Erazem:  Strelec.
595
»Oh, gospodična, pa tista hiša! — Sramota za ves okraj! Pa kaj, ko je sam župan! Bogat je, povsod ima polno prijateljev in dolžnikov . , . dela kar hoče! — Veste, gospodična, vsaki dan morate priti k nam . . . tu-le ali pa v vrtni lopi bova sedeli,   pa kramljali . . .
»Kaj, mene pa kar odrivate!?«  se je pošalil Logar.
»Oh, saj res! — Ti boš pa . . . no kaj? — Ali igrate klavir, gospodična?«   —
»Seveda, mati ... ali ga imate? Moj Bog, to je krasno! Prav pogosto vas posetim.«  —
In res je bila Milka od onega dne skoro vedno pri Logarjevih. Pepe je prišel vsaki dan k poštarju radi kupčije z lesom, vračajoč se pa je jemal s seboj na voz Milko.
Stara Logarica je bila zgovorna in prijazna žena, ki je mnogo vedela in marsikaj že doživela, tako da jo je poslušala Milka vedno z zanimanjem. — Kadar pa je bil prost Pepe, sta šla z Milko v hišo h glasovirju, kjer sta igrala in pela.
Ljubeznivo in preprosto občevanje Logarjevih je Milki ugajalo tako zelo, da je pozabila skoro popolnoma razmere pri poštarjevih. — In ko jo je preprijazno vabil oče nazaj domov, misleč, da se je že vender naveličala in utrudila svoje službe, mu je odpisala ponosno :
v
»Želim Ti, da bi bil v svojem zakonu ravno tako stanovitno zadovoljen in srečen, kakor sem jaz s svojim stanom! Vrnila pa se ne bom nikdar več, da veš, papa!«  —
(Dalje prihodnjič.)
Strelec.
%
og Amor, ta predrzni duh, Z glavico polno praznih muh, Še v mirnem spanju me zalotil, Se v tihih sanjah me je motil.
Pred  mano z lokom  v roci stal In r6gal se  in se smehljal, Smehljaje silni lok je dvignil In meril je s pušičo  v me", Naravnost meril  mi  v  sred  —
In kot bi  mignil,
Izproži se usodni  strel  —
Naravnost me v sred zadel! . . .
Ko zopet danes gledam te Prekrasno,  vitko mi  dekle, Ko  zrem  v  oko  ti žarko  vneto, Ko  ves zamaknen gledam  vanj, Takoj  se spomnim  svojih sanj   -Saj  mi je srce  res zadeto !
Erazem.