ubaj» v dw» rassa m praznikov nodalj iMUfd daiUf c*eept Satardajs, Sunday» an* Holldajr*. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTEI Ursdniški ln upravnlftkl proitorli «057 South Lawndal« Ava. Office of Publication: ' 2057 South Uvuulal. A v*. Tvlephonv, Hockw«U 41)04 Acceptance CHICAGO, IU,.. PETEK. 9. FEBRUARJA (FEB. 9), 1940 »»iling at apaclal raU of poatafe provldod for in acction 110», Act of Pet. 8, 1917, authoriiod on Juno 14, 1918. Unije osvojile načrt skupne akcije Korporacija skuša zavleči volitve Detroit, Mich. — (PP) — Kakor hitro je bilo naznanjeno, da so unije Ameriške delavske fe deracije in Kongresa industrijskih organizacilj osvojile načrt skupne akcije glede volitev v 62 tovarnah korporacije General Motors, je šla slednja na delo, da zavleče volitve. S tem je demonstrirala, da odklanja kooperacijo z unijami. Odvetniki korporacije zahtevajo, da se volitve vrše v tovarnah v razdobju *več dni. Namen je jasen. Korporaeija se upira sklenitvi splošne pogodbe, ki bi krila vae delavce v nje-Vftrnšh. sovj čili manner- heimovo črto Vzeli so 13 trdnjav, ko so predrli linijo FINCI PA ZANIKAJO RUSKO ZMAGO Moskva. 8. fefbr.—Sovjetsko poveljstvo v Leningradu nocoj ''£roc{,tda so sovjetske četeMa-nes pridr-le Mannerheimovo linijo v' distriktu Hotinena in Summe in okupirale 13 utrdb. Helsinki, 8. febr. — Poročilo finskega vojnega stana zanika [vest o sovjetski zmagi in javlja, 1 dr so biit _____ nazaj sedmi dan njihove, ofenzl ! ve severno ml Ladoškega jezera. Helsinki, Finska, 8. febr. — Hdeča armada se je, kakor vse kaže, odločila, da zlomi odpor I fi^kih brambovcev s svojo ogro-mnoeilo ne glede na izgube. Včeraj je ponovno navalila s tanki na finske*postojanke na dvajset milj dolgi fronti v sektorju Sum-mu na karelijski zemeljski ožini. Kuska ofenziva na tej fronti w» je pričela pred sedmimi dnevi. V tem času so "Rusi u trpeli velikanske izgube. Najmanj 20,-<100 vojakov je bilo ubitih in ranjenih. Samo včeraj je na tem hoji&u padlo 5000 Rusov. Bojišče je posuto z zmrznjenimi trupli ruskih vojakov. Na skrajno severni fronti pri Markajarvu se je glavna r usta C inrfkri armada umaknite prOti SaHi leTOM' bitki m Finci. Na tej fipnti so več dni grmeli ruski težki topovi. Finsko vojno poročilo pravi, da je bila ruska kolona na smučeh pri Kuhmu na centralni fronti poražena. Okrog 1600 Rusov je obležalo na bojišču. Finci so vr-j'ii nazaj tudi ruske čete v sektorju Kiteli na severni strani I.adoškega jezera. Poročilo ne omenja finskih • izgub, toda po mnenju opazovalcev so bile tudi velike. Opazovalci ugibajo, kako dol-?riAče, v katerem se je nahajalo več sto Rusov. Dve bolnišnici, fri velika poslopja in Imenih hiš so bombe razde-Napada na to mesto se je udeležilo dvajset sovjetskih le* '»I. ki *o vrgla čez sto bpmb. Uusi so včeraj ponovno napa-<"• ^'mbami Turku, priatanišč- , t . , *> mesto ob južnovzhodnem J° na4d borbo- Sporazum, dosežen med unijami ADF in CIO, je povzročil senzacijo, ko je bil uradno predložen federalnemu delavskemu odboru. Sklenjen je bil na kon* ferenci voditeljev strokovnih u-nij ADF in avtne unije CIO. Uradniki avtne unije so uver-jeni, da se bo večina delavcev y 50 izmed 62 tovarn korporacije General Motors pri volitvah izrekla, da jih ta reprezentira pri kolektivnih pogajanjih. Nadaljnji korak v kontroverzi med unijami in korporacijo glede volilne procedure zavisi od delavskega odbora. Ce bo korporacija vztrajala v svoji sabotaži demokratične volilne procedure, bo ona odgovorna za posledice. Unije ADF in CIO so sklenile sporazum z namenom, da pospešijo volitve. anglija in francija pomagata finski Zagotovilo člana Cham-berlainove vlade ZBIRANJE PROSTO, VOLJČEV V TEKU I^ondon, 8. febr. — Velika Britanija je včeraj v uradni izjavi namignila, da nudi finski republiki vsestransko pomoč v vojni proti Stalinovim armadam. Iz- java je bila podana v parlamen- dr ' r "pa^liča,' . i1 lTV°ri ?erat!!;T ^ kateri je bilo račeno, da je bila slancem, ki so hoteli vedeti, ali. r„itkna o^uju ; tsKsuer - aa«is«» Domače vesti Članica v bblnišnici Detroit, Mich. — Franees Ster-niša, članica društva 618 SNPJ, se nahaja v bolnišnici Pelray, kjer se bo morala i>odvreči operaciji. Članstvo ji želi hitrega okrevanja. Leti Iv *pbi st. 16, drugo nadstropje. Slovenska politika v Jolietu Joliet. — Frank Gospodarič, glavni odbornik KfUvJ, je zadnje dni sprejel vodstvo volilne kampanje za republikansko stranko v Jolietu. Pokojnica Je btja Hrvatica Btthl, Minn. — ,y 22. številki Prosvete je bila vest o smrti Mary !Pavlič v Chjcagu, ženi zo- A. Builer, podminiatsr afc — gUi LikarnaHrvaŠkt stov razkačila Irce |wkeni obreiju. Koliko ljudi ao ubile in ranile, ni znano. Izročilo pravi, da ao top-n'*k»- klerije sestrelile šest ru- >llih lx>m*»niknv.' Iraka organizacija protestira London, 8. febr. — Irci so silno razkačeni, ker sta bila dva Irca, Člana Irske republikanske armade, teroristične organizacije, ki agitira za odcep od Anglije, obešena v Birminghamo. "Velika Britanija se ne briga za dobro voljo Ircev," se razlega krik na Irskem. "Irci, napravite konec brltski agresiji!" Angleška policija je zastraži-la vsa javna poslopja, mostove in železnice, da prepreči bombne napade irskih teroristov. Vsi distrikti, kjer se zbirajo teroristi, so bili zastraženi po ekseku-ciji Petra Barnesa in Jamesa Ri-chardsa. Oba sta bila obsojena na smrt na vešalih, ker sta vrgla bombo v Coventryju v zadnjem avgustu, ki je ubila pet o-seb. Irski odbor v Dublinu je podal dekliško ime je biloŽaktriar-Njt* zunanje zadeve, je informiral ni starši, bratja in sestre tive v parlament, da je Anglija že po-j sosednji naselbini Kinney, Minn., slala več bojnih letal Finski in jkjer je pokojna Mary preživela veliko količino bojnega materiala. "Ako bi povedali, da pošiljamo Finski tanke, topove in drugo orožje,^ bi to oviralo finsko strategijo", je dejal Butler. "Lahko ste uverjeni, da Velika Britanija nudi Finski vsestransko pomoč.". , Angleška kampanja glede pospešitve produkcije streliva je ustvarila možnost večje pomoči finski republiki. Tovarne obratujejo noč in dan. Finako poslaništvo v Londonu odobritvijo Chamberlainove vlade nadzira zbiranje prostovoljcev v Londonu in drugih angleških mestih. Vfeč tisoč mož se je Že prijavilo za službo na finskih frontah. Angleški časopisi so natrpgni z apeli za pomoč FiiHsga^Jtf se borijo proti Stalinovim armadam. svoja mlada leta. V Minnesoti je tudi izvršila višje iofoo Veati iz Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — V Mon-tevideu, Urugvaj, je umrl rojak Josip Furlan, doma od Vipave na Primorskem. V starem kraju zapušča ženo, brata in dve sestri, v La Sailu, IU., Združene države, pa sestro Jožefino Scbeck. Goebbels priznal . - r ■ vojne potežkoče Poravnava obračuna g sovražniki Nemčije Berlin, 8. febr. Paul Joseph I Ooebbebr, mlnistel^lUclJake pro-. pagamie, je v govoru pred pod- 'nft,na FinHke,m vziu'Jft y«" rejenimi uradniki priznal, da se mora Nemčija boriti z velikimi potežkočami v vojni in da poravnava obračuna z Veliko Brita* nijo in Francijo ne bo lahka stvar. . "Nemčija se zaveda odločnosti svojih sovražnikov, ki jo ho-čajo uničiti enkrat za vselej," je rekel Goebbels. "Mi gledamo s pogumom in trdno odločnostjo v liko zanimanje tudi v Franciji. Kakor v Angliji, tako se je tudi v Franciji pričela agitacija za pomoč finski republiki. Pariški list Le Temps urgira vlado, naj da Finski vso mogočo pomoč. Ob izbruhu vojne z Nemčijo sta se obe, Anglija in Francija, izogibali vsaki akciji, ki bi lahko naletela na odpor v Moskvi. Odkar je Stalin napadel Finsko, se je bodočnost. Zaupanje v našo al-situacija popolnoma spremenila. ||0 ntt Vseh poljih ne dopušča no-Kampanja v prilog Finski, ki je(beneKa dvoma 0 izidu> prav do. postala žrtev sovjetske agresije, bro vemo, da poravnava obraču-je v razmahu in ima oporo pri na z angleško .iu francosko plu-ljudstvu v Angliji in Franciji, tokracijo ni stroška igra, ampak Nemčija je slišala svojega voditelja Hitlerja, da dežela ni spala v zadnjih petih meaecih. Vse je dobro premišljeno in preračunano. Pred nami je samo eno vprašanje: Kako bomo zmagali v tej vojni? Vxe drugo nima nobenegu pomena. Napeti moramo vse naše aile, du Nemčija pride kot zmagovalka iz te vojne." ' Zdaj je bilo naznanjeno, du ... . m w 4 l- mora vsak Nemec, ki hoče kupi- ti novo Hiiknjo. prlm-U .vjjo Mina uničila irski parnik Člani posadke in potniki *e reiili I/indon. 8. febr. — Irski pot- nemcua zanika vojaško zvezo z rusijo Naciji opazujejo razvoj ruško-fintkega konflikta KOOPERACIJA S SO-VJETSKO VLADO Berlin, 8. febr. — Uradni krogi so sinoči odločno zanikali obstoj militaristične zveze med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, ia» eno pa so naglasili, da sovjetska vlada ni vprašala NfcnjStje za vojaško pomoč v svoji v s Finsko. Dalje ao zanikali a Jfi kusija a|M'li Nemčijo, naj ji pošlje ve? tiaoč tehnikov in inženirjev. Nemčija sicer^fpazuje razvoj rtisko-finske vojne, ker razume stališče Moskve, toda odločila ae je proti vmešavanju v to vojno, direktno in indirektno. To ne pomeni, da se je prijatelstvo med njo in sovjetsko Rusijo o-hladilo. . Ta izjava je sledila prej Objavljenemu poročilu, da Nemčija ne vidi nobenega vzroka za imsredovanje med Rusijo in Finsko. Z drugimi besedumi pomeni to, tla je nemško stališče prijateljsko napram Rusiji in hladno napram Finaki. Prijateljske vezi z Rusijo je narekovala politična nujnost ln te bodo trajale do konca sedanje vojne. -«)Ako bi se Nemčija zdaj direktno postavila na stran aovjetske Rusije .glede vojne proti Finski, bi naletela na o|Mizlcljo pri ljudstvu. Ko sta Nemčija in Rusija sklenili nenapadalni in prijateljski palkt v avgustu preteklega leta, je Nemčija dala prosto roko Rusiji na Baltiku. To je bila cena, katero je moral Hitler plačati za zagotovilo kooperacije in obljubo, da bo Rusija zalaga Nemčijo a surovim materialom. Hitlerjev list Volkischer Beo-bachter se je ponorčeval iz poročila, da j« bil sklad 9100,000 zbran v Ameriki za pomoč Finski. "S to vaoto ne bo Finski dosti pomagano," piše ta list. "U-panje je, da se bo amerišika plu-tokracija zganila in poklonila večjo vsoto Finski." Smith brani i Wagnerjev zakon Obdolžitve o pristranosti delavskega odbora Wa*hlngton, D. C. — Rdvvln 8. Smith, Član federalnega delavskega odbora, je pri zaslišanju pred odsekom nitje kongresne zbornice, ki preiskuje poslovanje tega odbora, izjavil, da bi amendiranje Wagnerjevega zakona na način kot ga pretilaga-jo voditelji Ameriške delavake federacije in netkatere druge grupe, ubilo glavne namene tega zakona in postal bi farsa. Pistvena značilnost pretllnganih ntov je lMideHttfvjnnn- lektlvnih |Migajanjlh, kAdar večina članov teh unij to zahteva. Smith je zanikal obdolžitve, da je odbor pristranski v prilog unijam CIO in v škodo unijam ADF v svojih razsodbah, Vse te obdolžitve izvirajo is spora med voditelji ADF m CIO. Veliko število unij ADF sloni na industrijski podlagi, prav tako mnogo neodvisnih unij, V slučajih, ki so prišli pred delavski odbor, je ADF zahtevala potrditev strokovnih unij kot predstavnic pri kolektivnih |M>gaja-njih v 176 slučajih, industrijskih pa v »45 slučajih. Smith Je dalje zanikal obdolšitev, da je odbor uzurpirul oblast pri določanju pogajalnih enot. -On je kot potrditev citiral izjavo Wll-llarpa tireena, predsednika A. I). F., dji v slučaju, ko se delavci iu delodajalci ne morejo «e-dinjti glede predstavništva pri |M»gajanjih, naj delavski talbor reši vprašanje po svoji uvidevnosti. Senat odobril posojilo Finski ! _ Kitajtka bo tudi dobila posojilo reakcija bi ™ rada uničila mezdni zakon Juštični de part me lit za* pretil z akcijo DRU2BA IMA ZAGOVORNIKE V KON. GRESU Wa*hington, D. C. — ntraktorji kršijo zakon minimalne ma«4e. zato je odgovorna za kršenje. Ce bo spoznana za krivo, bo zaeno a kon-traktorjl kaznovana v smislu provizij mezdnega zakona. Robert Boykih, direktor South- ~ ern Pa|s*r C'o., je priznal, da deloma financira kampanjo za uničenje mezdnega zakona. Ponaša se eelo, tla je on veliko pomagal. da je bil Flmer F. Andrews odstavljen kot nsčelnlk administracije, ki Izvaja provizije mezdnega zakona. Ako bo Southern Paper Co. obtožena, bo on vodil delegacijo 160 kongreanikov Iz Waahington, I). ('., H. febr. — Senatni odsek za zunanje zade- ...... „ . ... . . ve Je včeraj odobril zakonski na-iju*,',h ^ v Belo hišo, da bo-■ - ...........d(» protestirali pri Rooaeveltu. Kongresnik Cox je eden glav črt, da Finska in Krtnjuka detli Nsw York 8 febr - Vodite-iU »>OHojl,° t*0'™*00 1 1 j i ^>rga iTizacije zapomoč Finski i ^v* m' P->ti šestim glaso- vom. Načrt določa jMivečanje izjuvo, "da m trsk. UuJ*. to- raj potopil, ko j, zadd ob mino y ■ • iMUj,Jo da njena odločnost v borbi za dosego svojih ciljev je večja nego je bila kdaj prej. Angleška a-^šili, čeprav je bilo na poti' v Liverpool, Anglija. ,inic(t d ' . J Potnifci in Člani posaer iz Kan-protitruatnega zakona. Njegov IgMH|l M| ^puMikanec, kl glasoval |/roti načrtu. Nje- nih zagovornikov Southern Paper Co. in vodilni naaprotnik mezdnega zakona. V prejšnjem zasedanju Je predlagal amandi^, ran Je tega zakona, da ga razmr-evarl, in prelakavo admlnlatra-clje zakona. Borba proti zakonu ae bo pri* čela v kongresu, ko bo prišlo na dnevni red vprašanje aproprla-ci j. Administrscija Je naananila, da bo zahtevala večjo vaoto ia izvajanje zakona, kar Je že izzvalo 0|MZiciJ(l, Kuhn premeičen v drugo ječo Ossining. N. V.. 8. febr. — Frltz Kuhn, bivš< vorfja Nem-ško-smerišk<*ga bunda. nacijske orgsnizacije, Je bil včsraj premeščen iz jetnišnice Sing Sing v jethišnico Dannemoro zaeno z 41 drugimi jetniki. Avtoritete so pojasnile, da je jetnlAnira ftfng Sing natrpana s jetniki. Senator Uifliam K. Borak. ki zato so bili nekateri premeščeni, je nedavno umrl v Wa»hi*rt George H. Karle, bivši ^(^'orrriack, demokrat iz Maa-MsehiiMetaa, je bil |MiraJU*h s 10K imenovan za ameriškega |kisIii llika V lielgijl, Henator Joseph Daffe.v. demokrat it Pfnnijrlva- |>rolj joa ^novom. nije. J** priporočil Rooaeveltu, . naj imenuj, bi«*. ''•"■"»»» Naciji aretirali . za iHH«lftnika, kar se je zdaj zgo- , . ' „ , dih, češkega patriota Angleiki parlament odobril poeojilo Turčiji l>nndon, M. febr. — Parlament je vdiraj odobril mu'rt glede fnt aojlla Turčiji v vsoti $H,(NMI,- Praga, ^ febr. — Joaef Tru-hlar, predalnik čeških SokoUkih organizacij, Je bil aretiran na ob-tožbo, da Je lnn'1 v času avet^ ne vojne 7\ e*< h tajno če*ko'o|se (fefjo Po areinriji je narijaka iielji loiiciju preiskala njegovo stano-o(Xi H tem denarjem Ui Turč|.| vanje, Truhlar Je bil Izvoljen za Ja financirala uvoz angleškega predsednika sokolakih orgahiza-, manj d*«et let. Nolien komuniat blaga. " cij zadnjo pomlad. - nI hote) sprejeti (»onudbe. Bombni napadi na lastnino elektronke . druibe priznani South Heiul, Ind., K. febr. — Dva moža sta bila aretirana ai-na obUjžla), da ata z bombami uničevala lastnino Indlana-Michigan Khcln« Co. preteklo Jesen, Dinamltne lamtlie ao po-^ vzročile škodo $60,(ft)0, Aretl- , rana sta bila 1'arrlah R. Free-man, bivši jetnik, in John A. Marka, |*Mdovni agent medna-rodne bratovščine električarjev, ii Je včlanjena v Ameriški delavski federaciji. Švedski delavci spravili komuniste v zagato KUickholm, Švedska. S. febr. — Unija kovinarskih delavcev v | ki ni mogla več po- slušati komunistov v svoji sredi, ko so poveličevat! Stalinovo vlado, sa Je odločila, da nekaj stori v len i ozlru. Povedala Jim, da Jim ls» plačala vožnjo v Runo kjer pa morajo ostati naj- PROSVETA TUE ENUGHTKNNBNT CLAS1U) IN LASTNIMA •UIVKNMU NABODNB # PODPOBNB JBDNOTB Ortmm et mmi p.Mtet.4 br tke ftem HeUmmml Narotal«* m M M M Vrl*. MM M | la ClMM $1M •• Mt» M M Sutocrtptto« ratMi for Um U«IUi Stota. (cM** OM Mi c*«*M MM P«r raor, C*«««« arU OtMK ITN p«r foraio NMlri« |M« S* M«*. IGlasovi iz C*m agteMv p« ***** 4—tm* to «UjUo« M m vrstah Rik^M liUrarM vmAim (Irtto«, M-!Z pmmt »14.) M »r-J. PoAUtoUOo to » stotej« M toVttoftjj po*ta»ao. _^ _\ ASvartfeto« ntm mm nniwrit-M«i«i>l»li ot mmiI mUom and go«>l»ciu4 artirU. »lil Mit b« rvturMt OUwr Mk m »torto., rtor*. n—». wlU Im ntanN w!mb mmivum kr "k« PROHVKTA MS7-M S«. Loo»Mto AN. CHOM MKNBKB or Tli rBOBEATSO fim D.luo. v oklepaju M prlMMT (ftferssrr 0, — i ■ IM0). potu tom M Mllci pom nMM. fii.rtli Jv 1 nI, a na a I UM mHlmi, 4s M vms rn m ssto« Mfcto as- i C\ - * Hitlerje v "mir" naselbin Dnevnik The Chicago Daily News je zadnje dni pisal v enem svojih uvodnikov: ' Precej govorjenja je, kakšen bi moral biti mir, ki ga Anglija in Francija skleneta, de TTTregrrtrT- tej vojni. To je še ena sugestija, kakšen naj bo mir, oziroma kaj naj Anglija in Francija storita z Nemčijo: Nemčija naj se razdeli na dvoje in ena po-loviea naj bo popolnoma in trajno okupirana po francoskem In angleškem vojaštvu. Bajoneti naj vladajo! Uprava te nemške polovice naj bo skupna aH p** razdeljena med Francoze In Angleže. Nemške rudnike, premogovnike, ,__tovarne in druga podjetja naj Francozi in Angleži zaplenijo in izkoriščajo zase; najboljše nemške kmetije In gozdovi naj pridejo v roke Francozov in Angležev, Nemci naj se pa IzŽe-nejo tja, kjer je najslabša zemlja. Nemški jezik mora biti izključen iz šol In uradov in francoščina ter angleščina postaneta uradna jezika Nemčije. Nemški vojaki ostanejo sužnji zmai govalcev do smrti. Kjerkoli so Nemci gosto naseljeni, morsjo biti preseljeni v celih masah drugsm, ds nsrede prostor frsncoskim, angleškim in židovskim priseljencem. Uvesti se mors maana sterilizacija nemških dečkov in deklic, tako da nemški narod čim prej izumre 1 Ako bi pa kateri Nemec le šepetaje protestiral proti temu, mors iti takoj v koncetracljsko taborišče, kjer ostane do smrti — če bi pa še godrnjal, ga je treba takoj |>ostaviti ob zid in ustreliti! Drugo iMilpvico Nemčije naj pa zmagovald izroče ruskim teroristom, ki naj ta avoj delež najprvo dugola izropajo, potem pa boljševlzi-rajo pod vodstvom komisarjev, tajne policije in strelskih čet! L Ali se vem zdi, da je gornji načrt preveč trd. !»arharski in nečloveški? Priznamo, da je -- barbarski in nečloveški! Stavimo tudi, karkoli hočete, da Anglija in Francija ne bosta forsirala takšnega miru Nemcem. Francozi In Angleži so kolektivno preveč človeški in civilizirani za kaj takšnega. \ Gornja sugestija tudi ni njihova, niti ni naša! Ni prišla iz AngTIJeali Francije, niti se Je niamo mi izmislili! Gornja sugestija prihaja nehote iz — nacijske Nemčije same To ni blazi\a domišljija sadističnih možganov, temveč je fakt. Nemški —— nacijl aolo sami sklenili iu odobravajo to; za — nje je to pravično In moralno. To je HiUer-Jev "mir," ki ga nacijski Nemci v tem trenutku izvajajo s puško v roki v zlomljeni Poljski. Komedija, ki ni komedija Senzacija "zarote" proti kongresnlku Dlesu % se je kaj hitro izprevrgla v zarotniškl škandal, ki je razkrinkal dve vrsti krukov, kl so nastavljali |iast drug drugemu in nazadnje so se oboji ' ujeli in razgalili. . Mi smo iu še bomo obsojali kongresnika Dle-sa zaradi njegovih mmmšriikih načinov pre-iskavauja neameriških aktivnoati, nikdar pa , nismo trdili, da je Dies fašist. Dies jo prote-stantovski in burbonski fanatik, ki vidi v vaa-kem liberalcu pristaš« Moskve. To Je ffjegtfta silna omejenost ^ nič manjša pa ni omejenost ameriških stalinmcev in njihovih sopotnikov, ki hočejo, da Je vsakdo, ki ne potuje s njimi, fašist. Pred d v erna tednoma je kongresnik Hook, novodealski demokrat Iz Michigana, obdolžil Oleaa v zbornici, da spletkar! s PelleyJeni.Sr<>d-jo Imm h, ih organizacije Srebrnih srajc. Hook je svojo obdoliitev podprl s pismom, kl ga je baje Peljpy phal svojemu zastopniku v VVash-Ing tonu in v katerem je bilo rečeno, da je Dies obljubil Pelleyju, da njegov mlsek ne IKT nad* tefovaTPelleyjev< fašistične organizacije Nato je |m Diesov odaek prijel llooka In dokazal, ds je bilo omenjeno pismo ponarejeno. Sam Pellejr je pr«iel v Washington in pričal, da ni nikdar pisal tiet*i(« pisma, pričal |>a Je tudi Pelleyjev zastopnik sam. ki je priznal, da je on ponaredil pismo in ga prodal za sto do-, larjev ljudem Ii okolice Lewiaove Nestrankarske delavake lige V t«» kupčijo so zapleteni tudi ljudje iz bližine Stalinov akega dnevnika Daily Workerja v New Yorku„kl ao bili nekoč nameščenci La Folietovega senatnega odseka za civilne hvol^Mlščine. ' Lepa reč ! Kruki Iz dveh taborov so se sešll z namenom, da ujamejft drugi drug«. pa so ' (Dalj« v »adnji kolonij O petju in drugem Benid, lil. — Čakam, da bi kdo kaj napisal iz te okolice, ps ni 1 nič. Menda' vsskdo rsje čits nego piše. Sedsj v tej dolgi in hudi zimi je res prijetno sedeti pri goriri peči in čitati novice, dopi-|se in drugo. Moram pohvaliti pevce iz St. jLouiss, ki so nam 28. januarja | po radiu zapeli par slovenski!) pesmi. Lepo je bilo. Peli so prvič po radiu. Skoda, ker nisem bližje, da bi tudi jaz z njimi pela. Po večjih mestih je vse večja priložnost za izobrazbo in priredbe, 'ker je več Slovencev. Ako tukaj spraviš »kup dva, tretjega že ne dobiš, kerl^ ne "lajka". Tako mi drugega ne pride na vrsto ko "mizerere", nekaterim pa še to ni prav. Ako bi človek na vse gledal, bi moral zakopati še to malo talenta, da bi zarjavel. V tem oziru so bolj srečni po mestih, kjer Imajo lepše prilike. To-rej Sentlojščani, le korajžno na- ill. ie intrsšltc mritt nam fe z»poJ- jal, da bo povedal moji mami. Tega ni nikdar storil, pač pa sem ji sama povedala. Jabolka so pa le-tam segnila. Župnik je dobro vedel, da pri nas nismo bili siti, ker je bil oče devet let bolan in je leta 1914 umrl. ' | Od tistega časa sem pričela nekam mrziti božje namestnike in tudi ne verujem, kakor sem prej. PTedno sem šla v Ameriko, sem morala v župnišče po rojstni list. Navada je tudi bila, da so ljudje šli k spovedi pred odhodom v Obljubljeno deželo, toda jaz nisem šla. Tukaj sem se poročila civilno. Dne 28. januarja smo šli jaz, moj mož in Katy Kresevich z mr. Andrejem Vidrihom v Mo-nessen, Pa., kjer je br. Vidrich nastopil kot govornik na društveni proslavi On govori prav razločno in so' ga tudi Hrvatje lahko razumeli. Jaz bi ga poslušala kar naprej. Opisal n*m je, kako je SNPJ zrasla iz maj- a in se razvija v slovito or-V Monessehu injijo ganfzacTjo. | te,*ker slovenska pesem še naj-|lepše doni. Rudarji pri Superior Coal Co. I so bili skoro v najhujši zimi dva meseca v stavki, oziroma so bili izprti. Vedno se najdejo kom-panijski podrepniki, ki delajo zmedo med delavci. Tako so tudi sedaj vrgli iz progresivne rudarske unije za 13 mesecev predsednika in poddistriktnega člsna glavnega odbora, ker sta delova-| Im za ožjo kooperacijo med obe-rudsrskima unijama. Kot I izgleda, bo o tem imelo besedo | še članstvo. V premogovniku je sedaj pra-lvo priganjaštvo, posebno za tako zvane "hog mene." Za časa stavke ozlroms izprtjs so rudarji prejemali brezposelnostno podporo, ki Je nam prav tako prav [prišla, kakor če vržeš psu kost. Zima je letos zelo huda, pa I kakor izgleda, - je ' narod bolj zdrav, ker je suha. Ne slišimo Vtplko o kakem prehlajenju. No, pa saj'bolezni nI treba, ker je že brez nje dovolj slabo. Rada Čitam ženske dopise. Želim, da se Anna Gorenc iz Imperiala še kaj oglasi. Mislim, ds sva bili sosedi v stsrem k rs ju In če ao ne motim, sem k vam y mlin no-|sila. — Pozdrav vaem. Anie W Id mar, 866. Zgodbica iz mladih let | Jennera, Pa. — Brala sem do-I pis v Prosveti, v katerem dopisnik omenja, da so se tudi ženske pričele bolj pogosto oglažatl. Torej, ženske, le ven iz kuhinje in pokažimo, da imamo, tudi me e-Inako pravico z mošltlmi. Opisa udi dramski ldub, ki je (»ttttdi! gro o ciganih. Prav lepo je bi-o poslušati tuksj rojeno mlsdi-no, ki je govorila v hrvatskem eziku. Predsednik društva 605 nam je razkazal Hrvatiflci dom. On je uljuden Človek, kakor so tudi drugi, toda s- ni ni^ slabega napravil in katerega sploh te nikdar nisem videl. In t&ke ali podobne vaje niso človeku koristne. Prav tako tudi vojna poročila ne spadajo v delavski list, ne na prvo ne na nobeno drugo stran. la bom zgodico iz mojih mladih |let, zakaj se mi je ižanski Župnik sameril. .Vsem Ižancem Je znano, da i mi župnik velik aadni vrt. Ne-Ikega dne sem šla mimo, n« da hi si mislila, da bom kradla. Po-gledam malo okrog sebe. Nikjer IŽive duše. Kot otrok se splazim skozi odprtino v ogrsjl na vrt kjer je bilo polno aadja pod dre veai. Pričnem pobirati lepa je bolka. Ko sem jih imela poln predpasnik, se odpravim, da |grem ven skozi tsto odprtino kot sem prišla, pa sagledam ižanskega župnika. Zakričal je, na strese m Jabolka na tla in je de Iz preteklunti in eedujnoBti North Chicago, III. — Kadar dobim Prosveto v roke, najprej pogledam, če je kaj klobas no-ri. Za moj ofcu* ho boljše penn-sylvanske klobase ko ohijske o-ziroma clevelandske, ker so slednje imele včasih preveč zopern Okus. Zanimajo me tudi dopisi "S pota" Matije Pogorele*. On , e znan po vsej Ameriki, vendar smo ga smatrali za člana našega malega naselja v VVakefiel-du, Mich., kjer nas je živelo samo itiri slovenske družine (ni mi' znamo, koliko jih je še sedaj am). Kadar je prišel stric o-trog, nam je vselej povedal vc-iko novic, ko se je ustavil pri svoji sestri za par dni. Matjja, i;udi jaz vam čestitam k vašemu 72. rojstnemu dnevu. Kadar človek" pride v leta, se rad udaja spominom, posebno še teh zimskih dnevih. Z bridkostjo se spominjam dneodo nikdar zace-Ijene, dokler se bo delavec ude leževal vojn rad ali nerad. Človek zdrave pameti se sploh ne more udeleževati vojne. Ako bi bil |K) vseh deželah sprejet za kon, da se udeležijo vojskovanja le prostovoljci, ne verjamem, da bi kdaj prišlo do kakšne vojne. - „ Spominjam ife is mojih šolskih let, ko nas je učitelj na dvorišču vadil v. telesnih vajah in me je pokregaL češ kakšen vo- temo, ne v znanje. CiTbo čital taka poročila, ne bo nikdar prišel do izobrazbe. Ko pride delavec z dela truden, pogleda prvo kplono na prvi strani, koliko so Finci Rusov pobili, potem pa že dremlje. Ko ae prebudi, je radoveden, koliko so Nemci ladij potopili, nakar zopet zadremlje in tako zaostaja s čitanjem dobre ga gradiva. Po mdjem mnenju bi delavski listi sploh ne smeli prinašati takih vesti. Kar se tiče delavskih razmer, se je tukaj prav ta teden pokazalo, da delavec ne more biti ni kdar siguren, da bo pod tem sistemom stalno delal. V zadnjih par tednih je bilo v pittsburški okolici tisoče ljudi odslovi jenih. Ljudje so ravno pričeli malo pozabljati mizerijo in si pridobivati potrebni kruh, pa že se je ponovno oglasila stara sirena, ki oglaša bedo, pomanjkanje in skrbi. Jasno je, da smo manj upoštevani ko hrošči. Tukaj sedaj zima precej pritiska. Vidimo, da je res opravljena v svoji lepi zimski obleki, a ljudi je pa veliko na cesti in tako slabo so opravljeni. Posebno otroci se pokvarijo v mla dih letih radi pomanjkanja hrane in obleke in nosijo posledice vse življenje. Ta gnili sistem sploh ni vreden imena. Moje mnenje je, da bi med delavstvom ne smelo biti nobenega nasprostva, potem bi lah ko nastopili kot eden za svoj pravični kruh. A po sedanjih metodah smet bolj razcepljeni kakor kdaj v zadnjih 50 letih, gospodarji dobrot se nam pa smejejo na vsa usta. Res se lepo praskamo med seboj: CIO in ADF, Lewis in Green, katolik, j ud, protestant, metodirtt, komunist, sbcialist, krščanska fronta, Coughlin in na stotine takih imen, katere so agenti raznesli med nas. Otresimo se teh zdraž barij in začnimo misliti na svojo korist. Spoznajmo, da mi tr pimo za ves obstoj, pa bo trud našega dela tudi nam enkrat koristil, ne pa drugim. Jo«eph Hrvatin, 118. Pri naši slovenski zadrugi se jak bom. če bom tako delal, in sedaj deluje na to, da se upelje da me bo Italijan prvi dan spra Z*na generala Kalšeka. vrhovnega poveljnika kltajnke aboroftene taborUču v fungkintu. kjer jenedež kitajske vlade. , med tdroei beguncev v Koncert ta mh it rajev Milwaukee. — V nedeljo, 31. marca, bo tukaj' priredil koncert slavni tamburaški zbor univerzi* J)udmev na beli teror, katerega so se posluževale kon. trarevoluclonarne militaristične sile v tistih krajih Rusije, ki so bili pod njih kontrolo. V revolucionarnem okviru sovjetov se je ni. hajalo in funkcioniralo več strank. Ko sla bili civilna vojna in intervencija na svojem višku, so bili v centralnem izvršnem odboru sovjetov poleg boljševikov tudi menjševiki, anarhisti, maksimalni in levičarski socialni revolucionarji. Vse te politične stranke so se borile za moč tako v sovjetih kakor v unijah. Toda predno je bila končana civilna vojna, so boljševiki pod to ali drugo pretvezo zadušili vse konkurenčne stranke. Desno krilo socialnih revolucionarjev, h kateremu je spadal Kerenski, kakor tudi menjševiki so bili kmalu zatrti. V poletju leU 1918 so boljševiki udarili po levičarskih socialnih revolucionarjih, ki so biji dolgo njih zavezniki. ker so nekateri člani skušali strmogla. viti boljševiško vlgdo. Ruske ječe so bile kmalu natrpane s člani raz-puščenih strank. Nekateri teh so bili krivi nasilnih činov ali vojaških poskusov -za strmo-glavljenje Ircljš^vikov. Ostali so zakrivili to, da so bili le politično aktivni. Bili so proti boljševikom, toda ne proti sovjetom, toda boljševiki niso delali nobene razlike. JLenin je bil, star zagovornik demokracije; toda ko je prisetj do moči, je spremenil svoje nazore Tn posiliti!] se je vsakega sredstva, da ostane na vladi, Ko'so boljševiki zasegli vlado, so imeli na svoji strani le oporo manjšine. Pri volitvah v konstituanto, katere je bil odredil Kerenski in j so se vršile v novembru 1917 — po izbruhu boljševiške revolucije — so socialni revolucionarji, tradicionalna stranka ruskih kmetov, prejeli 16,000,000 glasov, boljševiki pa samo 9,000,000. Nova konstituatnta se je-sestali* zasedanju januarja leta 1918, ker pa je bili večina protibolfševiška, je bila že drugi din razpuščena. V boljševiški stranki je bila do neke meje« dovoljena svoboda diskuzije, toda članstvo je bilo podvrženo strogi disciplini v rokah centralnega odbore. Lenin, ki je dominiral stranko do svoje smrti, je bil po svoji naturi m nestrpen napram opoziciji. Kljub temu p« J« znal ceniti kontribucije tistih, ki se niso i njim strinjali in marsikaterega opozicionalei je nastavil na visoko mesto. Od časa do čast so Leninove ideje pobijali v centralnem odboru stranke razni člani, toda radi svoje sposobnosti in ugleda je navadno vedno zmagal jlmi priporočili. Se pred Leninovo smrtjo jt v boljševiški stranki nastal velik boj za koti-trolo stranke. Ta boj se je končal leta 19»» izključitvijo Stalinove levičarsSke in desnicir-ske opozicije, torej dolgo po utrditvi sovjetuke ga režima; aretiranih, pometanih v zapore« poslanih v pregnanstvo je bilo tisoče komu«-' (Dalj« na 3. strani.) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 9. februarja 193«) Domače vet ti. V teku je kampanj* I* šiljanje blaga v stari kraj pod vodstvom An* rican-Jugoslav Commercial BoardaJJRZI- j Dela vitke vesti. Unije železničarjev to » grozile s splošno stavko. h inotemštva. Poročila o guerilskih ^ med Italijani in Slovenci v Istri. Sovjetska Rutija. Anglija se definitivni gaja 8 sovjeti za mir. ■ (Dalj« ii p»V kol pa j! — ZrtevSe i LISTNICA UKEDNlSTVA Warren. O., A. Z.: Veat o smrti Janesa Žuga v starem kraju je že bila objavljena v Prosveti s dne 7. t. m., kakor ate lahko videli. * kolone > - J ujeli vsi skupaj! ~ ZrtevSe nesramne 7yr* r kongresnik Hook. ki je moral prositi zb»rn oproščenja, ko je videl, kako škandaloznem bil potegnjen v svoji naivni ven. ds ima opraviti 8 poštenjaki. j Hook zdaj ve. da pri izbiranju *red* razlike med onimi, ki služijo Stalinu »» "J onimi, ki šmirajo nedolžne, čeprav nai*n< ^ berake s stalinovskim šmirom. februarja x« federalni senat proti Stephen A. Douglasu, ali ravno ta kampanja je bila, ki ga je napravila sa voditelja protisuženjskega gibanja v Združenih državah. V' vrati proslavljenih debat t I>ou-glasom. velikim govornikom one dobe, je Lincoln začrtal avojo lastno filozofijo o vladi in Človeštvu. Republikanska stranka ga je 1. 1860 lmanovala za svojega predsedniškega kandidata in v jeseni istega leta je bil izvoljen. Pet tednov po njegovem ustoličen ju je izbruhnila civilna vojna. Vojna je trajala štiri dolga leta. Leta 1864 je bil Lincoln zopet izvoljen s pretežno večino. V aprilu 1. 1865 se je vojska konfederakcev podala in civilna vojna je končala. Unija je bila ohranjena, suženjstvo pa je bilo odpravljeno. Veselje za mir se kni še poleglo, ko je morilec ubil Lincolna v gledališču 14. aprila istega leta. Ze ob odprtem grobu je ves ameriški narod in sploh ves svet občutil velikost moža. In njegova slava je rastla od dne do dne. Lincoln je postal junak svobode, demokracije In preprostega ljudstva. Njegov spomin ostane večeh.—a se je malo, ako sploh kuj spremenilo. Večinoma vse klavzule, k t Mgnrmtt»rnt»»" civilno svobodščitte, so bile ko« pirano is prejšnje ustave; pomenile pa so malo prej ln pomenijo malo sedaj. Stalili še vedno vlada državo In nJemu no more nihče ugovarjati, kar so tiče važnih vprašanj. Vendar, ko so jo nekoliko polegel teror v zvezi s čistkami in ko so se veliki demonstrativni izdajuiški procesi pomaknili v zgodovino, je zavladala nekoliko boljša at« moefera. (Nuduljevanje) Kakšna je Rutija? (Nadaljevanju s 2. strani.) stov in v stranki je bil konec tu*- oč propagande tranje demokracije. - Najprvo so izgubili civilne svobodščine in bili podvrženi terorju ostanki starega režima; potem je enaka usoda zadela druge revolucionarne in delavske stranke; končno pa so izgubile svoje pravice tudi manjšine v komunistični stranki. Od tedaj je Stalin absoluten gospodar sovjetske Rusije..Po formi strankina, zborovanja in državne volitve lahko še obslajc* toda noben komunist razen tistih, ki. so na visokih strankinih pozicijah, si ne drzne disjjuzirati fundamentalnih v p r a"S a n j v stranki; sploh so redki v Rusiji, bodisi v stranki ali izven nje, ki bi mogli razpravljati o fundamentalnih vprašanjih brez ozira na čus ali kraj. Kdor si kaj takega drzne, je kmalu gost tajne f policije. Bilo je v dobi prve petletke, tragično kakor se to sliši, ko so bile okrnjene ljudske svobodščine do take meje, kot se to ni nikdar prej i>od sovjetskim,_reži-mom skušalo storiti. V marši-kakšnem važnem področju je ljudstvo v resnici imelo (in jih še ima) veliko manj pruvic ko. pod carjem. Bilo je leta 1932, ko je bila Rusija y objemu velike lakote, katera se ni porodila kot posledica neugodnega vremena, marveč vgled opozicije ruskih kmetskih mus proti vladni agrarni politiki. In še slabšo je bilo to, da vlada sploh ni hotela priznati, da je v deželi kakšna lakota in posledjen Uga je bila, da ni prišla nobena pomoč iz drugih držav. Meseca avgusta leta 11K12 je bila uvedena smrtna kazen /.a tatvino, ne glede kako majhne, kolektivne svojine —: in to v deželi, v kateri je skoraj sleherna stvar kolektivna avojlna, Tudi vsaka forma sabotaže je bila podrejena smrtni kazni, in sabotaža je kmalu uključevala tudi akte, ki jih v drugih državah smatrajo le za površnost ali pomoto. Meseca novembra 19112 i je bilo dekretirano, da vsak delavec izgubi delo, ki neopravičeno izostane od dela — in izguba dela je (»omenila tudi izgdbo I gruštic karte za delavca in dru žinoA.kakor tudi stanovanja, in I to v letu, ko je vladala v deželi lakota. Ker pa je bilo tedaj pomanjkanje delavcev, se je delo dobilo brez večjih težkoč razen v primeru, ako Je bil delavec j>o-litično osumljen. Zgodaj v letu 193» so biie u-l vedene notranje potne knjižne,; katere je revolucija s takim ve-; i seljem odpravila. (Brez U knjiži fe ali potnega lista ne more j nihče dobiti dela ali etaoovshje.! Se manj pa potovati po Rusiji*. —Prev.) Do tega časa so komunisti žigosali carističnl notranji pasportni sistem kot "inštrument policijske opreeije de { {lovnih mas." Prebivalstvo kun j centracijekih taborišč je doseglo vrtoglavo' višino, nakar ao ae I kmalu potem pričele dolge seri je maanih demonstracijskih aod-j tiijeklh procesov. .Kavno ko so te restrlkčfj«-pričele nefcotfko, pejenjeveti, jej Bojazen pred napadom ae siri Vi lahko lastvjete ta modem fteaae Vsebuje vae sledeče ZA KIIIIO IIOUAK ~ • Nadomestite vašo staro kuhinjsko peč h modernim električnim štedilnikom In užijte vne prednosti kuhanja z elektriko. Je hitro, lahko — nobenih saj, ne umazanosti . . . lonci in ponve ostanejo svetlo čisti. Jedila so okusne jea in bolj red 11 na, ker se kuhajo v svojih lastnih šokih. Pridite in oglejte ta L & II Električni štedilnik. Je neznanske vrednosti za krasoto in ohrat Kraen« "Mlrramline" »Miku Velika, |H«pulll«lNIN __. lanulirsaa pe/ Tri S klo»rA ar del« 6 letak |K pU^ijo u * adeSnlk aiewkaih teeiaS l »s*lai r •/uhimi sa #l»k«rWa« |H)*IU|« eSMS .ii.tk. ■■(>■ ia«* Sn trn iM<«lir* 'PR01 VST £ 00****************00000***00000000000000*00000*00*000000000—0+00^00000000—0^00^00000000000*000*0000* 0*00**00000000000000000004m**************— I1 I NOČ PO IZDAJI UAM O'F LAHE RT Y ROMAN Poslovenil OTON ŽUPANČIČ —00*000*00000000**0000+0**000*0000000000000000OO000000OO+0***0*000000000000O000000000****000000*00000 *000000*00****00000OO000000000000000O00O0000000O00000000OO0OO000000000000*00000OO0000000O0000000000000000 Nekj« za njo ao bili njegovi sovražniki. Ona ae je poatavila med njega in nje. Ha I Z nenadnim pregibom »e je zbral. Oprl ae je na roke in na kolena^Fri tem mu je več aklepov počilo. Zbito telo mu je odrevenelo, ko je negibno ležalo na kamenitih tleh. Ko je letal tako/oprt na roke in kolena, je zaališal pri vratih rožljanje. Takoj ae je zopet zleknil na tla tre ae potuhnil, kakor bi apal. A vrgel ae je tako, da ao mu bile oči obrnjene proti podolgovati pegi avetlobe. Vedel je, kaj je zarožljalo. Bil je atratnik, ki je pogledal po njem. Električna »vetiljka ae je pomolila sko-zi odprtino. Trenutek, dva, ae je pomudila na njem. Nato ae jt umeknila. Te kratke trenutke, ko je luč od avetiljke preplavila celico, ao Gypove oči izkoristile. Stresale ao vseokrog. Da. Sten« ao bil« brezupne. To je vedel, kako ne. On aam j« atražil v tej aami celi nekega ujetnika, obsojenega ujetnika, ki ao ga potem on, McPhillip in J«m Lin-let, knjigotrški pomočnik, odpeljali z avtom. Poznkl je vae običaje. Nemara je bila ta vednost vaaj deloma vzrok njegove hladnokrvno-aii. Za Uižnjo bodočnost ni bilo ničesar nego* tovega. V nekaj minutah pridejo ponj. Kadar bo V avtu, bo nemogoče uiti. Dobro! TJjegovo ftdTho upanj« Jev čeTf. HaT Prav sato j« bil tako hladnokrven in brez skr-. bi. Navaezadnje ni bila niti tema, niti njegova vednost o tem, kaj čaka, kar ga je pomirjalo. McPhillip je naposled vendar zasnoval načrt. Vrata . . . vrata . . . vrata! *Gypo', je rekel neko noč pri Caasldyju, ko je bil pijan, 'če bi naju kedaj ... že vel, kaj mislim, Oyp . . . prilčipnili. . . veš . . . ti ni treba skrbeti. S tisto celico je meni lahko.-Samo tebe bi potreboval. Jaz aem premajhen. Poslušaj.' 'Bom ie Jaz, Frankie,' si je momljal Oypo razburjeno, ko se je plazil po tleh proti vratom. . «■ Pomikal ae je kakor medved po rokah in ko. lenih s povešeno glavo in visoko privzdignjenim zadkom. Pomikal se je brez šuma, dokler nI dospel do vrat. Tipal j« po robu zida. nafto pa s« Je malo po malo potegnil kvišku. Za trenutek se j« igral z mislijo, da bi si s«zul škornje, a ni s« mogel spomniti, da bi bil Franki« to v misel vz«l. Sklenil je, da jih obdrži na nogah. Segel je z rokami navzgor. Iztegnil Jih je na vso doUino, preden Je dbsegel vrh kamenite police nad vrati. Globoko je zajel sape in potegnil život kvišku, pri čemer mu je bil biceps za vzvzod . . * Nap«l ae mu Je, zavozlal in reaknil . . . Telo ae mu Je dvignilo okretno in brez napora. Čudo. vito. kako Je zavihtil noge od kolkov in položil telo lahno rta polico, opiraj« ae na deano atran koša In trebuha. Kamena polica nI bil« nad šeat palcev široka. V«č od polovice telera mu je viaelo v zraku, ko Je ležal vzdolžema na polici. Toda bil Je Uko miren, kakor da atoji zložno na prostrani, čvrati zemlji. Delal J« po načrtu, ki sta ga on in McPhillip večkrat pre-delala. Telo mu Je izvajalo gibe. ne da bi ga duh nadzoroval, vodil ali svaril, avaril pred nevarnostjo, ki se zove atrah. PO kratkem odmoru je oalonil avojo telo na roke in ai je z drznim premikom zvil telo. Noge so ae mu itprožil« nekako za dva čevlja v zrak. Dve aekundi je bil oprt na roke. kakor da ae hoče na glavo poatavlti. Nato je deano »"if-1- u »pravil Jo Je do rok. Počasi, -hlastajočim hropenjem ae Je ukolebal na de-ano nogo in ae vzravnal. Trenutek Je stal pokoncu v trdi temi. Dva-krat Je naglo zadihal. Nato je tipal navzgor sa at ropom. Našel ga je nekako tri palce nad glavo. Naglo Je Upal po kamenju ter iakai. NI mogel naJU, kar Je hoUi. Pa bi moralo biti tam. Mati uamiljena! Tapal Je dalje. Se ved-no nič. Znoj mu Je udaril iz čela. nenadno, ka-kor da mu Je nekdo život ožel. Divja Jeza sr ga je polaatila. Kazkrenil je uatnice in razširil oči Zadnja nada po vodi? Ali ao zadnjega pol leta odatrsnill? Segel je še za palec dalje. Predaleč. . •-•• ■ i,- Pridušeno je zahropel, ko je omahnil naprej a police. Roke ao mu praakaje brusile po atro-pu. Nato pa. prav ko ao ae apuatile za padajočim životom, ao mu prati deane roke zadeli železen obroč. Oklenili ao ae ga kakor primož. Mi-šice na plečih ao hreščale. *Gypo, viaeč za deano roko na železnem obroču, je zanihal preko UI, zakrulil, se usUvil, se odgnal in nihnil zopet nazaj. Ko je obsUl, je'menjal roke na obroču Ur taval z desno roko okrog, dokler ni dotipal na stropu, nekako tri palee od obroča, luknje. To je bila odprtina za vraU na Ioputo, skozi kaU-ra so svoje dni apuščali vino z vrU v klet Zgrabil j« obroč z obema rokama in pognal noge kvišku, da ao našle drugo stran luknje. Obe nog« je uprl ob rob Ur štiri aekunde globoko dihaj« počiva). Kolena so mu bila sključena na- Z desno nogo je seg«! po luknji navzgor. Noga mu je dosegla hrastova vraU, poveznjena čez odprtino. 8voj čaa so bila pritrjena z usnjenimi tečaji, a ti so ž« prepereli in niso bili ob-novljeni, odkar J« bila hlfta zapuščena. Na vrhu ae J# nabralo nekaj palcev prsti. Gypo je pritiskal proti vratom, toda plast prsti in smeti, ki jih J« pokrivala, sf ni vdala. Iznova je počival, nato Je pehnil z vso svojo močjo. Nenadoma jih je ndtako za tri palce privzdignil, da so M sesljaječim šumom r«gnila. Sviiče ae Je u-sulo navzdol nesnage in prsti UrzaškroboUlo na tleh kakor ploha, šum je Gjrpapreatrašil.-Strfra pr^ mH bodO pito. V besni togoti j« sunil na vso moč v poklop, da j« odleUl z odprtine. Cel tovor prsti je prl-hrumel, in z enako naglico je udri v cel curek mrkega nočnegk traka, burno, kakor J« dolgo pripravljen na U naskok. Kljub slepeči nesnMgi in mmzečemu zraku je Gypo nemudoma j>reUknfl nog« skoti luknjo ter ae s peUmi aakračil za vnanji, vrtni rob. Nato je izmeknil eno Toko iz obroča ln prijel rob ob odprtini. Pri tem si je pr«c«j ranil ključnico. Zdaj mu j« bil život varno zago*d«n v odprtino. Izpustil j« dtugo roko Jn s« držal z mišlčavimi stegni, ki si m tiščala oboda odprtin«, dokler ni pri-š«l vanjo š« s to roko in g glavo. Nalio se je pre-kobaeal na vrt. Skočil j« na noge in strmoglavil na obraz. " _ i ~< . r — • .f. » Dva strela sU zagrmela skozi odprtino, toliko da je b(l zunaj. Bili so mu za peUmi. Od stragia je grčal. Za hip je posUl, zmeden od glasnega vrišča in hiUčih nog. Nato je planil na vrat na nos č«z smeti proti hiši, ki je bila deset metrov oddaljena. Edino tod je mogel u-bežati. Z enim aamim skokom skozi vrzel v kuhinjski sUni j« b|l v hiši. Dva koraka, in že je bil iz kuhinj« v veži. Penk, penk. Se dva strela. Pest mu j« podrl« velikega moža na tla. V drugega m jo zalet«) z glavo. Vihral je skozi vežo. Ponk, penk. Zažvižgali sU mu tik ob desni strani* Itpodrsnll ae je na veinih ploščah, ko J« skušal zaviti proti desni sUni. Ujel se Je z rokami in koloni. Ko je zopet vstal, se je vrgel nadanj neki možak in uatr«lll Uko blizu, da j« Gypo zavohal str«l, ki mu je a slepe-čim bliskom šinil mimo qšesa. Zopet zgrešil. Spopadla sta s«, grabila drug drugemu za život s Upajočimi, potlakajočimi šapami. Teleb-nila sU med vraU. Oba sU vsUla. Gypo si je oprostil eno roko in j« udaril. Drugi mož se je breg glasu zgrudil. Gypo ga je izpustu. Možak je pal vznak. Bil J« Dart Flynn. Gjpo Je zakrulil, skočil na noge in se okre-nil na desno v prosti zrak. Z grgrajočim smehom aa Je vrgel v mrak. Izgnil je. požrla ga je noč. ~ , PETNAJSTO POGLAVJE Ko j« OaUagher sačul prvi atrel, je srdito skočil na noge. Mislil j«, da niao alušali njegovih povelj Ur ujetnika ustrelili, preden so ga spravili v rog«. Toda Ukoj, ko je vstal, se j« njegov srd itpr«vrg«l v strah. Slišal je tekajoče korake in gm«d«no kričanje glasov, ki so v paniki razburjeno klicali: "Pobegnil J«. Pobegnil j«." '•Stopnice. Stopnic«. Po stopnicah, hitro." Mary McPhilllpova je vreščala. Gallagher se nI brigal zanjo. Tri sekunde mu je bilo Ulo od straha otrplo. Nobflfie mišice ni mogel ganiti.' UaU so mu ječe Is Bil je kakor izmučen človek, ki bo dobil »daj zdaj arčni napad. SUl j« in ae zibal kakor tskoreninjeno drevo, ki o-mahuje pred padetm. Mary je planila kvišku ter ae ga oklenila. Ni pogledal. Nato je pri-t<*el Mulholland. Bil je vea bled od atrsha. Pobegnil je. tapovednik," je zahropel; "nI ga." . (Dalje prihodnjič) Umetnine Iz slovitega parilkega muzeja v podzemskih prostorih, kjer so varne pred napadi iz jega. sluge in ne kadeče se vode v kadi. Strmel je v zrcalo in kimal: "Zdai je torej prišel trenutek! Lepo! Vzamem na znanje, da sem star. Smešno, da sem to šele danes opazil. Te gube pray za prav niso nove in sivi lasje mi niso mogli zraati od včeraj?" Ren je!" je prikimala slika v zrcal ti. "Ze večkrat sem te opozoril na to. Toda ti tega nisi hotel videti." KlMdjl_se_J« JMsmeMii Klavdij se poslaolja Naptaal B. liagen je odgrnil uveao in od. pri OTno V mogočnem toku ae je vauia aončtia luč v njegovo aobo in pregnala zadnje oaUnke teme. Vzdihujoč Je aluga Fran« pobiral obleko, ki je v velikem neredu ležala naokrog Potlej Je utopil k postelji jn dejal: "IV set je uraf" Klavdij »e je prebudi! in me-šikaje jemu slugi. "zgto mi moraš zdaj pripraviti salo toplo kopel." Vatal Je in pomeAikal v sonce. NI ljubil dnevne luči In Je aovražil akuš-nje, ki so ae začele "aradl noči." kakor Je aam imenoval čaa pred drugo uro popoldne. Počaai Je šel v kopalnico. MedUm ko Je Franc apuščal vodo v kad. Je atal Klavdij pred zrcalom. Sluga niti alutti ni, da Je 4WI ravno U pogled odločilen ta C«lo vrsto dogodkov, ki ao ae odigrali kmalu na to. Klkvdij ni spregovoril niti henede. Strmel je v avojo sliko v.aivalu. / Kopel Je pripravljenaJe javil Franr in tiho zaprt vrata. Klavdij nI niti opazil odhoda avo- "Prav za prav imam pred seboj sliko starega moža." Zrcalo je pokimalo: "Da, to je rea. Toda drevi, ko boš svoj obraz nglej^otičil za predsUvo, boš apet mlad. Vprašaj potlej mojega brata, gleda-liško zrcalo." 'Toda moji sivi laaje?" "Te lahko pobarvgl. Ljudje niti opazili ne bodo tvoje starosti." "Ne, Uga ne bom storil. Že trideset let se oziram aamo na gledališke obiskovalce. Zdaj ho-iti mlad, je. smešen!" "Sele dane4 .si prišel na to, toda jaz sem H to že večkrat povedal." Klavdij se je nekoliko opote-kel, ko je zapustil kopalnico. Avtomatsko je vzel skodelico, ki mu jo je ponudil Franc »in pil v naglih, željnih požirkih. "Tu so pisma, ki so danes prispela," je rekel Franc, "tu je pa nova vlog*." Klavdij je Vzel zvezek in ga odprl. Glasno se je zasmejal, ko je prebral režiserjeva navodila. Igral da bo Roianda Holla, osem in dvajsetletnega slikarja. Tako je bilo Um napisano in Klavdij je vrgel zvezek na mizo. "Kdaj naj bi bila skušnja?" Ob enajstih? No, bomo videli. Morebiti Še nazaj ležem." Prestrašen ga je Franc pogledal, toda Klavdij je vzel pisma in pravkar odprl neko pismo. . "Doslej mi ie niste dali odgovora. Se enkrat vam pišem, ker vam moram povedati, da to ni samo običajna simpatija do gle* dališkega igralca, če vas prosim, da bi se g menoj sesUli. Doslej sem vas videla samo na odru in brez sramu vam pišem, da vas moram spoznati. Ob enajstih bom čakala pri spomeniku pred gledališčem*" Klavdij je zaml-šljen zgrnil pismo. Na lepem se je dvignil. "Zdaj grem T si je dejal. "Od poskusa, ki ga nameravam zdaj Izvesti, zavisi moja ^bodočnost. Ali U razumel, Franc?" "Ne!" je dejal sluga in pomagal Klavdiju obleči plašč. "Ne pozabiU svoje vloge!" Dal je Klavdiju zvezek in odprl vrata. Ravno enajsta ^ura je odbila, ko se je Klavdij prikazal pri spomeniku. Nemirno je hodilo mlado dekle sem in tja. Bila je zelo ljubka in na njenih črtah je bilo očitno veselo pričakovanje, ko je Klavdij stopil proti njej. Presenečena ga je pogledala, ko se je odkril. Srebrno so se zaleske-taii njegovi lasje v aoncu ln pla< stično se je zarisala črU, ki je poUkala od korena nosu do njegovih ustnjc. Trajalo je kakšno sAundo, preden je moglo dekle skriti svoje razočaranje, toda Klavdij je že dejal: "Moj sin vas prosi, da mu oprostite, ker pri najboljši volji ni mogel priti. Zdaj ima namreč skušnjo." Dekle je olajšano vzdihnilo. "Dajte svojemu sinu te cvetlice in ga pozdravite!" J 'To mu rad sporočim!" Klavdij se je narahlo priklonil in odšel v gledališče, ne da bi se ozrl. "Tu je moja vloga!" je dejal režiserju. "Ali ta slikar nima nobenega očeta?" "Seveda ga ima!" je odgovoril rešiser presenečen. a "No, potlej bom igral vlogo njegovega očeta," je dejal Klavdij in se mu prijazno nasmehnil. Ne Modi človeka po obleki Švedska literatura pozna naslednjo zgodbico: Veliki učenjak je obiskal nekega prav tako u-glednega gospoda. Potrkal je na vrata. Domačin "je poslal slugo naj pogleda, kdo je. Sluga se je vrnil in dejal: — Pred vrati stoji slabo oblečen človek. . — Povej mu, da imam mnogo opravkov, da ga ne morem sprejeti. Po sluginem izrazu na obrazu je učenjak ugotovil, kaj je na stvari. Zato je šel domov, oblekel najboljšo obleko, ki jo je premogel, se vrnil pred vrata in potrkal. Sluga je javil gospodarju: — Zunaj je neki človek, elegantno oblečen, s cilindrom na glavi in v lakastih Čevljih. Gost je bil takoj sprejet. Ko se je učenjak znašel pred doma Činom, je snel cilinder in ga poljubil. Nato je slekel še plašč in ga prav Uko poljubil. Isto je napravil s čevlji, ki jih je sezul. Gospodar ga je začuden gledsl in dejal: — Kaj pa uganjate? Zakaj poljirbljaU svojo obleko? — Zato, odgovori gost-učen-jak. ker mi je to edino pomagalo. da sem lahko prišel v hišo. Od tega dne je osramočeni domačin nehal ceniti ljudi po oble-kh TISKARNA S.N.P.J. " SPREJEMA VSA v tiskarsko shrt spadajoča Ma Tiska vabil« ta vodico In .hod«, vltltnle«, časnik*knjige, koliferj«, leUke Rd. v slovenskem. hrvaUkem. slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeillra in drugih ,"'.7* VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI TOiJako dala prva vrsta Vsa gojsgatla dkjs vodataa Uakar»a.-4aaa mila pa Informacija aa SNPJ PRINTERY j ^ttT^f Sa LAWNDALR AVENIJE tsi ii^iii %m CHICAGO, IU4N0IS ■ HUMOR Dobro odgovoril Ona: 'Tu ti vračam prsUn. Ločiti se morava, ker ljubim nekoga drugega." On: "iPovej mi njegov naslov." "Tega pa ne, da bi se maščeval, kajne?" . "Ne, ne, samo prstan bi mu prodal." Ne marajo norcev sonj«- (JPred seboj ima še nekaj MrakovT) "He, ti tam doli, kam pa tako hitiš?" ga vpraša sveti Peter. "Ali si že opravil svojo dolžnost v vicah?" "le prej, dragi oče, štirideset let sem bil oženjen!" _ PETEK, 9. FEBRUap^I •Tako, tako, potlej lahko vaj p.l.Toda rad bi še kaj "Moja Četrta Žena m<< j*." vila v grob." "Kako, tvoja četrta žeiia - "Seveda, dobri oče, bil namreč štirikrat oženjen " 1 "Tako, z zvijačo si torej ^ tel priti v nebesa. Zmotil i £ tukaj ne sprejemamo norcev' • Sam svoj go*p takoj natnaniU apravniltvu Usta. In obenem-doplačati dotično vsoto listu Pronveta. Ako lega ne stori, ledaj mora upravnižtvo snižati datum aa Jo vsoto naročniku. " __ _ > " .J PROSVETA, SNPJ, 2057 So. La«ndale Ave. CMeago. lit Priložena paiiljam naročnin« ca list Proaveta vsote 9..... lm*...................................CL draltva M........ .................!............/.r...... ................. Tetavlte tednik in ga pripiiit* k Maji naračnini od sledečih člsaa« »aje družine: - I).............;......... t)....................... «),...................... I)........................ Kasta..«......,...,,,,,,, Nov naročnik ............. i>« • • .....Cl. draltva It........ ..............ČL draštva M. ..........v..,ČL draftva M. ......ČL draStva it.TT....- ........Država.................... . .Star aaračnlk...............••••'