gorenje 10 i° tlenje, 24. novembra 1993 Leto XXVII. Številka 29 c.<-Xč5:55XšSX:: X:X:X:X:r:X:::::XW:XyX:::::X:X^ •X;:vX;::X-X-XvX- x-x-x-x-x*x*x- ❖x*x* 4*X4*X*X-X;X#*X-X;X*X<*X-X-X<<*X*X4*X-X*X*XL se še posebej kaže v času trajanja .^tiranja. V svetu je v navadi, da traja ^tiranje tudi do dve leti, v velenjskem Cl pa so čas testiranja skrajšali tako, da raja od 1 do največ šest mesecev. S tako l^ajšanim časom testiranja pa so podjet-l6ra tudi občutno zmanjšali stroške. faPisati velja, da vzdržuje velenjski TCL, raboratorij za preskušanje in certifici-anie, letno okrog 500 različnih atestov, adifikatov in dopolnil, na novo pa pridobi vog 400 certifiktov oz. dopolnil v skladu , varnostnimi in drugimi predpisi, ki sov ^Ijavi v posameznih državah. ^6r si je velenjski TCL, Laboratorij za ^skušanje in certificiranje, pridobil z : tedanjim delom zaupanje številnih tujih ^stitucij s področja preskušanja in certifi-,lranja, njegovi strokovnjaki pričakujejo, Ia bo tudi tretje desetletje njegovega dejanja, katerega začenjajo, prav tako ^Pešno, kot sta bili prvi dve. To jim želijo ^gotovo tudi vsi, ki poznajo njihovo ^membno delo in poslanstvo! Pred tednom dni je izšla izredna številka Informatorja s ponudbo za sporazumno prenehanje delovnega razmerja za neproizvodne (režijske) delavce. V njej so bili razloženi nekateri razlogi za zmanjševanje števila zaposlenih na neproizvodnih delovnih mestih kot delu projekta optimiranja režijskih stroškov. Odziv zaposlenih, ki so že sami razmišljali o zaposlitevni ali drugi socialni rešitvi zase izven Gorenja Gospodinjski aparati z zagonsko pomočjo podjetja, je kar velik in veliko se jih je že dogovorilo za eno od predlaganih rešitev. Akcija je še v teku in, če ste med tistimi z idejami, se lahko do srede, 1. decembra, še oglasite v Kadrovskem sektorju. Avstrijske profesorje zanima tudi Gorenje "Presenečeni smo nad prijaznim spre- skl aparati najprej ogledala proizvodnjo v jemom v Gorenju. Na seminarju smo vseh treh programih. veliko izvedeli in pridobili. Številne vtise bomo prenesli na kolege Zatem pa sta udeležencem seminarja in dijake, ki jih učimo. Gorenju, pred spregovorila o izvoznih dosežkih in pri-katerim je zagotovo prihodnost, pa zadevanjih Gorenja ter načrtih za nastop želimo veliko uspehov pri nadaljnjem na novih trgih mag. Jure Toplak, namest- uveljavljanju v Evropi in svetu!" nik generalnega direktorja Gorenja To so bile besede mag. Wolfganga Gospodinjski aparati, o dunajskem pod-Feyrerja po zaključku seminarja za jetju Gorenje Handels in strategiji Goren-profesorje geografije in gospodarstva jevega trženja v Avstriji pa mag. Ciril z dunajskih srednjih šol. Paluc, direktor Gorenja Handels. Pedagoški institut Dunaj je namreč Na pogovoru z dunajskimi profesorji, ki, prejšnjo sredo, 17. novembra, pripravil pri vsaj po vprašanjih sodeč poznajo nas enodnevni seminar o vključevanju Gorenje, sta sodelovala tudi mag. Drago Gorenja v mednarodno blagovno men- Bahun, direktor kadrovsko splošnega pojave in o njegovih perspektivah v novih dračja Gorenja Gospodinjski aparati, in političnih in gospodarskih razmerah. dr. Emil Rojc iz strokovne službe Skupina skoraj 30 profesorjev, vodil jo je Gorenja d.o.o. mag. VVolfgang Feyrer, si je pod vodstvom Petra Krepla, direktorja skupnih (M.L., foto J.S.)' razvojnih dejavnosti Gorenja Gospodinj- PROIZVODNJA, RAZVOJ, TRŽENJE Gorenje Gospodinjski aparati in ekologija Na novinarski konferenci 9. novembra v Gorenju Gospodinjski aparati so bili predstavljeni dosežki na področju ekologije. Pomena varovanja okolja smo se v Gorenju zavedali že zgodaj, z zaposlitvijo prvega ekologa leta 1982 smo se torej lotili sistemskega obvladovanja področja varstva okolja. Zato ni slučaj, da se je skozi tiskovno konferenco kot rdeča nit vil moto predstavitve ekologije - Veliki gospodinjski aparati Gorenje vse bolj prijazni do okolja v uporabi in izdelavo. Že leta 1985 je bila v Gorenju Gospodinjski aparti ustanovljena samostojna organizacijska enota Ekologija, ki deluje v okviru skupnih razvojnih dejavnosti Gorenja Gospodinjski aparati. Trinajstim zaposlenim v Ekologiji in analizni kemiji je danes v veliko pomoč in oporo ekološko naravnano vodstvo podjetja, ekološko usmerjeni konstruktorji in tehnologi ter tudi ekološko osveščeni delavci v neposredni proizvodnji. Rezultat sistemskega obvladovanja področja varstva okolja so vedno manjši vplivi na okolje, ki jih pogojuje proizvodnja tekoimenovane bele tehnike. Tako je bilo v Gorenju Gospodinjski aparati doseženih več uspehov, med katerimi so največji: * poraba pitne vode v zadnjih štirih letih je zmanjšana za 32 % * količina posebnih odpadkov v zadnjih petih letih je zmanjšana za 40 %. * količina odpadkov, ki jih deponiramo na komunalni deponiji, je v zadnjem letu manjša za 20 %, * emisija v zrak je v zadnjih treh letih zmanjšana za 60 %. V Gorenju Gospodinjski aparati upoštevamo vso mednarodno in slovensko pravno regula-tivo s področja varstva okolja ter njene zahteve. To nam omogoča proizvodnjo in prodajo naših velikih gospodinjskih aparatov na ekološko osveščenih tujih trgih. Vendar so predstavniki Gorenja na novinarski konferenci opozorili, da v Sloveniji še nismo podrobneje opredelili področja varstva okolja, saj še ni dorečena strategija varovanja okolja, manjkajo izvršilni predpisi, podzakonski akti, ki bi omogočali uresničevanje določil zakona o varstvu okolja, država premalo finančno pomaga pri uvajanju okolju prijaznih oziroma odpravljanju spornih tehnologij (s subvencijami, posojili z ugodnimi obrestnimi merami itd.). Okolju prijazni tehnološki postopki statskega lakiranja, kar pomeni 40 % zmanjšanje emisije organskih topil in zmanjšanje porabe laka iz 185 g/m2 na 130 Uporaba nizkotemperaturnega cink-fosfata pri postopku predobdelave pred lakiranjem prinaša 15 % manjšo porabo energije za ogrev in manjšo porabo vode zaradi manjšega izhlapevanja. Uporaba elektropocinkane pločevine pri izdelavi polizdelkov za pralne stroje prispeva k celi vrsti ekoloških učinkov, saj se je zmanjšala poraba laka za 50 %, zmanjšala količina posebnih odpadkov, zmanjšala emisija organskih topil, pomembna pa je tudi humanizacija delovnih mest. S postopkom polimerizacije (inovacija) pretvorimo posebni odpadek v okolju neškodljiv odpadek, ki ga lahko deponiramo na manjšo porabo vode za 15 %, zmanjšan količino posebnih odpadkov za 10 %, rnl'\ malno emisijo prahu v zrak, zmanjšano p°ra nevarnih snovi za 5 % in torej izboljšanje mi roklimatskih pogojev. Z zamenjavo lahkega kurilnega olja z z meljskim plinom se je emisija žvepla _ tehnoloških procesov v Gorenju zmanjšala 50 t/leto. hi,j Tudi na področju galvaniziranja so D doseženi številni pozitivni učinki za ekolosj^ naravnano proizvodnjo polizdelkov, predys . z razmaščevanjem polizdelkov z industrijski detergenti, z uvajanjem galvanskega postop z dvojnim nikljanjem ter z uvajanjem ekolo prijaznih sredstev. nj Področje polimernih materialov prav tak obšlo zahtev okolju prijazne proizvodnje ( ^ strudiranje in vakuumiranje, brizganje ' tehnološkem procesu se odpad regenerira ponovno uporabi). $ Med ekološko prijazne postopke sot)lk,n0 zamenjava klasičnih transporterjev s tak Veliki gospodinjski aparati vse bolj prijazni do okolja v uporabi in izdelavi deponiji komunalnih odpadkov. Odstranjevanje laka z obešal z uporabo sežigalne naprave pomeni prav tako izboljšanje mikroklimatskih pogojev, seveda ob prenehanju uporabe nevarnih snovi in prenehanju nastajanja posebnega odpadka z vsebnostjo klora. Področje emajliranja prinaša celo vrsto ekoloških učinkov. Z uvedbo elektrostatskega nanosa belega in barvnega emajla je optimi-rana poraba materialov v zaprtnih sistemih tehnologije. Elektroforetski nanos emajla (ETE) je najsodobnejši postopek nanosa emajla, vse skupaj prinaša precej pozitivnih učinkov za ekologijo. Žganje emajliranih polizdelkov v novih avtomatskih pečeh zmanjša porabo zemeljskega plina in izboljša mikroklimatske pogoje. Predobdelava pločevine pred emajliranjem brez uporabe kisline pomeni med drugim manjšo porabo vode in razbremenitev čistilne naprave Uporaba nizkotemperaturnih detergentov za predobdelavo pločevine pred emajliranjem pomeni tudi 35 % manjšo porabo energije in občutno manjšo porabo vode. Razvit je tudi postopek uporabe odpadnega emajla v proizvodnji cementnega klinkerja. Z nerjavno pločevino nadomeščamo emajlirano železno pločevino, s čimer je opuščen postopek predobdelave in nanos emajla na pločevino. Tako na primer izdelava kadi pralnega stroja iz nerjavne pločevine pomeni razbremenitev čistilne naprave za 20 %, sklopljenimi transporterji, kar Pr'^jh manjšo porabo energije (za 60 %), ma. sredstev (70 %), konstrukcija je izdelana jn izdelek je IU okolju prijaznih materialov patentno zaščiten. n. Na tiskovni konferenci je bila še posebej om ^ jena proizvodnja hladilno-zamrzovalnih apa' tov brez za ozon škodljivih freonov, čemur s v našem Informatorju pred časom narne^ precejšnjo pozornost. Pomembno j0. _ Gorenje Gospodinjski aparati ostaja s to Pr° vodnjo v tej tržni tekmi. Zasluga za ta porn ja ben dosežek gre strokovnjakom razv J tehnologije in konstrukcije programa Hladi ^ zamrzovalni aparati, Gorenjevih podjetij na jem, strokovnih funkcij v Gorenju Gospodinj aparati, predvsem v investicijah, skupnem' voju in raziskavah ter finančni službi, sev pa tudi delavcem v proizvodnji. lacije, kar zmanjša porabo energije, me' Vsekakor omenjenih uspehov ne bi bilo, če ne bi uvedli kar precej novosti na področju lakiranja, emajliranja, galvaniziranja ter na področju polimernih materialov. Uporaba predlakirane pločevine je nadomestila 45 % konvencionalnega elektrostatskega lakiranja, kar pomeni za ekologijo razbremenitev čistilne naprave, manjšo količino posebnih odpadkov, manjšo emisijo organskih topil in izboljšanje mikroklimatskih pogojev. Uporaba .vodotopnih lakov (lakiranje s potapljanjem) pomeni kar 85 % zmanjšano emisijo organskih topil in izboljšanje mikroklimtskih pogojev. Lakiranje z laki v prahu predstavlja ekološko najugodnejši postopek lakiranja (za površinsko zaščito žičnih polizdelkov). S postopkom uporabe High-solid lakov smo nadomestili 20 % konvencionalnega elektro- Med ekološko prijaznimi izdelki so bili na j . ovni konferenci predstavljeni tudi pralni sij v ki se odlikujejo z majhno porabo vode in 0 _ r\i o o vvnrvjjoju z. maji u iv |jvi auv v • . trične energije, z dobrim ožemalnim u^'nKs|