^^ in pr»«aike?. i^otd 667 South LstmdaU Ats. Tslsphons, Rocksnll 4004 CHICAGO, 1LL., PETEK, 23. AVGUSTA (AVGUST 23), 1940 SubtcripUon |6.00 Ysarlj STEV.—NUMBEH 166 At crpunc« for SM^linc at spaeial rato of rija. ki ima skoro 9,000,-prfbivairev. Ljudje so teknili v varna rfkrivali- Btogo proridsd fot esstton 1108, Act of Oct. », 1917, aathoriisd oa Janš 14, 1616. ---— — - - ■ japonska skuša raztegniti svoj vpliv Ameriško• japonska kontrola mednarodne naselbine « SAMOMOR ČASNIKARJA POJASNJEN p" "T- - _____'UCv - _ , - —- * . ' Hongkong, 22. avg. — Japonska kampanja glede ra^tegnitve vpliva na jugozapad je dobila nov pomen po poročilih, ki so prišla sem iz Cungkinga, kjer je začasni se(|ež kitajske vlade. Ta se glase, da je Japonska stavila zahteve Siamu glede zgraditve militarističnih baz. radio-postaj in rabe siamskih državnih Železnic za prevoz vojaških Čet, orožja in bojnega materiala. Tokio je v zvezi s temi zahtevami predlagal sklenitev pak Kakršent režim si Francija izbere, je gotovo to, da ne bo za obrežju so sipahVrogle I jtarjh ki ^H ta vzajinne "vojaške "pomoči Rokavski preliv jd Dover ta M * velikih demokracij v med Jrfip0n8lu) ;in Siamom AnglSSt^ ao uprt- ^erni in Južm Ameriki/ jere- poglobitev trgovskih odnošajev. *M,e 1 b/vl Dninin 4,\/fli fl olnnn «10 »inA_ I mm- I . I t w • • , I 1__ Zahteve sličijo onim, katere ■ _, . I itauaniii AlAtralra Unt nnoamucnt. I a artiljerijo. Kmalu po ffi protinapad in bombardirali V» " ™ Hko artiljerijo. Kmalu po- "evanju človeka kot posamezni-1 so jap0nci stavili vladi franco- »t^vi utihnili. Angleško JJ1 ake Indokine. Ako jih bo Siam ijc pri Kentu je bilo tudi ljub^zn> do Pravice ,n člaveft- sprejel, tedaj.se bo japonska H bombardiranja. tva" »fera vpliva raztegnila na Bur- ^ 22 avjr - Tu poroča- Petain je omenil tudi odno*a- M™» in malajske države, friin, a. avg. — i u poroča .. . Ari . Sam ma skupno mejo s fran- da »o nemAki.letalci napadli J« ^ned Francijo in Anglijo. Sled- indokino Burmo in" ma- lhami angleška letališča in «ja zasleduje od 10. junija na- f08*0 indokino, Burmo m ma- ft^^KbSU —niče, ki se tičejo iz-Tl^l^ "ted^i Leamingtonu, Birminghamu ^^ b d^Te^znicT^ki v^ijo^ M krajih. DaUoV^m-l ^ v Siam, Burmo in M IZ^ftr^]^^ odločitve, kako bo SM* države prišle pod njih tonu, Lovvestoriu in vum »v »vofimi silami in kaj kontrolo. Te železnice spajajo ter murne, jska skladišča} gi^i ^^^ malajske države s Singa- rambo" ' porom. Japonci zahtevajo tud Uradna Časopisna agentural " iTajlandijo. Ce bo prišla pod ja I pravi, da je slabo vreme Pozneje je Petain raztegnili ponako oblast, bodo v nevarno nogočilo raas^e letalske na- JgVojo izjavo in omejil Združene] ati JPiUpUnski . otoki in holand ■■■■■■I Ima prav, kol8ka Vzhodna Indija. Dasi Kitaj Ifrhovno poveljstvo je nazna-Ue pripravlja na obrambo proti laka nima skupne meje u Taj da so letalci bombardirali možnosti invazije. Ameriške dr- landijo, bi vsaka japonska agre |kiko lx)jr|o ladjo v bližini Uaye nimajo safno moralne pra- Uija proti tej dobila odmev na t Yarmoutha ob severnem vice do zaščite, temveč morajo Kitajskem. :m obrežju. Ladja je bila Umatrati vse, kar je povezano z\ ftanghaj, 22. avg. — Povelj todovana v napadu. Nemška zaščito, za svojo dolžnoat. imornica je včeraj tori>edira- . , t . in potopila angleški tovorni Kot vzrok za moralni in ma-■mik v severnem delu Atlan- teriaini poraz Francije je Petain I Ime parnika ni omenjeno, omenil med drugim nepriprav-Ifentura DNB pravi, da ljenost. Dežela ni bila dovolj »čija ne more garantirati oborožena, poleg tega pa so se mosti ameriških parriikov, ki voditelji kavsali med seboj. Se-prišli v vojne cone, da vza-|danji položaj Franci je tragi-na* svoj krov otroke be-Um ker je izgubila velike kose ■v. v svojem komentarju ozemlja. Pred njo je problem debate v kongresu o amen- nasičevanja brezposelnih in' _ --------------- »nju ameriškega nevtralnost- guncev. Vsa znamenja Mejo, Lamomora jamesa Coxa, dopis lakona. DNB naglaša, dal«** bo šla skozi težke preizkus-1 angle4ke ^pjgne agen ^ ameriAki korak ni nje. Kupa njenega trpljenja se ^ Reuter v uradnem poroč ni polna, toda upanje je, da bo končno premagala Vse potež-koče. Domače Testi • Oblaki Chicago. — Katie Godec in Mary Dragoš ia Elyja, Minn., in Mary Oblak iz Be^wyna, III., so 21. t. m. obiskale gl. urad SNPJ in uredništvo Proivete. b CalMfcta Calumet, Mich. i- V bližnjem Ahmeeku je 18. avgusta umrla Jennie Jeriček, atara 67 let, ki je tu bivala 30 let Tu zapušča moža in dve sestri, v Kansasu in ennsylvaniji pa.tfi brate. — os. Srebernak, ki je bil nekaj tednov v kliniki bratov Mayo v Rochesterju, Minn., se je zadnje dni okrevan vmihdomov. Neareča v U Sallu La Salle, III. — Dne U. t. m e avto povozil mladega Daniela paznika, ko se je vozil ua bici klu. Nahaja se v bolnišnici.! zlomljeno nogo bi drugače pobit. Nov grob v Pittaburghu Pittsburgh, Pa. — Pred dnevi je tu umrla Frances Piki, vdova doma iz Toplic pri Novem mestu. Zapušča sina in dve hčeri. Clevelandake novice Cleveland. — Nearečiia smrt je doletela 20. t. m. Johna Kure-ta, ki je zvečer zaspal na zof menda z gorečo cigareto, nakar se je vnelo pohištvo. Napo omamljen od dima je Kure sko-čil skozi okno. in ae tako poškodoval, da je umri naslednji dan v bolnišnici. Pohištvo je bilo un1 čeno, toda hišo to oteli. Star je bil 43 let in rojen v Jolletu. Zapušča ženo, katere ob času nesreče ni bilo doma* enega otroka, brata in seatro. — Mary Unetič, njen sin Josep in »njegova zaročenka Ana MarkuaiČ so se pred kratkim odpeljali avtom v Kanado, da tam obiščejo prijatelje, toda pri slapovih Niagare se je zalelel van>e avtomobil, kf je dekreta težk\ pobil, Unetičevo in sina pa lahko. Zadnja dva sta se že vrnila iz bolnišnice' v Niagara Fallsu, Markusičeva je pa še ostala tamkaj. niki obrambe tukajšnje mednarodne cone so objavili komunike, ki potrjuje prej objavljeno poročilo, da si kontrolo nad britskim delom cone delijo Japonci in Američani. Ameriške čete stražijo trgovski in finanč ni distrikt mednarodne cone Japonci pa ozemlje okoli Hong kevvtt 9B Tokio, 22. avg. — Jafittiake avtoritete so pojasnile okolnosti JttitenT ker zavojevane dr-«ne morejo dati garancije, P»rniki. ki bi prišli v vojne ne iK)do napadeni. pMhington, I). C„ 22. avg.— '»ka transportna ladja ricari Ugion, ki je pred ne Hnevi od plula iz Petčama, * juke ob. Arktiku, z 897 ktci, j. srečno prebrodila z fcnu natrpane vode, ce gla-^ Masna produkcija tankov za armado Avtn« korporacija dobil* naročilo anglija za vojaskozvezo z ameriko Vprašanje obrambe Kanade in britekih poseičin SKUPNA KONTRO-LA OTOKOV Jugoslovani postajajo državljani Parnik Dubrovnik v Galveatonu chicago.—(JK)—Po poročilu|OeterTon fašističnih zveznega ameriškega urada za Nov napad na angleško trdnjavo * • Italija raztegnila blokado Detroit, Mich., 22. avg.—Podpis pogodbe med vlado in Chrys-ler Motor Corp., da slednja izdeluje tanke za armado, je prvi MNl korak v masno produkcijo mo- UkK 22. avg — Letalski I dernega orožja. Tako so izja-h Je naznanil, da so an- viti uradniki avtne korporac.je, 1 letalci lx,ml>ardirali nem-1 ki j« ^ila vladno naročilo v N* v Kranciji in Norve-ho napadli dva nem juitika.oa Severnem mor r/j P V lu. Cox je skočil skpju okno policijske posUje v Toltiju in se ubil. To se je zgodilo, ko ga j I m) lici j a zasliševala. P,o r o č i ho pravi, da je bil Cox aretiran na obtožbo špionaže. Ko je policija pdrla v njegovo stanovanje, je našla tam |>od|atke 0 številni moči japonske oborožene sile na Kitajskem in druge militaristič-ne informacije. Reorganiziranje angleškega kabineta? i Chamberlain bo 1 poslan v pokoj I l^undon, 22. avg. — Poučeni vsoti $63,000,000, zaeno pa sol kro|fj napovedali, da bo pr«-naglasili, da bo vzelo več me- mjer Churchill organiziral aecev, preden bo masna produk-Uvoj kabinet. To se bo zgcjdllo, ^ ruAdec je bil poškodi-1 v razmahu. ko bo parlament Polnil svoj« vu uki ■ , 7M-iHlajiie za dva tedna. Možje, w Hrečn0 vr-1 Inženirski in raziskovalni de- ki so že dolgo časa tarča ostre partmenti avtnih kompanij so- krjtjke in katerim očitajo, da ao delujejo z vladnimi i^ščaki, ka-1 gvojQ p^^ko zakrivili H^ terim je bilo poverjeno izvaja-1 bo kapitulaciji Fran- -dukcijo "Eankov. Problem, ki ga bo morala I korporacija rešiti, se tiče vrste | jekla za Unke. Sedaj prtd^ poštev zlitina iz jekla in drugih kovin, ki odbija tudi t*žke krogle. , Wood, finančni minister; Alfred DOff-Cooper, minisUjr sm informacije, in HerUrt Morrl-son, jninister zali»g. V I/>ndonu širijo gfivork-e. da Ia- Chur- U Linea, ftpanija, 22. avg. — GibralUr, angleška trdnjava ob vhodu v Sredozemsko morje, je, bil včeraj - dvakrat. napaden iz zraka. Identiteta letal, kl so metale bombe, ni bila ugotovljena, toda sodijo, da so bila Italijanska. , Ljudje v tem Španskem mestu so videli ogenj ob robu trdnjave, kL so ga zanetile bombe. Angleško poveljstvo tamkaj je naznanilo, da je bil ogenj kmalu pogašen in da bombe niso |š> vzročlle velike škode. GibralUr je bli že petkrat na paden iz zraka od izbruha voj* ne. Zadnji napad je bil izvršen 26. julija. Rim, 22, avg. — Tukajšnja radiopostaja je naznanila, da^se bo italijanaka (blokada r nateg nila« Uključevala ne bo samo britakih poseš^in v fcrertozem skem ln Rdečem morja ter 1 Adenskem zalivu, temveč tudi obrežja angleških kolonij v Južni n' Radijsko naznanilo pravi, da je vse obrežje od Somalije ua severovzhodu do meja portugai-ake kolonije Angole na zapadu v coni blokade. Ta ae ja razšl-rila tudi na portugalsko Vzhod no Afriko ln Juživmfriško unijo. Glavni namen blokade # je ustavitev vse trgovine itied Anglijo in njenimi kolonijami v Afriki. 1 ^ : Kairo, K*ipt. 22 avg. ^ Vlada je včeraj izjavila, da se Egipt ne bo zapletel v vojno z Italijo. Izjema bi bila le. če bi italijan-ake čete udrle na egiptako ozemlje. - r ■ ■ T ' l^ondon, 22. avg. — Angleška vlada je že dala razumeti, da se popolnoma strinja z diskuzija-mi med Kanado in Združenimi drŽavami glede akupue obram-be, zdaj pa'poučeni krogi |>oro čaj o, da se navdušuje za sklenitev militaristične zveze Ameriko. Ta naj bi uključevala obrambo Kanade in drugih brit* skih poseščin na zftpudnj hemi. aferi. (Vest iz Hamiltona, Hermu da, pravi, da je minister za kolonije izjavil, da bo angleška vlada kmalu objavila važno na znanilo. Izjava je dala povod ugibanjem, ali bo Velika Britanija dala v najem Ameriki Bermudo, da tam zgradi letalske baze.) I« zanesljivega vira je prišla vest, da bo predlagana vojaška zveza med Anglijo in Ameriko tvorila podlago skupni1 politik na Daljnem vzhodu; ko bo voj na v Evropi zaključena. Poga janja med Ameriko in Kanado glede skupne obrambe #o ie uvod v sklenitev militarističnega pak ta med Anglijo in Združenim drŽavami. Govorice o utilitaristični zve zi so se pričele Širiti potem, ko ifi tpremier Winiston ChurcMl v svojem govoru v parlamehtu n uglasil tesne stike med1 brit skim imF>erijem in Združenimi državami. Nekateri so napovedali, da bosta Anglija in Amerika kmalu aklenilLdogovor glede skupne kontrole britakih otokov in poseščin na zapadni he-misferi. i ^t. John, Novofundlandlja, 22. av4 — Konferenca .med repra-zeiaanti NovofundJandije in Kanade je bila sinoči zaključena. Poročili) pravi, da so se rs-prezentantl zedlnili o vseh vpra; sanjih, 1cl so ttla na rašetu. Drugih d^Ujlev poročilo ne ome- meiija.. Tokio, 22. avg.—Jakačlro Suma je v i Men u zunanjega urada izjavil, da Japonska smatra spo- naturalizacijo in pritrjevanje v žikaAkem območju za fiskalno eto, ki se je kopčalo dne 30. junija letos, je bilo podeljeno dr-Žavljanstvo Združerflh drŽav ameriških 80,298 priseljencem samo v tem območju, ki uključu-države Illinois, 4ndiano in italijani napovedujejo spopad z grčijo groženj NEMČIJA ZA MIR NA ' BALKANU Ulm, 22. avg. — Spopad med Italijo in Grčijo v "bližnji bo-diM^ioati" je bil sinoči'napove- Wisoonsin, Od teh je bilo 16, , 600 moških in novi državljani so J*!1® i?. "Ht^T po rodu is 41 raznih držav. Nuj-večje število je bivših državljanov iz Poljske, in sicer ft.HUl, tisku. Kampanja proti Grčiji, ' kateri fašisti očitajo, da Je taj- . na saveznica Velike Britanije, povem* iT^j".' ^7,1 - Lnlh -tr.nl kr»4je.tv» V.llk, "T n 7 ,, ,„■ Fašistični listi so objaviir vest, da se Grki pripravljajo na . Britanije 3,825. Iz Itulije Jih je it* O 2,881, iz Rusije 1,747, i* Ceho-sk>\raške T.MOiNi avedake 1,889, požiganje albanskih vasi v gr-iz Litve 1,172, iz Norveške 660, ški pokrajini Clamuriji. Ta po-iz Danske 409 in nadalje v manj- krajina - pravijo fašisti, -- bi šem številu iž drugih dežel. Biv- morala apadati k Albaniji, ki-ših Jugoslovanov je bilo vsega tero je Mussollnljeva armada skupaj 1,714 v tem območju. GalveatRHt, Te*., 137 avg.— (JK)—Danes Je;doapel v to4>rl-sUHišče veliki in najmoderiu)jšl jugoslovanski tovorni parnik zasedla v aprilu preteklega leta. Grčija je Ae oborožila svoje tolpe sa pobijanje albanskih prebivalcev v Ciamurljl. ' Vlrginio Gayda, urednik lista II (Jiornale d'lUlla, ki dostikrat Dubrovnik, kjer ukrcava žveplo.l ^^ pl4f v Jmenu Muif0. Potem pojde v New Orleans, [ Unijov« vlade, Je izjavil, da bo nacUljuje z ukrcavanjem tovora Miillt 22. avg.-^Llat Indiji. Moštvo šteje s častniki vred 32 ljudi, a parnik Je last Dubrovnlške plovbe. Ladja ja bila zgrajena na Angleškem v Glasgovvu komaj pred dvema le Prola je danea objavil poročilo svojega dopisnika v Berlinu, v katerem je rečeno, "da hoče Nemčija ohraniti mir na Balkanu za vsako ceno." Premier Me- i posvaril. Mussollnlja pr^l sun- 9,150 ton nosilnosti. . kom proti Grčiji. Pred nekaj dnevlje bil v luki Orčijas se Je odločila za voja-Houstonu, Tex„ jugoslovanski] iko pripravljenoat, Nadaljnje tovorni parnik Sava, kjer si Je grupe rezervistov so bile pozva-takisto naložil robo. Moštvo nt( naj Me javijo za slušbo v ar-ubeh teh parnlkov Je b(lo zado- niluji do 1. septembra. Avtorl-voljno, disciplinirano in jo mog-|tete v Atenah, MissolonffU, La- —S lo biti v čast deželi, jasi člje zs stavbi pluje. VVashlngton, "D. C., 18, avg.-^i (JK)—V tednu ml 4. do 10. av» rissl, Solunu in obmejnih krajih so dobile navodila, naj pas-.iio zasledujejo razplet situacija. o koncentraciji Ita- gusta je naglo ln vidno padel lljaiuiklh čet v Albaniji ob gr-uvirz zlata v Združene države šk i m«i še vedno prihajajo v ameriške lir je bil ^ajnižjl med Atemi. Aibanske čeU, ki so se vsemi za katerikoli teden ojl 28, tamkaj imiiajale, ao bile <»dpo-fi«hruarja uapn* v tem letu. V klicane In njffi poziciji ao za-celem je bilo uvoženega zlaU sedli Italljanakl vojaki. samo z*"' $25,616,655. ZveznlL Uradna časopisna agentura vladni trgovinski oddelek, Thef Ja zanikala obdolžltve, da ao aa United States Federal .-Depart- grške tolpe organizirale za kla-ment of (.HH4)Vllo razdobja bo morda odstopil . In I»a zaustavitev plovbe ladij Huenos Aires, Argentina, 22, vsM njih skoro d« se la prekinili I avg Tu krmijo govoric«, da bo dovoz zlata iz Kvrope. VellKa Roberto M. Ortiz, pmisadnik^jfitanlja je zastian tega upo- Argentine, najbrže Nlaifniral. rahljala ta i"^^TMih ia imem m« ~ ---------- t nJim v Jed l>odo ge; k ^konkurenčnih unij Ameriške kateri #ani kalilneta. Ortl« je TmeUi že vloženi na ivornjčun n flH|eraclJa In Kongriaa Več delavcev ranjenih Vinice, III.. 22. avg. — Člani bolan. Znam-nja so, da se kubs prt federalnih rezanih Unkah, , dJ, |Jl(k|h organUac|J so ae velika ,k,lltlčna kriza koi posle- kar se mor* vkMIltudi Iz ^ v kraju, kjer Union dica škandala, v zvezi z nakupem, da je skupna vsota zlata V v o- ^^ Compariy of minola zemljišča za vellkwm»skih dr. konference s člani svoji bolni*ki so«>i. kabini i« v gradi novo elektrarno. Štirje delavci so dobili takp t*žke po- žavnlh^nk p^Ila za |102,774,- Jf da J h morali odpe- Naciji posekali "drsfvoK svobode" v Alzaciji ^ Z vzklili ■■■H lo sr«4>ra, $K 10,747. v celem sartio za Berlin, 22. avg^ 'Hieg Heil" (?Avb chill formiral '»iM»žganniil truat ■Ml uvojega kabineta in da Uijsu prve svetovne vojne gih pa je bilo lahkA ranjenih. V bitki Je bilo zavojevanlh več ato delavcev. _ • Spopad Je. posledica konflikta med člani unij ADF In CIO. Clanl CIO so trdili, da Hočejo člani nasprotne grupi dobiti vsa dela pri gradnjl iliktrarne. Bitko Je Izzvala grupa članov unije CIO, ko je začela plketlratl projekt. Morala se Ji umakniti, post*! člen Ugs ti George, -angleški premier ____ _____ J____Ji________ Almazanov pristai Alani"naciJake mladinskf organi- mora zapustiti Mehiko zacije posekali "drevo svobode' ■ .^u, d,, kot t 1» ^.Im^lll Fnneorl >MJu,»'.«« «•!kl « i« 1'rl*l> presno. H, »tirani. rm.r. biti U Mo,kl f ^ g(1. i.Uk bitk. - l.loyd1 Hr.v„ po^k.nu Vtr, k.r J. .» ^ ; priil. n. v trn- If i* »m »»r«««*« mo« !«• ^ r" (tniti if U ftolj' mril. Vfo podlago za njegovo ce raznih bolezni, ki ae telesU, je pozneje talko ukoreninijo PROSVETA TUB KJfLIGHTBNM fiUULO IM LASTNIMA MLOVBM POOrOKMK JRDMOTB II rfiM mštkkt* br tuEfm^ KMSK^HkoUMB i OTB J^A Narodni »a M JArutn* trUV (l*NB OMMm) Si U hmmmum« mi - poj uu; - to- •a.co Stffaeriptto. r.«-: tor U. U.IU« Strt« <#S«g CW«e»> m4 MM ym rmt. Chtmgo u4 Cta«r. f?.M W* f*. f oMtotrt« M C.M nhn» P» 4m0e*or* - Uukovkt 4Mn» to ■■iMlnl JU«*« M M UttnrM WUM (AHIM. P* ^U. 4rMM. 114.) - poAUJttel*. to f .tototo, M i« »ritoiil pMtol««. ^^ »rtUlm vUlMtk« KtonM. Ott« _ MMk m toori«. »tor*. ptM, wlll Im rsurw4 to Mto mir wbm kjr PROSVETA IM14I S*. U»«Mh MKMBEt Of TBB rBDKBATBO PROSVETA obrambnih pri- PETEK, 23. Glasovi iz naselbin JtotuM v oktevaju m primM (Auputo «1, lt«)# Ml« M BMtoru PMM«I. 1TM» to • to« l>ninw »Ptofcto m» Ponovit« to pr*volMM, 4« M »w>t m imUvL ~ Ameriški "epizarji9 tfewyorški socialistični New Leader poroča, da Je James D. Mooney, i>odpredsednik General Motor« Company, pred nekaj dnevi razposlal časopisom in vplivnim osebam po Združenih državah na tisoče pisem vsebujočih ponatisnjen govor kongresnika Williama B. Barryja iz New Yorka. Kdo je Barry?4frec, ki sodeluje s "fatbrom" Coughlinom in "krščanskimi fron-tarji." Mooney, ki je tudi Irec, je obenem rezervni čaetnlk v ameriški bojni mornarici. Kaj vsebuje Barryjev govor? Apel na Zdru-žene države, naj drie roke proč od Anglije in nej posredujejo za miri Amerika je pozvana, naj porabi svojo veliko ekonomsko moč in potencialno vojaško silo, da prisili Anglijo na mir s Hitlerjem! Pri teh "epizarskih" intrigah sodelujejo znani ameriški Chamberlaini marelarske slave kot so letalec Lindbergh, bivši predsednik Herbert Hoover, msgnat Malega jekla Erneet Weir, bivši pomožni državni tajffik v Hoovrovi administraciji Wllllam H. Castle, magnat korporacjje International Business Machines Thomas J. Watson, avtni magnat Hsnry Ford, teksaški oljni magnat Torkield Bieber, iidajatelj čika-ške Tribune Robert McC-ormick, Časopisni magnat William E. Hearst itd. - Od tel) so Lfndbergh, Ford, Mooney in Wat-son prejeli odlikovanje od Hitlerjevega režima —in niti eden teh še ni javno povedal, da je Hitlerju vrnil to odlikovanje. Vsa U "epizar-ska" klika deluje z vsemi silami, s katerimi raipolaga, da se obramba Amerike zavleče, da se produkcija JHal in druge opreme za Anglijo ustavi, da Amerika ustaVi vsako pomoč Angliji In namesto tega Anglijo prisili h kapitulaciji ln francoskemu miru s Hitlerjem. Med tem porbčajo listi, da kuklukaarji in nacij*ki bundovci prirejajo skupne piknike. V AndovarjU. N. J., so imeli skupen piknik, na katerem je bilo zk simbol okrog tucat bundovcev v uniformi ln tucat kukluksarjev maskiranih. Ce so bili zraven tudi "krftčanski frontarjl," listi ne omenjajo. Vsaj tucat bi jih moralo biti za simbol flidtne totalitarske fronte J, , še o Getrdnovem nkdiiču Johnstown, Pa. — Ko sem pisal zadnji dopis, sem vedel, da br. Gardnu ne bo utfajaL Zato me s svojim odgovorom ni presenetil. Namen dopisa pa ni bil, kot pravi Garden, da bi mu nataknil nagobčnik, ampak mislil sem: Gardnova kritika nam ne more v nobenem slučaju koristiti, škoduje oam lahko pa do- * ' » -......, Garden sam bi moral vedeti, da njegovi članki v Prosveti ne bodo spusmenili mišljenja kon-gresnikov Irva obrambna linija Združenih držav na štlantiAkl strani je—angleška bojna mornarica,- Dokler angjeAka bojna mornarica drži Hitlerja na evropski celini, tolfrko časa Ameriki ne bo v nevarnosti vojne 9 Nemčijo. NVillkie je torej potegnil "ameriško mejo" v Evropi od Rene na črto angleške bojne mornarice. Hitlerju se tudi to ne bo do|>adlo. jCutil se bo uUljem^a in najbrže 'obdolži VVillkieja, da je "tki," kak«»^ je pri njem predsednik Roose-vaJL l — Ampak Willkie ne Ik» izzival diktatorjev"! člankih citira, kaj je rekel aH pisal U "major" in kaj jo rekel oni general. Eden teh se je iz-rešil,.kot piše Garden, da Ameriki zadostuje armada 406,000 mož za obrambo. Tisti major pat ni računal, da kimajo tudi brambovci domovine izgube v vojni. Kaj naj Amerika postavi na mesta ubitih in ranjehih braoibovcev, tega "brihtni" major ni povedal. Sicer pa imamo izkušnje s takimi lijavrmi is Francije. Kaj vse smo sijali o njenih nepremagljivih mejah, o Mag i noto v i liniji itd. Kje je vse fc> danes? Garden bi se rad ponašal z Johnom Lewispm in ftillom Greenom, češ tudi ta dva sta mojega mišljenja. Organizirano delavstvo v Ameriki ima v svojo nesrečo zelo slabe voditelje, kar je dobro znano tudi Gardnu, saj jih je že dostikrat kritiziral. To dokazuje tudi preteklost. Tisti, ki ima na svoji strani Lewisa in Greena, se mu ne izplača ponašati se, da ima na svoji strani, posebno modrost. Ne bo pa resnica, da je vae organizirano delavstvo Gardnove-ga mišljenja. Čitam in govorim z ljudmi tudi jaz in torej vem. da ni resnica. V odgovor meni piše Garden sarkastično tudi tole: "Ve se pa že danes, da le tisti 'razume današnje razmere', ki je pripravljen položiti kritično mišljenje na stran, slediti "masi" in gos-jaško korakati za vladno propagando, ki jo narekuje Wall street." S tem se ne strinjam. Poskusil bom s par vrsticami-dokazati, da je Garden tudi tukaj v zmoti. Glede vojne v Evropi in ameriške pripravljenosti za obram b^ je med vlado/in Wall stree-tom dosti nesporazuma. Vlada, to je predsednik s svojim kabinetom, je odprto za zmago Anglije (prer tudi "Francije), prav tako je/tudi za pripravljenost Amerike, torej tudi za konskrip cijo Vojaštva. Nasprotno je Wall t, z drugo besedo ameriški pital, pripravljen pomiriti se Hitlerjem in Mussolinijem, in 4$veda, kar je glavno zanje, tudi kupčevati z njima. /Tudi za konskripcijo vojaštva se posebno ne navdušujejo. Republikan ski predsedniški kandidat se preyJono izogiba temu vpraša-njdi. Na konvenciji republikance stranke, ki je strana VVall streeta,' so odprto kritizjfali Roose vel ta in vlado, da se pre« Več vtika v evropsko vojno itd. Iz teh in mnogih drugilnraz-logov je razvidno, da mišljenje tistih, ki so za obrambo ameri ške demokracije, ni gosjaško korakanje za propagando, ki jo narekuje Wall street, Nasprotno trdim (in izgledi so, da bom pravem, da ameriški Wall street Želi (za enkrat še bolj na tihem), da zmaga Hitler, kajti ni kdo ne bo bolj vesel kot ameriški kapitalisti, če bomo tudi v Ameriki dobili, ne Hitlerja, ker on bo preVeJ zaposlen v Evropi, marveč Hitlerjeve razmere. Z drugimi besedami: ameriški kapital želi, da pride v Ameriki režim kot v Nemčiji, kjer nima delavstvo nobene besede, marveč mora samo poslušati in ubogati. Ameriške unije, dasi so konservativne, so ka pitali stom trn v peti. V Nemčiji so prepovedane vse organizacije, kar našim kapitalistom ugaja. In kaj bi ne storili, da se tako ukrene tudi* tukaj. Iz te skrite želje ameriških kapitalistov tudi izvira kritika proti piedsed* niku Rooseveltu, da se preveč vfnešava v vojno; od tod tudi zavlačevanje pratf, Zato je potrebno, da br. Garden pazi, kaj piše, da ne bo sebe jigriznil v jezik, kajti prav blizu resnice je, da bo on gos. jaško korakal (njegov izraz) ms ali nevedoma za politiko Wall Streeta. Dokaz so njegovi članki. Kritizirati diktatorje, obenem pa igrati vlogo njim prid, kar dela br. Garden že deset mesecev, je,' milo rečeno, binavščina. John Langerhok, 82. Gardnov odgovor Chicago. — Tudi,jaz lahko rečem, da nisem bil presenečen, ko me je br. Langarholc zadnjič takorekoč potihnil med — "peto-kolonce", ker ml je znano njegovo stališče, ki je stališče new-yorŠkega New Leader ja, glasila socialnih demokratov. Ta Ust propagira direktno in indirekt^ no oboroženo intervencijo v Evropi, boj proti kapitalizmu kot sistemu, ki poganja iz sebe fašizem, pa je položil, na polico, Na zadnji seji je šla eksekutive SDF še korak dalj in spreme nila federacijo v krilo demokratske stranke. To omenjam vsled tega, ker to je tudi Langerholcovo ideo-logično ozadje. Rečem tudi to, da se ne bom nič Čudil, ako bo tudi on pričel propagirati ameriški vstop v vojno, seveda proti -r fašizmu. Pot, po kateri koraka in katero propagira, pa£ ne vodi drugam kot v militarizem, oboroženo intervencijo v Evropi —- ali pa tudi v Aiiji — ln v ameriški fašizem. Za s ve j o osebo sem o tem trdno prepričan in vsled tega tudi pobijam tako politiko. * John se grozno boji moje kritike, ker "nam ne more v nobenem slučaju koristiti, škoduje nam lahko pa dosti." Kje, komu in na kakšen način lahko Škoduje? Saj imamo menda še svobodno besedo v Ameriki, mar ne? Zanimivo je to, da John nehote sam priznava, da tekoči vetrovi pode deželo do točke/ko bosta tudi ameriška demokracija in svoboda položeni nn polico ali celo vrženi na smetišče in vlada bo pričela loviti kritike.,: John se boji, da bo šla pogledat tudi v Prosveto in bo hlastnila po Gardnovih člankih, in to lahko čez več let. Vse to se lahko zgodi, kakor se je tudi v Nemčiji, ko je Hitler izročal krvnikom ljudi, ki so pobijali nacizem pod nemško republiko. Z drugo besedo: s to svojo bojaznijo br. Langerholc sam pri znava, da ameriška demokracija ni tako trdna, da bi mogla vzdržati militarizem ali pa voj no, marveč bo podlegla kakor 'je v vseh totalitarskih državah. In kaj je njegov recept, kot od loč nega pristaša ' ln zagovornika demokracije? Nič drugega kot tole: Fantje (pri Prosveti),, bodite previdni in ne nasprotujte konskripciji vojakov in sploh vladnimi smernicam t Mar ni to gosjaiko korakanje za tistimi silarnl, ki vodijo demokracijo hote ali nehote v prepad In deželo v fašizem? Ampak Johnu je vsaktl drugh politika "glas vpijočega v puščavi," to je pobijanje smernic, ki ne vodijo drugam v današnji dobi —-yes leta 1940-19-!—kot v totalitarni režim, ki pod kapitalizmom ne more biti drugačen kot fašističen. ^ Br. Langerholc« naj tudi zagotovim, da nisem tako naiven, da M ptseJ zato ▼ Prosveti, da bi — «p*>brnj| kongresni ke in senašdrje- Prvič našega lista res nc,0!t«j to res tvoja giavai Lahko delaš ; gjfoksr češ?— Miha: Kaj pa misliš? Moje roke so res moje roke ln moja glava je moja? (Dalj« v sašnji |otooi.) Kf n anfrteške bližini štetim drugim pristašem demo kracije. Vendar pa so pripravljeni na vse to pozabiti ln se zdaj slepo predati in slepo pod pirati prav tiste kapitalistične vlade, češ zdaj se bomo vsi skupaj borili proti fašizmu. Kak šniTnaivnosti Priznam, da imam to slabost, da ne nWrem pozabiti preteklosti; se "poboljšati" in nasedati lepim besedam iz kapitalističnega tabora. Kar se tiče Anglije, so vse moje simpatije na njeni strani Ce bi bila odvisna od njih, bi fašistične kohorte še danrfa premagala. Sem tudi zato,, da dob iz Amerike Ves vojni material kolikor ga potrebuje, in sicer ne samo za denar, marveč tudir na račun (odpis) dolgov od z$d nje vojne, o katerih ni zadnjih deset let hotela nič slišati, das so imeli angleški kapitalisti in bankirji dovolj dsnarja sa podpiranje Hitlerja in gradnje nje gove vojne mašine. Rečem pa odprto, da angleški' buržvatiji in angleškim kramarjem čisto nič ne zaupam —. nič več kot Hitlerju et al —; saupam pa angleškemu delavstvu. John mi tudi zameri, ker | se "rad ponašal" z Lewisom in Greenom. Cisto nič, Johni Omenil sem le njuno stališče glede konskripcije vojakov, ki sta ga podala v Imenu svojih organ zacij, to je Ameriške delavske federacije in Odbora za indus trijsko organizacijo. (Ne vem zakaj ni br. Langerholc omenil, da bi se "rad ponašal" tudi s senatorjem Norrisom, katerega sem tudi omenjal in se "nanj skliceval".) In ker pri mojem kritiku 'LeWisovte in Greenove besede niso nič vredne, ker sta oba "nazadnjaka" (kot da bi bili za konskripcijo samo "na-prednjaki"!), naj se tukaj nekoliko "ponesem" pa z Jamesom Maurerjem iz Readinga, Pa., kaierega John dobro pozna in mislim, da tudi visoko ceni, -ne* glede Če se,z njim strinja ali ne. In kaj pravi ta "pennsylvan-ski Debs" glede konskripcije vojakov, in sicer, leta 1940? Kot poročate R e a d i n g l.abor Advocate in The Celi, še je Maurer v iritervjuvu izrazil, da predstavlja konskripcija vojakov v mirnem Času večjo nevarnost za ameriško delavstvo in civilne svobodščine kakor pa ksterikoli zunanji sovražnik. "Ce konskripcljski osnutek po stane sakon, ne bo dolgo, ko bodo rabili konskribiraltee tudi industrijah ob vojaških plačah." S formiranjem velike stalne armade v mirnem čepu se bo dežela podala as pot, ki bo potisnila ameriško delavstvo v enak življenjski poloftaj kot se nahaja delavstvo v totalitarskih drža v ah, pravi Maurer. "To je tndi edini način, po katerem lahko AVOUff!* Higijena dojenčki Predvsem so namenjene te b**^ ski oziroma delavski materi kn^rl?, ba za kruh tako vpr' millit^na svojega otroka, «ver^^ bi ne bilo napak, če bi si jih tudi meščanka vzela za dobro. l-odež i ' • Hat*. Svojemu otroku, svojemu naj vet jem., I! otN odpraviti. Tega se mnoge matfrfp^f" Ne samo, de grešijo pozivom jen&ovp telesno higijano, kar se tik tnl bolj ga strujajo pri prehrani. Ni torejZJ d« najdemo tam, kjer si zamišljamo zdrave in rdsčelične otroke toliko šibkih razvitih in že v rani mladosti' z raznimi bi Mj*i obremenjenih otrok. Ena najgrših navad, ki jo večkrat opat« zlasti pri delavski ali kmečki materi je ta mati otroku namenjeno hrano najprej i preiveč* ali vsaj preizkusi v ustih, 6e m vroča, jo potem vrne na žlico in da otroku* ti same ae p« ne zaveda, koliko baciiov Uh vsebuje njena slina. Njej so lahko neškodlj neino dete pa jih ne prešese. Dokler otrok doraetel za hrano, ki jo je treba gristi, ne a da ista v njegov želodec. Ko čas, sf jo ki sam zf risel. £ek> neprevidna je tudi mati, ki da _ kruh, jabolko ali slaššico, in ga pusti pel brez nadzorstva, Otrok plazi po tleh, ki * nekod vse prej kakor čista, bo stokrat po "kruh na tla, nato pa zopet v usta. Obiudo* nj«t yrednp je, da otrok vse to sploh Seveda, posledice se pokažejo pozneje. Posebno poglavje je steklenjca za mleko, lovna tena hitro odstavi otrtfka in ga na* na steklenico, To končno iii nič slabegs, de steklenico redno p9Šteno umivala. Steklen splahne samo za silo, cevke in sesalca pa vadho sploh ne. Kako naj črpa otrok it skisanc in osmrajene priprave svoje zdri* hi moč? Jasno je, da spada k higijeni dojenčka tu neprestano pranje, umivanje in kopanj«. V< no vlogo pa igra tudi poljubljanje, Niti ne poljubljaj otroka na usta, kaj šole, da to dovoljevala drugih. Na kakšnb daljavo spoznamo človeka? r ininali» poaaia, je bil. Kitajnem *■.J«««*^ znana. Pr-tni odtia «» pr»kUc.ral. I» » poleg podpiaa n» dokumentih in um> jevalci podpisov nlao Imeli motno« » "poale". . / •■ ; I P^d dv»j»«timi leti _ Proavete, 3». avgu»t» 1MW Domaie vMtl. TkjnS^JM • javUo vest, da je^bfh Kri^n ^ vUuWjano po odhodu iz Amerike I Mtiftno misijo. k ^ Delavske verti. gocialističaa etriif riki razvija inečno volilno kamion ^ .i i, Inozemstva. Ameriške bojm ** plule na Baltiško nterje. ^ ^ ^vjetsks Rnsijs Sov^tsk*^ * va alti eenta odškodnine od PolrK^ m (Dalj« %Hlt Sto^reeeti«^ Mih.: Toseraz««^ ^^ pavle: Potem mors* > ^ mi! Kdor poseduje leetne^f Ameriko! - ' . - j PESTITA ^mnpnflRa tftsrontui stanovanjskih hi« z« 58 družin. Najemnine so bile zelo nizke. Gradba hiš se je nadaljevala do svetovne vojne. Od skupnih hU v dolini, ki jih je bilo 1. 1880 samo 401, je bilo 33 rudniških, od ostalih363 pa jefeikt 77 odst. rudarskih in samo odst. od drugih privatnih oseb. To pomeni, da je bik) tri Četrtine idrijskega prebivalstva odvisnega od rudnika, Rudnik je dajal v najem ;udi 720 akrov zemljišča, ki je »ilp razdeljeno v male parcele in e razdeljene med rudarje. Na-emnine so bile prav tako ma« enkostne. Poleg teh ugodnosti, ki jih je nudil rudnik rudarjem, je skrbel i udi za Aolanje rudarskih otrok. V ljudski Šoli so prejemali otrobi brezplačno knjige in ostale i o)«ke potrebščine. lado Božič. H5| W Livada!* At«. GLAVNI ODBOR hfis A**-« apMSti, r». Wilktr St. Ulh*w*w, Wk HUMOR Kaf jarttftfea? Italijanski pesnik In dramatik, Nobelov nagrajen«: UligJ Pirandello se je nekoč sprehajal po rimskem predmestju. Na le-tfnj je »budil njegovo pozornost teki Človek, ki je pritekel ii neke hifttf In zdlrjal po ulici navzdol. Takoj sa njim Je pritekla debela, umazana ženska tn zaflt-a kričati: "Primlte ga, inorel je ... zno-rel je .. /V Slavni pisatelj se je ustavit, rekoč: "Morebiti pa 1« nI anortfP 4, "Kako da nt? Sama to najbolje vem, saj Je moj mol,M še je odreaala tonska. "Po katerih anaMh pa sklapa* t«, da je duševno bolan " ••Kadar ga napade, beli li Hiše in st me boji ko vraga," mu je pojasnila. "Potlej vendar nf snorejr j* menil Pirandello Ironltno sa smehljajoč In nadaljeval svojo pet. lsvratno sredstvo • — Ne morem drugače, kakor da se vamiahvallm sa vnše Izvrstno sredstvo proti pleši. Prej sem Imel na glavi dva goli masti, zdaj imam samo tno . . . Pri posredovale« v Ženin: "Rad bi imel mlado, lepo, bogato In pametno •tno." Posredovalet: "Oprostite, go-spod, mnogoftemitvo jt ptl nas prepovedano." V šoli Učitelj: "Mihec, po čem bi sodil, da je bila puščava Sahara ntkoč morji?" Mihec (promišijujt) J "t* tem, da nosijo samorel še danes samo topalne hlače." . V brlvnlcl Brivec: "Gospod Llsun, ali bi so kaj bal! Iti v vojno?" Gost: "Cisto nič, saj sem se prlpravll smrtnlm nevarnostim, ker sem tolikokrat izpostavljen vaši britvi!" VOPHTVO TIHKAHNK APELIRA NA CLANHTVO f I>A TIHKOVINK NAROČA -V HVOJI TISK AKNI S.N.P.J. PRINTERY 26S7-B9 10. LAWMDAIJC /tVENtfE V Telefon Reckirtll 4904 ( lil« AGO, ILL. Tam it ibU ss talja tu41 vas satmana poJa«n»U Obišči Dubrov Ni ga menda HOLLYWOODSKA ZVEZDA ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Spisal E. Stilgebouer. "Nova ideja!" je vzkliknila in njen glas je izzveneval nekaj prikritega. "Kako naj to razumem, gospod?" \v "Nu, jaz aem si rekel: Ce je Melbourne Stearns iz razlogov, ki so pač njemu najbolj., znani, izt>ral kako drugo igralko za Astorino vlogo ter jo zamolčal, je moral najbrž najti kako začetnico med svojim oaobjem." "Kako ste prišli do tega zaključka?" "Stvar je čisto preprosta, gospodična Moon. Da je dobil kako zunanjo osebo, W Je ne mogel za molčati, ker bi ne bila odvisna od njega in bi gotovo zahtevala, da se njeno ime razglasi, že zato, ker kritiki, ki soglašajo v pohvali, pripisujejo ves uspeh pokojni Astori. Mar nisem v pravem?" f Mahe I Moon je nekaj časa zAmišljeno molčala, nazadnje pa je rekla:1" V' "Razen v enem slučaju." ' "V slučaju, da bi bila ta igralka pod močnim vplivom Melbourna Steamsa." "Ampak lahiko bi bil Ae kak drugi vzrok, ki je nepoznan meni in drugim in Iti sili igralko, da ostane neznana. Ce je tako, tedaj ni zadovoljna s svojih uspehom, kajti primerjanje me je prepričalo, da sta igralki Kloe v smrtnem prizoru in Kleopatre v prejšnjih prizorih istovetni." Mabel Moon se je nasmehljala., "Z menoj pred očmi in potem, ko sem s$ *e nama podala, da sem igralka obeh vlog, vam res ni bilo težko priti do tega zaključka." . Toms jo je bistro pogledal. "Meni je vse eno, kaj si mislite o meni. Ampak vse steno niso debele in vsi zastori niso neprodirni. Moč dolarja je velika v tej deželi." "Kaj misUte s ten*?" , -"To pomeni, da so bili tu v Hollywoodu in /Jo skrivnost zase in ni zanikala niti potrdila tega, kar je ' rekla Lizzie, ' temveč pustila svoji tovarišici lepo na žrjavici radovednosti. , (Dalje prihodnjič) Film iz Dubrovnika Ko meje letos prijatelj Ignac Horovič, znani dubrovnl^kl hotelir in mecen, čakal — kakor vsako leto — z razprostrtimi rokami na dubrovniški železniški |M»ntaji, sem mu ob prihodu liral v očeh vprašanje: "Kako pa to, prijatelj, da tudi letos prihaja*, ko ni žive duše od nikoder in nikjer?" Pa sem mu odgovoril: "Ali si že kdaj videl, prijatelj, dtf bi ae la*fa vice -izneverile?"Vsako leto pridejo, v na ko leto se vrnejo, kadar je njih ura in čas, pa naj lx> vreme tako ali tako . . ." . Ko sva krenila s postaje proti mestur me je o|>ozoril na številne potniške in druge parnike. ki letijo v gruški luki z utrnjenimi kotil in zavezanimi dimniki.. "Počivajo," mi pravi prijatelj, "apijp — in čakajo boljših časov." Mornarji so se razšli s trebuhom za kruhom, ali pe postajajo z drugimi pristan išjtim i delavci vred na ohalt, nemo zroč proti morju, kf jih-je hranilo doslej. Blagor tistim, ki so zaposleni na lokalnih progah, ki le obratuje • • • . 1 1 * trije ali štirje hoteli so od4 prti. Njihovi portirji so obesili svoje livreje na klin in zehajo v svojih ložah, številna, nekdaj brzonoga služinčad se leno preteguje po globokih foteljih, hotelirji pa si^ belijo glave in v svoji organizaciji razpravljajo o tem, kaj je treba storiti . Pišejo .prošnje in predloge na vse strani, in oblast, kakor po navadi, l>osluša njihove želje in pritožbe in obljublja . ... Zadnje upanje Ae visi na sla-mici: na domačih gostih, ki morda pridejo julija ali avgusta. Morda pridejo ... . Paradi teg* njtjbrž sluga tako skrbno čisti medene kljuke na vratih: Anglež al ne da vaetl miru r V mojem hotelu (imenuje se "Gradac"), obdanem s pinijami. palmami, cvetočimi oleandri in s gtlcinljami. ki v prekrasnih-šo- pih visijo s kamnitih pergol, f*a *Wd' obtičala dva Angleža. Prav sa prav Angleft m Angležinja, brat In sestra. Prefvfla sta zimo V I>u-hrovniku. In prav na dan. preden je Italija napovedala vojno, sta kupila vosne listke ca neki italijanski parnik, da se odpeljeta proti Gibraltarja, v Portugalsko in domov. Ali italijanskega parnika nt bilo. Tako sta morala ostati tu.4' V prav s prislo-vično angleško flegmo sta sprejela vest. da sta odcepljena od domovine. Kaj češ? Situacija je taka in Angleža st* se ji prilagodila z vso njim priznano rav-nodušnostjo in realnostjo. Cisto mirno večerjata za svojo mizo, skrbno oblečena v večerno obleko in niti za dlako ne odstopita) od svojih navad in tradicij, čeprav v jedilnici hotela ni drugih gostov in sta tako rekoč skoraj sama. Hotel ima izvrsten radijski aparat. Ali mislite, da sta kdaj izrazila željo, da slišiU na primer londonske vesti? Kaj šel Niti ne zmenita se za to. Vsako vest. ki jo prineae moj prijatelj ki gladko obvlada angleščino -— sprejmeta nenavadno hladnokrvno, pa naj bodo še tako vabudlji\«» Cisto mirno ga poslušata in na koncu kvečjemu: "Tako? No. psav. Hvala vam, za — ponosen na svoj poklic in položaj in prav po generalsko ko- mandira pri vratih, resen in raven kakor sveča ,. . . V zgodnjih popoldanskih urah sem ga videl, kajto se je podil z domačimi otroki, svojimi vrstniki, po Porporelli in karko je — kakor da bi bil tukaj rojen — vpil nekemu pajdašu: "Ama ti to, Gjiw, ne radiš, kako vajja! Čakaj, da ti ja pokažem." Zvečer bo spet stal tam pri vhodu v kavarno, se globoko klanjal parfumiranim damam in vljudno, z nasmehom na Črnih licih in s čudno resnostjo v velikih očeh, šepetal gospodi: PleAse! Ce se bo pa dečurlfja drenjala okoli njega in vrat, bo zaaikal: — Bjež'te ča, muiarija, ne-mojte mi ime ta t'... Ajte k vragu ! Doč če direktor, pa čete dobit* ... Je on tujec med. tujci? Zdi se mi, da ne. Prej Človek med ljudmi. Vsaj dokler je še otrok. Natakar Filip in con te Vojnovlč V- kavami igra salonski orkester. Zdaj edini orkester.. Prej jih je bilo več. Prej so bile vse kavarne polne, zdaj je še "Grad-ska" na pol prazna. Kar -je gostov, so večjidel domačini, leto-viščarjev je malo; nekaj Slovencev in lepih Slovenk, nekaj okrogloličnih Vojvedincev, nekaj Zagrebčank. Človek jih lahko na prste sešteje. Prijazni in gosposki natakar Filip, mehka, dobrote in usluž-nosti polna slovenska duša, ki že dolgo let prebiva * Dubrovniku, ti postreže s tako gosposko gesto, da-ji med vsemi natakarji Slovenije ni para. Filip! Filip! (Mislim, da bi se moralo ime izgovarjati Philippe, tako je imeniten !) On je svoje čase- stregel znamenitemu jugoslovanskemu pesniku, pravemu dubrovniške-mu gosparu ,knezu Ivu Vojnovi-ču. Koliko lepih besed ima Fi lip zanj! Koliko lepih spominov! Ta pa ta, ta je bil pravi gospod! Nič ne de, da ni imel zmeraj denarja, gospod je bil od glave do pete, ne samo vzgojen, ampak rojen ... Jadni kneže Ivo, ki spiš spanje pravičnega tam na Mi-hajlu, kjer v senci cipres počivajo stari gospari in vladike po nosnega, skozi veleove svobodnega Dubrovnika, da, dragi konte Ivo, ostal bi 'bil brez znamenja na grotfu, če ne bi bilo revnega in tebi iskreno vdanega slovenskega natakarja Filipa, ki je svojimi skromnimi sredstvi in na svoj račun postavil marmorno ploščo v spomin, da tam ležijo zemeljski ostanki velikega jugoslovanskega pesnika in pisatelja. V imenu vseh tistih,, ki so pozabili na to malenkostno dolž nost, se ti, dragi rojak, zahvaljujem za to gesto. In se ti tud zahvaljujem, da si z dobrodušnim nasmehom izbrisal iz spomina dolgove, ki jih je pri tebi za pustil rajni pesnik. "Saj je bi umetnik, ne? In umetnikom se dolgovi odpuščajo . . ." O, ti zlata slovenska duša Bravo, Philippe! Ca va! Pomeščanakih krčmah Meščanskim gostilnam, ki 96 bile svoj čas znane zaradi dal matinskih specialitet — ribe, ba-kalarja, polente, pašticade, ka-štradine, blitve itd. — in dobrega vina ter solidnih cen, ne preti kriza v taki meri kakor hotelom vendar je., občutna. Razen domačih gostov ni drugih. Nekatere so opustile kuho in držijo le še hladna jedila, ker se kuha za ti -stih pet, šest abonentov ne iz plača. Vendar pri "Nadi" še danes človek lahko imenitno večerja in izpije kozarec take črnine, da je hi daleč naokoli ... . In cena n pretirana: liter 10 dinarjev. Seveda ne prav tako vino Jahko do- Zainorček pred Gradako kafano Pred "Gradsko kafano" stoji zvečer za čaaa "flve oVIock tea" v rdečo bojsko livrejp oblečen zamorček. ki perfektrto govori nekaj svetovnih jezikov, ampik najbolje in najpraailneje srb-skohrvatuki. Okolt rtlegs se zbira decs in občudu Blatom obrobljeno, uniformo, ki mu ulita, črno barvo ra*a In kakor sneg bele sobe Boy je — to se mu bere z obra- kakor •ampak samo v kaki krčmi "tre če klase, gdje se toči vino prve klase" ... No, "Nada" je. rM mo, gostilna "druge kla ' Brhka natakaric* Reza, mlada in uslužna Mariborčanka, postreže gosta s tako ljubeznivostjo; da mu vse bolje tekne. Hrvaščine al cer še ni dodobra obvladal* «— preglavice jI dela dubfpvnišk dialekt, poln Italijanizmov — ampak njen vedri nasmeh, pri srčnost in mladost odtehtajo te minus. No, naši ljudje §0 bistre glave: kmaUl "besprijekonuT govorijo Jezi kraja. Ce "je v velikih lokalih dolg-čas in sehan]*, vlada v "podru-mih*Y poeebno ob sobotah/ fino vrvenj« in življenje. Pri slavnem K u kuri na P i lah stojijo pred njegftv^ "kapelico" (tako namreč pravi oštir svoji krčmi-ct) osli, natovorjeni z mehovi vina. Visoki, sloki kmetje in delavci, t*kati in krepki, se zanimajo za-evropslri krvavi ples. Toda le starejši ljudje, mladina je maloštevilno zastopana. Kar je pa je, rajši sedi v kotu in prepeva . k % Med veaeljakf in ponočnjaki Pri oštirju Vlahu Dragiču se •zbirajo veseljaki.' Pred njegovo gostilno parkirajo šoferji taksijev, ki zaman čakajo vožnje željnih gostov/ V tej gostilni, o kateri lastnik trdi, da je "najsigur-nije skloniš te od napada iz zra-*ka", seUoči prima kapljica, bela in črna, po 8 din. Gospar Me do, velik prijatelj lepe pesmi, di rigira s polnim kozarcem: "Jer cio život, cio ovaj svijet, šanak je samo, s*nak je li- f _ „ * jeP • — Sicer se pa v tej gostilni, ki je shajališče dobrih Hrvatov,-razlega tudi starejša, rodoljubna pesem i* razne d*vorije, ki so' )ile v modi še pri naših očetih ;am za fin de siecla. Romanti-• ca . . . , Odkar je proglašena banovina hrvatska, oblast ni več tako stroga, in če se slučajno najde vesela družba, lahko zapoje tudi preko "fajronta" . . . Prisotna oblast, katero v tej vročini tudi :teja, kar je povsem naravno in čisto človeško, zamiži ne samo na eno oko, ampak na ob«. "Em smo sad slobodni, u svo-joj kuči — svoji gospodarji!" Za tiste, ki jih "črne oči i l>ijele dojke more, da ne mogU spavati do zore .. ." je na razpolago še "Minerva" na Gunduličfevi poljani s starinskimi, ogromnimi' okroglimi mar mornatimi mizami iz davnega prejšnjega stoletja in pa z edinstvenim eksemplarjem nekakšnega zarjavelega orkestrjona iz dobe naših pratjedov, ki pa, žal, ne da, za vraga, glasu od'sebe ... "Ovdje ae je ubacivao soldo, znate," mi tolmači lastnik s črno, okroglo svileno čepico na glavi, "pa je onda sviralo i svijet se diletao. Ali je tome davno. Prošlo je sve to Pogledal sem ga in se mi je za trenotek zazdel jako podoben temu relikvijskemu orkestrionU. V Gružu pri "Novi obali" pojejo in zabavajo goste "do belega dne", kajpada mlade, v pestra oblačila oblečene devojke. Mornarji, pomorščaki, samci in drugi oddiha željni, ostavljajo tu svoje skrbiy strasti, hrepenenja in poželjenja. Za "skladno" gosposko mesto, kakršno je • Du brovnik, je to edini ventil . . . "Život je lijep!" mi šepeta na uho gospar Rino, osiveli, pravi potomec starih dubrovirtških gospar je v, plemenitaš od glave do pete, s katerim sva se spoznala. "Čudite se kaj, gospod, da me najdete tukaj ? Mi ljubimo "življenje, mon cher, ampak tam,.— u gradu — je za nas minulo . . « Vivere, gioire, amare . . . Tempi passati . i Vidim ga od vina ogretega in v sentimentalnost pogreznjenega. Cas leze preko njega . .. Ška zrelost. Po dvajsetem letu — dijo Mare!.. . Zato pa ftna Amor tu pri mladini zelo rano polne roke obrazka. V mestnem parku "Gradcu", v Bojnšičevem park^, na Porporelli. Izza tri cerkve, v vseh mogočih skritih kotičkih— povsod ... * Tur i* tika in kopališča Za tiste, ki radi planinarijo in uživajo lepe razglede, ga menda ni lepšega, kakor Če se potrudijo na Sv. Srdja goro, ki varuje Dubrovnik s severne strani. Kar je za Split znameniti^larjan (ki je seveda gosposko urejen), je za Dubrovnik Sv. 3rdj Skoda, da ni pot tako komodna, kakor so marjanske poti v Splitu. Ampak pogled je veličasten. Dubrovnik ti leži pred očmi kakor na dlani. In se človek na mah počuti* kakor sam sv. Vlaho, ki svoje mesto tudi v roki drži . . . Zvečer pa, kadar luna oblije prostrano,' nepregledno morsko ploho s srebrnimi žarki,, zaleskota morje kakor biserje in Dubrovnik kakor meeto iz /'Tisoč in en?, noči". Zrak je poln dišav aroma-tičnih rastlin, ki rastejo tod; rožmarina, žablja, kamilic, pi? nij . . . , Škof. Carevič je dal postaviti na vrhu velik kamenit križ, ki se vidi daleč z morja. Znamenje vernega ljudstva. Na posvetitev križa je jahal v goro na oslu/za njim pa 'je romala velikanska procesija pobožnega naroda. Zdaj n| gori žive duše. Samo pastirja sem srečal, ki je pasel o v ce. Se vode človek ne dobi,'če je žejen. £)o prve ibližnje vasi Bo-nanke pa je več ko dobre pol ure. Zato se pa tam dobi fini pršut in dober dofoači sir. Da je vinček gori v vasi prvovrsten, ni treba posebej omenjat}. Menda je tukaj sploh več vina kakor vode Razgled z Bosanke do Dubrovnika je najlepši, kar sem jih videl v Dalmaciji. Tja do otoka Mljeta, Lop uda, Sipana in La-stova 'seže oko. Ali pot je taka da svetujem vsakemu, ki se misli podati na njo, naj obuje goj-zerice, sicer se vrne brez podplatov. Ali pa naj vtakne noge v opanke. Drugega ni. Pot je namreč — kakor so mi povedali — samo za "tovare" (osle) in mezge! Kmetski ljudje, moški in ženske se vračajo iz mesta domov kakor kavalerija. Vsalka jaha na svojem "tovaru" . M Eldorado za tujce in letovi-čarje so kopališča. Letos razen domačinov, ki se pa n^jrajš kopljejo na prostem, ni dosti kopalcev. Pri Sv. Martinu na La-padu, kjer je najlepša peščena plaža, vrvi ob popoldanskih urah precej ljudstva. Čeprav je letos sonce zakasnilo, pravijo, za ce mesec, so telesa kopalcev že dobro ožgana in. počrnela. Temperatura ha soncu je bila ^anes, ko to pišem, 48 C, jutri bo najbrž že višja in z vsakim dnem več, morska voda pa je tako prijetna, aa se človeku kar ne da iz nje. •• . • kakor tavati po ^ ^ motnih tesnih sparsfkega Dubrovnika u? žive duše na ulici " svrt osvetljuje star T*"-palače, balkone, nh rastejo ^ranij«,^* drugo cvetje . . . & količkaj fantazije, si UhW čara v mislih «tarfc ^V tod hodili Je ljudje TlZ pestrih oblekah renesan^ kokoja... Današnja oblači va m monotona, kakor da ivm »tajajo tem skozi stoletis spremenjenim zidovom h, njavam. Samo kmetje i2 ^ ki imajo čudovito lepo in n vadno čisto narodno nošo sebno Konavlje), so'nekako 1 v stilu. ^ Mladi svet na Stradunu V glavni ulici, na' Stradunu, je zvečer med 7. in korzo. Od cerkve sv. Vlaha, patrona in zaščitnika slavnega Dubrovnika, pa do dominikanskega samostana^ sprehaja mladina in tudi starejši postajajo v gručah ob oglih. .O, ta dubrovniška mladina ! Posebno ženska! Zares same lepotice, vredne čopiča velikih mojstrov, ki jih danes ni ... Tiziani, Rafaelli, Leonardi. Bot-ticelli — če bi živeli— bi imeli tukaj obilje modelov. Bogme, ena lepša od druge. Pa tudi rasni teoretiki bi prišli tu na svoj račun, kajti glave, po^tave^Uni- li Da, kaj hi hodili gledat ^ Anacapri, Amalfi in vse tiste je, silno reklamirane krajt: je pa naš Dubrovnik veliko ši in v nobenem oziru ne ao ja za tistimi slovitimi južnoii janskimi mesti! Vsak bo v brovniku imel svoj poseben tek: kdor ljubi zgodovino, ima tukaj v izobilju; kdor tekturo in umetnost, bo v hiši, na vsakih vratih, po kvah,, samostanih, kapelicah našel toliko lepega in zanim ga, da mu bo zmanjkalo čao, bi utegnil vse to pregledi kdor ljubi naravo, bo uživa tem 'božjem stvarstvu, prek nih cvetočih oleandrih; pomai čah, cipresah, pahnah, modi morju, soncu, pinijah, aga kaktusih in yseh mogočih nah subtropske vegeticije^ sejo tu, prelivajoč se v nei< barvah, kakor v raju; in je nazadnje, recimo, goli ep rejec — tudi zanj se najde ga: vince, riba, pršut, kaštr na, fige in breskve, limone in ke — povrhu pa simpatični drumi" z velikimi sodi in t* litrskimi kozarci. Naj se tak man potrudi samo v Količev drum do izvira reke Omble,' bo videl sode, da sapa zastal 35,000 litrov itd'. Imenitno-* deti med takimi sodi ocjaki misliti o temperamentnem " djčko", ki je zaprt v njflfTT. ti sodi so iz lesa, ne iz čeme« kakor drugod. Rajni Herman Wendel, veliki prijatelj, je.imel prav, je vzkliknil, ko je prvič priši Dubrovnik: Monia imajo prav, de prav — Vedi Napoli e mori! Araj jaz vam rečem: — Vedi Dubf niftevivi!" — Zares v Dubrovniku je li Tudi zdaj, ko razsaja vojna t nekje po Evropi. Rade Pregarc Pasji pozdrav Luka: "Zakaj pes maha z _ pom, kadar vidi znanega M kaj?" Gašper: "No, kar povej! Luka: -"Zato, ker nima m ka, da bi se mu odkril." bi za 8, 6, celo-za 5 din literr je in vse, kar pride za take uče- njake v pošte v, je tako popolno, da bi gospodje odprli usta na s teža j. Altroche ar i je vc i in nor-dijci?! Kakor je lep* tukaj rava, poln* cvetja iti čudežnega vonja, prav tako je mladina. Ka-kof izklesana! No, nekaj bo že na tem, da se lepi ljudje najdejo predvsem tam, kjer je zemeljska površina kamenlta. Menda se tudi najlepši kipi delajo v krajih, kjer je kamen doma In kjer so ljudje sami kakor kipi. Vsak kraj ima pač svoj. karak-ter, ki bo najbrž v sveti s maj-ko aemljo svojega kraja. Da, lepa je ta duhpovniška mladina, poeebno deklice. Ali samo do neke dobe. Kakor tukajšnje cwt je. Za blesti v vsej lepot l/a kmalu ode vete in ee osu-je. Vse Je zgodnje. Tudi člove- NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepe 11. rede« konvencije ee lakko earofl ns H-t Proeveteh prišteje eden, dva. tri. itirl aH pet flanov Is ene drožln. k nini. Ust Preevete stane se vse eneko. te ilane sli nrflsnt »• ene letno earofciiao. Ker pe flani Se pletejo pri es^sirsis 1JJV tednik, se Jim to prišteje k emročnini. Torej sedsj nI viress. rr«. ^ Je Ust predre« se fleee BNPJ. Ust Proevets J* f zetovo Jo v vsaki družini nekdo, U M rad «Ul list fssk d*u. m-listo Preevete Je: Zs deero ls Chlcefs Js....l«j Ze Zdrnft. drieve la Keeedo.M.* 1 tednik la............. 4M 1 tednik In... S tednike Ia............S.M t tedeiks t tednike la............, • tednik, ta.. 4 tednike la............ lJt š tedeike ie.. 5 tednikov le.......rf / I tednikov i>........... . Ispotnlte spodnji kepoe, prlloilte potrebeo vsote A^srjssl Order v pismo le si nsretite Proeveto, Uet. M Je J - Pojasnilo »—Vselej kakor Mtro kateri Uh «lsnor prenos ^ SNPJ, ali