ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO   ZGODOVINO    KRONIKA
ŽIVLJENJEPISNI PODATKI O BAROČNIH SLIKARJIH IN KIPARJIH
CELJA, PTUJA IN SLOV. KONJIC
SERGEJ VRISEB
K osnovnim delom v raziskovanju baroka
slovenske Štajerske spadata sistematični pre-
gled vseh umetnostnih spomenikov te dobe in
proučevanje ustreznega arhivskega gradiva.
Slednjemu prištevamo dokumentacijo o spo-
menikih in njihovem nastanku, prav tako pa
je potrebno tudi z dokumentom izpričati
avtorje, izpopolniti seznam umetnostnih
ustvarjalcev XVII. in XVIII. stol. in osvetliti
njihove življenjske podobe. V ta namen se
moramo predvsem posvetili pregledu matič-
nih knjig vseh umetnostno pomembnejših
krajev slovenske Štajerske.
Z izpiski iz matrik seveda še daleč nismo
v popolnosti osvetlili umetnostnih razmer v
posameznih krajih. Prav nič nam matrike
ne morejo na primer povedati o umetnikih,
ki so se le kratkotrajno mudili v teh krajih
in niso bili župljani kraja, v katerem so
delovali. Spričo skopega ali povsem izgub-
ljenega arhivskega gradiva pa so matični
zapisi mnogokje edini vir o umetnikih. Vse-
kakor moremo iz njih vsaj deloma spoznati
življenje umetniškega kadra, ki je tukaj za
daljšo ali krajšo dobo stalno bival, prenašal
poklicno znanje iz Toda v rod in se umet-
nostno izražal z delom v domačem mestu in
njegovem okolju. Matrikam velja torej z
vidika umetnostnega zgodovinarja posvetiti
vso pozornost. Ti izpisi niso le osnovni vir
pri ustvarjanju biografskih podob o naših
umetnikih, ampak pomenijo večkrat tudi
neposredno ali posredno pomoč pri odkri-
vanju in opredeljevanju del, umetnostnih
spomenikov.
Z obsežnejšim izpisovanjem imen umet-
nikov in imen mojstrov sorodnih poklicev je
pričel med prvimi na slovenskem Štajerskem
— če izvzamemo Puffovo publikacijo o
Mariboru in Wastlerjev Leksikon štajerskih
umetnikov' — Ivan Slekovec. Nabrana ime-
na je deloma priobčil, večji del gradiva pa
je ostal v rokopisu.^ Nekaj življenjskih po-
datkov sta zbrala J. Pajek in dr. A. Ste-
genšek,' znatno število novih imen sta po-
sredovala v zvezi z umetnostjo v Slovenjem
Gradcu dr. Fr. Sijanec v razpravi o slikar-
jih Straussih in J. Soklič v zapiskih o ki-
parjih J. J. Mersiju in slikarju M. Skoblu.*
Matični podatki so nudili nadalje oporo
pri razpravi o mariborskem baročnem ki-
parstvu.*
Izpisovanje iz matrik se nadaljuje v tistih
krajih Štajerske, kjer je bila ugotovljena ali.
pa tudi samo domnevana dejavnost domačih ■
baročnih umetnikov. V novejšem času so bile i
pregledane matrike Celja, Ptuja in Sloven- |
skih Konjic. Na ta način se je bilo mogoče !
do neke mere seznaniti z umetnostnimi raz- i
merami v teh krajih. Ce smo vedeli vsaj '
nekaj o umetnikih Celja in Ptuja, so nam j
bili razen enega mojstri v Konjicah povsem
neznani. Matrike pa so pokazale razmeroma ^
veliko število umetnikov-obrtnikov Konjic, |
povečalo pa se je še število Celjanov in j
Ptujčanov. '
V pričujoče gradivo sem viključil tudi'
nekaj Slekovčevih ptujskih izpiskov, ki so .
bili že objavljeni v Zahnovih Zusatze und ;
Nachtrage. Ob ponovnem pregledu matrik I
so bili ti podatki dopolnjeni in popravljeni, i
Kolikor podatkov nisem več našel, sem na-j
vedel Zahnove. Večji del gradiva pa je nov.;
Predvsem je imelo raziskovanje namen, ugo- '
toviti rodbinske zveze med posameznimi,
umetniki, kar je tudi privedlo do novih j
izsledkov.
V naslednjem so zbrani življenjski po-
datki slikarjev in kiparjev, kakor se nam;
kažejo v ohranjenih matrikah teh krajev.     j
Franc Zamblik: Marija z detetom; Janževa gora pri Selnici
ob Oravi <prva polovica XVIII. stol.)
131
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
CELJE
Slikarji
Dominik Cranich — V matrikah
najdemo le zapis, da se je dne 16. jun. 1694
poročil Dominik Cranich »viduus Civis et
pietor Cillieae« s Katarino Franz, hčerko
meščana in zlatarja Janeza Franza. Drugih
rodbinskih podatkov o Cranichu ni.'
Sebastijan Menhart (f pred 1. 1721)
— Dne 26. septembra 1697 se je poročil Se-
bastijan Menhart, »pietor loci«, s Katarino
Suzano, vdovo Maksimilijana Potscherja.^
Rojstna matica omenja Menhartovega neza-
konskega sina Janeza (krščen 23. maja
1697)*, iz zakona s Katarino Suzano pa otro-
ke Janeza Pavla (krščen 28. junija 1698),*
Marijo Katarino (krščena 9. aprila 1701),'°
Marijo Terezijo (krščena 13. septembra
1703)" in Frančiška Antona (krščen 17. no-
vembra 1705).'^ Slikar je umrl pred letom
1721; tega leta je ob poroki Marije Katarine
zapisano »hči pokojnega Sebastijana Men-
harta«. (Gl. podatke o Lenartu Petrovčniku!)
Janez Benedikt Huster (f pred
1. 1738) — Ime Janeza Benedikta Husterja
starejšega, »civis et pictoris«, se najprej jav-
lja v matrikah v zvezi s krstom otrok:
21. oktobra 1693, Frančišek Jožef," 31. ok-
tobra 1697, Marija Katarina,'* 24 oktobra
1699, Marija Elizabeta,'' 4. novembra 1701,
Janez Benedikt," 2. 10. 1703, Marija Tere-
zija," 3. avgusta 1706, Janez Lavrencij.'*
Huster je na nekem mestu imenovan »judex
civitatis«, ob poroki sina Janeza Benedikta
pa »senator«. Datum njegove smrti ni ohra-
njen; iz zapisa pri omenjeni poroki pa je
razvidno, da je umrl pred letom ali v le-
tu 1738.
Janez Benedikt Huster ml. (1701
do 1760) — Dne 9. julija 1738 je bila zabe-
ležena poroka Janeza Benedikta, »defuncti
Dni Joa: benedicti Huster civis et senatoris
ac Pictoris filius leg. ac pietor« z nevesto
Ano Marijo,'" 25. januarja 1750 pa je db
krstu sina Gregorija Pavla omenjena žena
Margareta.^" Ker ni podatkov o drugih žup-
Ijanih s tem imenom, bi smeli sklepati, da
se je Huster mL, kolikor ne gre za pomoto
v pisanju ženinega imena, pred letom 1750
vnovič poročil. Kot »pietor« in priča pri
poroki je omenjen še 1. 1753. Mrliška matica
nam pove, da je umrl 22. decembra 1760,
star 67 let.^' Navedba starosti je napačna,
kar je v matrikah tedanjega časa pogost
primer.
Lenart Petrovčnik (Petroutschnik,
Petrotschnik, Petrosnig, Petrosnegg) (f 1758)
— Dne 10. februarja 1721 sta se poročila v
Celju Lenart Janez, »dfcti Dni Thomae Pe-
trotschnigg ex Carinthia«, slikar, in Marija
Katarina, »dfcti Dni Sebastiani Menhart le-
git. filia«.^2 Po vsej verjetnosti je Petrovčnik
prevzel slikarsko delavnico S. Menharta. Od
devetih otrok, ki so se rodili med 1. 1724 in
1741, so bili štirje dečki: Jurij Lenart, krščen
29. marca 1726,^' Frančišek Lenart, krščen
30. sept. 1728,24 Pavel Jurij, krščen 23. janu-
arja 1736,^' Frančišek Ksaverij, krščen 1. de-
cembra 1737.2' Slikar Lenart Petrovčnik je
umrl 25. novembra 1758.2'
Jurij Petrovčnik (1726—1798) —
Dne 26. marca (?) sta sklenila zakonsko
zvezo »D. Joannes dfti Leonardi Petroutsch-
nig filius pictoriae artis Sodalis cillejensis«
in Marija Ana Julijana »dfti Caroli Josephi
Bischoff Saluberimae medicinae Doctoris fi-
lia«.2* Imena Janez ni v vrsti potomcev Le-
narta Petrovčnika, prav tako pa se v krstnih
podatkih pojavlja ob imenu matere Julijane
Bischoffin vselej oče Jurij Petrovčnik. Naj-
verjetneje gre torej za Jurija Lenarta (roj.
1. 1726), ki je utegnil prejeti ob krstu še tret-
je ime Janez. Zakoncema Juriju in Julijani
se je rodilo med 1. 1775 in 1793 9 otrok, od
katerih so štirje umrli že v teh letih, živ-
ljenjska sled za ostalimi pa je zabrisana.
Družina je stanovala v hiši št. 34, ob smrti
mojstra Jurija 18. julija 1798^9 pa je zapi-
sano »Nikolaisberg«. Umrl je za vodenično
boleznijo, štiri leta pred njim, dne 1. janu-
arja 1794, pa je umrla žena Julijana, stara
46 let.3«
Franc Maidinger (Meidinger, Mait-
tinger) (f 1814) — Sodobnik Jurija Petrovč-
nika je slikar Franc Maidinger. Iz krstnih
podatkov otrok izvemo, da je bil poročen z
Marijo Ano roj. Pachmann. Po njeni smrti
(17. sept. 1783)3' jg ^zel »Pictoriae Magister«
za ženo Jožefo Kožuh (4. februarja 1784).'2
Iz ohranjenih virov je mogoče sklepati, da
se je v dveh zakonih rodilo 8 otrok, najsta-
rejši sin Frančišek Ksaverij je umrl v staro-
sti 21 let dne 5. avg. 1800.^' Družina se je
večkrat selila, omenjene so hišne številke
129, 56 in 121. V zadnji hiši je slikar tudi
umrl, dočakal je 76 let (26. julija 1814).3*
Kiparji
Matija Brinovec (Brinovez) — Po-
ročna matrika omenja, da se je 22. sept. 1737
poročil v župnijski cerkvi »artis statuariae
socius« Matija Brinovec z Marijo, hčerko
Jurija Korentha.*' Brinovec je bil verjetno
zaposlen v celjski kiparski delavnici in se je
po koncu pomočniške dobe odselil drugam.
132
ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
Ferdinand Gallo (t 1788) — S prito-
kom italijanskili umetnikov v zač. XVII. stol.
se ime Gallo večkrat pojavlja v umetnostnih
krogih avstrijskih provinc. Tako poznamo v
tem času n. pr. kiparja Domenica Galla v
Radgoni in Pietra Galla, gradbenika v Gal-
lensteinu na Štajerskem.'* Tudi pri celjskem
kiparju Gallu gre brez dvoma za rodbino z
italijanskim poreklom, ki pa se je najbrž
že ponemčena priselila v naše kraje. Gallov
doslej ugotovljeni opus zajema tudi izključ-
no rezbarstvo, omenjen je kot »sculptor
lignarius«, torej dela, ki so povezana z ne-
italijanskim, alpsko-štajerskim kiparskim
patrimonijem. S Ferdinandom Gallom se
prvič seznanimo 14. januarja 1754, ob po-
roki, ki jo je kot »Statuarius et civis Cilliae
viduus« sklenil z Marijo Ano Grabner." Že
1. 1766 (8. junija)'* pa mu umre tudi druga
žena. Od otrok, ki jih navajajo matrike po
I. 1754. omenim naslednje: 4. novembra 1754
je bil krščen Karel Ferdinand,'' 1. nov. 1759
Jožef Vincencij,*" 26. avg. 1760 Avguštin
Ferdinand*! in 26. februarja 1762 Matija.*^
V enaindvajsetem letu življenja, 21. aprila
1776, umre kiparjev sin Ferdinand (verjetno
Karel Ferdinand*'), v starosti 56 let pa dne
1. okt. 1814 Jožef; Matijo, ki je edini iz-
pričan kot mojster očetove stroke — kipar,
srečamo ob koncu stoletja v Ptuju, datum
njegove smrti pa ni ohranjen. Ferdinand
Gallo je umrl star 79 let 29. nov. 1788.«
Matrike navajajo kot bivališče družine hiši
št. 113 in 140.
PTUJ
Slikarji
Franc Jagatha — »Pictor« Jagatha
Franc in žena Ivana sta krstila 27. jul. 1687
sina Janeza Frančiška, 2. oktobra 1688 pa
Janeza Leopolda.**
Sebastijan Schiffkorn — V mest-
ni župnijski cerkvi v Ptuju se je 27. apri-
la 1688 poročil slikar Sebastijan Schiffkorn
z vdovo Margareto Morchin.** Ime matere
Margarete je navedeno ob rojstvu štirih
otrok (med 1. 1689 in 1692). Od 1. 1695 dalje
zasledimo pri osmih rojstvih ime matere
Magdalene. Podatek o slikarjevi drugi že-
nitvi (med 1. 1693 in 1695) manjka. Tudi
zapiska o njegovi smrti ni najti. Schiffkorna
srečamo večkrat kot pričo pri porokah ptuj-
skih meščanov in kot botra njihovih otrok,
v 1. 1702 in 1703 ga imenujejo viri »pictor
et senator«. Izmed otrok se najdalje omenja
sin Jožef Karel, ki poroči 18. sept. 1748
Marijo Katarino Scotschein, priča pa mu je
brat Ignacij. Podatek nam ničesar ne pove
o poklicih obeh Schiffkornovih sinov.*'
Melhior Spanner — Ime Melhiorja
Spannerja — Slekovec ga je napačno ime-
noval Spann — se pojavlja v maticah med
1. 1689 in 1720, vendar pa ni jasno, ali gre
za eno ali za dve osebi s tem imenom. Dne
14. jan. 1689 se je poročil Melhior Spanner,
»pictor«, z Marijo Suzano Essenko.** Kot
slikar je omenjen tudi 1. 16% pri neki po-
roki. Ob rojstvu Jožefa Melhiorja (13. maja
1710) in Regine Barbare (7. febr. 1714) pa
sta imenovana oče Melhior Spanner »sena-
tor et judex«, in mati Marija Barbara.*'
Pripis »judex civitatis« najdemo še I. 1714
in tudi ob smrti M. Spannerja 1. febr. 1720,"
kjer je omenjeno, da je umrl v starosti 49
let. Ce imamo v obeh primerih opravka z
isto osebo, je navedba starosti ob smrti vse-
kakor napačna.
Ciprijan Pericht — Slikarja s tem
imenom navaja Zahn ob smrti v Ptuju dne
27. avgusta 1703.'' Sam nisem našel drugih
podatkov.
Valentin Winkler (f 1710) — Isto-
časno s slikarjema Schiffkomom in Span-
nerjem živi v Ptuju še slikar Valentin
Winkler. Dne 2. aprila 1710 je zabeležena
njegova smrt.*^ 22. aprila 1713 umre žena
Magdalena Winklerin, »Mallerin Wittib«.**
Od podatkov otrok omenjam smrt hčerke Ka-
tarine 1. 1689, rojstvo Marije Terezije 1. 1694
in poroko Frančiške Terezije s slikarjem
Antonom Fellnerjem dne 12. febr. 1711.**
Anton Fellner (FoUner, Feldner)
(t 1723) — V zakonu s Terezijo Frančiško
Winkler se je rodilo Felinerju šest otrok.
Dne 28. marca 1733 je umrl v starosti 18 let
Ferdinand Gallo: Kipa s stranskega oltanja podružne cerkve
sv. Miklavža nad Dobrno iz leta 1774
153
kronika    časopis    za    slovensko   krajevno   zgodovino
Franc Anton, »ein Maller Jung«,'' 21. sep-
tembra 1770 pa v starosti 49 let slikarjev
drugi sin Franc Jožef.^' Slikarjev smrtni
datum najdemo v mrliški matici iz 1.1723:
umrl je 19. aprila, star okrog 40 let."
Franc Anton Paclimayr (Bach-
mayr, Pachman) (f 1748) — V zapiskih nad-
župnijske cerkve v Ptuju'* je omenjen leta
1741 med umetniki, ki so delali v proštijski
cerkvi, tudi slikar Franc Anton Pachmayr.
V ptujskih matrikah najdemo nekaj podat-
kov o mojstru in njegovi družini. Pachmayr
se je dne 9. febr. 1726 poročil s Frančiško
Terezijo Fellnerin, hčerko slikarja Valentina
Winklerja in vdovo po slikarju Antonu Fell-
nerju.*' Dne 10. marca 1733 umre Anton
Pachman, »ein Maller Kindt«,'" 24. avgusta
istega leta pa je zabeleženo rojstvo Jerneja
Antona.'' Ob rojstvu Janeza Gregorja (dne
23. jun. 1747)'2 in Marije Rebeke (15. janu-
arja 1749)" sta zapisana oče Franc in žena
Alojzija rojena Strinizerin, torej slikarjeva
druga žena. Franc Pachmayr umre 1. okto-
bra 1748 v starosti 46 let, 17. septembra 1754
pa mu sledi žena Alojzija, stara 36 let.**
Rodbinska zveza Winkler—Fellner—Pach-
mayr je značilen primer ženitev v strogo
cehovskem krogu, kar je bilo običajno tudi
Franc Zamblik: Kipa z oHarja župue cerkve; Sv. Jernej aad
Ločami pri Konjicah ((prva polovica XVIII. stol.)        i
vezano na prevzem delavnice. V luči matrik
bi bila omenjena ptujska slikarska delav-
nica izpričana za približno 60 let (1689 do
1748), verjetno pa se je ponašala še z daljšo
tradicijo.
Anton Lerhinger (Lerchinger) — V
istem spisu kot mojster Pachmayr je 1. 1741
omenjen tudi njegov pomočnik Anton Ler-
hinger. Slikarja s tem imenom srečamo po-
zneje pri delu na Hrvatskem, stilne primer-
jave pa govore tudi za njegovo delovanje
v Sloveniji. Wastler omenja Sebastijana Ler-
chingerja, slikarja XVIH. stol. in učenca ru-
ške gimnazije, ki je bil rojen v Ptuju, dr. R.
Kohlbach pa je objavil podatek o pogaja-
njih za posKkanje cistercijanske cerkve v
Reinu pri Gradcu, kjer omenja Antona Ler-
chingerja.'' V obeh primerih imamo torej
slikarja, ki sta povezana s Ptujem, vendar
pa nam ptujske matrike povedo prav malo
o Lerhingerjih. Dne 21. julija 1715 se je po-
ročil vdovec Jožef Lerhinger z Marijo Kata-
rino Voglin." Jožef bi utegnil biti oče ome-
njenega slikarja. Podatek o tej družini pa je
osamljen in domneve o sorodnostnih vezeh
ni bilo mogoče potrditi z drugimi dokazili.
Janez Girtnik (Girthnig) (f 1773) —
Ime slikarja Janeza Girtnika in žene Ma-
rije roj. Habertin najdemo štirikrat v krstni
knjigi v zvezi z rojstvi sina Simona in treh
hčera med I. 1744 in 1749." Zahn omenja
Girtnika kot slikarja v Ormožu, kjer krsti
8. februarja 1760 sina Valentina in umre
10. marca 1773.«*
Ferdinand Scheidtnagl (Scheit-
nagl, Scheidnagel) — Dne 2. jul. 1752 se je
poročil v Ptuju Ferdinand Scheidtnagl, »pie-
tor«, s Frančiško Polsler »dfcti syndici et
civis Francisci Polsler filia«.'" Že 1. 1754 pa
je pri rojstvu prvega otroka Janeza omenje-
na žena iz drugega zaikona Konstancija Per-
gauer, ki je zapisan pri krstu vseh naslednjih
devetih otrok med 1. 1756 in 1778.'« V mrliški
matici so samo podatki o smrti 3 otrok, Fran-
čiška, Jožefa in Antonije, ki umro v starosti
9, 6 in 5 let, o ostalih kakor tudi o smrti sli-
karja samega nam matrike ne povedo ničesar.
Scheidtnagl je nekajkrat omenjen kot priča
in boter ptujskim družinam. Po 1. 1782 sled
za njim izgine.
Matija Jušek (Juschek, Juschegg,
Jauschegg) — Ob koncu XVIII. stoletja je
zavzemal v ptujskem življenju dokaj vidno
mesto slikar Matija Jušek (pietor, biirgl.
Maller, Fasser, Rathsherr etc.) V zakonu s
Terezijo Peer" se mu je rodilo 6 deklic in
11 dečkov (med 1. 1773 in 1799), 11. aprila
1801 je Terezija Jušek umrla stara 50 let'*;
134
ČASOPIS   t k    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO    KRONIKA
Še istega leta, dne 12. julija, se je šestdeset-
letni slikar vnovič poročil. Nevesti Mariji
Novak je bilo dvaindvajset let." Tudi Juška
srečamo večkrat kot pričo pri porokah, kar
bi govorilo za določeno stopnjo ugleda in
priljubljenosti med Ptujčani. Mojstrovega
smrtnega datuma nisem zasledil. V drugi
pol. XVIII. stol. omenjajo v Laškem kiparja
Antona Ivška. Spričo pogostih menjav v te-
danjem načinu pisanja je mogoče, da gre
v Ptuju in v Laškem za isto ime in da sta
si bila oba umetnika morda v sorodu.
Jožef Paradiss (Paradiess) — V
istem času živi v Ptuju tudi slikar Jožef
Paradiss, ki ga spoznamo ob poroki 8. no-
vembra 1785 z Jožefo Mrasek, hčerko »ki-
rurga« iz Lenarta v Slov. goricah.'* Mojster
ima tedaj 32 let, nevesta 22. V letih 1791,
1795 in 1798 se rodijo trije otroci: Jožefa,
ki umre že 1. 1794, Jožef Anton in Frančišek,
o katerih pa ni drugih zapisov."
Franc Hublin — Dne 19. novembra
1797 umre v Ptuju v hiši št. 195 slikar Franc
Hublin, star 60 let.'«
Kiparji
Jurij Daniel Filzmoser (f 1742)
— Dne 7. marca 1701 je bil krščen v Ptuju
Karel Emanuel, sin Jurija Daniela Filzmo-.
serja, mojstra »artis sculptoriae«, in žene
Marije." Podatek je objavil že Zahn," je pa
tudi edini, ki govori o tem kiparju v Ptuju.
Zdi se, da je bival v tem mestu prav kratek
čas; kam je odrinil nato, ni znano, vsekakor
je v dvajsetih letih že v Fiirstenfeldu, kjer
je tudi 1. 1742 umrl.'«
Jožef Sereni — Tudi o življenju tega
kiparja vemo le malo. Iz zapisa o smrti Ma-
i''ije Serenin, »Pilthauer Meisterin«, ki je
umrla 6. marca 1733, stara 36 let,*" je bilo
mogoče ugotoviti kiparja Jožefa Serenija. Po
rojstnih in smrtnih datumih žene in otrok
pa je izpričan za razmeroma kratko dobo
med 1. 1728 in 1733."
JanezGabrič (Gabritsch, Gaberitsch)
(t pred 1. 1792) — Kipar se je poročil dne
14. aprila 1760 z Ano Kristino Spisser, priča
pri poroki pa je bil slikar F. Scheidtnagl.'*
V nadaljnih zapiskih se imenuje žena Ana
Marija Spisserin, enako tudi ob smrti 16. ja-
nuarja 1792: Marija Ana Gabritschin, »ver-
witwete Bildhauerin«, stara 64 let.*' Kipar
je torej umrl pred letom 1792. L. 1762 se je
rodila hči Marija, ki je umrla 1. 1787 (»biirgl.
Bildhauerstochter«),** I. 1766 je zapisano roj-
stvo sina Janeza Antona,** o katerem pa v
naslednjih letih ni več podatkov. Družina
je stanovala v hiši št. 98.
Ferdinand Gallo: Ksaverijev oltar v cerkvi sv. Miklavža nad
Dobrno iz leta 1774
Janez Jurij Potočnik (Pototsch-
nig) (t 1788) — V krstni matriki se seznani-
mo z rojstvi petih otrok kiparja Janeza Ju-
rija Potočnika in žene Terezije roj. Hell-
■vvirthin: 1. 1782 rojeni Jožef Janez umre že
naslednje leto,** za drugim sinom Mihaelom,
ki je rojen 1. 1783, se sled izgubi.*' L. 1788,
dne 6. februarja, umre kipar za pljučnico,
star 48 let.** Še istega leta pa se vdova Te-
rezija poroči s kiparjem Matijo Gallom.
Matija Gallo — Sin celjskega kiparja
Ferdinanda Galla, Matija, »Bildhauer zu
Pettau VOH Cilli geburtig«, je bil bržkone
Potočnikov pomočnik. S poroko njegove vdo-
ve Terezije (27. julija 1788)*« je prevzel tudi
kiparsko delavnico v hiši št. 55. Gallu je bilo
ob poroki 26 let, Tereziji 39. Zakon je bil
kratkotrajen, žena je umrla naslednje leto,
9. maja 1789,«" za sušico. Že dober mesec po
smrti Terezije, 21. junija 1789, se Gallo vno-
vič oženi z Jožefo Tscheliga, hčerjo mesarja
iz Bistrice.«' V letih 1790 in 1792 sta zabele-
ženi rojstvi dveh deklic, Ane in Marije,'^
podatka o kiparjevi smrti nisem našel.
KONJICE
Slikarji
Slikar Stupan — Zivljenjepisnih po-
datkov o mojstru s tem imenom ni v matri-
kah, pač pa ga imenujejo 4. julija 1670 ob
krstu hčerke njegovega pomočnika Primoža
»dni Pictoris Stupan famuli«.«'
135
ItftONtKA    časopis    t k   slovensko   krajevno   zgodovino
Jakob Dimic (Dimiz) — »Pietor« Ja-
kob Dimic botruje 28. juuija 1686 Gregorju
Podpečniku,'* naslednje leto pa je vpisan
krst Katarine, hčerke Jakoba in Neže Di-
mic.«'
Simon A 11 e n h o f e r — Dne 29. juli-
ja 1724 je bila krščena Marija Klara, hči
Simona Altenhoferja, »pictoris«, in žene Eli-
zabete. Botrovala sta »Perillustris Dominus
Simon Pelhofler, Capitaneus Excels. Regi-
minis de Rabathin« in »generosa dna« Ma-
rija Frančiška Bartholothin. Po poreklu bo-
trov bi smeli sklepati, da je bil Altenhofer
morda uglednejši slikar.««
Andrej Starman (Starmann) — Iz
življenjepisnih podatkov Andreja Starmana
razberemo, da je bil »pietor Gonovicensis«
in da so se mu v zakonu z ženo Marijo Ano
rodili 4 otroci: 1709, Frančišek Ludovik,«'
1711, Jožef, 1713, Ivana Frančiška in 1716,
Marija Julijana.«* Dne 27. avg. 1719 se je kot
vdovec poročil z Marijo Verbeschniggin. Za
pričo je bil konjiški kipar Urban Kobal, ki
je že botroval ob krstu Julijane.««
Jožef Rochinger (Rechinger, Rof-
finger) — Med 1. 1746 in 1759 živi v Konji-
cah slikar Jožel Rochinger, »civis et pietor«.
Z ženo Katarino imata v tem času 7 otrok.
L. 1750 krstita dvojčka Ivana in Marijo Ka-
tarino, 1753, Marijo, 1754, Marijo Katarino
Barbaro, 1756, Marijo Frančiško, 1757, Mari-
jo Cecilijo in 1759, Antona Erazma.'«« Sli-
karja omenjajo kot botra še 1. 1760, datuma
smrti ni, sin Anton pa umre 29. junija 1778,
star 19 let.
Janez Gašper Elgg — »Pietor«
Elgg je omenjen 11. avg. 1723 kot boter ob
krstu Janeza Boštjana Augmillerja, sina
konjiškega mizarja.'«'
Janez Bapt, Braxmayr — SHkar-
ja najdemo v zapisku bb krstu Bartolomeja
Lorgerja dne 21. avg. 1734.'«^
Kiparji
Simon Offner — Dne 7. okt. 1667
je bil krščen Frančišek, sin Simona Off-
nerja, »sculptoris«, in žene Marije.'«' Botro-
vala sta Pavel Vošnek (Woschnegg), barvar,
in Apolonija Grabner, hči peika.
Urban Kobal (Koball, Coball, Koval,
Khoball (t pred 1727) — Ime tega kiparja se
v konjiških knjigah zelo pogosto pojavlja.
Zdi se, da ni bil ena izmed osrednjih oseb-
nosti v trgu samo v času, ko ga matrike
imenujejo »judex Gonovicensis«, t. j. med
leti 1707 in 1709, ampak za vsega življenja.
Kar sedemintridesetkrat je bil boter konji-
škim novorojencem, dalje priča pri poroktih,
večkrat pa je botrovala tudi žena Marija.
Zakonca najbrž nista imela otrok, vsaj med
1. 1692 in 1727, ko se pojavlja kiparjevo ime,
nisem zasledil nobenih podatkov o potom-
cih. Okrog 1. 1720 umre žena Marija, nato
se Kobal 28. oktobra tega leta še enkrat
poroči. Za ženo je vzel Elizabeto Schwebel.'«*
Kipar je umrl najbrž 1. 1726; 20. jan. 1727
se je namreč vdova Elizabeta poročila z
Jurijem Šolarjem iz Tepanj.'«'
Mihael Pogačnik (Pogatschnig, Po-
gazhnigk, Pogazhnigg) — Po poroki dne
22. jan. 1709'«« omenjajo matrike Mihaela
Gregorja Pogačnika (»sculptor et civis Go-
novicensis«) in ženo Gertrudo, roj. Oroš, ob
rojstvih štirih otrok. Leta 1711 se jima rodi
Filip,'«' 1713, Marija,'«* 1716, Marija,'«« 1718,
Marija,"« in 1723, Janez."' Mihaela Pogač-
nika imenujejo matrike konjiške župnije do
1. 1728. Sin Janez je postal duhovnik, služ-
boval je v Solčavi, Trbovljah in med 1. 1772
do 1774 kot beneficiat v Okoninu."^
Janez Pogačnik —Dne 18. jul. 1712
so vpisali v knjigo novoporočencev Janeza
Gregorja Pogačnika, brata kiparja Mihaela,
in Ano Marijo Kallenperger.'23 Zapis se glasi:
»Joannes Gregory Pogazhnig, filus sculptor
sen. statuarius.« Ker sta imela dva sinova
kiparski poklic, bi bilo prav verjetno, da
sta izvirala iz kiparske rodbine in da je bil
morda tudi oče Gregor kipar. Vsekakor pa
ni o njem in o sinu Janezu nikakih drugih
podatkov,
Franc Zamblik (Zamble, Zamblek,
Zanlik itd.) (t 1758) — Od konjiških umet-
nikov je bil doslej še najbolj znan Franc
Zamblik. Ime Zamblik se v matrikah več-
krat pojavlja v različnih transkripcijah,
verjetno pa gre za isto konjiško rodbino.
Brat našega kiparja, Janez Zamblek, je bil
vikar v Zrečah in je botroval tudi kipar-
jevim otrokom. Francu in ženi Heleni se
je rodilo med 1. 1730 in 1743 pet otrok: 1730,
Jožefa, 1733, Frančišek Anton, 1735, Ignacij,
1739, Gašper Anton in 1743, Simon Jožef."*
Slekovec omenja, da je bil Ignacij med leti
1760 in 1763 kaplan v Konjicah."' Kipar
Zamblik je umrl 7. februarja 1758 v 51. letu
starosti, žena Helena pa 11. nov. 1760."«
Franc Trilc (Drilz, Trilz) (t 1758) —
V istem času kot Zamblika omenjajo matri-
ke še drugega konjiškega kiparja — Franca
Trilca (statuarius). Dne 13. februarja 1743
je vzel za ženo Katarino Gestin.'" 28. okto-
bra 1749 sta krstila sina Simona"* in 4. fe-
bruarja 1755 Matijo."« Trilc je imel bržkone
več otrok. Dne 10. apr. 1780 se je v Gradcu
156
Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika
oženil gostilničar Jožef Trilc, isin pokojnega!
kiparja Franca Trilca.'^« Kipar Trilc je bil!
ob smrti star 60 let, pokopali so ga 16. avgu- i
sta 1758 v Konjicah.'" j
OPOMBE
1. Dr. R. Puff: Marburg ia Steiermark, Graz 1847, I iln
II. — Josef Wa9tler: Steirisches Kunstlerlexicon, Graz 1883;
isti, Nachtrage zum KunstlcTlexicO'ii, Mitteilungen d. hisi.
Vereines tiir Stoiermark, Graz 1885. — 2. J. Zahn: Zusatze
u. Nachtrage zu Waistler Kunstler-lexiteon, Mit*, d. h. V. f.
Stmk 1889. — Drž. arhiv LRS, ipodr. Maribor. — 3. J. Pajek:
Marijina cerkev na Gorci pri Sv. Petru pri Mariboru, Vo-
diltelj T bogoslovnih vedah, Maribor 1899. — Dr. A. Stegen-
šek: Naši Marijini stebri. Voditelj XIV, Mariboor 1911. —
4. Dr. Fr. S-ijanec: Franc Mihael in Janez Andrej Strauss,
ZUZ IX., str. 13.1. — J. Sokldč: Kipar Jainez Jurij MersB,
ZUi XVI., str. 75—84. J. Soklič: Slikar Mihael Skobl, CZN
il937, str. 1125—28. — 5. S. Vrišer: (Mariborski baročni kiparji,
ZUiZ IV i(nova vrsta), str. 7il—130. — 6. Poročna knjiga A,
str. 1. — Vse navedene celjske matične knjige se hranijo
v Drž. arhivn Slovenije v Ljubljani. V nadaljevanju so knji-
ge označene s kraticami: poročna knjiga = Pr. kg., krstna
knjiga = Kr. kg.. Mrliška knjifea = Mr. kg. — ?. Pr. kg. A,
str. JO. — S. Kr. kg. O/III, str. 246. - 9. Kr. kg. O/III,
str. 255. — 10. Kr. kg. O/III, str. 279. — 11. Kr. kg. O/UI,
str. 31(2. — 12. Kr. kg. CVIII, str. 358. — 15. Kr. kg. O/III,
str. ai2. — 14. Kr. kg. O/III, str. BW. — 15. Kr. kg. O/III,
str. 266. — 16. Kr. kg. O/III, str. 288. — 1?. Kr. kg. O/llI,
str. 315. — 18. Kr. kg. O/llI, str. 346. — 19. Pr. kg. A,
str. 192. — 20. Kr. kg. IV, str. 32B. ^ 21. Mr. kg. A,
str. 17. — 22. Pr. kg. A, str. 101. — 25. Kr. kg. O/IV,
str. 33. — 24. Kr. kg. O/IV, str. 61. — 25. Kr. kg. 0/lV,
str. >i&L — 26. Kr. kg. O/IV, str. 187. — 2?. Mr. kg. A,
str. 24. — 28. Pr. kg. B, str. 10. — 29. Mr. kg. B, str. 188.
— 50. ,Mir. kg. B, str. 114. — 51. Mr. kg. A, str. 89. —
52. Pr. kg. B, str. 94. — 55. Mr. kg. B, str. 230. — 5^. Mr.
kg. C, str. 85. — 55. Pr. kg. A, str. 188. — 36. H. Lehner:
Radkersburg, Leykam Verlag, Graz 1931, str. 42. — G. De-
hio: Handibuch der deutschon Kunstdenkmaler, Osterredch,
Bd. I, Wien 1933, str. 213. — 5?. Pr. kg. A, str. 257. —
58. Mr. kg. A, str. 52. — 39. Kr. kg. A, str. 53. — 40. Kr.
kg. A, str. 125. — 41. Kr. kg. A, str. 154. — 42. Kr. kg.
A, str. A80. — 47. Mr. kg. A, str. 69. — 44. Mr. kg. B,
str. 47. — 45. J. Zahn, O. C. str. . — 46. Pr. kg. I,
str. 8. — Vse navedene ptujske matrike se hranijo v pro-
štijskem uradu v Ptuju. — 4r. Pr. kg. LI, str. 10. — 48.
Pr. kg. I, str. 9. — 49. Kr. kg. I, str. 87. — Kr. kg. I,
str. 104. — 50. Mr. kg. I, str. 62. — 51. Zahn, O. C. str.
. — 52. Mr. hg. 1, str. 46. — 53. Mr. kg. 1, str. 50. —
54. P.r. kg. I, str. 36. - 55. Mr. kg. I, str. 91. - 56. Mr.
kg. I, str. 97. — 5?. Mr. kg. I, str. 68. — 58. CoUectanea
de offigine, iprogressu & actuali incremento Archi-parocha-
alis Ecclesiae, nna oum snis sacellis gratiosis, et ecclesijs
fiiiiolibus sibi immediate incorporatis Pettovii, začeto 1. 1732.
— 59. P,r. kg. I, str. 54. — 60. Mr. kg. I, str. 90. — 61.
Kr. kg. I, str. 188. — 62. Kr. kg. JI, str. 17. — 63. Kr. kg.
ill, str. 22. — 64. Mr. kg. II, str. 32 in 43. — 65. J. Wastler:
Steirisches Kilnstler-leiicon, Graz 1883, str. 88. — Dr. R.
Kahlbaoh: Die Štifte Stedermarks, Grai 15^3, str.  130—31.
137
KRbNtKA    ČASOPIS   2A    SLOVENSKO   KRAJEVNO   ZGODOVINO
- 66. Pr. kg. I, str. 13. — 6?. Sjr. kg. II, str. 8, 12, 17, 25. ,
— 68. J. Zain, O. C. str. . — 69. Pr. kg. 11, str. 46. — '
?0. Kr. kg. II, str. 44, 52, 60, 70, 89, 97, 104, ilil4. Kr. kg. III, i
stT. d, 21. — ?1. Pr. kg. JI, str. i50. — ?2. Mr. kg. III, str. 338. >
— ?7. Pr. kg. III, str. 70. — 74. iPr. kg. III, str. d.l. — ?5. Kr. i
kg. iIV, str. .69, 1117, 140. — 76. Mr. kg. IIiI, str. 238. — ??. i
Kr. kg. 1, str. 53. — ?8. J. Zahn, O. C. str. . — ?9. '
Dr. .R. Kohlbach: Steierisehe Bildhauer, Graz 1957, str. 297. i
— 80. Mr. kg. I, str. 91. — 81. Mr. kg. I, str. 77, 89, 90. :
Kr. kg. I, str. 185. — 82. Pr. kg. II, str. 28. — S3. Mr. kg. '
str. U6. — 84. Mr. kg. 111, str. 44. — 85. Kr. kg. II, str. :
97. — 86. Kir. kg. III, str. 144. Mr. kg. II, str. 186. ~ 8?. :
Kr. kg. 111, str. 53. — 88. Mr. kg. 111, str. 64. — 89. Pr. '
kg. III, str. 16. — 90. Mi. kg. 111, str. 80. — 91. Pr. kg.
m, str. ao. — 92. Kr. kg. IV, str. 54, 75. — 95. Kr. kg.
I. — Vse navedene martrike konjiške župnije se hranijo v
nadžupniLjskem uraidu v Slov. Konjiicah. — 94. Rr. kg. 1. —
95. Kr. kg. I. — 96. Kr. kg. IV. — 9?. Kr. kg. III. — 98.
Kr. kg. 111, ,in IV. - 99. Pr. kg. I. — 10«. Kr. kg. VI. -
101. Kr. kg. IV. -~ 102. Kr, kg. V. - (05. Kr. kg. I. -
104. Pr. kg. I. ^ 105. Pr. kg. I. — 106. Pr. kg. I. 107. Kr.
kg. III. - 108. Kr. kg. IV. - 109. Kr. kg. IV. - 110. Kr.
kg. IV. — 111. Kr. kg. IV. — 112. I. Slekovec: Duhovni
sinovi slavne nadžupnije Konjiške, Maribor 1898, str. 29. —
113. Pr. kg. I. — 114. Kr. kg. V., VI. - 1/5. I. Slekovec.
o. C, str. 32. — 116. Mr. kg. IV. — ur. Pr. kg. II. — 118.
Kr. kg. VL — 119. Kr. kg. VI. - 120. Dr. R. Kohlbach:
o. C, str. 234. — 131. Mr. kg. IV.
138