Ubai» rakec» *•. v mesecu Leto V., december 1982 Delovno in z optimizmom v Novo leto Minilo je izredno hitro. V mislih imam leto, hi smo ga komaj začeli, pa se že izteka. Napovedi niso bile nič kaj optimistične. Primanjkovalo bo energije. mesa, reprodukcijskih materialov in še česa. Ko smo ob začetku 1982. leta vse to poslušali, nismo nič kaj z veseljem zrli v prihodnost. Nekaj takšnih napovedi se je uresničilo. Bile so povsem logična posledica težav, v katere obveznosti, veliki apetiti po investiranju, previsoka poraba in na koncu še nekaj nepotrebnih potrošniških mrzlic in prišlo je do občasnih težav v preskrbi. Nastopile so predvsem v jesenskih mesecih in bile ob dobrem organiziranju posameznih služb v pravnih organih in preskrbovalnih organizacijah kmalu odpravljene. Občani so pokazali ob tem, da so (razen redkih izjem) zelo strpni. Sprijaznili smo se s tem, da se moramo marsičemu odrekati in da moramo zategovati pasove. Žargon, s katerim na vseh mestih spominjamo k varčnosti in k boljšemu delu, je že nekoliko obrabljen. Še vedno pa velja in bo ob nekaterih dopolnitvah veljal še v prihodnjem letu. Smo v obdobju intenzivnega sprejemanja občinskih, republiških in zveznih planov. Osnovna naloga vseh zaposlenih je povečati izvoz. Zato bo potrebno v vseh OZD še v zadnjih dneh pred sprejemanjem planov temeljito proučiti vse možnosti za povečanje izvoza. Le na ta način bomo lahko v naslednjem letu zagotavljali nemoteno proizvodnjo in oskrbo. Zmanjševati bo treba programe v interesnih skupnostih, združevati delo in sredstva in še bi lahko naštevali. Največja resnica je prav v besedah, ki jih v tem času tako pogosto izrekamo: računati modamo predvsem nase. Nova preobrazba krajevnih skupnosti je prav gotovo kvalitetna osnova za izgrajevanje samoupravnega delovanja, pa tudi gospodarskega razvoja teh osnovnih enot naše družbenopolitične skupnosti. Hitrejši razvoj nekaterih manj razvitih sredin že kaže, da je prav ta oblika organiziranosti bila v tem trenutku zelo primerna. Postavlja se vprašanje, kako delovati na širšem področju? Slabi rezultati in izkušnje ozkega zapiranja v lastne meje in zaradi tega pogoste težave, ki so v zadnjem obdobju precej pri-rali vsi bolj odpirati. Hitrejši družbenoekonomski razvoj je med drugim tudi pogojen z medobčinskim dogovarjanjem. Veliko skupnih interesov na gospodarskem področju, od uveljavljanja * V SZDL se mora hitreje prilagajati potrebam delegatskega odločanja. V SZDL smo sprejeli že veliko dobrih sklepov, toda tem niso sledile vselej prave akcije. V SZDL nismo in ne gojimo dovolj ljudsko trontovske tradicije, za katero sta se vselej zavzemala tovariša Tito in Kardelj, da naj vsak sklep odmeva v najširšem zbiranju organiziranih sil za njihovo realizacijo. Naloga SZDL je, da se ukvarja s tistimi problemi, ki teže naše ljudi, da ima posluh za življenje okrog sebe, da je odgovorna za stanje in odnose v skupnosti. Njena dolžnost je, da spodbuja in kritizira oblastne in izvršne organe ter predlaga potrebne ukrepe, če le-ti ne izpolnjujejo svojih odgovornosti. V boljši organizaciji dela, produktivnejšem delu in združevanju vseh delovnih ljudi in občanov je naše orožje. Tu lahko najhitreje in največ prispevamo k stabilizaciji našega gospodarstva in razmer ter poprečja dohodka delavcem. Z zaupanjem glejmo v prihodnost, čeprav moramo biti pripravljeni na težke preizkušnje. Programska konferenca SZDL je bila povsod odraz dela in življenja. Občani so aktivno sodelovali v razpravah, od najbolj preprostega do visokoizobražene-ga delavca. SZDL je ocenila tudi svoje delo v preteklem obdobju, ki je bilo različno — od zelo dobrega pa tudi veliko forum-skega. Želimo poudariti tiste temeljne naloge, vprašanja in spodbude, pravic zaposlenih do razporejanja ustvarjenih sredstev za različne namene porabe, bo odvisna od uspešnosti povezovanja in dogovarjanja v regiji. Nalog, pozivov in obveznosti v letu 1983 je očitno veliko. Od njihovega izpopolnjevanja je odvisna velikost odrezanega kosa kruha, ki ga pa z veliko večjo prizadevnostjo lahko spremenimo v pogačo. ki so jih občani povedali na konferencah. Menimo, da je ta mnenja potrebno upoštevati, jih dodati k aktivnostim, ki jih vodi SZDL: — samoupravljanje in delegatski sistem — plani in stabilizacija, — preskrba občanov z osnovnimi živilskimi artikli, — komunalne dejavnosti v KS, — prevozi na delo in z dela. Veliko je problemov v KO SZDL — to so pokazale programske konference, ki bi morale obravnavati delo v posameznih oblikah ali sekcijah za kmetijstvo, preskrbo, komunalne potrebe. Veliko je možnosti in široke potrebe delovnih ljudi in občanov, ki jih lahko v okviru krajevne skupnosti ali drugih organov v njej rešujejo. Naše KO SZDL, tako frontov-ske kot delegatske, so velika moč. Nihče jih ne more nadomestiti. Mislimo, da mora to biti geslo za nadaljnje delo na terenu v krajih, zaselkih, vaseh in ulicah. Vsem občanom ob tej priložnosti izrekamo obilo osebne sreče in ob skupnih izpolnjenih nalog veliko uspehov in zadovoljstva! SKUPŠČINA OBČINE, IZVRSNI SVET in DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ŠENTJUR SZDL bo moria v tem času poživeti mrežo društev in organizacij, v katerih je amaterski način in zavest ter ljubiteljski odnos do družbene dejavnosti. Se posebej se bo morala bolj posvetiti čuvanju mladega rodu v družbeno življenje in našo samoupravno socialistično življenje. Na koncu naj poudarimo, da mora biti SZDL vse bolj demokratična in odprta za pobude, mnenja interese in potrebe delovnih ljudi in občanov. Njeno široko delovno področje moramo realizirati skozi številne oblike in metode demokratične aktivnosti ter bolj povezati potrebe delegatskega sistema ter samoupravnega razreševanja družbenih vprašanj. Skozi praktične akcije in konkretne naloge moramo krepiti množično in frontno vlogo SZDL, saj bo le tako mogoče za doseganje družbenoekonomskih ciljev mobilizirati vse naše delovne ljudi in občane. * X * * * X % Vsem delovnim ljudem in občanom želimo % * * SREČNO NOVO LETO 1983 * * * % I Skupščina občine, izvršni svet, DPO I in Uredništvo * m * « & •** *****xmm**mm*m*m*******x***x****x*m*x**xm%xx*x Programska konferenca SZDL Šentjur Od tu in tam... 24. novembra se je sestala komisija za lovstvo pri SO Šentjur. Seje so se udeležili tudi predstavniki oddelka za notranje zadeve, občinskega inšpektorata in postaje milice. Obravnavali so delo lovskih družin pri gojitvi divjadi in varstvo okolja. V okviru praznovanja Dneva republike, na svečani proslavi 27. 11. so bila podeljena državna odlikovanja najzaslužnejšim občanom, ki jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ : z redom republike z bronastim vencem — tov. ARZENŠEK Alojzu z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo — tov. POSPEH Jožetu — tov. ŽAGAR Ferdinandu — tov. TRUPEJ Francu z redom dela s srebrnim vencem — tov. CENTRIH Ivanu — tov. KINCL Norbetu — tov. ZVONAR Jožetu — tov. VODEB Antonu z redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči — tov. ARZENŠEK Stanislavu z medaljo zaslug za narod — tov. CEDE Ivanu — tov. ŽNIDAR Jožetu z medaljo dela — tov. PODREPSEK Antonu — tov. KOLAR Edvardu 2. decembra je predsedstvo OK ZRVS na svoji seji ocenilo rezultate praktičnega usposabljanja članov te organizacije in ugotovilo, da so bili doseženi rezultati dobri. Obenem so pripravili program praznovanja dneva JLA. V petek, 3. decembra, se je sestal koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa v srednje usmerjeno izobraževanje. Obravnavali so namere učencev 8. razredov naše občine za vpis v srednje šole. Sestanka so se udeležili vsi poverjeniki za poklicno usmerjanje pri osnovnih šolah. Od predstavnikov združenega dela pa je bil prisoten le en član. Združeno delo je še vedno premalo zainteresirano za izobraževanje bodočih delavcev. V ponedeljek, 6. decembra, se je sestal iniciativni odbor za oživitev društev prijateljev mladine v naši občini. Prizadevanja za ponovno ustanovitev teh društev so velika. Pričakujemo, da se bodo občani, zlasti pa starši otrok, z veseljem vključili v društvo in sodelovali pri izvajanju njegovega društva. 7. decembra — Svet za preventivo in vzgojo v prometu in osnovna šola »Franja Malgaja« Šentjur, sta organizirala kolesrske izpite z učence. Udeležilo se jih je 66, izpit pa je uspešno opravilo 33 učencev. V ponedeljek, 13. 12. 1982 je bila na delovnem obisku delegacija prosvetnih delavcev iz Karlovca. Z VIZ-om Šentjur so se dogovorili o smučarski šoli njihovih otrok v Šentvidu pri Planini. Bivali bodo v domu MDB. V poletnih mesecih pa bodo naši otroci letovali v njihovem domu v Selcah pri Crikvenici. To je dokaz medsebojnega sodelovanja in zbliževanja iz dveh bratskih republik — krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. V ponedeljek, 13. decembra, je bil občni zbor prosvetnega društva Skladateljev Ipavcev. Na zboru je bilo podano obširno poročilo o delu v preteklih dveh letih. Po obširni razpravi so bile nakazane smernice za nadaljnje delo. Poleg obstoječih sekcij v društvu so ustanovili novo, ki bo skrbela za spominsko sobo skladateljev Ipavcev. Na zboru je bil izvoljen nov izvršilni odbor društva. V V sredo, 15. decembra na zadnji letošnji seji občinske konference ZSMS Šentjur je bila ob 10. obletnici ZMDA Kozjansko, podeljena plaketa prvemu komandantu te akcije tov. BRATEC Milanu. Šentjurski portret Mednarodno priznanje SHANKAR’S INTERNATIONAL CHILDREN’S COMPETION — NEHRU HOUS — NEW DELHI — INDIA — nenavaden naslov, ki ga objavljamo ob fotografiji mlađega občana. To je naslov največje mednarodne likovne manifestacije, pod okriljem združenih narodov. Današnji šentjurski portret posvečamo Žnidarju Robertu — učencu osnovne šole Franja Malgaja iz Šentjurja. Robert je nosilec srebrne plakete te mednarodne manifestacije. Hodi v 7. razred, rodil se je na Blagovni pred 13 leti. Prireditev v New Delhiju je tradicionalna, vsakoletna. Za letošnje leto so bile razpisane tri teme: 1. Dogodek, pri katerem sem bil prisoten 2. Aktivnost, ki te zanima 3. Kako bi polepšal svoje okolje Šentjurski učenci pod mentorjem likovnega pedagoga tov. Ivana Brodeja so se s po nekaj izdelki na vse tri teme udeležili te mednarodne prireditve. Minilo je leto dni. Skoraj pozabili so, da so poslali svoje likovne izdelke v daljnjo Indijo. Prejšnji mesec je prispelo na šolo obvestilo iz Indije, v katerem obveščajo Žnidarja Roberta, da mu je podeljena srebrna plaketa. Novica se je hitro razširila, saj Robert še dobro vedel ni, kaj to priznanje pomeni. Bil je obkrožen od svojih sošolcev. Vsi so mu čestitali. Radost je delil tudi s svojim tovarišem Brode-jem, sošolci in starši. Njegova srebrna plaketa iz New Delhija ni priznanje samo njemu — Robertu, temveč je to priznanje tudi tov. Brodeju kot odličnemu likovnemu pedagogu in njegovi šoli. To je dokaz pravilnega odnosa do dela z mladim ustvarjalcem. Nagrajena slika mladega Roberta predstavlja motiv kolesarske dirke. Izdelal jo je v tempera tehniki. Na format 40 x 30 cm mu je uspelo naslikati 25 kolesarjev. Žnidar Robert je prav dober učenec. Od vseh predmetov v šoli ima najraje biologijo, zemljepis in zgodovino. Njegovo likovno delo je eden od mnogih dokazov likovnega ustvarjanja, del naše še vsakdanje kulture, ki nikakor ne more najti mesta v zvezi kulturnih organizacij naše občine. Likovna kultura pri nas ima bogato tradicijo. Imamo malo slikarsko kolonijo »Bohor žari«, z najbolj originalno idejo o ohranjanju tradicij NOB. Kolonija se je uveljavila v jugoslovanskem prostoru. Naša ZKO molči o njenih uspehih, o uspehih mlađih likovnih ustvarjalcev. Žnidar Robert je požel velik mednarodni uspeh. Je eden od redkih jugoslovanskih učencev — nosilcev srebrne plakete združenih narodov. Robertu, likovnemu pedagogu in šoli iskreno čestitamo! Goce KALAJDŽISKI Novoletna jelka Približuje se največji otroški praznik, Novoletna jelka. Kljub težki gospodarski situaciji si prizadevamo, da bi otroci lepo doživeli ta dan. Dedek Mraz bo obdaril vse predšolske otroke od drugega leta starosti dalje in šolarje od prvega razreda do vključno četrtega razreda osnovne šole. Predšolski otroci bodo dobili vabila, na katerih bo napisano, kje in kdaj jih bo dedek Mraz obiskal. Vabilo morajo na prireditev prinesti s seboj, če bi se zgodilo, da kateri predšolski otrok ne bi dobil vabila in živi v naši občini, prosimo, starše, da ga pripeljejo na prireditev v svoji krajevni skupnosti. Šole in vrtec bodo poskrbeli za kulturni program. Vrednost zavitka bo znašala približno 140 din. Denar za obdaritev otrok bo prispevala skupnost otroškega varstva naše občine in združeno delo po 80 din na zaposlenega. Porabili pa bomo tudi ostanek denarja za te namene iz preteklega leta. M. J. : : Ob dnevu JLA Že nekako navada je, da ob praznika oboroženih sil prikažemo rezultate, dosežene na vajah enot TO, ki imajo osnovno obeležje v tem, da je bila vaja izvedena bolj ali manj uspešno. Ob letošnjem prazniku želim opisati kako se vaje pripravljajo in organizirajo, s tem pa bo prikazano tudi tisto delo, ki ga na vajah ni videti, pa tudi malokdaj je javno ocenjeno. TO je organizirana slično kot JLA, je da so enote vezane na območje svojih DPS, od KS do republike. Temu primerno imajo pripravljene tudi načrte delovanja za obrambo svojih območij, pri čemer se vežejo na vse strukture SLO. Vsi načrti usposabljanja enot TO izhajajo iz potreb pripravljenosti za obrambo domovine. Ko načrtujemo vaje, izhajamo iz naslednjih izhodišč: — vsak pripadnik TO mora poznati koncepcijo SLO, kar z drugimi besedami pomeni, da oborožene sile SFRJ branijo to, kar je bilo v naši revoluciji in NOB doseženo in z graditvijo samoupravne socialistične družbe zgrajeno, prav tako pa tudi ve, da bo v tej obrambi delovalo vse prebivalstvo, organizirano po sistemu SLO. — Vsak pripadnik mora biti izurjen v vojaških veščinah, kar pomeni, da zna uporabljati orožje, da pozna načine delovanja napadalca, da se zna zaščititi pred delovanjem sodobnih bojnih sredstev in da pozna prednosti, ki mu jih nudi poznavanje okolja. — Vse enote usposabljamo postopno, od enostavnih oblik urjenja do pripravljanja k višjim oblikam delovanja in vključevanja vsega prebivalstva v oborožen boj, pri tem pa moramo upoštevati tudi finančne zmožnosti, ki nam jih daje naše gospodarstvo. Na osnovi teh izhodišč smo v letošnjem letu preizkusili sodelovanje enot TO z enotami JLA, enotami CZ, občinskim centrom OJOA, NZ in delom družbenih služb na območju KS Ponikva. Prav je, da povemo, da v programu usposabljanja enot TO in JLA vaja ni bila tako predvidena, temveč smo jo organizirali naknadno ob izmenjavi informacij o urjenju med JLA, TO in komitejem za SLO in DS občine Šentjur. Osnovni motiv vaje je bil, izkoristiti prisotnost enot JLA na območju občine za usposabljanje vseh enot SLO in za uporabo učnih sredstev. Vajo smo pripravljali po naslednjem: — izdelali smo skupno z JLA zamisel delovanja vseh udele-žencev vaje; — informirali vse udeležence vaje o njihovih nalogah; — izvršili priprave nosilcev osnovnih nalog na vaji; — izvršili dodatno usposabljanje pripadnikov CZ in NZ za naloge, ki so bile predvidene na vaji. Vaja je bila do neke mere namenjena tudi ogledu za predsednike komitejev za SLO in DS iz KS in OZD, ki so si z ogledom ustvarili vtis o splošni ljudski obrambi v danih pogojih. Enote TO so na vaji preizkusile mobilizacijsko pripravljenost, pohod v rajon delovanja, delovanje na začasno zasedenem ozemlju in borbo z zračnim desantom. Za vse je bilo porabljeno okoli 40 ur. Enota JLA so bile v vlogi »napadalca« na rednih vajah rezervne sestave JLA. Enota OJOA so se preizkusile v opazovanju zračnega prostora in obveščanja ob letalskem napadu, nuklearnem odaru in o uporabi kemičnih borbenih sredstev. Enote CZ so preizkusile svojo usposobljenost za pomoč enotam JLA in TO v odpravljanju posledic delovanja nuklearnih in kemičnih borbenih sredstev. Narodna zaščita je bila uporabljena v desantu kot sestavni del oboroženih sil. Zdravstvena služba je bila pripravljena za nudenje zdravstvene pomoči v skladu z nalogami, ki bi bile v vojni veliko večje kot so na vajah. Potek vaje je bil vnaprej načrtovan. Kljub temu pa je prišlo do nekaterih sprememb, ki jih nismo predvideli. Vendar je vsak udeleženec svojo nalogo izvršil. Prav tako pa je vaja dala možnost vključiti v obrambo vse ljudi, kar je najvažnejše. Poseben pomen ima pripravljenost udeležencev pri izvrševanju nalog, ki niso majhne, kar nas prepričuje, da je naša koncepcija SLO pravilna in od občanov sprejeta. Analize v posameznih sredinah so bile natančne in kritične, vendar po si enotne, da lahko šele skupne vaje pokažejo rezultate vseh manjših vaj, ki jih simbolično imenujemo »orožne vaje«, in da samo s stalnim usposabljanjem za »tisto, kar na skupnih vajah ni šlo«, dosegamo vedno večjo pripravljenost. To, mislim, je naša najboljša čestitka ob prazniku oboroženih sil. Stanko Arzenšek UCENCI, razmislite o VSEH MOŽNOSTIH PRI ODLOČITVI VAŠEGA poklica Kako do vojaškega poklica i >■ j Vsem pripadnikom JLA in TO čestitamo ob J; njihovem prazniku — 22. decembru * >. MPNNF4- HH*»* »H ********* H nHlIrniNrH-HHHnnnnn *•*•****** Še preden ste zakorakali v šolo, ste zakorakali po travniku, dvorišču ali pa kar po sobi, ponosno zravnani, z leseno puško na rami, v taktu te ali kakšne podobne otroške koračnice: MI SMO VOJAKI KORENJAKI, KAKO NAS GLEDAJO LJUDJE Postali ste ob cesti, s široko odprtimi oč mi in usti občudovali čete vojakov, ki so korakale mimo. In marsikdo med vami je sklenil: Ko odrastem, bom vojak. Potem ste zakorakali v šole, se spopadli z učenostjo, vsak dan zvedeli in spoznali kaj novega. Zavzeto ste poslušali o junaških bojih za svobodo, občudovali junaštva in iznajdljivost partizanskih komandirjev, ki so se s svojimi borci znali prebiti iz zased in obročov nekajkrat močnejšega sovražnika. Pa tudi igrali ste se »partizane-«. Vsak je hotel biti komandant in poveljevati drugim. Tudi takrat je prene-kateri sklenil, ko odrastem, se bom izšolal za oficirja naše vojske. Zdaj ste skoraj odrasli. Pred vami je odločitev, ki zahteva zrela razmišljanja, vsestransko presojo, skratka odraslo ravnanje. Odločiti se morate, za kakšen poklic se boste usposabljali, kakšno delo boste opravljali. Vsako leto se ugotavlja, da ste v svojih razmišljanjih o poklicih skoraj povsem pozabili na vojaške poklice. ZAKAJ? Morda ste pozabili, kako pomemben je za učinkovitost, uspešnost naše armade sposoben in strokovno usposobljen ficir. Morda pa so vaša spoznanja o vojaških poklicih tako nepopolna, da poklice, ki ste jih nekoč občudovali, danes nepremišljeno odklanjate. Med stotinami poklicev, za katere danes usposabljajo naše šole, je prek sedemdesetih takih, za katere se lahko usposobite v vojaških šolah. To so poklici, v katerih je delo prav tako pestro, mnogokrat pa še bolj, kot v marsikaterem nevojaškem poklicu, saj so področja dela nižjih oficirjev in oficirjev reševanja obveščevalnih političnih in tehničnih nalog. Zaradi ozke povezanosti naše armade z vsemi delovnimi ljudmi ni noben vojaški poklic omejen v svoji dejavnosti le na ozke, vojaško-strokovne načine in metode dela, ampak daje možnosti za aktivnosti, ki prispevajo h gospodarskemu in družbenemu napredku naše domovine. Tako so se v vojaških enotah razvili mnogi strokovnjaki in znanstveniki, ki so se uveljavili na najrazličnejših znanstvenih področjih. Učenci, vi, ki končujete osnovno šolo, se torej lahko odločite za enega od mnogih vojaških poklicev in tako za eno od mnogih vojaških šol. Šolanje na vojaških šolah ima mnogo prednosti: visoko kvalitetni študij z vsemi modernimi pripomočki, popolnoma brezplačno šolanje, zagotovljeno delovno mesto, poklicno napredovanje in vrsto drugih. Torej, če ste se odločili za šolanje na eni izmed šol za vojaške poklice, natančno preberite razpis, ki ga vsako leto objavi Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in pošlje vsem osnovnim šolam, ter se pri vpisu ravnajte po njem. Če pa ste v dvomih, ker premalo poznate različne vojaške poklice oziroma šole, se pogovorite na šoli s tovarišem, ki ima poklicno usmerjanje, ali pa pridite na oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Šentjur, kjer vam bomo radi pomagali in obrazložili nejasnosti. NA PORAVNANIH SVETIH — SVETI ZA HUMANE, ČLOVEŠKE IN DOBRE MEDSEBOJNE ODNOSE Mi med sebo j Kar precejšnje je število obravnavanih zadev, ki se rešujejo pri poravnalnih svetih KS Šentjur — center in KS Šentjur — okolica. Pa tudi v drugih sredinah teh obravnav zagotovo ni malo. Odvisno pa je, kako se zadeve rešujejo na teh obravnavah. Pri tem imamo sicer tudi priročnik, ki nam pomaga, da se držimo tudi pristojnosti in zakonitosti, po katerih poravnalni svet dela. Danes želimo spregovoriti o delu poravnalnega sveta pri KS Šentjur — center. Veliko zadev prihaja na ta poravnalni svet že preko sodišča. To število pa se poveča, ko se občani v vse večjem obsegu odločajo, da se želijo o medsebojnih problemih in težavah pogovoriti na poravnalnem svetu_____ Precej pa je potrebno priprav, da bi se vsaka zadeva, o kateri se predlagatelj in nasprotna stranka nista mogli in uspeli sporazumeti sama, razrešila. Člani senata zato predhodno dodobra pregledajo dostavljeno gradivo in ko stranka pride, se vnaprej približno ve, kako postopati, da bi primemo zadevo rešili v obojestransko zadovoljstvo. Člani senata tudi skušajo strankam pojasniti, zakaj se v naši skupnosti moramo medsebojno pogovoriti. Seznanijo jih, da so vsi nadaljnji postopki dragi in da se običajno zadeve vlečejo več let, kjer v končni fazi ne ena in druga stranka ni pridobila nič drugega kot to, da med njima ni sloga. Seznani se jih o medsebojnih človeških odnosih, o razumevanju in sosedski pomoči, o reševanju sporov na miren, tovariški način. Dolej so bili doseženi v veliki večini sporazumni dogovori, katerih sta se obe stranki tudi držali. Malo je bilo zadev, katere smo morali predati v obravnavo in v postopek rednemu sodišču. Da v naši KS uspešno že drugo mandatno obdobje deluje poravnalni svet, se moramo zahvaliti senatu, ki ga vodi tov. Ščurek Mirko in člani tov. Rauter Janez in tov. Golob Karel. Želimo, da bi senat čim manjkrat zasedal v letu 1983. Tako so si zaželeli tudi člani senata, ko so v letošnjem letu v tem mesecu obravnavali svojo zadnjo zadevo. OBVEŠČAMO OBČANE. DA JE S 1. DECEMBROM ZAČEL OBRATOVATI NOV RTV SERVIS BOGOMIR SAMEC, ULICA SKLADATELJEV IPAVCEV 15. ŠENTJUR — GORNJI TRG. ****** Ar^rA-A-AT!r**************3e***3t-*************ie*