Graditev višjih opečnih zgradb, kot to dovoljujejo predpisih neko dejansko neskladje in sicer med členom zato, ker je treba za zgradbe, ki imajo več kot 5 etaž, upoštevati dvigalo. (Gl. čl. 11 osnutka pravilnika o seizmičnih pogojih za gradnjo stanovanj DGA-784). Če je v stavbi predvideno dvigalo, potem je bolj racional­ no graditi višje stavbe, to je zgradbe z drugimi nosil­ nimi sistemi, ker sicer dvigalo preveč obremenjuje ceno 1 m2 etaže. Glede gradnje stavb nasploh obstaja sicer v novih predpisih eno dejansko neskladje in sicer med členom 4, 2, 7 in členom 4, 2, 22. V členu 4, 2, 7 je v seizmič­ nih področjih IX. stopnje dopustna izgradnja zidanih zgradb brez vertikalnih vezi do višine 3 etaž (P + 2), člen 4, 2, 22 pa pravi, da v seizmičnih področjih IX. stopnje moramo v zidanih zgradbah predvideti verti­ kalne vezi, ne glede na višino, torej pri vseh tudi pri­ tličnih zidanih zgradbah. Novi zvezni predpisi vsebujejo več nejasnosti in neskladij, ki so bili obravnavani na konzultativnem se­ stanku Jugoslovanskega gradbenega centra v dneh 21. in 22. decembra 1964. Jugoslovanski gradbeni center je po tem sestanku izdal publikacijo »Uz privremene teh­ ničke propise za građjenje u seizmičnim područjima — pitanja i odgovori«, ki je izšla kot posebna izdaja »Do­ kumentacije za gradjevinarstvo i arhitekturu« pod št. DGA — 756 v letu 1965. V tej publikaciji je bilo po­ dano pojasnilo tega neskladja na naslednji način: »Ne­ odvisno od člena 4, 2, 7 je priporočljivo predvideti vertikalne vezi (stebre) v področjih IX. potresne stop­ nje ne glede na višino zgradbe in število etaž, v pod­ ročjih VIII. in VII. stopnje pa pri zgradbah, ki imajo več kot dve etaži.« Ta tolmačenja predpisa sicer niso obvezna, vendar omenjeno publikacijo priporočamo vsem gradbenikom, ki projektirajo in gradijo v seizmičnih področjih, ker vsebuje številna zanimiva vprašanja in po jasnila. Pripominjamo, da v slovenskih predpisih za dimen­ zioniranje in izvedbo gradbenih objektov v potresnih območjih (Ur. list SRS, št. 18/63), ki so veljali pred izidom zveznih predpisov, teh neskladnosti ni bilo. I n g . S . B . g r a d b e n i c e n t e r S l o v e n i j e l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f p n 3 1 - 9 4 5 I. Koordinacija pri industrijski (Konec) Razvojno delo, ki se povezuje s konkretno akcijo stanovanjske graditve, daje prav s tem tudi največje zagotovilo za svojo konkretnost in prilagojenost za potrebe prakse. Skoraj 20-letne izkušnje po vojni so pokazale, da v stanovanjski graditvi ne moremo doseči zadovoljivih uspehov, če ne uredimo potrebnih zunanjih pogojev za racionalizacijo gradnje oziroma če ne pristopimo k temu problemu sistematično in dovolj velikopotezno. Akcija koordinacije, kot se predlaga, ima za cilj, da reši kvalitetno prav ključna vprašanja z vidika ra­ cionalizacije: — ureditev zunanjih pogojev, — pridobitev tržišča, — maksimalno hiter in učinkovit razvoj industria­ lizacije, — stabilizacijo stanovanjskega tržišča, — povečanje obsega stanovanjske gradnje, — zagotovitev perspektive stanovanj za delovne ljudi s poprečnimi in nižjimi dohodki. Ni potrebno posebej poudariti, da je akcija zares izredno aktualna, saj zagotavlja rešitev prav tistih vprašanj, na katerih so tako družba kot celota, prav tako pa tudi naši občani, ki nimajo stanovanj, izredno zainteresirani. Zaradi tega pričakujemo, da bodo vsi zainteresirani činitelji, ki lahko učinkovito vplivajo na stanovanjsko gradnjo in to predvsem — Združenje bank, — Gospodarska zbornica in — resorni sekretariat Izvršnega sveta; akcijo v polni meri podprli tako na nivoju republike, kakor tudi v njeni konkretizaciji na terenu. II. OSNOVNE PREDPOSTAVKE ZA SPROVAJANJE AKCIJE KOORDINACIJE PRI RACIONALIZACIJI IN INDUSTRIALIZACIJI STANOVANJSKE GRADITVE V SRS 1.0 Osnovne naloge koordinacije Da bi se odpravila sedanja stihija, ki vlada pri gradnji stanovanj, da bi se pridobilo tudi tržišče dru­ žinske stanovanjske gradnje v organizirano sfero ter da bi se predvsem uredili zunanji pogoji za racionali­ zacijo in industrializacijo gradnje, je v republiškem merilu sprožena široka akcija sistematične koordina­ cije pri organizirani gradnji stanovanj. Enotno je prevladalo stališče, da leži rešitev pro­ blema v intenzivnem razvoju splošne industrializa­ cije gradnje, pri čemer je potrebno voditi v polni meri račun o specifičnih pogojih stanovanjskega tržišča naše republike. Zaradi tega moramo najprej kratko obrazložiti pojem splošne industrializacije. 2.0 Splošna industrializacija stanovanjske graditve Pod splošno industrializacijo stanovanjske gra­ ditve razumemo usklajen sistem regulativnih mer, or- gradnji stanovanj v SRS ganizacijskih ukrepov in akcij, tehnoloških sprememb in organiziranih raziskav, ki imajo za cilj, da postopno vnesejo elemente industrijske organizacije in industrij­ ske proizvodnje v vse faze gradnje in na vseh pod­ ročjih. Iz tega je razvidno, da pri tem ne gre za »tovarno stanovanj«, za težke ali zaprte industrijske sisteme, temveč nasprotno za razvoj tako imenovanih polodpr­ tih in predvsem odprtih sistemov industrializirane graditve, pri katerih je težišče predvsem na industrij­ ski organizaciji in na prefabrikaciji. Kolikor v daljnem tekstu govorimo o industria­ lizaciji, imamo dosledno v mislih tako definiran pojem. 3.0 Spremembe, ki jih terja industrijska organiza­ cija gradnje stanovanj Odločitev za industrializacijo in racionalizacijo terja določene konsekvence, ki jih pogojuje industria­ lizirana gradnja. 3.1 Dejstvo je, da je možno industrijsko gradnjo stanovanj optimalno uspešno in hitro razviti le zares načrtno ob najširšem sodelovanju in podpori vseh družbenih činiteljev. Ugotovljeno je namreč, da znaša maks. možni vpliv zunanjih faktorjev na racionaliza­ cijo gradnje — če računamo s sedanjo stopnjo naše družbene organizacije na tem področju — okoli 2/3, vpliv proizvodnih faktorjev pa samo ca. 1/3. 3.21 V prvi fazi, to je v dobi razvoja splošne indu­ strializacije — pri tem imamo v mislih dobo 2—3 let — ne moremo več uveljavljati klasičnih in zastarelih oblik oddaje gradbenih del. Kvalitetna rešitev teh problemov se kaže pred­ vsem v smotrni in ekonomsko pretehtani delitvi dela, v solidnem in kompleksnem programiranju gradnje, v zagotovitvi zunanjih pogojev racionalne gradnje, v splošnem uveljavljanju oblike proizvodnje stanovanj za trg in predvsem v metodi projektiranja cene. Učinek teh prijemov je ekonomsko mnogo večji, predvsem pa vodi tak pristop k trajnim rešitvam, ne da bi bila pri tem ogrožena normalna akumulacija vseh proizvodnih kapacitet, ki sodelujejo v industrializirani gradnji. Naloga koordinacije je, da ustvari pogoje za uspeš­ no konkurenčno intervencijo na stanovanjskem trži­ šču. To je možno doseči z metodo projektiranja cene stanovanj, kjer so vzeti kot izhodišče kupna moč po­ prečnega interesenta, objektivni optimalni stroški gradnje ter temu prilagojeni finančni pogoji krediti­ ranja kupcev. Pri projektiranju cene je zato potrebno zagotoviti koriščanje možnosti racionalizacije v vseh fazah pri­ prave projektiranja in izvajanja gradnje z zavestnimi racionalizacijskimi napori vseh činiteljev, ki lahko vplivajo posredno ali neposredno na stroške izgradnje. Tako ugotovljena projektirana cena bo predpo­ stavljala objektiven družbeni kriterij za stopnjo dose­ žene racionalizacije gradnje. 3.3 V posebnih razmerah naše republike lahko akcijo industrializacije uspešno razvijemo samo preko industrijskih sistemskih in bazenskih grupacij za sta­ novanjsko gradnjo. Večina naših gradbenih podjetij namreč ni toliko močnih, da bi lahko samostojno raz­ vijala industrializirane sisteme gradnje. V grupacijah za industrializirano gradnjo pa se bodo postopno vsekakor uveljavili vse močnejši inte­ gracijski proizvodni faktorji, kar bo logično imelo tudi pozitiven ekonomski vpliv na proizvodnjo stanovanj. Bazenske grupacije gradbenih proizvajalcev pa bodo sčasoma dovedle do engineering oblik povezova­ nja, ki imajo — kompleksno gledano — največ pogo­ jev, da izkoristijo dejansko vse možnosti racionaliza­ cije v vseh fazah graditve. 3.4 Celotna organizirana stanovanjska gradnja mo­ ra imeti v naši republiki v bodoče karakter proizvod­ nje za trg za znanega ali neznanega kupca. Proizva­ jalci teh stanovanj bi bile industrijske grupacije, proizvodnja pa bi se organizirala po principih, ki so se že do sedaj uveljavili pri tej obliki gradnje. Pri gradnji stanovanj za trg se oblikujejo nepo­ sredni tržni odnosi med proizvajalcem in kupcem s čemer je zagotovljen tudi kvaliteten ekvivalent za opuščanje klasičnih licitacij in drobne obrtne kon­ kurence. Poudarjamo, da se takšni odnosi uveljavljajo — seveda v višji obliki — tudi v primeru uporabe me­ tode projektiranja cene stanovanj. 3.51 Težišče razvoja industrializacije leži v naših razmerah na odprtem sistemu oziroma z drugimi be­ sedami na razvoju prefabrikacije elementov za kon­ strukcije in predvsem za zaključna dela in opremo za stanovanjsko gradnjo. Pri akciji koordinacije mo­ ramo gledati na to, da bomo dejansko omogočili in organizirali masovna naročila, kvalitetno rešili vse strokovne probleme, odpravili ozka grla ter tako raz­ vili organizacijo proizvodnje elementov do stopnje, ki je za uspešno industrijsko gradnjo potrebna in ra­ cionalna. 3.52 Za kontinuirano industrializirano gradnjo je nujno potrebno zagotoviti materialno bilanco. V naši republiki moramo zato sistematično delati na pove­ čanju proizvodnje nekaterih osnovnih materialov, pred­ vsem cementa in betonskega železa, prav tako pa v kratkem času razviti tudi industrijo lahkih gradbenih materialov, predvsem na bazi industrijskih odpadkov. V obdobju, dokler se proizvodnja osnovnih kritič­ nih materialov ne bo dovolj povečala, pa je nujno potrebno zagotoviti manjkajoči material iz uvoza ali na drug način. Koordinacijski organi bodo redno spremljali to problematiko in opozarjali odgovorne forume na nuj­ nost reševanja teh nalog. 3.53 Največ možnosti za racionalizacijo gradnje leži v organizacijskih ukrepih tako glede zunanjih kot notranjih činiteljev proizvodnje. Akcija koordinacije mora biti usmerjena v to, da se bodo v tej fazi razvoja industrializacije lahko predvsem izkoristile ravno te možnosti, ki ne terjajo niti posebnih vlaganj, in jih je možno rešiti predvsem s sodelovanjem oziroma ko­ ordinacijo, večjim znanjem (vzgoja kadrov itd.). 3.61 Kot važen osnovni predpogoj kontinuirane proizvodnje stanovanj je kontinuiteta popraševanja. To kontinuiteto je možno doseči z urejenim sistemom fi­ nanciranja kupcev stanovanj, na trajnejših osnovah, s širokim razvojem sistema namenskega stanovanjske­ ga varčevanja ter ustreznim kreditiranjem proizvajal­ cev stanovanj oziroma industrijskih grupacij. 3.62 Najpomembnejšo vlogo v zagotovitvi konti- nuirnega povpraševanja in industrializacije gradnje imajo zato poslovne banke, ki lahko po eni strani učinkovito podpro proizvajalce, po drugi strani pa so predstavnik kupcev stanovanj. 3.63 Najmočnejši faktor predstavljajo v razširjeni reprodukciji stanovanj delovne organizacije, ki raz­ polagajo z največjimi namenskimi sredstvi za gradnjo. Koordinacijski organi se bodo zavzemali za to, da se bodo predvsem tudi najpomembnenjše delovne orga­ nizacije zavestno vključile v akcijo organizirane sta­ novanjske graditve, seveda ob pogoju, da bo taka usmeritev njihovih vlaganj za njih ekonomična. 3.64 Koordinacijski organi se morajo dosledno za­ vzemati za to, da bodo proizvodni programi stanovanj­ ske graditve vedno in v celoti usklajeni tudi s finančno bilanco. 3.7 Proizvodni program organizirane industrijske gradnje za prihodnje obdobje bo imel težišče na dveh osnovnih nalogah: a) razvoj cenene blokovne gradnje za najemna sta­ novanja, čigar nosilci morajo biti industrijske grupa­ cije, banke, stanovanjska podjetja in razvojne insti­ tucije; b) razvoj racionalne družinske gradnje, katerega nosilci naj bi bili enotna industrijska grupacija za SRS, banke in razvojne institucije. Gradbena panoga mora v bodoče upoštevati tovrstno gradnjo kot enakovreden asortiment, saj obstaja v naši republiki za tovrstno gradnjo tržišče v obsegu 5000—6000 stanovanj letno. 3.81 Preskrba zemljišč za organizirano industrijsko gradnjo mora biti načrtna tako, da ta element po ne­ potrebnem ne podražuje gradnje. Tudi cena zemljišča in stroški njihovega opremljanja predstavljata element projektiranja cene. Engineering organizacijam oziroma industrijskim grupacijam naj se zemljišča v skladu s srednjeročnim proizvodnim programom dodelijo. 3.82 Razvoj racionalne organizirane gradnje je v mnogočem odvisen od ustrezne politike občinskih skupščin. Le-te lahko odločilno vplivajo na zagotovitev zunanjih pogojev graditve in to: s solidnimi in kom­ pleksnimi programi gradenj, z ustrezno stanovanjsko politiko, usklajenimi in vzpodbudnimi predpisi, po drugi strani pa z večjim angažiranjem pri reševanju perspektive stanovanj za občane z nižjimi dohodki. 4.0 Značaj in naloge koordinacijskih organov 4.1 koordinacijski organi se organizirajo na re­ publiškem in na bazenskih nivojih. Ti organi se ne vključujejo v nobeno obstoječih institucij ter predstavljajo posvetovalni organ povsem enakopravnih vključenih partnerjev. 4.2 Osnovne naloge republiškega koordinacijskega organa so: — uveljavitev potrebne regulative, — ureditev enotnega sistema financiranja stano­ vanjske graditve, — ureditev enotne politike komunalnega urejanja zemljišč, — ureditev enotne politike družbene pomoči (si­ stem subvencij, regresov, premij itd.), — ureditev enotnega statuta stanovanjskega var­ čevanja, — usklajevanje investicijske dejavnosti in ozkih grl v razvoju industrializacije, —■ usklajevanje in podpora razvojnemu delu na tem sektorju. 4.3 Prioritetne naloge bazenskih koordinacijskih organov: —• analiza bilance sredstev področnih poslovnih bank, — analiza stanovanjskih potreb, —- analiza urbanistične in tehnične dokumentacije in lokacij, — sprovedba akcije za racionalno usmeritev vla­ ganj delovnih organizacij v stanovanjsko gradnjo, — sistematična priprava proizvodnega programa za leto 1967-1968, — sistematična priprava kompleksov za stanovanj­ sko gradnjo po tem programu, — sistematična priprava finančnih angažmajev po tem programu, — razvoj bazenske koordinacije gradbenih podjetij oziroma engineeringa za stanovanjsko gradnjo. Koordinacijski odbor za racionalizacijo in industrializacijo stanovanjske graditve v SR Sloveniji INFORMACIJE 74 Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O MA T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto VII 10 Serija: NOVI MATERIALI OKTOBER 19« » S IM A C « izolacijski in protikorozijski material Splošno Sporočila z raznih gradbišč kažejo, da se vse pogosteje pojavlja na armaturnih vložkih rja, ki dostikrat povzroča zaskrbljenost pri izvajajočih gradbenih podjetjih. Avtor tega prispevka je že svojedobno orisal vzroke teh pojavov ter čitatelja opozarjamo na ta članek. Problem, ki se pojavlja, ni nov. O njem po­ ročajo tudi iz inozemstva, odkoder prihajajo tudi obvestila o sredstvih za borbo proti tej nevarnosti, ki lahko povzroči v skrajnosti tudi zrušitev kon­ strukcije. Članek naj bi obvestil našo tehnično javnost o proizvodu, imenovanem »Simac«, katerega učinke je v poslednjem času preverjal tudi Zavod za raz­ iskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. Ome­ niti je potrebno, da predstavlja »Simac« tudi v genetskem pogledu novo zvrst materiala, ki iz­ korišča spoznanja spremembe strukture materije, kar povzroča tudi bistveno spremenjene fizikalne lastnosti materiala. O defektih kristalov Gradbena materija je zgrajena iz kristalnih in steklastih snovi. Naše zanimanje vzbujajo mono- kristali, ki imajo določen razpored ionov in elek­ tronov, ki so postavljeni v določeni medmrežni razdalji in ki so svojski določenim snovem. Kolikor se nam posreči, da na katerikoli način dosežemo določeno stopnjo defektnosti monokristalnih mrež, dosegamo s tem različne efekte. Ti so lahko za­ nimivi za raziskovanja sama, ali pa so zanimivi za neposredno tehnično aplikacijo bodisi z aspek­ tom sprememb kemijske reaktivnosti za deforma­ cijo elektronske strukture ali za dosego spreme­ njenih mehanskih lastnosti. Napredek znanja na področju defektov krista­ lov vodi do določene sistematike na tem področju. Tako razlikujemo: a) vključene defekte, ki jih tvorijo atomi ali grupa atomov, različnih od atomov, ki tvorijo monokristal; b) mrežne defekte, kjer se pojavljajo odkloni od osnovne mreže (le-te predstavljajo makro- in mikrodefekti); L C B C U D A 1. S C H O rrK Y J £ I / D C fC K T 2. FRSUKCLOV DC FZKJ3. /U T Z R S T IC /JA V S U B S T IT U C IJA 5. L U K U J A Sl. 1. Shematičen dvodimenzionalen prikaz ionske trdne snovi c) defekte, ki nastajajo zaradi zunanjih vpli­ vov, npr. fotoni, nuklearna in kozmična sevanja, vplivov temperaturnega gradienta električnega in magnetnega polja itd. Torej razumevamo pod pojmom defekta od­ klone od idealnega monokristala bodisi glede na kemijsko sestavo oziroma strukturo. Pod pojmom vključenih defektov razumemo atome, ki so v osnovno mrežo vrinjeni (intersti- cija), ali ki zavzemajo mesto osnovnega atoma v mreži (substitucija). Lastnosti materiala se spre­ mene, bodisi da deformirajo strogo periodičen po­ tencial mreže, kar ima za posledico spremembo gibanja elektronov, ali pa so izvor za nova ener­ getska stanja elektronov in tako služijo za izvor prostih elektronov oziroma kot ponor za vezane elektrone. To slednje pomeni nastanek tako ime­ novanih lukenj. Med točkaste defekte prištevamo Shottkyjev in Frenkelov defekt. Skupno s prejš­ njimi so prikazani na dvodimenzionalnem prikazu. Mrežni defekti so shematsko prikazani na sliki 2 in 3. Prva predstavlja tako imenovani linijski defekt, druga pa vijačno dislokacijo. Dislokacijske linije se v kristalih lahko gibljejo ter učinkujejo druga na drugo, kar ima vpliv na spremembo energije mreže. Teorija plastičnosti trdnih teles ima svoj izvor v teoriji o gibanju robnih dislokacij. Zunanji vplivi na kristalno strukturo se od­ ražajo različno. Tako npr. povečanje temperature kristala ima za posledico toplotno vibracijo mreže kristala, kar povzroči spremembe v potencialno periodičnem polju mreže. To ima pa nadalje vpliv v spremembi kemičnih in fizikalnih lastnosti mate­ riala. (Ing. Jenček in ing. Zajc: Detekcija nekaterih defektov v monokristalih z žarki X, ZRMK 1965.) Kot je možno razbrati iz sprednje kratke in­ formacije, je možno s posegi v strukturno mrežo materije tej spremeniti fizikalne in kemijske last­ nosti dostikrat celo v želenih smereh ter ustvar­ jati na ta način nove gradbene materiale, ki služijo za nadaljnjo aplikacijo. Sl. 3. Smer Burgersovega vektorja za robno in vijačno dislokacijo »Simac« Tehnološki proces proizvodnje »Simaca« bazira na gornjem dejstvu, da namreč z napravo defekta v kristalni mreži MgO povzročamo dodatne last­ nosti materiala, ki se zrcalijo v deformaciji poten­ ciala mreže ter v linijski ali prostorski deformaciji strukturne mreže. Deformacija potenciala mreže tvori proste elek- tione, ki povzročajo zaščito železa pred korozijo, ker pasivizira železo, vloženo v ta medij, ter tvori na ta način katodno zaščito. Pokazalo se je nam­ reč, da potencialna diferenca od — 0,3 nV v za­ dostni meri zadovoljuje zgornje pogoje. Linijska in prostorska deformacija mreže pa povzroča, da je »Simac« material tudi sočasno sredstvo za goščenje betona z ozirom na vodotes- nost. Z ozirom na gornja dejstva razlikujemo dve vrsti preparata »Simac 44« in »Simac 11«, ki se razlikujeta po atomski teži in pa tudi po tem, da ima preparat »Simac 44« potencirano linijsko in prostorsko deformacijo mreže, »Simac 11« pa po­ tencirano deformacijo potenciala mreže. »Simac 44« je prašnato hidravlično vezivo. Njegove lastnosti so naslednje: litrska teža nasuto s ta n je ............................. 835 zbito s t a n j e ............................. 1415 —• specifična t e ž a .......................3,28 — specifična površina ...................... 10,050 Dodaja se v razmerju 1 del »Simaca« : 2,5 utež­ nih delov cementa. Če dodamo zmesi ustrezno koli­ čino vode, dobimo na ta način pasto, ki se da z najlonskimi čopiči mazati na betonske površine. Konsistenca paste naj bo taka, da najlonski čopič zapušča sled mazanja v pasti. S trikratnim na­ vzkrižnim premazom prek pravkar osušenih plasti dobimo nepropustno plast, ki ne vzdrži samo vode iz dežja, ki z vetrom bije po betonski površini, temveč kljubuje tudi naj večjim vodnim pritiskom. Pasta strjuje počasneje kot drugi podobni cement­ ni premazi. Nanaša naj se na čimbolj sveže betonske po­ vršine ter po nanosu, toda po prvi otrditvi, skrbno moči, da se ne zažge. Premazi na starem betonu so možni, vendar je potrebno beton pred nanaša­ njem premaza skrbno očistiti s kovinskimi ščetka­ mi, oziroma s solno kislino in ščetkami, nakar je potrebno ploskev skrbno izmiti. Nega je prav tako potrebna. Poraba materiala za tak premaz znaša 0,6kg/m2 »Simaca« in ca. 1,6 kg navadnega cementa, kar predstavlja prihranek z ozirom na dosedaj poznane primerne količine materialov za izvršitev takih izolacij. Take premaze lahko rabimo na primer za horizontalne ali vertikalne premaze. Proti dosedaj znanim premazom ima zlasti to odliko, da se ta material uporablja z enakim tehnološkim postop­ kom kot se pripravlja drugi material (vodna zames). Material je anorganski (dosedaj smo uporabljali organske) ter zaradi tega obstojen v vseh pogledih Gosti razmeroma hitro tudi pri delih pod vodo ali pri zapiranju nenadnih izvorov vode. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani dela na področju teh preiskav že več let. Prve aplikacije so bile napravljene pri gošče- nju stikov cevovoda 6 atm notranjega pritiska v zvezi s sanacijo Blejskega jezera. Kot je znano so bili posamezni komadi cevovoda dolgi samo 1,5 m Sl. 4. Prikaz stikov na cevovodu za sanacijo Blejskega jezera ter so se stikovali z navedeno maso z notranje strani cevovoda. Cevovod se je nato vzdolžno napel. Stiki na omenjenem cevovodu so dobro prestali preiz­ kušnjo ter ni bil zabeležen pretok vode. Nadaljnje aplikacije so bile različne. Zlasti bi omenili naj novejšo, to je na novem rezervoarju za pitno vodo v Mostarju. Ta rezervoar se je namreč Tolmačenje diagrama: rezervoar je bil napol­ njen z vodo do določene višine ca. 1,20 m. Razpoka, katere nismo mogli obdelati drugače zaradi pre­ velike finosti, je dobila površinski preplesk z ome­ njeno pasto na notranji strani. Ker ni bil rezervoar ob času poskusa termično zaščiten, je v diagramu razvidna termična komponenta, ki fugo odpira. Sl. 5. Diagram odtekanja vode skozi razpoko na južni komori vodovodnega rezervoarja v Mostarju zaradi posedkov preklal na dvoje. Preiskave so po­ kazale, da je bil beton rezervoarja poleg razpok tudi porozen. S premazi v opisanem smislu deloma na sveži beton, deloma na stari beton smo dosegli popolno nepropustnost. Prikazani diagram kaže sanacijo razpoke, ki je močno propuščala vodo. Z delovanjem »Simaca 44« pa se fuga nakljub vsemu energično zapira do popolne gostosti. Na ta način je torej s premazi mogoče pre­ prečiti zatekanje vode v kleti, kar tvori vedno velik problem v gradbeništvu, in tudi sicer je možno ščititi fasade pred vdorom dežja. Najnovejši Polctrizacijoke krivulje vzorcev z agregatom proizvodi »Novolita« imajo npr. površinsko pre­ vleko s tem materialom. Kot že omenjeno, omogoča »Simac 44« tudi zaščito železa pred napadom rje, o čemer so bile izvršene prav tako v ZRMK preiskave. Močnejšo moč proti rji ima »Simac 11«. »Simac 11« Ta je prašnata materija, ki je sposobna, da samostojno veže. Že prevleke majhne debeline na kovinskih elementih popolnoma pasiviziraj o železo, ki nima nikake možnosti rjavenja, ker je katodno zaščiteno. Kot primer navajamo, da ima npr. beton­ sko jeklo proti Calomelovi elektrodi npr. skupen potencial — betonsko j e k l o ................... + 0,375 V — jeklo, obdano z navadnim cem entom .............................+ 0,3675 — jeklo, obdano z 12 °/o » S im a c a « .............................— 0,1895 Slika 6 nam pokaže polarizacijsko krivuljo, dobljeno z uporabo obloge »Simaca 11« v primer­ javi z navadno cementno oblogo pri raznih ampe- ražah in voltažah. Zaključno naj omenimo, da je možno »Simac« trenutno nabaviti prek podjetja »Kemoservis-Foto- material« Ljubljana. M. Ferjan, dipl. inž. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Dimičeva ulica 12 I z v r š u j e kompletne preiskave in testiranja materiala in konstrukcij Specialno obdeluje področja: —■ beton, betonska tehnologija — nemetali — geomehanika — cestogradnja in izolacijski materiali — stabilizacija zemeljskih materialov — inženirska geologija — injektiranje in sondažno vrtanje — stanovanjska izgradnja — prefabrikacija elementov — gradbena mehanizacija — separacije, betonarne, tehnološki postopki —■ azbest in azbestni proizvodi — cementno-silikatna veziva, pucolani — zračna in mavčna veziva — elektrofiltrski pepel, tehnologija in izkoriščanje — konstrukcije in modeli, seizmika — opekarstvo in druga keramika, tehnologija in prefabrikacija — v ognju obstojni materiali in mase — metalne konstrukcije — žičnice in akcesorije — metali v gradbeništvu, antikorozijska zaščita — struktura materiala — rentgen — toplotne in zvočne izolacije in druge fizikalne meritve — meritve z izotopi — razvijanje strojnih konstrukcij za gradbeništvo. TEGRAD LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 10 TELEFONI H. C. 312 440. 310 854. 312 855. 312 856 Izdeluje betonske izdelke in elemente za kabelske kanalizacije kakor tudi oprem o za kabelske jaške. Dobavlja be­ tonske cev i za potrebe gradbeništva in sprejema naročila za posebne izvedbe betonskih izdelkov, ki jih uporablja pri gradnjah kabelskih om režij. Projektira vse vrste telefonskih kabelskih mrežij in jih polaga, izvaja rekonstrukcije itd. ZAVOD PROJEKTIVNI ATELJE LJUBLJANA, KERSNIKOVA 9 izdeluje: kom pletne urbanistične e labo­ rate, program e in projekte (regionalne, za vp livna obm očja , ureditvene, zazi­ dalne in situacijske), lokacijske doku­ m entacijske elaborate, vse vrste g e o ­ detskih m eritev. Opravlja tudi urbani­ stično službo za potrebe občinskih skup­ ščin, izdeluje investicijsko tehnično d o ­ kumentacijo z vsem i ekonomskimi p ro ­ grami in proračuni za: objekte družbe­ nega standarda, industrijske zgradbe, cestna om režja (v krajih in Izven njih), kanalizacije in čistilne naprave za na­ selja in industrijo, vod ovode , centralno ogrevanje in prezračevanje, statiko za vse vrste konstrukcij visokih in nizkih gradenj. Za posam ezne dele elaboratov ima specializirane biroje in se priporo­ ča za naročila. Sedež podjetja je: Ljubljana, Kersnikova 9. lelelon 310 889 SGP GRADITELJ KAMNIK, MAISTROVA 7 TELEFON 83 237 ŽIRO RAČUN PRI NB KAMNIK 5043-1-611 URBANISTIČNI PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE SPLOŠNI PROJEKTIVNI BIRO LJUBLJANA, KIDRIČEVA l/III TELEFON: 23117, 20 816 projektira visoke, nizke in vodne grad­ nje. notranje oprem e. Instalacije, urba­ nistične in zazidalne načrte, tipske pro­ jekte za individualno gradnjo ter raz­ m nožuje načrte v koplrnlcl W olfova 8. Za vse navedeno izdeluje kompletno tehnično dokumentacijo. Investitorjem je na razpolago s tehničnimi nasveti, prevzem a nadzor nad gradbenim i deli. ZV EZ A GR AD BE NI H IN ŽE NI RJ EV IN TE HN IK OV SR S I z v r š u j e p r o j e k t n e n a ­ l o g e za: c e s t e , mo s t o v e , v o d o v o d e , k a n a l i z a c i j e , h i d r o c e n t r a l e , m e l i o r a ­ c i j e , r e g u l a c i j e , p r i s t a ­ n i š k e z g r a d b e , v i s o k e z g r a d b e P R O J E K T - N I Z K E Z G R A D B E I P R O J E K T - N I Z K E Z G R A D B E I P R O J E K T - N I Z K E Z G R A DB E N a s f r o k o v n e e k s k u r z i j e p o t u j t e z n a j m o d e r n e j ­ š i m i K o m p a s o v i m i a v t o ­ b u s i , ki j i h v n a š e m a r a n ž m a j u o r g a n i z i r a Z v e z a g r a d b e n i h i n ž e ­ n i r j e v in t e h n i k o v S R S . Za p o m l a d 1 967 p r i p r a v ­ l j a m o a r a n ž m a j e po na- K O MP A S K O M P A S K O M P A S KOMPAS KO MPA S r o č i l u Z G I T - za s t r o ­ k o v n e e k s k u r z i j e v S o v ­ j e t s k o z v ez o t e r D a n s k o - Š v e d s k o K O M P A S K O MP A S K O M P A S KO MPA S K O MP A S K O MP A S KO MP A S K O MP A S K O MP A S KO MPA S K O MP A S KOMPA S LJ UB LJ AN A, P AR MO VA 3 3/1 11 , T EL EF ON 3 12 02 9