MAJ
16 T Janez Nepomult IT S Paškal IS č Vnebohod Q 19 P Peter Cel. + 20_S_Bernardin a
21	N 6. po Velik.
22	P Julija, dev.
23	T Andrej Boh.
24	S Donncijan
25	t Grepor VII. K
26	P Filip Nerij +
27	S Magdalena +
28	N Binkoitl"
29	P Maksimin
30	T Kinč. grobov
31	S Kv.-Angeln M.+
Slovenec
msi (8EDOTSTBKI m% n iHERIKJ
WnUr! tn vm «* Rttroa — n pruvie* H f»s*m — »i 6o?« Ba
GLASILO SLOV. KATOH DELAVSTVX V AMERIKI IN URADNO GKASILO DRUŽBE SV. DRU23NH M JOHETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJS 1
CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. x
SB* • «	.	( «	- — M.	•	M	•	as	t>
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH*.
LETNIK (VOL). XLVIII.
ki Nemec ubit od Poljakov na gdanskem ozemlju. — Incident izzval novo nevarnost spopada med Nemčijo < m Poljsko. — Nemčija bo zgradila utrdbe ob poljski meji. — Nemško-italijanski vojaški pakt podpisan.
PARADE
V MADRIDU
Berlin, Nemčija. — Med
tem, ko je tekom celega zadrega tedna vladalo razmeroma mirno, razpoloženje v evropski politični situaciji, je pa koncem tedna prišlo do nove nevarne napetosti med Nemčijo ni Poljsko po incidentu, ki se je pripetil na meji med neodvisnim m'estom G danskim in Poljsko. V tem incidentu je ubit neki Nemec, po imenu Gustav Gruebner, star 43 let.
Kakor navadno ob takih prilikah, mečete^ob stranki tudi zdaj krivdo druga na drugo. Dočim trdi poljsko poročijo, da je prišlo do uboja med izgredi, ko je večje število na-
NAČRT ZA RAZ-ID KONGRESA
Kongres se razide do 10. julija po sklepu voditeljev.
Washington, D. C. — Med
podpredsednikom Garnerjem, kot načelnikom senata, in voditeljem 'poslanske zbornice, Bankheadom, je na konferenci koncem zadnjega tedna prišlo do sklepa, da, se kongres pošlje na počitnice med 1. in "10. julij eni. Ako bo kongres držal ta rok, potem bo načrt
za predrugačenje nevtralnost-zijev pridrlo iz Vzhodne Vru-( zakcma Padel v vodo, ker sije na ozemlje Gdanska in tam napadlo t e r razdejalo neko poljsko carinsko postajo, pravijo Nemci nasprotno, da je bil to popolnoma premišljeni umor in ni bil v nikaki zvezi s prihodom nazijev na gdansko oze'mlje, češ, da niso bili to nikaki razgrajači, marveč le mladi izletniki za zaba-
Nacijonalisti uradno li zmago v vojni.
vo.
Vsled teh nasprotujočih si Poročil bo bržkone težko do-fnatl čist° resnico o incidentu, toda, ne glede na to, kako se •le ta izvršil, je zelo verjetno, a bo Nemčija izrabila kot novo sredstvo v svoji kampanji proti Poljski in izraža se celo možnost, da bo dal neposreden povod za okupacijo Gdanska od strani Nemčije; to Pa hi brez dvoma privedlo v°jne, kajti za Poljsko je Gdansk prevelike gospodarje važnosti, da bi ga kar zle-Pa Pustila.
Da Nemčija' ne pričakuje 1TUrn® Poravnave s Poljsko, je Razvidno iz objave, izdane iz °Jnega ministerstva, v kateri naznanja, da se bo na ^zhodni meji proti Poljski
utrdhlla enaka obrambna črta r b> kakoršna obstoja na ^apadni meji proti Franciji, objava se je izdala dva dni reJ, predno s.e je podpisal in
S ° P°trdil v°J'agki pakt-
. , 11 Se je pred nekaj tedni * p 1 med NemKijo in Italijo- Pakt se je podpisal ta ponedeljek in sta v to s vrh o Prispela v Berlin italijanski minister, grof Ciano, ter načelnik generalnega štaba, A- pariani.
poštni promet PO zraku preko atlantika
York
N. Y.
Ravno
hoveo-^ 12", obletnice Lindberg-
soboto P a V Pariz' zadnjc
Pan a' Je aer°planska družba la red?eri0an Airwa^ otvori-
AtlantiLZraČ,ni promet preko
na tem £ Vendar pa se bc Peterih in na
ocean Poletih vozila preko
^merjr0 P°Šta' d0Čim 86
otvoriti P°tniški promet ja. N V. dru&i Polovici juni-42 toa i ■ prvem Poletu je ClinrJ 1 aer°plan Yankee
i oToo °,dpeljal s
kosov pošte.
bo čas za njega razmotrivalnje prekratek. Prevladuje pa itak splošno mnenje, da ni pričakovati, da bi letos izbruhnila v Evropi kaka večja vojna.
--o-
OPOZORILO NA JUGOSL.
RADIO PROGRAM
Ta torek, 23. maja, se bo na newyorški razstavi slovesno ot-voril jugoslovanski paviljon in ob tej priliki se bo oddajal po radio primeren in zanimiv jugoslovanski program, ki se bo lahko slišal po celi Ameriki. Program bo namreč oddajan potom NBC Blue Network in se bo lahko slišal v vsakem mestu potom postaje tega radio omrežja. Vršil se bo program od 4:30 do 4:45 pop. newyorški poletni čas (ali 3:30 do 3:45 vzhodni standard čas); v Chicagi se bo slišal od 5:30 do 5:45 poletni čas. Na programu je govor jugosl. poslanika, dr. Fotiča, ter več godbe-nih in pevskih točk in tudi slovenski govor.
-o-
PRIHOD NOVEGA JUGOSL. KONZULA
New York, N. Y. — Ta ponedeljek se je pripeljal z ladjo "Queen Mary" novi jugoslovanski gen. konzul v New Yorku, g. Drag'omir Stanoje-vič. Novi konzul je že od prej znan v Ameriki. Bil je namreč več let tajnik poslaništva v Washington!.! in nato konzul v San Francisco in tudi v New Yorku. Iz diplofmatske službe je bil poklican na visoko mesto doma v vladi ter je bil pozneje izvoljen tudi za narodnega poslanca. V diplomaciji je izvežban, kajti tudi v Evropi je bil v raznih prestolicah tajnik jugosl. poslaništev.
-o-
ŠE VEČ CESTE SE VDRLO VSLED TUNELA Chicago, 111. — Kakor je bilo pred par dnevi že poroča-ro, je kopanje tunela za podzemsko železnico na več mestih povzročilo vpad State st., pod katero se kopanje vrši. Zadnji petek se je pripetil nov tak slučaj, in sicer skoraj direktno pred Holy Name katedralo, pri Superior st., in so moržli zaradi njega promet na tem kraju začasno ukiniti.
Oglasi v "Amer. Slovencu" | imajo vsikdar uspeh t
proslavi-
Madrid, Španija. — Zadnji petek se je končno vršila v tukajšnjem mestu dolgo napovedovana in dolgo odlašana zmagoslavna parada, s katero se je im'ela uradno proslaviti zmaga nacijonalistov nad republikanci. Ob tej priliki je v bojni povorki korakalo mimo generala Franka okrog 150,-000 vojakov, od katerih je bilo 100,000 Špancev, 12,000 Italijanov, 4,000 Nemcev in 5,000 Mavrov. Ostalo število je obstojalo iz raiznega tehniškega osobja, v prvi vrsti top-ničarjev. Topov se je vozilo v paradi okrog 400. — Kakor se napoveduje, bodo italijanske in nemške čete v kratkem zapustile Španijo.
-o--
ROK ZA PREGLED AVTOMOBILOV PODALJŠAN
Chicago, 111. — Iz komisari-jata za vozila se je zadnji petek objavilo, da je rok za prisilni uradni pregled avtomobilov za prvo polovico tega leta podaljšan do 30. julija. Prevelik naval na pregledo-valnih postajah je dal povod za to odredbo.
SLAVNI ZDRAVNIK SAM PRIZADET
Chicago, 111. — Znani zdravnik dr. Chas. II. Mayo, ki vodi skupno s svojim bratom, Williamom', slalvno Mayo kliniko v Rochester, Minn., je zadnji petek zbolel na pljučnici, ko je začasno prebival v tukajšnjem mestu. Pacijent, ki je star 73 let, je bil odpeljan v bolnico in v soboto se je javilo, da je njegovo stanje izboljšano.
SPOR MED BOLGARI RUMUNI
IN
Sofija, Bolgarija. — Srdite protirumunske demonstracije so se vprizorile tekom zadnjega tedna v tukajšnjem mestu, ko se ja izvedelo, da je bilo nekaj dni prej ubitih v Rumu-nij.i 22 Bolgarov. Pojasnilo Rumunije, da so bili to bandi-ti, ni moglo potolažiti ogorčenja Bolgarov.
PO KATJVETV
—	Vaitikan. — Prvikrat izza leta 1878 se je zadnji teden, na dan Vnebohoda, zgodilo, da je imel kak papež slovesno mašo v lateranski baziliki, ki leži izven Vatikana. To mašo je zdaj opravil papež Pij in s tem nekako uradno vzel to katedralo v svojo last kot rimski škof.
—	Dunaj. — Nazijske oblasti so objavile, da, mora biti v naprej vsak kandidat za duhovnika odobren od vlade, predno ga škof posveti, drugače tak duhovnik ni upravičen do nikake državne plače.
—	Washington, D, C. V nekem cerkvenem listu je Fr. J. E. Ross iz Charlottesville, Va., svaril katoličane, naj ne sodelujejo pri nikakem proti-iudovskem gibanju, češ, da se iz protijudovskega zna kaj hitro ižcimiti protikatoliško gi-ranje.
—	Harrisburg, Pa. — Resen poziv na obe delavski organizaciji, federacijo in CIO, naj sklenete mir med seboj, je izdal Rev. Owen Rice, znan kot boritelj za delavstvo. PovdariJ je, da bo delavec vsled spora trpel izgubo, ne glede, katera stranka zmaga.
ZVEZDE MILIJONE MILJ BLIŽE
SIJAJEN
USPEKSHODA
Zbrani zborovalci ogorčeno
obsojali klevete in laži pro-
tiverskega tiska.
Pueblo, Colo. — (Izvirno). — Katoliški shod, ki se'je vršil zadnji četrtek večer na dan Vnebohoda v cerkveni dvorani Matere Božje na Bessmerju v slovenski naselbini, je nadvse nepričakovano uspel. Udeležba je bila naravnost sijajna. Na shod so prišli tudi naši slov. farmarji iz okolice od 15 do 20 milj daleč, da so culi zanimive govore in da so pokazali spoštovanje svoji dragi prijateljici, glavni zmagovalki v letošnji kampanji "Amer. Slovenca", Mrs. Josipini Meglen, zastopnici tega lista, katero so naročniki Izvolili za svojo častno kraljico.
Zborovanje je vodil Mr. John Germ, glavni predsednik K. S. K. Jednote in poznan kot vrl narodnjak in odličen kulturni delavec med Slovenci v Pueblo.
Govorili so : Rev. Ciril Zupan, OSB. domači župnik; g. J. Je-rich, urednik A. S.; Rev. J. M. Trunk, župnik iz sosednjega Leadvilla in urednik "Novega Sveta" ter eden najodličnejših slovenskih kulturnih delavcev med nami. Zatem so govorili g. Joseph Russ, gl. uradnik KSKJ. ■— Navdušeno je govoril v imenu dr. Slovan, štev. 3. ZSZ. g. Joseph Špiler, tajnik društva. V angleščini je naudušeno govoril domači č. g. pomožni župnik Anton Roitz, ki je prebral tudi številne brzojavne in pismene pozdrave od strani društev in posameznikov.
Med govorniškimi točkami so nastopale tudi pevke Slov. ženskega pevskega zbora in mladi godci.
Višek ogorčenja pa je bil, ko je predsednik zborovanja g. John Germ, prebral iz leta 1934 in 1936 grde neosnovane in la-žnjive dopise iz naselbine, ki jih je objavil znani chicaški slovenski protiverski list.
Končno so zborovalci sprejeli krepko resolucijo. Podrobno po ročilo o shodu, govore in resolucijo, objavimo malo pozneje v tem listu in na iste že danes opozarjamo vse čitatelje.
Shod je bil sijajen in je nadvse lopo uspel za kar gre čast in priznanje vrli in ugledni slovenski naselbini v Pueblo!
\Mz Jugoslavije
Dobri izgledi zanimanja za tesnejše gospodarske stike med Jugoslavijo in Anglijo. — Usodna nesreča mladega posestniškega sina. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz raznih krajev domovine.
McDonald zvezdama na gori Mo unt Locke v Texasu, ki je bila nedavno zgrajena pod skupnim pokroviteljstvom chicaške in texaske univerze. Z 82 inčev velikim teleskopom, ki je postavljen v njej in ki je drugi največji na sVetu, je učenjakom omogočeno, da privabijo zvezde za milijone milj bliže.
PETORKE BILE ' PREDSTAVLJENE KRALJU
Toronto, Ont. — Iz izrednih zanimivosti- s katerimi se imata seznaniti angleški kralj in kraljica med svojim bivanjem v Kanadi, nikakor ni smela izostati ena največjih znamenitosti Kanade, namreč petorica Dionne deklic. Da te petorke pokažejo kraljevi dvojici, so jih pripeljali v to mesto in jih predstavili visokima gosto'm'a ta ponedeljek. Iz Callander, Ont., so se otroci pripeljali v nedeljo s posebnim vlakom sedmerih voz in se je čas njih odhdda držal v tajnosti, <Ja ne privabi radovednežev.
Razširjenje jugcjdovansko-angleške trgovine
Ljubljana, 27. aprila. — Lani v novembru je londonska trgovinska zbornica poslala svojega zastopnika; v Jugoslavijo, da prouči možnosti za povečanje angleške trgovine z Jugoslavijo na širši podlagi. Odtlej sta se v Jugoslaviji ustanovili dve jugoslovensko-britanski trgovinski zbornici, in sicer v Beogradu in Zagrebu. Iz -Londona poročajo, da je v poslovnih krogih mnogo zanimanja za tesnejše gospodarske stike z Jugoslavijo. Zbornici v Beogradu in Zagrebu sta deležni podpore vplivnih poslovnih ljudi, ki hočejo da razvijejo trgovinske zveze med obema državama. V ta namen je tudi londonska trgovinska zbornica! sklenila ustanoviti ' a n g 1 e škto - ju g os 1 o ve n s k i oddelek. V tej zvezi pričakujejo, da bodo prispeli v London zastopniki Jugoslavije, ki bodo stopili v stike z zastopniki angleških tvrdk, ki so že v velikem številu izrazile londonski trgovinski zbornici željo po tesnejšem sodelovanju z Jugoslavijo.
Tudi iz Beograda poročajo o potovanju naših delegatov k posvetovanjem v London, kamor potujeta predsednik Ju-goslovensko-angleške zbornice v Beogradu g. Ika Panic in tajnik Industrijske zbornice v Beogradu g. Dragan Miliče-vič. Beograjski gospodarski krogi pričakujejo od tega potovanja velike koristi za naš izvoz.
-o-
Nesreča pri podiranju smrek
Škof j a Loka, 28. aprila. — Ugledno družino posestnika Valentina Potočnika v Dolenji vasi nad Škofjo Loko je zadela huda nesreča. V torek sta se odpravila oče Valentin in njegov 20 letni sin Vincenc v gozd podirat smreke. Pri podiranju visokih dreves se je eno po najključju zapletlo med veje zraven stoječe smreke. Mladi Vincenc je šel s sekiro na stoječo smreko klesat veje, da bi sprostil viseče deblo. Ko je bil v višini kakih 15 metrov, se je viseča smreka začela nagibati in padati k zemlji. Nesrečni Vincenc se je po naključju oprijel vej padajočega debla in zletel s padlo smreko na kamenita tla.
Nesreča je hotela, da je priletel z glavo1 na skalo. Zdrobil si je lobanjo in zlomil tilnik, da je bil na mestu mrtev.
-o-
Nevarna krava
Iz Petkovca pri Rovtah v Logaškem okraju je bil pripeljan na kirurški oddelek ljubljanske bolnice 17 letni hlapec Anton Jereb. V hlevu ga je krava s toliko silo pritisnila ob zid, da mu je počila lobanja.
Smrtna kosa
V Framu pri Mariboru je umrl Janez Prelog, posestnik, mož plemenitega značaja zelo priljubljen pri vseh občanih; star je bil 65 let. — V celjski bolnici je umrl Franc Dular, posestnik iz Oplotnice star 30 let. — Na Lavi pri Celju je umrla Pavlina Jakun, rojena Skala, stara 37 let".
-o-
Pod voz je padel
Iz Zlatega polja je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 63 letni posestnik Janez Zupančič, ki je vozil steljo in gozda in je pri tem padel pod voz. Zlomljeno ima nogo in nekaj reber.
Staro mamo je okradla
Dva orožnika iz Štorov pri Celju sta aretirala 18 letno M. Frecetovo iz Št. Lovrenca pri TehaTjih, ki je ukradla svoji stari mami 2000 dinarjev. Orožnika sta pri preiskavi našla še ves denar, ki sta ga vrnila okradenki.
Hiša je zgorela
Nedavno je zgorela stanovanjska hiša posestnika Ivana liirša na Njivicah pri Radečah pri Zidanem mostu. Iz goreče hiše so komaj mogli še rešiti hišno opremo. Kako je ogenj nastal ni znano.
-o-
Eksplozija v roki V Št. Jerneju na Dravskem polju se je nerodno ponesrečil 18 letni ključavničarski vajenec Dragomir Ferk. V roki mu je eksplodirala patrona in mu raztrgala dlan. Ferk je moral v mariborsko bolnico.
Novi zvonovi
V Vojniku pri Celju so v nedeljo 7. maja slovesno blagoslovili nove zvonove za cerkvico sv. Tomaža.
Dr. Korošec boter
V družini Franca Trobca v Črnem vrhu št. 37 se je rodil 15. otrok, kateremu je botroval voditelj slovenskega naroda Dr. Anton Korošec, predsednik senata, ki je ob tej priliki družino boga)to obdaroval. Pri krstu ga "je nadomestoval župan občine Črni vrh g. Franc Košir.
Sorodniki ubili očeta in sina
V Džaperovcu na Kordunu so imeli cerkveno žegnanje. Po stari navadi se je po službi božji vršila na prostoru pred cerkvijo veselica, katere sta se udeležila tudi Dragan Carevič in njegov sin Cvijo. Nenadoma so ju napadli sorodniki, ki so si z Dragonom bili že dolgo časa, v prepiru zaradi zemlje. Najprej so začeli prepir in kmalu so se zabliskali noži, 'tot žrtvi sta pa obležala Dragan Carevič in njegov sin Cvi-jo.
Sfaten 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 23. maja 1939
CMf it J« Mm RIM lamuilu Inc.—Tai «t D t ru Olf rro4<uM4 M Punaui »nad« »M run PUirllwil*4 V» UNITED rtEATURE SYNDICATE. Inc.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan raznn nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Nftslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celt) leto Za pol Jm Za it trt leta
Zu Chicago, Kanado in Evropo: — Za celo leto	V'
Za pol leta ,	3.00
Za četrt leta___1.75
Posamezna Številka_____3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription;
For one year _______________
For half a year
For three months_______1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _______$6.00
For half year___3.00
For three months______1.7S
Single copy __________;_______________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pbdpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1B79.
J. M. Trunk:
clasi je že vse pripravljeno za drugo svetovno vojno. Nekateri so še vedno prepričani med nami Slovenci in Hrvati, da cesarjevič Rudolf še živi. No, in kaj hočemo zato? Časopisov ne bero in časopisom sploh ne verjamejo nič ne. Svojo sodbo in svoj prav imajo, pa amen.
Demokracijo, pa pravico si ljudje vsak po svoje tolmačijo in razlagajo. Komunisti mislijo, da jim daje demokracija pravico likvidirati vsakega, ki politično tako ne misli in ne diha, kakor komunisti. Hitler in Mussolini pa mislita, da je demokracija in pa pravičnost to, da smeta z drugimi narodi počenjati vse, kar se jima zljubi. Uboga demokracija, kaj svet vse od tebe pričakuje!
Ruska zagonetka
Anglija in Rusija igrate zdaj slepo miš. Anglija čuti, da ji Nemčija in Italija ogrožujete njen svetovni imperij. Zato išče Rusijo. Tu pa naleti na staro točko, o kateri je govoril že bistri Bismarck. Rusija taka ali taka, vladna oblika je od danes na jutri. Ogromen in silno bogat kos zemlje je kakor v žaklju. Črno morje je le jezero radi Dardanel, enako Baltiško radi Vidjemovega kanala. Ledeno morje je brez pomena radi ledu in daljave, in Vladivostok je večinoma zaledenel. Turkestan, Sibirja nimate izhoda in se radi tega ne moreta razviti. Najmanj to ogromno zaledje potrebuje izhod v Indijsko morje. Tu zgr-banči Anglija čelo. Nemčija hoče v Irak radi olja in ob-ljubuje Rusiji izhod v Indijsko morje. Rusija je kakor v v precepu: Anglija bi jo rada potegnila nase, da se ubrani Nemčije, pa Rusiji ne dovoli v Indijsko morje, Nemčija pa ji izhod v to morje obljubuje. Kam naj se toraj Rusija nagne? Odtod capljanje pri Angliji in Rusiji in dozdaj le slepomišenje. Vidi se pa iz tega, da tudi pri Rusiji stopi slovansko stališče popolnoma v ozadje, ker ji ni za Balkan ali za Poljsko, kamor bi šla Nemčija. Vprašanje je, ali bo odtehtal izhod v Indijsko morje druge Slovane?
Znano je, da je zdaj v Rusiji le ena glava — Stalinova. Kar je še nekaj drugih glav, morajo biti popolnoma po Stalinovi glavi, in če kaka glava ni po Stalinovi glavi, takoj zmanjka take glave. Takega sadističnega despo-tizma svet še ni videl. In neki Slovenci požirajo sline, ker je "nsjdemokratejšno". Ravno čitam, da je šel Litvinov. Kako je šel, se zdaj iz Rusije ne izve. General Krivitzky, ki je bil za kulisami, trdi, da je Kavkazec Stalin naravnost religiozno prevzet od veličine, pravega veličanstva pri — Hitleru. Mož gole sile vidi še večjo silo v Hitleru, in naravnost zija vanj. Krivitzky pripoveduje, da hodi Stalin okoli Hitlera, kakor kak zaljubljen maček okoli muce, dasi mu Hitler to ljubezen vraču je s — škornjo. Well, o Litvi-nu je znano, da je bil za Francijo in Anglijo. Litvinovo od-slovljenje bi toraj utegnilo pomeniti, da Stalin na vsak način hoče v — Berlin, in tu lahko nastane odločilen preobrat. Hitler bo šel v — Moskvo še naprej s škornjem, saj kak polbog ne more trpeti poleg sebe še kakega polboga, ker pa je v Rusiji le Stalin, utegne biti Rusija pri raz« vozljanju evropejskih homatijj izločena, in če Anglija sama povzame obrambo svojega imperija zoper Hitlera in uspe, bo Rusija lahko za stoletja iztisnjena iz Indijskega morja, in iztisnjena vsepoysod. In če Hitleru uspe, da razbije angleški imperij brez Rusije, si lahko Rusija obriše usta, saj pride sam Hitler tudi v Moskvo in kavkavški maček lahko odide, ako mu ostane glava še na vratu.
Ves "trotzkycizem" je bil narejen manever, da bi Stalin prišel do Hitlera, zdaj je odšel še Litvinov, in Stalinu je pot odprta. Tu je za Rusijo lahko preokret, lahko pa tudi konec, in konec je vsekako bolj verjeten, ko bo obveljalo le to, kar hoče Stalin, Stalin pa misli uspeti po — Hitleru, in tu se utegne uresničiti nemški pregovor: "Nur die groessten Kalber waehlen sich ihre Metzger selber \
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA SE OGLAŠA
Bridgeville, Pa.
Predi nekaj dnevi dobi Mrs. Usnick sporočilo od glavne tajnice SŽZ., da je ona dosegla čast konvenčne kraljice, naša podružnica št. 90, pa prvo nagrado.
Takšno presenečenje;— Na to čast smo pa res lahko ponosne. Cela podružnica je lahko ponosna. — Častita.m Mrs. Usnick v imenu cele naše podružnice' — Pa to ni čast samo za njo, pač pa smo članice podružnice št. 90, vse ponosne, ker smo dosegle kar dve prvi nagradi. Na to v začetku kampanji še za misliti ni bilo. Tolikšno delo vzame veliko časa in trud,a.
Naša podružnica št. 90, je bila pred enim letom, kar na hitro ustanovljena s 15 članicami. Nekaj mesecev smo se še precej skupaj držale, pa kar kmalu nas je bilo komaj še sedem. Potem so se vendar tri pridružile, da nas je bilo deset. Kmalu na to je pa Zveza odprla kampanjo za nove članice. Pa mi Mrs. Usnick reče, da jih bo pridobila 25. Jaz ji rečem, da kje jih bo dobila. — Well, pa ta naša "Kranjska Micika" je šla in jih dobila kar štirikrat po 25. Tako je pridobila kar sto novih članic in osem priključnih članic.
Vesele in zadovoljne smo iahko, da smo članice takšne organizacije — in take moramo tudi ostati! — Pozdrav.
M. R.
ki ga je imel naš društveni predsednik Mr. John Oblak. Nadalje hvala našemu cerkvenemu pevskemu zboru, kakor tudi mladinskemu zboru, za tako lepo petje. Človek je kar presenečen, ko sliši našo mladino tako dovršeno peti in pa, da so se v tako kratkem času toliko naučili, dasi so nekateri med njimi še prav majhni. — To je najbolj jasen dokaz, v katerem vidimo uspehe in ki jasno priča, da vlada med farani in duhovniki vzajemno sodelovanje. Zato tudi taki uspehi. Še enkrat prav !epa hvala. — Ob enem pa tudi prav lepa hvala vsem, ki ste se tega programa udeležili, pa naj bo farani, ali tudi drugi. Lahko rečemo, da je prireditev imela prav lep uspeh. — Hvala lepa tudi našemu g. uredniku "Obzora" Mr. F. Stautu, ki je v nedeljo 7. in zopet v nedeljo 14. maja, blagovolil večino svoje na radio ure na postafji WEMP prepustiti našemu cerkvenemu pevskemu zboru. — Hvala lepa v imenu cele fare sv. Janeza Evangelista!.
John Vidergar
ALI GREMO V JOLIET?
» Cleveland, O.
V zadnjih letih je tudi med našim narodom prišlo v navado, da si thno&i kaj radi vzamejo nekaj dni ali celo teden
Slovencem mgseca julija, ko bo naša prva' slovenska podporna organizacija Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota proslavljala svojo 45 letnico obstoja. Ob tej priliki bo tudi slovesna blagoslovitev in otvoritev novega krasnega jednoti-nega doma, ki je bil baš te dni dograjen. V ta namen se je vršil skupni sestanek društev v Ohio, spadajočih k omenjeni jednoti. Zastopniki društev, ki so se sestanka udeležili, so to idejo z odobravanjem pozdravili. Izvolil se je tudi centralni odbor sestoječ iz štirih mož, katerim se je dalo polno moč, da ukrenejo vse potrebno za ta skupni izlet. Ob enem se je poverilo tudi vse tajnike in tajnice krajevnih društev v državi O^io, da so pravomoč-ni zastopniki in agitatorji za ta izredni izlet.
Centralni odbor ima dose-daj poročati sledeče: Poseben vlak je že najet. Vožnja v Joliet in na,zaj bo stala $7.65 za odrastle in $3.75 za otroke. Priglasiti se pa mora najmanj 300 oseb, da ostane zgoraj omenjena cena. Vlak odpelje s klevelandske postaje v soboto 22. julija zvečer in sicer po New York Central železnici naravnost v. Joliet, kamor dospe v nedeljo zjutraj. Ta vlak ostane na postaji do nedelje večera, da nas popelje nazaj v Cleveland, kamor dospe v ponedeljek 24. julija zjutraj med 5 in 6 uro. Tako bo vsak pravočasno doma, da bo lahko šel vsak delat. Vlak bo prvovrsten s postljami, da bo vsak lahko komodno počival. Otroci brez spremstva staršev bodo pod skrbnim nadzorstvom in bodo imeli svoj "good time" ki si ga bodo za vse življenje zapomnili. Na vlaku ne bo nikake gnječe ali drenja, za vsakega bo dovolj prostora. Denar za vožnje list-ke mora biti pri blagajniku najkasneje do 15. julija. Nikakor pa ni priporočljivo da odlašate z nakupom listka do tega časa. Prej ko si vožnji listek nabavite, bolje bote postrežem.
Za splošno javnost je važno sledeče: Apelira se na vse taj-
ske počitnice in se tako od-'^ike in tajnice krajevnih dru-
POMENLJIVE DNEVE SMO IMELI
Milwaukee, Wis.
Cenjeni g. urednik. Zopet sem se namenil nekoliko napisati in čutim, da me skoro veže dolžnost, kot veže tudi ostale farane sv. Janeza Evangelista, da se zahvalimo našim duhdvnim voditeljem Rev. Antonu Schiffrerju, našemu župniku in pomožnemu župniku Rev. Louis Korenu, za tako lep program na Materin dan popoldne, ki smo ga imeli na radio. Ob tej priliki je nasto pil mladinski pevski zbor. Nadalje za tako lep nagovor v proslavo materinega dneva, katerega je imel č. g. pomožni župnik Rev. L. Koren. Potem zopet za krasni program v S. S. Turn dvorani. Je bilo zares nekaj izredno lepega. Hvala za nagovor,
dahnejo od vsakdanjih skrbi in poslov. Nekateri se podajo v bližnje, drugi pa tudi v bolj oddaljene kraje, da tako vidijo kaj se godi med njihovimi znanci in prijatelji ter sorodniki. Veliko jih dandanes tudi potuje da vidijo razne kraje in dežele, kajti razdalja dandanes ne pomeni veliko, ko imamo na razpolago vsakovrstna moderna vozila, bodisi avtomobile, buse, ali pa železno kačo, kot so železnico nekdaj imenovali tukajšnji domačini Indijanci. — Posamezno potovanje pa ni nikoli tako zanimivo in tako užitka polno, kot je potovanje večjih skupin, ko ni treba potovalcu paziti na lastne vozilo in cesto, po kateri se vozi, ampak komodno sediš na mehkem sedežu ki je pripravljen za te m se tako brezskrbno pripelješ kamor si namenjen.
Eden tak užitka poln izlet se nudi ameriškim katoliškim
ste-v v državi Ohio, da začno takoj agitirati in da začnejo prodajati vožnje listke, da ne bo tako prišlo vse na zadnje dneve. Takoj lahko sprejmete denar proti potrdilu in ga od časa do časa pošljete na centralnega blagajnika ki je Anton Korošec 1063 Addison Rd., Cleveland, O. Telefonska številka je Endicott 3571. On vam bo z obratno pošto poslal vožnje listke. Vse drugo dopisovanje za informacije ter razna vprašanja pa naslovite na tajnika John Pezdirtz 778 East 156th St., Cleveland, O.
—	Nadalje se lahko obrnete za informacije na predsednika tega odbora Frank Matoh 813 Rondell Rd., Cleveland, O. telefon Kenmore HT)8-j, ali pa tudi na spodaj podpisanega.
—	Od časa do časa bo poroča-no o poteku priprav tega izleta, kateri, upam, bo eden izmed največjih in najlepših, kar smo jih dosedaj še imeli
ameriški Slovenci. Naročila za vožnje listke že prihajajo od raznih strani. Vsak je dobrodošel, bodisi član naše Jedno-te ali ne. — Tega izleta se udeleže razne uniformirane skupine kot: Drill teams, godbe, kadeti in kadetinje, da se tako enkrat pokažejo v našem slovenskem Rimu ter ob enem na naših slovenskih a-meriških Brezjah v Lemontu, katere so oddaljene samo nekaj milj od Jolieta.
Bodi pripomnjeno, da se tukaj ne gre za nikak osebni dobiček, ampak samo dobra volja in manifestacija celokupnega slovenskega naroda iz države Ohio. — Torej, ako se žlelite priključiti temu izletu, kjer bote imeli priliko videti slovenski ameriški Rim in novo jednotino hišo ter lahko ob enem tudi obiskali Marijo Pomagaj na naišem slovenskem ameriškem Brezju v Lemontu ter se ji priporočili v varstvo, priglasite se in nikdar se ne bote tega koraka nikdar v življenju kesali, ampak z veseljem se bote še poznejša leta spominjali na to potovanje.
George Panchur, podpreds. 289 E. 143 St.
-o-
KAJ NOVEGA V JOHNSTOWN U
JoTinstoWn, Pa.
Topli pomladni dnevi vzbudijo naravo iz zimskega spanja k zelenju in cvetju. Kamor se ozreš, se ti mladost pomladnega zelenja in cvetja smeji nasproti. Ni pa lepa pomlad priklicala k življenju in delu samo narave, vzdramila je .tudi razna društva k novemu delu, k večji aktivnosti, da tako prirejajo vsaki teden kako družabno prireditev. Tako se je vršila slavnost obletnice podružnice št. 88, SŽZ. v soboto 6. maja, ki je bila prav pohvalno obiskana kljub slabim delavskim razmeram. Prostorna dvorana fare sv. Terezije je bila skoro pretesna, Ribničana pa v naši naselbini menda nobenega, ki bi bil na hitro dvorano povečal, zato smo se pač morali bolj skupaj tiščati, kot se to pri raznih prireditvah večkrat godi. Celo iz Pittsburgha je prišlo na to slavnost nekaj uglednih osebnosti, med njimi tudi II. podpredsednica SŽZ Mrs. Caghe. To pot so naše žene pokazale kaj lahko napravijo, če strnejo svoje moči in talente.
Za nedeljo 4. junija zopet obetajo naše žene zabavo za mlade in stare v dvorani pri fari sv. Terezije, katere čisti dobiček je namenjen v korist cerkve. Zato je pričakovati velike udeležbe. Priporoča se torej, da se te zabave udeleži vsakdo, kdor le more. — V soboto 13. maja sta si obljubila zakonsko zvestobo Mr. Bombač in Miss F. Lambert. Nevesta je bila članica pevskega zbora pri naši podružnični cerkvi sv. Ane od kar je bila podružnica ustanovljena. Obilo sreče V novem stanu. — V bolnišnici se nahajajo Mrs. Ana! Kukenbergar, Mrs. John Zupan, Mrs. T. Cekada, ki se ji stanje po težki operaciji po
Dogodki
Obisk
Chicago, 111. — Pretekli teden se je mudila v Chicagi Mrs. John Sopcich iz Ahmeek, (Calumet), Mich. Prišla je na obisk k svoji hčeri Joyse poročeni Maren, ki se je ravno poročila v cerkvi Treh Kraljev, (Epiphany Church). Mrs. Sopcich, ki je doma iz Pred-grada ob Kolbi, na Dolenjskem, je ob tej priliki obiskala v spremstvu svoje hčerke tudi naše uredništvo in tiskarno in se je izrazila, da se ji vse zelo dopade. Pohvalila je tudi list Amer. Slovenec, katerega naročnica je, da se ji zelo dopade. — Hvala za, poset!
Nesreča rojakinje
Cleveland, O. — Mrs. Rose Zdešar z East 200 Street se je pretekli teden nevarno opekla in je bila pripeljana v Glen-ville bolnišnico.
Otvoritev jugoslovanskega paviljona na razstavi
New York, N. Y. — V torek 23. maja se vrši slovesna otvoritev jugoslovanskega paviljona na tukajšnji svetovni razstavi. Otvoritev bo z zanimivim programom in z nastopom slovenskih, hrvatskih in srbskih plesalcev.
Doma iz bolnišnice
Milwaukee, Wis. — Dne 25. aprila je prestala težko operacijo v St. Luke's bolnišnici soproga tukaj znanega groče-rista in mesarja Mr. Marko Klaiča na W. National Ave. Pred kratkim se je vrnila vi bolnišnice in je upanje, da skoro okreva.
t —__
'.ti a le m izboljšuje. Vsem bolnim želimo skorajšnjega okrevanja in povratka k svojim družinam.
V št. 86, Amer. Slovenca z dne 4. maja smo brali iako pomemben članek, ki ga je napisala ga. Pogačar iz Loraina, O. Klic ge. Pogačar je tako pomemben, da bi ga nikakor ne smele katoliške žene in matere prezreti. — Organizirane katoliške matere, nastopite skupno proti napadom proti-verskega časopisja na vero, kajti za posameznike, ki pišejo v list, se napredna gospoda ne briga. Ce pa nastopite združeno, bo vaš glas slišal mogočni urednik gotovega glasila in se bo dvakrat premislil, predno bo natisnil napad na vero. — Prav gotovo skupni nastop zavednih katoliških mater, lahko primora svoje jednotino glasilo, da se bo v pisanju držalo meje dostojnosti. Samo malo odločnosti in trdne volje je treba. Žaro preberite članek Mrs. Pogačar in se po njem ravnajte. S tem bote koristile celemu narodu in vaš nastop bo ostal zapisan v zgodovini. — Pozdrav čitateljem.
M. K.
Zadnje čase čitamo tuintam v slovenskih listih op'az-ke, da je še mnogo naših ljudi brez državljanstva v Ameriki. Da, dobijo se slučaji. Ampak vsi, ki le količkaj skr-be za svojo bodočnost in niso prav med tistimi zaostalimi, ki so zadnjih trideset let popolnoma prespali, so za svoje državljanstvo že zdavnej poskrbeli. Naš list je zadnjih dvajset let mnogokrat opozarjal rojake na to dolžnost. Leta 1920-22 smo tiskali nad 10,000 izvodov slovenskih državljanskih katekizmov, ki jih je založil National Catholic Welfare Council v Washingtonu. Pošli so že zdavnej vsi. Izdali smo tudi v lastni izdaji nekaj krajšega. Objavili nešteto člankov in apelov na naše ljudi glede tega. Isto so storili tudi drugi slovenski listi v Ameriki več ali manj. In če vse to nekatere še ni doseglo, za take res ni pomoči. Neka j takih .slučajev bo vedno na dnevnem redu. Še med Nemci in Irci so, ki so tu že skoro iz kolonijskih časov. Hm, ne da bi se s tem tolažili, dobijo se še ljudje marsikje po svetu, ki še ne vedo, če je že svetovna vojna končana,
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Maxon
Ko je Brian Gregory izginil za Tho-mom in dragocenim zabojem v katerem je bil Oče Diamantov, je voda še bolj začela naraščati v templju. Večina izmed atharijskih vojakov, ki so prišli nad Tarzana in njegove prijatelje, je storilo žalosten l^onec, le malo se jih je srečno rešilo.
Tarzan in Lavac sta se v podvodni obleki "podala v zračno sobo, kjer so se sestali s Herkufom, nakar so vsi skupaj odšli v jezero, da poiščejo Heleno. Ko so prišli na mesto kjer bi morala biti, Helene ni bilo nikjer. f£je naj jo sedaj Tarzan išče, ko v vodi ni najti nikakega sledu?! ,
. . . Medtem ko je Tarzan brez vsakega upanja blodil po dnu jezera Ho-ruo za Heleno, sta Magra in stari Gregory v strahu čakala na neznano usodo, ki ju čaka v tej podzemeljski votlini sredi teh neznanih postav. Naenkrat se je voda sredi jezera razgibala in prikazali sta se dve postavi.
Bila sta to dv-a ptoma, eden belo, drugi črno opravljen. Komaj sta bili postavi iz vode, sta si odvzeli naglavna pokrivala -in tedaj je Friderik Gregory presenečenja zakričal: "Helena! Ti si! Hvala Bogu, da še živiš!" Stari Gregory bi si nikoli ne mogel misliti, da se tu sestane s hčerjo,
Torek, 23. maja 1939
AlViERIKANSkl SLOVENEC
■'f' Stran 5 "
Nedeljski kotiček
rm
J. M. Trunk.
Četrta nedelja v maju
"Nasprotnik vaš, hudič, kakor lev rjoveč hodi okoli, in išče, koga bi pogoltnil; njemu se ustavljajte trdni v veri (1 peter, 5, 8)".
Lev rjove, kadar gre ropat, in grom njegovega glasu orna-živali in jih napoljuje s strahom. Enako hudič. Plen avoj izkuša prestrašiti po raz-burjajočih podobah in mislih, ga zbegati in oslabiti. Pred vsem toraj skrbi, da ti izkušnjava ne vzame jasne misli in zavesti. Saj ni uzroka. Hudič Je kakor priklenjen pes, ki ti more škodovati le, če sata hočeš, ako se mu namreč približaš in se mu pustiš ugrizniti brez upora in orožja. Ce pa sodeluješ z milostjo božjo, si močnejši od njega. Vsekakor se ga boj, kajti zmirom je on pripravljen na boj in odpočit-a ne Potrebuje. Posebno pa se Prizadevaj,^da pred njim obvaruješ svojo "slabo stran". Ako je ne poznaš, poglej, česa se moraš največkrat dbtoži-il; vprašaj tudi dobrega prijatelja ali celo sovražnika, in
gotovo izveš.
Jako koristna je izkušnjava onemu, ki se možato in krščansko postavi v'bra(n in se tudi bori. Pred izkušnjavo si o sebi mnogo domnevaš, kar pa nisi bil; po izkušnjavi postaneš ponižen in s tem ti doleti vse dobro. Izkušnjava te nauči, da zaničuješ to revno življenje, hrepeniš po nebesih, se tesno okleneš Boga; v izkušnjami moliš, postaneš pobožen in goreč; izkušnjava okrepi in ojači ti čednost, prikrajša bolečine v vicah in po njej si zaslužiš neštevilno krasnih zaslug za nebesa. Zato pa: "Za vso radost vam bodi, bratje moji, ako ste padli v mnogo-katere izkušnjave (Jak. 1, 2)". Dušam, ki jih Bog posebno ljubi, je izkušnjava potrebna, ker le tako se izpopolni njih čednost. "Ker si bil Bogu prijeten, je bilo treba, da te je skusila izkušnjava (Tob. 12, 13)", tako je govoril angel pobožnemu Tobiju, ko je po dolgoletni slepoti izprevi-del.
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
jezikih." Končno pa naj pri tej prili-
kakšne uspehe je rodilo potovanje tržaškega škofa msgr. Santina za Veliko noč v Rim. Bil je sprejet tudi pri predsedniku italijanske vlade ter mu razložil nekatere želje in Potreba prebivalstva v Julij-skl krajini. Predvsem je dosegel da bo prihodnje leto v i£stu odPrio novo semenišče.
kot Santin je po tem svojem obisku v Rimu dejal: "Dolžnost vseh novih duhovnikov, bodo izšli iz tega semenišča m vseh, ki imajo dar vere in ki razumejo potrebo, da ne sme ugasniti krščansko življenje v naši deželi. Vse težave, v katerih je danes naša škofija, izvirajo iz pomanjkanja duhovništva." \
Ko je tržaški škof razložil Predsedniku vlade Mussolini-Potrebo po novem tržaškem semenišču, ga je poleg drugega vprašal tudi, če je v Julij-1 Krajini dovoljeno pridigati v slovenskem in hrvaškem je-^ku. Mussolini mu je določno Povedal, da italijanska vlada . 'ma ničesar proti slovenskim £ hrvaškim pridigam v teh raJih. Poleg tega pa je škof m vprašal predsednika "ijanske vlade, če se sme v
rouk d°l0Čb konkordata ve" Proučevati v slovenščini.
Mussolini je prav tako jasno
na prejšnje vprašanje od-
govoril, da slovenski jezik ni
Prepovedan.
Ta zagotovila, ki jih je dal Predsednik italijanske vlade, ^ "ašrm ljudem v Julijski SQ tl\Uni dala mnogo upanja in .lih z največjim veseljem J.eli toliko -bolj, ker
OGLEDUJEJO SI OROŽJE
so pri-
dil i najvišjega mesta. So tu-jo ^lsto v skladu z izjavo, ki Je p0 sklenitvi belgrajske-
dalTt°]aZUma 25' marca 1937
s ter	zuna"ji mini-
daj	Ciano- Dejal ie ie"
"Prev-g druSeSa tudi tole: lo na'1' sem' da bo to ime" obiiip-ll£°dnejše posledice za žav i"0 prebivalstvo obeh dr-razuj^ °d skl<?nJerie&a SP°"
Itali; a med Jugoslavijo in neišp j ?bčutil° najblagohot-
k nv. j anje. Obvestil sem ° potrebnih
Hia„,i ' kl so bila dana ita-
■25S?ob,asttm - ki -
bo si na u^en.je in upora-jezik°Vfnskega in hrvatskega ■ a ter na bogoslužje.v teh
Beseda o tem in onem
Angleško delavstvo je bilo povabljeno v neko tovarno orožja, da si ogleda najmodernejša obrambna sredstva, in pri tem ogledovanju jih kaže gornja slika.
Vlada ne nasprotuje slovenskim pridigam
Zvedelo se zdaj podrobno, j ki omenimo še določbe iz late-
ranske pogodbe, ki jo je Italija sklenila z Vatikanom 11. februarja 1929. V čl. 22. tega konkordata je, čeprav le v nekaj besedah, omenjen naš jezik in delne prajvice, ki mu gredo. Takole je zapisano: "V primeru potrebe bodo duhovniki dobili vikarje ali pomočnike, ki bodo govorili oba jezika, italijanskega in slovenskega, da bodo mogli pomagati vernikom pri dušnem paistir-stvu v materinem jeziku po cerkvenih zakonih."
-o-
Poštenjak "Corriere Istriano" je med svojimi dnevnimi novicami prinesel te dni tudi nekaj vrstic o rudarju Gortanu iz La-bina. S temi svojimi vrsticami je list hotel pred javnostjo staviti za zgled Gortataovo poštenost. Rudar Lovro Gortan je namreč zadnjič pred vhodom v rudnik pri Labinu našel tujo listnico, v kateri je bilo precej denarja. Ni prav nič pomišljal, kaj naj naredi s to listnico, najmanj pa to, da bi si jo prilastil, čeprav je sam vse prej kot bogat človek. Pošteno jo je izročil upravi rudnika v prepričanju, da bo ona laže in hitreje našla svojega pravega lastnika. Če ga je tudi res našla, ni znano. Pa recite, če ta mož ni zaslužil, da tudi časopisje stavi za zgled njegovo poštenost, kajti Gortanovi so bili vedno poštenjaki.
-o-
Msgr. Al. Fogar, bivši tržaški škof odlikovan
Msgr. Al. Fogar, bivši tržaški škof, sedaj naslovni nadškof patraški. je bil te dni imenovan za konzultorja kon-gregacije obredov. Ker je bil msgr. Fogar pred kratkim imenovan za konzultorja kon-gregacije sv. zakramentov,kakor je poročalo "Vatikansko pismo", je to že drugo odlikovanje sv. stolice upokojenemu tržaškemu škofu. Vsekakor zanimivo in značilno.
-o——
Smrtna nesreča Volče pri Tolminu. —, Povabljen od tovarišev se je peljal 24 letni Jožef Podreka iz znane Andrejutove družine na semenj k Sv. Luciji. V bližini Kozaršč je tako nesrečno tr-
čil z nekim avtomobilom, da si je razbil glavo. Šofer ga je takoj naložil na avto in ga odpeljal ' proti Sveti Luciji k zdravniku. Ubogi Jože je pa že med vožnjo izdihnil in šofer gai je moral zapeljati v mrtvašnico pri Sv. Luciji. Od tam je bil potem pogreb na volčansko pokopališče. Sveto-lučane je huda nesreča globoko pretresla.
KRATKE NOVICE
Novi grad v Istri. — Težko noč sta prebila na morju Angel Stanič in njegov tovariš. Zvečer sta se odpravila na lov v prav lepem vremenu, ki se je kmalu spremenilo in morje je razburkano premetavalo lfjihove barke. Iz objema valov se nikakor nista mogla rešiti in sta bila že na kraju s svojimi silami, ko jih je rešil neki ameriški parnik, ki je priplul mimo.
*
Trst. — Z dekretom je bilo' na predlog Mussolinija odlikovano več poljedelcev, ki so se posebno izkazali, s "kmetijsko zvezdo" (stella al merito rurale). Med njimi je bil odlikovan Kožba Alfred iz Postojne.
" *
Podgrad. — Ko se je župnik Alojz Zgur vračal iz Ban, kjer je maševal, je padel s kolesa tako nesrečno, da si je zlomil ključnico.
'	-K
Trst. — Neznani tatovi so odnesli Dori Šavlijevi za 12.-000 lir draguljev in zlatnine, ne da bi odnesli pri tem tudi denarja, ki je bil zraven. Na mesto draguljev so postavili pismo, kjer so razložili, da so ostali dolžniki po neki njeni teti, ki je vse zapustila Šavlijevi. Policija poizveduje za storilci.
*
Tomaj. — Cerkev v To'ma-ju so zaprli, ker se je zvonik začel nevarno rtagibati. Za popravilo bo treba 20.000 lir.
Senožeče. — Umrl je Šturm.star 49 let. Emil, posestnik in gostilničar, Uina edinca.
Zapušča ženo in
drobtine o tisku
, Piše Ancl. Tomec
Nesrečen padec
Ko se je 65 letni Jakob Pa-dar od Sv. Jederte pri Laškem peljal skozi Brezno, je padel z motornega kolesa in se nevarno poškodoval po glavi in rokah.
Žilo si je prerezala
Nevzdržne družinske razmere so bile vzrok, da si je vzela življenje 67 letna! pre-vžitkarica Marija Krulc iz Mramš pri Veliki Pirešici. Šla je ob Savinji in si prerezala žilo odvodnico pod kolenom. Komisija je ugotovila, da je nesrečnica že po nekaj minutah izdihnila.
-o--
Najlepši hotel zgorel
Največji in najlepši hotel na Plitvičkih jezerih, hotel "Palace", je uničil ogenj do temeljev. Hotel je bil silno moderno opremljen in je razpolagal s 120 sobami in je lahko vzel pod svojo streho do 200 gostov. Škode je okrog 8 milijonov dinarjev.
Čez mejo je hotel
Ko je hotel 50 letni Ivan Stefanovič preko meje na avstrijsko stran, jo pri tem padel v 15 čevljev globok jarek in obležal nezavesten.
-o—-
Maščevanje
Posestnik Franc Bolcer iz Spuhlje je kupil od Janeza Brleka od Sv. Barbare posestvo. V pogodbi je imel prodajalec izgovorjeno začasno pre-vžitnino na posestvu. Ta doba je pa sedaj potekla in bi se moral Brlek s posestva že seliti. Pa mu je bilo žal za prodano imovino, posebne*, ker so gorice tako dobro uspevale.
ZA PAR DNI IGRALA BOGATAŠINJO
Uslužbenci Elgin Watch družbe v Elginu, 111., so priredili med seboj kontest za najlepšo uslužbenko in pri tem je dobila največ glasov Arlene Warner. Za nagrado je dobila dekle p rosto vožnjo na newyorsko razstavo in gornja slika jo kaže, ko si je enkrat v življenju privoščila življenje botataši-nje, nemreč, da je v Ritz-Carlton hotelu v New Yorku- imela zajutrek v postelji. _____________v______^jttX, - r-- ■rr-^......___ , J
Zato se je maščeval s tem, da je sesekal žeblje, žico in gramoz in dal vse to požreti Bol-cerjevemu konju, katerega je bil Brlek pripeljal v Haloze. Konj je sevedžt poginil in Bolcer trpi 600 dinarjev škode.
-o-
Prenapolnjena bolnišnica Blizu Žadovnika pri Krškem so našli 81 letno kmečko vdovo • Marijo Baznikovo mrtvo. Bajznikova je že dolgo bolehala na nogah in prsih in se je zato podala v bolnico v Krško. Ker pa je bolnica vedno prenapolnjena, sirote niso mogli sprejeti. Reva se je vrnila domov v Gornje Pirošice, toda dolga pot je izčrpali njene slabe moči, da je na nekem vrtu izdihnila.
-o-
' Zaradi malenkosti • Dobre volje sta se Franc Le-bar in Franc Biro iz Gainer j a vračala iz vinograda. Zaradi malenkostnega povoda je pa nastal med njima prepir, med katerim je L^bar udaril Bira tako nesrečno, da se je ta pri priči mrtev zgrudil na tla.
-o-
Hud delodajalec Hlapec Rudolf Varner, tako poročajo iz Ptuja, je zahteval od svojega delodajalca iz Bebrovnika poselsko knjižico, kar pa gospodalrju ni bilo po volji. Nastal je med obeta'a spor in je delodajalec hlapca tako pretepel, da si je moral ta poiskati pomoči v bolnici.
> Cesto gradijo
Lepo cesto grade iz Palovič proti Kamniku, po kateri bodo lahko tudi avtomobili vozili. Dosedaj je cesta dograjena do vrha Kratne, odkoder bo
Je neka zelo važna zadeva, na katero pa ljudje navadno kaj malo mislijo. Ko naročniki naših listov umrjejo, ko so dolžni za, naročnino in jo potem seveda nemorejo sami več poravnati in je zato dolžnost njih svojcev, posebno njih dedičev, da isto mesto njih poravnajo, kar ni nič več kot prav in pošteno.
Pa, kot se je pisec teh vrstic že sam večkrat prepričal, se mnogi ljudje zato kaj malo zmenijo. Za svojim pokojnim, za katerim prejmejo precejšnjo svoto posmrtnine od podporne organizacije, h kateri je pokojnik spadal, naročajo maše za njih dušni blagor — a pri tem prezrejo nekaj drugega, kar je za njih pokojne še bolj važno, kot naročanje maš, in to je poravnanje njihovih dolgov, med katere spadajo tudi dolgovi za naročnino ča sopisov, za katero so pokojni dolžni ostali. Za poravnavo istih bi bilo treba še bolj skrbeti kot pa za naročanje maš, ker po ravnati dolg je dolžnost, preskrbeti mašo pa ni dolžnost ali zapoved, ki bi vezala pod grehom, temveč je le dar, le duhovno dobro delo usmiljenja za blagor duš, za katere se daruje sv. maša.
Torej plačati dolg je pokorščina (dolžnost), sv maša je pa dar (prostovoljen). In sv. Pismo pravi, da je pokorščina boljši, kakor darovi.
Torej le pomagajmo našim pokojnim in naročajmo za nje sv. maše, a rešimo jih tudi njihovih dolgov.
Naročniki in podpiratelji pro-tiverskih listov so ravno tako odgovorni za vse, kar protiver-ski listi hudega povzročajo, kakor oni, ki jih pišejo, urejujejo, izdajajo in širijo, samo v tem je razlika, da pisatelji, uredniki, izdajatelji in razširjalci proti verskih listov od tega živijo, njih naročniki in podpiratelji pa nimajo nič drugega od tega, kakor stroške za njih naročnino, kar pa naredi stvar še hujšo.
Še veliko hujša stvar pa je, ako je naročnik protiverskih listov katoličan. To je pa naravnost podlo izdajstvo. Ce je brezverec za brezverstvo, če je sovražnik vere proti veri, je to sa-moobsebi umevno, a nerazumljivo in čudno pa je, da hoče kdo biti katoličan in protikatoličan obenem
So nekateri ljudje, ki se branijo naročiti katoliške liste z izgovorom, da so katoliški listi naši sovražniki, posebno sovražniki delavcev. Toda ravno vsled te njihove
v serpentinah izpeljana do *ftve'	katoliški listi naši
Kamnika. Z nove ceste je kra- prazniki,^se morali potrudi-
sen razgled proti Ljubljani in Moravški dolini.
g'wmwmwwwwww^wwwwwwww'rvwww1
DENARNE POŠILJATVE
nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj i jo bile naše cene:
ZA DINARJE:
Za $ 2.30................ 100 Din
Za $ 4.50................ 200 Din
Za $ 6.60................ 300 Din
Za $10.25................ 500 Din
Za $20.00...............:i000 Din
Za $39.00................2000 Din
ZA LIRE:
Za $ 6.30.................. 100 lir
Za $12.00.................. 200 lir
Za $29.00................. 500 lir
Za $57.00..................1000 lir i
Vse pošti jatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermafc Road. CHICAGO, ILL.
ti te sovražnike dobro poznati, ravno zato bi morali te katoliške liste še tem raje naročiti, da bi jih natančno spoznali, in se prepričali, kakšni naši sovražniki da so, ako v resnici so. Ali
nam ne more sovražnik več škodovati kakor pa nam more prijatelj koristiti? Gotovo. In zato je pa tudi bolj važno in potrebno, da poznamo sovražnika kakor pa da poznamo prijatelja. Zato jako nespametno ravnajo oni, ki hočejo poznati samo prijatelje, ne pa tudi sovražnike, kajti naša korist je, da poznamo oboje, prijatelje, da se jih zato oklenemo in sovražnike, da se jih znamo varovati.
Koliko ljudi bi ostalo dobrih in vernih,' ko bi naročili in čitali katoliške liste in bi z njih spoznali, da so njihovi največji prijatelji. Iz katoliških listov bi pa tudi najbolj in najlažje spoznali tudi to, da so protiverski listi v resnici naši in sicer naši največji sovražniki in ni treba za poznanje istih še posebej nje same naročati, kajti ne le, da iz protiverskih listov ni mogoče spoznati katoliških listov kakor .je nasprotno mogoče iz katoliških listov spoznati protiverske, temveč bo vsakdo, ki ni o vsem temeljito poučen in v dobrem dovolj vtrjen po čitanju protiverskih listov glede katoliških listov krivo in napačno poučen, da bo imel katoliške liste za svoje največje sovražnike, protiverske pa za svoje največje prijatelje v svojo največjo škodo in nesrečo.
Zatorej pamet in pozor.
Za telesno hrano se trudiš ne le včasi temveč neprestano; misliš, skrbiš in delaš za telo noč in dan in tako je prav. — Kaj pa dušna hrana? Ali ni tudi ta vsaj toliko vredna in važna, kakor telesna hrana? Je, in še veliko več. Saj je telo radi duše in ne duša radi telesa in telo brez duše je brez pomena. Telo je samo posoda, hišica duše. Ce duša rešena, bo rešeno tudi telo, duša zgubljena, je tudi vsa skrb, ves trud, vse delo za telo zastonj. — Torej duša prva in skrb za dušo prva, največja in najpoglavit-nejša skrb, dušna hrana najvažnejša hrana.
In vendar kolika brezbrižnost za dušno hrano! Kako malo se skrbi za dušno hrano, kako se jo zanemarja in kako malo važnosti se polaga na njo! Ni čuda, da dandanes vsled pomanjkanja dušne hrane in vsled neprave dušne hrane vlada tudi beda v telesnem oziru. Kajti kjer je duša bolna, tam se tudi telo ne more dobro počutiti. Zdrav duh, zdravo telo.
Potrebna, zdrava in tečna dušna hrana pa je v najširšem pomeriti besede čitanje dobrih časopisov in knjig. Kdor se želi o tej dušni hrani temeljitejše poučiti in jo sam preizkusiti, naj pridno in pravilno čita časopisa in knjige.
NA PRODAJ
zidana hiša na prometnem kraju v Chicagi, blizu slov. cerkve in šole. Trgovski prostori v pritličju. Stanovanje za dve družini. Kurjava na vročo vodo. Proda se poceni. Poizve se v upravi tega lista.
«pr
g Pregleduje oči in predpisuje očala	E
H 23 LET IZKUŠNJE	t
l DR, JOHN J. SMETANI;
a OPTOMETRIST	|
1801 So. Ashland Avenue
i Tel. Canal 0523	|
g Uradne ure: vsak dan od 9.	g gi zjutraj do 8:30 zvečer.
^uiiMujuMiiinHniiiMfmtMiin.wiiMiaBmiiM^itnnifruMnniaiii::«^
M. KLARICH S SON
STAVBENIK IN KONTRAKTOR
3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet 6509
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiše in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 23. maja 1939
Podkrnoški gospod"
— ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj.
Dolores Vieser:
Na Živem Blatu stoji usahel mecesen. Sive okrnjene veje štrle žalostno iz mogočnega debla, ki moli daleč čez močvaro jn Zablaško jezero.
Mimo tega drevesa ne gre nihče rad. Pripovedujejo, da je tam ubil hlapec svojega gospodarja. Zdaj tam "straši".
Kadar je Alenka v teh vročih dneh žetve sama doma, se okrod poldne čestokrat ukrade k temu drevesu. Ozek, nevaren pot se vije od tu skozi močvaro, ki je polna belih glavincev. Alenka sede na veliko, vzboklo korenino, vtrga pecelj glavinca,. da se brani z njim komarjev, in sanja v poldan.
Zrak je nasičen rahlih, sladkih glasov. Nad rjavim močvirjem drhti gost hlap. Nedostopno jezero strmi kakor mrtvo oko v stekleno nebo, čez katerega potuje zapuščeni oblaki. In dve, tri eive vrbe stoje bojazljivo ob zlokobnih, rjavih tolmunih
Alenka ljubi Živo Blato, ker je tako polno skrivnosti. Videti je tako tiho in zasanjano in vendar ne ve nihče, ali ne bo pri prvem koraku zdrsnil v globino.
Za srebrnozelenem ločjem pelje cesta v)roti Globasnici. Večkrat gre kdo tjakaj, dokler se ne raztopi v hlapu, ali se ziblje /isoko naložen voz snopja proti skritemu domovanju. Nekoč se je Alenka močno prestrašila: naglo kakor puščica je privihral po cesti jezdec, toda ko je prišel do ločja, je zadržal konja in Alenka je videla, :a je bil majhne in čokate postave in Lemnega obraza. —
Tako poseda Alenka marsikatere poljansko urico na 2ivem Blatu in čaka. Oče lič ne ve za vse to. Je s hlapci na polju, :;akaj delo priganja, Alenka pa ne sme delati. Alenka je nevesta bogatega gospoda, ki ima ob vznožju Triglava star, visok, gosposki dom. Alenka Bo zdaj kmalu lahko cele dni polegala na mehkih kožah n ne bo imela drugega dela, kakor da bo dajala svojim pisanim draguljem, da se bodo prelivali na soncu. Sama se bo kopala v mleku in si mazilila lase z rožnim oljem in slednji dan bo nosila drugo obleko ,če bo hotela.
Ko postajajo dekleta v Škočijanu ali Tinjah ali Grabštajnu pri vodnjaku, vzdihujejo čestokrat in govore: "Srečna Alenka!"
Avgust je težak in zagaten. Alenka postaja vedno bolj tiha. Na Živem dvoru so ji začeli pripravljati balo. Alenka pa poseda ob zakletem mecesnu in strmi v težke oblake, ki se vale na nebo za Ojster-cem.
Iz barja zadoni nenadoma plah rezget. Alenka se okrene. Za Boga — tam med vrbami, kjer preže vodni tolmuni, vodi nekdo previdno konja, korak za korakom.
"Hohoj!" zakliče Alenka in se oprime sivega debla. Tisti, ki tam prihaja — moj Bog! to je gospod!
Alenka nehotoma vztrepeta in bi rada zbežala. Toda ko vidi, da je krenil na napačno, nevarno pot in da si je drznil neprevidno skočiti, tedajci zavpije vsa prestrašena:
Pomaha mu z roko — na desno, na desno — še bolj!
Tam je ozka steza.
"Zdaj je že čisto blizu. Se dva tri skoke in že stoji na spolščeni ruši, ki se širi nad
Sveto pismo ■ novi zakon
I V&ebuje Sv. Evangelije in Dejanja Apostolov. Knjigo je priredil m sestavil č. g. Jožef Zidanšek, duhovnik lavantinske škofije. Vsebuje 541 strani in je primerne žepne oblike.
STANE S POŠTNINO QQ Naroča se na naslovu:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	. Chicago, Illinois
Tnili iFuTn NEjiTTTVTtTiiTf»111111111111 ci 11111 u; 1111 c ] i iriTuimilYiTRnTrrriltaniTrnTnT®
VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE
mecesnovimi koreninami.
"To ti je vražje močvirje!"
S temi besedami pozdravi Lenart, prošt, Alenko.
Je ves zasopel in čevlji so mu umazani do kolen. Tresoči se konj se je moral pogrezati skoraj do lakotnic.
Alenka ne more spregovoriti nobene besede. Lenart jo pogleda. Moj Bog, kako je lepa!
"Našel sem te pa vendarle!" reče temno.
Alenka sloni ob usahlem macesnovem deblu in da možu roko.
"Nisem te mogel pozabiti, Alenka", za-šepeta Lenart.
Divje ji stiska prste.
"In ti--?"
Alenki drhte kolena od sramu in strahu in sreče. Kaj naj reče, o Bog — kaj ga ne bo morala poslati od sebe? O Bog, tako dolgo ga je čakala — zdaj je tu!
Dvigne obraz, ki ji ni še nikdar tako čudovito cvetel kakor to uro, k Lenartu in ga pogleda. Oči so ji polne solza.
"Joj —," reče samo in iz tega kratkega glasu zveni vse njeno hrepenenje.
Ogenj spreleti Lenarta. Potegnil bi si jo na prsi, vendar ko že stegne roke po njej, se ne upa.
Je tako čudovita in skrivnostna, neskončno bogata in tuja.
Marsikatero soparno noč je sanjal o njej. Tisočkrat so jo objele in poljubile njegove misli, vendar zdaj, ko stoji pred njim vsa sama vdanost kakor razpokli popek in vendar tako tuja kako pravljica, ki je ne moreš preiskati in verjeti, zdaj obide Lenarta sveto spoštovanje.
"Alenka," šepne čisto potihoma, čeprav v širnem barju nihče ne more slišati tega glasu, razen letečih glavinčevih kosmov in oblakov za "Veliko goro".
"Draga Alenka!"
Lenart položi deklici roke na rame irt ji zre dolgo v oči. Nato jo poljubi.
Ne pove ji, kako jo ljubi.
Svet čudež so njene sladke, rdeče ustnice, čudež so njeni svileni lasje in čudež je njeno vitko telo, ki se mu privije v naročje.
Nenadoma mu vrže Alenka roke okrog vratu.
"Imam te tako rada —," beblja razvne-
to, "tako rada--zmeraj sem mislila
nate — ti! Tako — tako rada —!"
Skrije mu obraz na prsi.
"Tako sem vesela, da si prišel!"
Sama sta na barju in nihče ne vidi njune sreče. Vrbe spe. Rahel veterc vstaja za Ojstercem in žene oblake bliže. Ne čutiš ga in ne vidiš, vendar bo zvečer nevihta.
Zrelčan dvigne silne šape medvedu, pregleduje mu kremplje in opazuje smrtno rano zverini na prsih.
"Junak, junak!" hvali in stresa Lenartu roko. "Ampak čeden si videti! Imaš še vsa rebra cela?"
Lenart se zasmeje in se udari po prsih, da kar odjekne. Od ram mu visita suknjič in srajca v divjih capah in na svetli koži se mu rišejo široki sledovi krempljev, iz katerih solzi kri.
(Dalje prih.)

samuiiuiuuiiiii'iluuiiiiuujiiiuuuiiiiiiuciiiiiniaiiiiiiiiiiitaiiiiiriiiini

Pomladna suša je na več krajih Koroške povzročila gozdne požare. Nedavno se je od iskre iz lokomotive vnel gozd med Štefanom in Smer-čami na Zilji, nekaj dni nato pa zopet v šmohorski .okolici. V obeh primerih se je gasilcem posrečilo, da so požar kmalu omejili.
Tudi letos se je pri velikonočnem streljanju s topiči zgodilo več nesreč. Peter Kropfl iz Blač je zadobil nevarne poškodbe, Valentinu Schrottu iz Vrbe je odtrgalo desno roko, 15 letni Lojze Schiestl iz Drobol pa je zadobil hude opekline, ko se je vnel smodnik, ki je bil pripravljen za streljanje s topiči.
Novi nemški občinski red uvaja nov postopek pri združitvi ali delitvi občin. Ukinejo se vse občine, katerih število prebivalstva ne dosega 200 oseb. Ravno tako se ukinejo vse občine, ki ne morejo vršiti svojih nalog z danimi sredstvi. Pri združitvi dveh ali več občin se gleda na to, da se obvaruje enotni gospodarski značaj občin in da se industrijski kraji, letovišča in pre-
težno kmetski kraji ne združujejo kar vprek. V slovenskem delu dežele Gta bili doslej občini Bilčovs in Gornja vesea združeni v skupno občino Bilčovs, občina Bela pa je bila pridružena Železni kapli. Predvideno je tudi, da se bosta občini Št. Jakob v Rožu in Bekštajn delili.
V	Šmihelu pri Pliberku je umrl Podevov Jurij iz Strpne vasi, star komaj 32 let. — V Podljubelju pa so pokopali ta-mošnjega posestnika in trgovca Franca S'moleta. Pokojnik je bil med ustanovitelji slovenskega prosvetnega društva in slovenske posojilnice. Ostal je odločen Slovenec do konca svojih dni.
V	Št. Jakobu v Rožu so po daljšem odmoru zopet nastopili tamošnji igralci z igro "Revček Andrejček". To nedeljo so nameravali prireditev ponoviti, pa je bila prepovedana.	£
-o-
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širi. jo ti svoj protiverski tisk.
Pisano polje
ZAHVALA
Waukegan, 111.
Dolžnost naju veže, da se zahvalimo našemu pevskemu zboru "Lira", katerega člana sva še vedno tudi midva, ker ste nama napravili ob 40 letnici najinega zakonskega življenja tako veselo presenečenje. Od solz sva bila ginjena, ko sva poslušala govore odlič nih mož in žena, kateri so se tega party udeležili. Nikoli si nisva mislila, da imava toliko prijateljev. — Ko je prišel naš organist Mr. Kovačič v sredo večer k nam in nas potegnil, da morava iti z njim, da se eno novo pesem naučimo za v nedeljo, sva ga seve da takoj poslušala in se odpravila z njim. Ko pa pridemo v šolo, .opazimo tam celi pevski zbor in veliko število drugih prijateljev. Takoj se je tudi oglasila pesem: "O slav-ljenca dajnašnja, pozdravlja-na..." Ob tem so nama že tudi pokazali prostor pri mizi, kjer je bil velik šopek svežih cvetic, na cveticah je pa vise-
lo 40 kuvert z modrimi trakovi in v vsaki kuverti je bil po en dolar. Poleg je bila velika torta (kejk), visoko in okrašena s sladkornimi cveticami, na sredi pa številka 40 in oko-lu te 40 svečk. Izvedeli smo katera kuharica ga je spekla in se ji tukaj iz srca zahvaljujemo, kajti kaj takega ne napravi vsaka. — Hvala za lepe pozdravne besede, hvala tudi Fathru Hiti za vse, kar so za naju napravili in za lepi dar. Hvala Mrs. Zalar za krasni rožnivenec. Bom še naprej molila, da botfk tU Si v nebesih skupaj kuhali, ko svi že tukaj vedno skupaj. — Bi vsakega posebej imenovala, pa bi prav gotovo marsikaterega pomotoma ven izpustila, kar bi seveda ne bilo prav. Zato pa še enkrat vsem skupaj prisrčna zahvala in Bog plačaj za tako lep sestanek, katerega'ne bova nikoli pozabila. Ostajava udana vam farana.
Anton in Mary Marinčio (Oglas)
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNIC© in kratek SLOVAR.
Zelo praktična knjiga. Žepne oblik«.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški an' gleščinL Slovar je priredil in aeitavU znani profesor J. Mulaček, ki Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani
CENA:
Trdovezan v platno-- $1.50
Broširan mehko...........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom Je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
A
'ŽIVI I Z V I R F
iimuiiuiiiuuiuut«
je krasna knjiga, fti govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more'vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah".
Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno.
KNJIGA STANE S POŠTNINO
$2.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
Prepir pri svobodomiselnih.
Da sem bolj točen. Vsi svo-bodomiselci se ne prepirajo in tudi ta izraz je morda prekre-pak. Iz prepira pogostoma nastane še kak spopad, o takem ravsu pa ni govora, ker vse bo ostalo pri starem, le precej prerekanja je o bistvu svobo-dcmiselstva, in to prerekanje je le med Molkom in Kerže-tom, ker je g. F. Kerže rekel in zapisal neko zelo kratko, in na to kratko opazko piše g. Molek cele kolone. Stvar je toraj bolj iz "notranjega mi-nisterstva" svobodomiselna ali rdeča hiša ne gori, in se tudi ne bo podrla; ko utihne prerekanje bo vse pri starem. Čemu se vtikaš v to prerekanje? Saj si boš ožgal prste, kakor iih je še vsak dobil, ko se je vmešaval, kadar sta se dva malo zrukala. Vem, da jih dobim po glavi ali buči, ampak na tem svetu je že tako, in jaz ne silim v ta kavs, pač pa sem bil v ravs potisnjen, toraj .sem prišel vanj, nisem sam šel vanj, in poleg tega je v kavsu veliko več o katoličanih kot o svobodomiselcih, in to je, da pišem. Stališče, kaSkršno zavzema g. Molek, in kakršno razume g. Kerže, me pa ne briga, ker to je pristno zadeva med njima.
Na tapet prihaja yse, kar se je dogodilo od trenutka, ko je bila položena "svobodomiselna podlaga" do današnjih dni, ko je ta podlaga skoroda edina označba, na1 kateri bobna-„jo, kakor jasno kažejo izjave glavnih odbornikov ob 35 letnici. V to podlago je malo sunil g. Kerže, in prerekanje se je pričelo, in ta podlaga je ti-ctal slama, za katero se prijemajo, ko nas katoličane najmanj postrani gledajo, posebno pa še katoličane, ki so prišli v njih vrste in so še danes pri njih. Prav radi teh katoličanov v njih vrstah je dregnil v šršenovo gnezdo sam g. Kerže, ker on razlaga svobodomiselno podlago tako, g. Molek pa tako. Vse drugo je več ali manj firlefsinc, podlaga svobodomiselstva je glavna' točka prerekanja.
Izraz je izraz. G. Kerže ni nikakor zoper izraz, ali zoper podlago, je pa zoper tolmačenje tega izraza, in tu je korenina kavsa, vsaj g. Molek se ? Keržetovim tolmačenjem ne strinja, in dokazuje ali vsaj hoče dokazati, da g. Kerže baje ne razume, kaj svobodomiselna podlaga pomeni.
Da predaleč ne zaidem. G. Molek je takoj zletel k Web-sterju, ki tolmači v angleščini, kaj je "Free Thought" in kaj pomeni "Free Thinker". Tam je našel nekaj o "Authority. . revelation. . . church. . religion", in vsa taka roba je za svoboidomiselca ta'boo,, ergot, toraj je svobodomiselc le tisti, ki vso to robo najmainj odklanja, ali naj jo tudi besno pobija, bi bil zopet predmet — tolmačenja, in vsaj g. Molek je ves za tako tolmačenje, toraj za pobijanje.
Webster, Webster. . . 'Cerkvenih ali verskih avtoritet je nešteto. Webster je imel vse te avtoritete pred očmi in o-značil svobodomiselstvo pravilno. Tudi moji sosedni Mor-monci imajo avtoriteto. . hudo
močno cerkveno avtoriteto, in še močnejšo "revelation" in vsiljujejo to avtoriteto in razodetje v knjigah celo mojim t'aranom. Bogami, tu se pričenja moje najodločnejše — svobodomiselstvo, pristno svobodomiselstvo zoper to mormonsko avtoriteto in razodetje. Will you shake hands with me? I shake hands with — Webster.
Ako je sploh kake "vere", in vera izhaja iz zavesti, da je Bog, potem je lahko nešteto "ver", kakor dejansko so, ampak ker je le en Bog, je tudi le ena vera, in to je edino-le katoliška vera, in prav enako je le ena verska avtoriteta, ena resnična cerkev, in zopet je to le katoliška avtoriteta in katolišika cerkev._ Ali je Webster imel le to edino avtoriteto, to edino cerkev pred očmi, ko je definiral — svobodomiselstvo? Pa je še važ,en korak pred nami.
Recimo, da je imel katoliško versko avtoriteto pred GČmi, in je svobodomiselc tisti, ki "refuses to recognize. . the external authority", ali je s tem rečeno, da je svobodomiselstvo s tem v posesti — resnice, ta — katoliška avtoriteta — in le za to gre, pa v zablodi? Označba svobodomiselstva je lahko pravilna, ampak s tem ni rečeno, da bi bilo svobodomiselstvo pravilno,resnično. Svobodnega mišljenja je lahko na koše, ampak pri. aksiomu, da je dvakrat dva štiri ni svobodomiselnega mišljenja, kakor ni svobodne znanosti pri dejstvu, da se zemlja suče. Mišljenje in znanost je omejeno po objektivnih resnicah, po aksiomih, po neoporečnih znanstvenih rezultatih.
In tu smo pri — avtoriteti in cerkvi in razodetju, in pri katolicizmu, ker drugih verskih avtoritet ni, dasi jih je veliko. Če obstaja objektivna in resnična avtoriteta v verskih zadevah, v religiji, katoliška avtoriteta če obstaja, potem zoper tako objektivno resnico ni svobodnega mišljenja, in je svobodomiselna podlaga tega ali onega le — humbug.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles.
O
Društvo sv. Jožefa
Stev. 53, KSKJ., Waukegan, I1L
39 leto pri K. S. K. Jednoti
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 60. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo
nad $17,000.00. Skupno število članstva 491 članov (ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Frank J,erina, preds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag.
GUZAJ
je tiskan v knjigi in tisti, ki so popraševali po tej knjigi, jo zdaj lahko dobijo.
Povest "Guzaj" je znana iz objave v "Amer. Slovencu". Knjiga stane s poštnino... 60 centov. Naroča se od:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111.
®j
Društvo sv. Vida
Stev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O.
Leto 1939. Predsednik: Leopold Kushlan, 6411
St. Clair Ave. Tajnik: Anthony J. Fortun«, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur, Dr. J.
F.	Seliskar, Jr. in Dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu y spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:00 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 12:30. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25, v mesecu.