<111111,1 ..iiHiint;;; i^M -t;;:!::::::::;: » milil mmmžM pOMOlflpI IIS^T jSiPsi P It II fiA Pošfarina plačana. Posamezna Štev. Din 1-- itev. 3. V l/ubliani, v petek dna 16. ?amjara 192S. Leto Vili. Resen klic vsem, ki žele sebi in svojim dobro Slovenci smo z Jugoslavijo dobiii svojo | narodno in državno svobodo. Ustanovili Smo si svojo državo, da se nam bo bolje godilo, kakor se godi našim zasužnjenim bratom pod Italijo ali pa našim rojakom na Koroškem. Z ustanovitvijo Jugoslavije je bila z naglico postavljena stavba, ki jo je treba še na zunaj in na znotraj urediti tako. da bomo v njej v medsebojni ljubezni srečno in zadovoljno živeli in napredovali vsi trije bratje. Slovenec. Hrvat in Srb. Bili bi Jugosloveni že daleč naprej in nezadovoljstva bi lahko bilo pri nas mnogo. mnogo manj. ako bi zadnjih šest let porabili za to. da izpopolnimo našo stavbo. Na žalost pa se je vgnezdil v našo novo zgradbo raznovrstni mrčes, ki že leta in leta izpodieda njene temelje ter nam greni življenje. Največji mrčes v Jugoslaviji so naši klerikalci. Kaj hočejo? Namesto da bi duhovščina ostala lepo pri svojem svetem poklicu in v cerkvi razglašala »veti Kristusov nauk: «Liubii svojega bližnjega kakor samega sebe!» i raje politizira v cerkvi in po shodih ter tako uničuje svoj ugled. Le malo je častitljivih in vse časti vrednih duhovnikov, ki se drže svojega apostolskega poklica. V Svetem pismu stoji zapisano: «Ne skrbite in ne govorite: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli? Kajti vsega tegL iščejo pogani. Nego iščite najprej kraljestva Božjega in pravice njegove in vse drugo se vam bo pridodalo». (Evan-ge.ij sv. Matevža, 6.) Politikujoči današnji i pogani pa se le malo brigajo za kraljestvo Božje in samo gledajo, kako bi prišli tudi do posvetne moči. ki bi jim dala vso oblast v roke, v žep pa dosti denarja. Politi kujoča duhovščina hoče biti komandant tudi izven cerkve, zlasti v šoli in v občini, ona hoče vladati v okraju, na veliki župa-niji v Ljubljani in v Mariboru, ona hoče, da vlada tudi v Beogradu. Zato smo videli, da so naši klerikalci poslali v vlado v Beograd kar dva politikujoča duhovnika | za ministra, enega pa so napravili za pod-i predsednika narodne skupščine. Kristus ni imel prostora, kamor bi položil svojo glavo. dr. Korošec in njegovi tigri pa so vlekli mastne dijete, se vozili v avtomobilih in še danes vlečejo ministrske pokojnine. Politikujoči duhovščini ni nič za vero, ona se ne boji ne Boga in ne hudiča, le na to gleda, kako bi vse dobila pod krivo paiico. Kjer ljudstva še nima zanesljivo v svojih rokah, dela tako kakor tisti, ki lovi žival. Z eno roko ji ponuja soli. sladkorja ali kos mesa, z drugo pa skriva za hrbtom korobač, ki začne peti. čim ima žival privezano. Kako se godi ljudem potem, če pridejo enkrat čisto pod farovško komando, vedo vsi, ki so to že na lastni koži skusili: o tem pa tudi na široko pišejo knjige, ki zlasti pojasnjujejo, kako se je ljudem godilo, ko je nad njimi vladala «sveta inkvizicija«. Ako se borimo proti SLS., se borimo zato. ker hočemo, da bo tudi slovensko ljudstvo enkrat v resnici svobodno. Duhovnik naj bo zopet samo namestnik božji, cerkve naj ostanejo hrami za sveto besedo! Tudi kmet in delavec se morata otresti farovškega jarma, kakor so se ga BMnffi^snESMnnannBoiiBi Izhaja vsak petek. Obrtnik, kmet, meščan, delavec, kdo dober naš je svetovavec? Kdor vpije, zmerja, laže, psuje, pač dobro menda ne svetuje. Tovar'ši zvesti, demokrati, volitve znova so pred vrati. Po vsem Slovenskem gre en glas: »Le .Domovina* je za nas!» Upravništvo ,.Domovine" v Ljubljani. Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine". Miklošičeva cesta 16. Teleton 72 Naro6nlna: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15'—, celoletno Din 30- —. Le trezno, neumorno delo bo blagostanje nam spočelo. Za ta se cilj borimo mi, se bijemo na vse strani. s po večfni otresli že vsi drug! stanovi. Slovensko ljudstvo ima zdravo pamet, a mešati mu je ne sme klerikalizem. ki išče povsod le svojih, ne pa ljudskih koristi. Ce bi politikujoča duhovščina verovala v Boga, bi ga drugače častila, kakor ga časti, in če bi verovala, da je hudič, bi se ga bala. Pri teh volitvah mora slovensko ljudstvo poplačati sleparstvo tigrovske politike. Kdor uvideva. da je bil od tigrov oci-ganjen, naj si reče: To pot tigrov ne bom več volil! Raje ostanem doma, kakor da bi šel še enkrat na timanice! Kdor pa hoče, da tigri nikdar več ne bodo sleparili slovenskega ktneta in delavca, ta pojdi na volišče in spusti na KRANJSKEM kroglico v DRUGO (11.), na ŠTAJERSKEM pa v ČETRTO (IV.) skrinjico. Verujte nam. da boste storili s tem Bogu dopadljivo delo, ker Bog ne mara farizejev in pismarjev. Kristus je barantavske duhovnike pognal s korobačem iz cerkve. Tudi sveti oče obsoja politiziranje duhovščine. Naši klerikalci pa sleparijo papeža in mu poročajo, da se oni brigajo samo za cerkev in Boga. Kakor so tigri sleparji napram ljudstvu, tako so tudi sleparji napram papežu in napram Bogu. Da bi slovensko ljudstvo vsaj enkrat poizkusilo, otresti se politikujočih farizejev! Verujte nam, da bo takoj vse boljše. Konec bo prepirov, konec zdražb. Duhovščina naj se prisili nazaj v cerkev, potem bo pa mir. Vsi bomo tako duhovščino spoštovali. Potem šele nastopijo v Jugoslaviji časi prave svobode, a tudi časi napredka in zadovoljstva. Narodni blok, ki je postavil na Kranjskem drugo, na Štajerskem pa četrto volilno skrinjo, bo pri teh volitvah prav gotovo zmagal. Vlada je čvrsta in odločna ter nima nikakega strahu niti pred Radi-čem niti pred tigri. Vsak glas, oddan pri prihodnjih volitvah za tigre, bo šel na škodo Slovencem: vsak glas. oddan za Narodni blok, pa bo šel v korist slovenskemu ljudstvu. Cim več slovenskih poslancev bo imel Narodni blok, tem večja bo njegova moč in tem več bo dosegel za Slovenijo. Kdor torej noče škodovati sebi, svoji rodbini in svojim potomcem, naj nikar to pot ne gre več s tigri. Opekel se bo sicer, kakor se bodo opekli tigri. Samo en glas bi moral iti po vsej Sloveniji: Proč s tigri! Proč s S(tranko) L(judskih) Sdepar-jev)! Vse kroglice na Kranjskem v II.. na Štajerskem pa v IV. skrinjico! Opomb a. Dajte ta članek in današnjo «Domovino», da jo čitajo tudi oni. katerim so še zamrežene oči. Živela svoboda, živela enakost, živelo bratstvo! Politični pregled Kmalu bomo preizkusili moči v volitvah. Tedni se odmikajo in 8. februarja stopimo k skrinjicam. V torek je potekel zadnji rok za vlaganje kandidatnih list. S tem smo stopili v poslednjo fazo volilne borbe, ki je sicer manj živahna kakor predlanskim in prej, a se bo v Sloveniji proti koncu gotovo še zaostrila. V Sloveniji pa se tudi imamo za kaj prerekati: vloženih je bilo namreč toliko kandidatnih list, da smo se že s samim številom osmešili pred Evropo. V Ljubljani, ki voli samo enega poslanca, bo namreč 5, v ljubljanskem okrožju 9, v mariborskem pa kar 14 skrinjic, ki bodo iskale kroglice volilcev. Angleži, ki so danes glede splošne izobrazbe nedvomno najviše stoječi narod na svetu, imajo samo tri stranke; ubogi naš milijonček Slovencev, ki se tudi radi postavljamo s kulturo in politično orosvet-ljenostjo, pa mora seveda pri volitvah imeti po devet in štirinajst skrinjic, da se nam vse reži... Toda naj že bo, kakot je, eno je jasno: razdiralci bodo tepeni povsod. Po vsej državi bodo tepeni razdiralci Jugoslavije, v Sloveniji pa posebej še raz-, diralci in kvaritelji enotne narodne in na-, piedne fronte, ki zavirajo odločen nastop proti gnilemu klerikalizmu in sleparskemu tigrovstvu. Narodni blok v Sloveniji se krepi od dne do dne. Napreden in naroden kmet, obrtnik, delavec, uradnik stopa v. njegov tabor, ne iz kake špekulacije, tem-, več iz dozorelega prepričanja, da je pri teh volitvah treba z borbeno odločnostjo podreti sleparsko šušmarjenje in rešiti čast slovenskega ljudstva, ki jo pred vsem svetom kali črni madež, da si slovensko ljudstvo s svojo zatelebanostjo v klerikalne sleparje koplje lastni grob. Vsak pameten človek se zaveda, da se s klerikalnimi in separatističnimi klobasari-jami ne rešuje država, pač pa se rešuje s treznim in premišljenim delom. Zmaga vlade Narodnega bloka je goto-va stvar, kar smo že zadnjič zatrdili, a moremo to le še vnovič zatrditi. Sirom države napreduje misel narodnega in državnega edinstva. Vlada Narodnega bloka pa tudi splošno pridobiva na popolnem zaupanju doma in v zunanjem svetu. Naj-merodajnejše izpričevalo za to je porast naše valute na vseh inozemskih borzah. V zadnjem tednu je tako naglo zraste/ dinar, da so po vsem svetu razpravljali a tem dogodku. V naši državi so ogromna zaloge žita in turščice. Ker se to blaeo izvaža, se je povpraševanje po našem dinarju za plačevanje teh dobav na inozemskih borzah silno povečalo. K izrednemu porastu dinarja pa je poleg močnesra povpraševanja po dinarju mnoro pripomoglo tudi zaupanje inozemstva v sedanjo vlado, ki je s, svojim odločnim nastopom proti - ----------------------------■ deset let, kar sem se poročila, ali koliko se je izpremenilo v tem času! Kuko mi je bilo domd prijetno; tukaj pa imam tak pekel na zemlji!... A trpela bom voljno — pa naj bo za mladih let pregrehe ...» Svitati se je že začelo, ko ji je spanec zatisnil trudne oči. Pa še v sanjah so se ji vrstile dcživljene prigodbe. Kakor z bolniške postelje je vstala nastopno jutro, taka je bila. Kar pobeg* nila bi, da je ni zadrževala ljubezen do otrok in pa gospodinjska skrb za vod* stvo kmetije in Gostilne. XXIV. Tako vožnjo, kakor sta: jo imeli Jurčetova žena in njena mati Podleščevka iz Ljubljane domov, je težko kdo kdaj imel... Čeprav je bil Jurče pri gosposki za* znamenovan, da ni pri nravi pameti, so ga vseeno zaprli za tri mesece, ki jih je imel presedeti na ljubljanskem Zabjaku. Tako je torej tudi Jurče prišel v ječo kakor njegovi tovariši. Spodobilo fci se mu bilo itak več zapora za stare pre* greške, ali znal je sam zmešati sled, ne* kaj so ga tovariši prikrili, nekaj pa nje* gova bolezen. V takšnih razmerah, kakor je živela Jurčetova Reza, bi se marsikatera žena, Anton Stražar: Krvavi denar Povest iz minulih časov. (Dalje.) Jurce hitro izpreže, da gre v hišo. Pod oknom pa je postal, sam nevede zakaj. Ko je tako stal pod oknom, čuje po* govor: «Ti, Reza, srečna bo tvoja duša, ko si mi rekla in me povabila v hišo!» — Tako ji je govoril «pobožni Tonček®, ki je tistih dob v teh krajih sleparil csobito ženstvo. Bil je nekak verski prenapetež in slepar; velik vpliv je imel na ženske. Bičal jih je namreč do krvi in sleparil za denar. Govoril jim je, da jih bo z biča« njem rešil vseh grehov. Nekaj časa je posebno slovel in celo nekateri duhovni so mu sedli na lim. S seboj je imel tova« riša, ki je po potrebi igral vlogo Matere Božje in se ob takih shodih na Tončkov skrivni ukaz prikazoval lahkovernim ljudem... «Pridi torej, Reza, drugi petek na naš shod, ki ga bom imel v Krumperškem gozdu nad Dobom. Ako bom uslišan, bom izprosil, da se prikaže sama Mati Božja. Če se boš dala bičati in še %aj darovala za samostan, ki ga bom zidal v Dobu, bom prosil Boga in Marijo, da se ti spreobrne tudi tvoj grešni mož, ki je obsut z grehi kakor gobavec z gobami.» «Čakaj, hudič sleparski, sedaj se bo pa tudi tebi nekaj prikazalo!« zarjuje razjarjeni Jurče in pridrvi v hišo. K sreči za Tončeta je bilo okno odprto; v strahu in naglici plane kar skozenj in se reši, popustivši na mizi dobro večerjo, palico in klobuk. Da je laže dirjal, je Jurče še opalil za njim. Sedaj pa je prišla na vrsto uboga žena. Jurče jo povleče za lase in jo začne neusmiljeno pretepati, grozeč ji tudi, da jo ustreli... K sreči je grozno kričanje culo par fantov, ki so bili na vasi in so prihiteli na pomdč. Pa še fantje niso zlahka ukrotili podivjanega Jurčeta. K tej rabuki sta končno naletela še dva orožnika, ki sta se vračala iz službe, pa sta aretirala Jurčeta in ga takoj odvedla s seboj na Brdo. « Do smrti prestrašena žena ni mogla zaspati kaj kmalu tisto noč. Sele po dese« tih letih je sedaj do dobra spoznala, kam vsakegar, ki se ženi le zaradi bogastva, to pripelje. V srečnem zakonu je treba ljubezni ne pa zgolj bogastva! Ljubezni pa ni ona skoraj nič užila ob strani svo* jega moža. Vzdihnila je na svoji postelji: «0. moj Bog in Mati Božja, pomagajta mi iz tega žalostnega stanja! Ni dosti Radiču in drugim rušiteljem države dokazala, da želi red. kakor ga imajo druge države In baš energično delanje reda se najugodneje tolmači v velikih državah, ki so doslej nezaupno gledale v radičevsko početje. Vse je v najlepšem tiru. Potrpimo le še do 8. februarja, ko bo Narodni blok tudi od jugoslovenskega ljudstva dobil zmagovito zaupanje za vodstvo in upravo naše Jugoslavije. S tem se bo začela povsem nova doba našega državnega življenja. Iz dosedanjih brezplodnih prerivanj za republike, avtonomije Ln take sleparije preidemo k treznemu in smotrenemu gospodarskemu delu. Tekom štirih let bo Narodna skupščina 2 novimi zakoni in enotno ureditvijo upravnih razmer ustvarila naši državi tako močan temelj, da si bodo ob njem razbili butice vsi njeni sovražniki, notranji In zunann. Dočim mi Jueoslovani s sedanjimi volitvami in s sigurno zmago Narodnega bloka stopamo najlepši bodočnosti nasproti. je pa pri naših sosedih Italijanih vse narobe. Mussolini biie zadnji bol za svoj obstoj ln išče poslednjih sredstev, kako bi si še podaljšal samovoljno vladanje. Težke čase preživlja tudi Nemčija, kjer že ves mesec sestavljajo vlade. a nobena ne more živeti niti en dan,-Kriza traja še nadaije. niso pa izključena taka presenečenia. ki utegnejo imeti nedosledne posledice za razvoj celotne svetovne politike. Ako namreč v Nemčiji uspe priti na krmilo pristašem bivšega cesarja, se bo vse zopet usodno obrnilo. Seveda pa imajo evropske velesile Nemčijo še vedno tako v kleščah, da ji ne bo kmalu uspelo povzročiti tako burjo, kakor leta 1914.. ko so nemški prenapeteži zanetili svetovno vojno. Dopisi GORENJI LOGATEC Našim klerikalcem mora presti trda za volitve, ker kličejo, kakor se čuje, misijonarje na pomoč, da bi le-ti obdelali vsaj žene, ki naj bi vplivale na može. Možje-volilci, hudi boji se vam obetajo celo v družini. Kuta in krilo bosta šla v boj proti vaši možatosti. Kdor je mož, bo vzdržal. — Narodni blok priredi v nedeljo dne 18. t. m. ob pol 5. uri popoldne v gostilni pri Riharju javen shod volilcev, na katerem bosta govorila naša kandidata dr. Kra-mer in Lapajne. Za somišljenike je udeležba častna dolžnost, vabljeni so pa tudi politični nasprotniki. Mi se ne skrivamo za zaklenjenimi durmi, naš boj je odkrit! — Predavanje g. Josipa Zupančiča, ki je bilo najavljeno za zadnjo nedeljo, je bilo v zadnjem trenutku brzojavno odpovedano, ker je bil g. predavatelj zadržan. GRAHOVO PRI CERKNICI. Dr: 6. t. m. je bil tu volilni shod SLS. Shod se je vršil v farovžu, in sicer zato, da ne bi na kak način prišel na shod kak pristaš nji nasprotne politične stranke. Kot predsednic shoda je bil na lastni predlog izvoljen g. župnik iz Grahovega. Sicer je pa takoj, ko se je predlagal za predsednika, rekel, da gotovo ue bo nihče proti temu. Kdo od njih bi se pa tudi upal ugovarjati, kajti kar gospod fa jmošter rečejo, to ;e vse prav. Na shodu je bilo okrog 60 volilcev, od teh pa najbrž niti polovica klerikalnih pristašev. Prvi govornik na shodu je bil sreski kandidat g. inž. Sernec, ki je poudarjal, da je njihovo geslo: avtonomija, j znižanje davkov in take stvari, kakršne smo že | slišali leta 1923. Na neko vprašanje, kdo je kriv ■ tako visokih davkov, je g. Sernec odgovoril, da j Pašič in njegovi priganjači. Ko mu je pa nekdo očital, da je bil tega kr' tako zvani Markov protokol, katerega so tudi-klerikalci podpisa'i, je pa g. Sernec odgovoril, da so ta protokol oni podpisali samo glede nekih predpogojev za izpolnje-nje njihovih želja. Ni pa povedal, za kakšne želje je šlo. Res izvrstni politiki so k'"rikalci, ki ne vedo, kaj počenjajo, in so slepo podpirali režim, ki nam je povečal davke. Zelje klerikakev pa itak veselila, da bi bil zaprt njen hudobni mož; ali ne tako Reza. Izprva, ko je bila še jezna nanj, se ni dosti menila zanj. Ka pa je minil prvi teden, dva in še več. se ii je začel smiliti: vse .nu je odpustila. Začela je šteti tedne in dni. kdaj bo prost, kdaj se vrne znova pod dc.„ači krov. Upala je, da se bo sedaj ves pre* drugačil v hudem zanoru in se vrnil kot dober zakonski mož. skesan, pošten in pokoren___ Ravno v pričetku jeseni so se Jurčetu v Ječi iztekli dnevi. Pri svoji materi je Reza dohila na posedo čisto nov koleselj, nji sami pa je hlapec dobro osnažil konja in tudi konjsko uprego kakor za nevesto. Pa sta sedli mati in hči na koleselj in pognali iskrega konjiča vranca proti Ljubljani. Ljudje ob cesti so kar gledali f;be ženski, ki sta se peljali na tako lepem vozu in je znala Reza tako izborno rav« cati vranca, kakor rojen kočijaž ... Topel in prijazen je bil tisti jesenski dan. V znani ljubljanski gostilni «Pri Figovcu« so bili prav dobre volje Reza, mati in izpuščeni Jurče. Druščino pa jim je delal še takratni lukovški postiljon Franc (rajnki moj oče).Takrat še ni bilo kamniške železnice, zato so postiljoni vozili takrat iz Ljubljane v Lukovico, odtod v Trojane in dalje. j «Franc, pij!» tako so vsi trije silili našega postil jona. Postil jon pa je le samo | pokušal vino in se opravičeval, da kadar vozi, ne sme dosti piti, kajti pri tej službi je moral imeti glavo čisto, ker je spoto« ma moral še pošto prevzer ati in od« dajati. Malo ga pa je France vseeno srknil in končno natančno ob določenem času zapregel ter odpel'al, Jurče z žen« skama pa kmalu za njim. Tam. kjer je znani Tavčarjev dvor. je Jurče došel postil jona in vpil, na j počas« ne je vozi, da po j deta voza vštric. Pri« peljavši se do srede takratnega lesenega savskega mostu, pa Jurče nenadno ustavi, izpreže v začudenje obeh žensk konja, ga zajezdi in reče le to: «Koni je moj, kajne, mati, voz pa vaš — torej jaz s konjem, vidve z vozom, pa srečno!...« Ženski sta prosili postil jona, da je zadaj k svojemu poštnemu vozu privezal koleselj. Jurče pa je v diru odjezdil na konju proti domu. Ker sta se ženski bali sami iti domov, sta naprosili postiljona, da je šel z niima. A vendar ni bilo hudega. Jurče je'bil ta večer izredno šaljiv in dobre volje; po« zdravil je ženski z besedami: «No. no, sta srečno prišli domov! Kakšnega pa boste pili, rumenega ali rdečega? ...» Reza in mati sta molčali. Končno se je Jurče podal spat, sami pa sta še dolgo • poznamo: Oni žele avtonomijo, v kateri bi brez odgovornosti vihteli svoj bič ter molzli ubogega kmeta kakor molzno kravo. Drugi je govoril neki kaplan, ki je začel razkladati, kaj vse so počeli žerjavovci, kako da izvajajo korupcijo na vladi, kako so potrošili 32 milijonov dinarjev za zrušitev Fan Nolijeve vlade v Albaniji. Še več podobnih naravnost v nebo vpijočih budalosti in laži nam je natreskal na uho. Ni pa povedal, kaj in kako so gospodje okrog SLS delali, ko so bili na vladi. Pozabil je povedati, kako so barantali z voznimi listi, pozabil je povedati tudi afero g. Sušnika glede tračnic, še na marsikaj drugega se gospod niso spomnili. To se pravi: v eni roki drži ukradeno blago za hrbtom, z drugo pa kaže naprej in kriči: Primite tatu! Gospodje, kadar še pridete v Grahovo po takih opravkih, povejte svojim pristašem še to, kaj ste napravili ^anje, ki so vas v mesecu marcu leta 1923. volili. Ko vas je bilo 21 tigrov v Beogradu, kjer ste dobivali mastne dijete, za katere vam je največ, kaj za Boga ste počenjali tam? Ako hočete dragim očitati korupcijo, zakaj je niste dokazali, ko ste imeli lepo priliko? Kje je vaš protikorupcijski zakon in zakaj niste dali zapreti korupcijoniste, ko ste bili na vladi ? Lepo znate ljudstvo vleči za nos, a le verjemite, da je vedno manj onih, ki vari verjamejo. Saj mora že vsak otrok videti, kako se naravnost norčujete iz ubogega ljudstva. Zato, volilci, zapustite Stranko Ljudskih Sleparjev, a volite stranko, od katere lahko pričakujete, da bo res zastopala naše koristi. Demokratska stranka, ki je imela v Sloveniji le enega poslanca, je že pokazala, da razumeva ljudske težnje. Zato bomo volili Narodni blok. — Vašcan. GRAHOVO. Dovolite mi, da se tudi jaz enkrat oglasim v naši „Domovini" ter povem nekaj novic iz naše fare. Dne 27. minulega meseca se je smrtno ponesrečil ugledni posestnik Ivan Mule iz Zerovnice. Peljal je s konji voz tramov ter neznano kako padel pod voz, ki ga je smrtno poškodoval. Bil je na mestu mrtev. Zapušča ženo ter sedem nepreskrbljenih otrok. — Pretečeno leto se je v vasi Grahovo ustanovilo prostovoljno gasilno društvo. Tako sta zdaj v naši mali fari dve gasilni društvi, v Grahovem in Zerovnici. — ostali v pomenkih in tolažili druga drugo nad neprijetno sramoto in Jurčetovo zmedeno samovoljnostjo. Niso še ljudje prenehali z govorje« njem o tej vožnji, že jim je dal nov do* godek dosti govorice. Pobožni Tonček je priredil shod v Krumper.škem gozdu. Stal jc na vzviše« nem prostoru in govoril veliki množici radovednežev; največ je imel lahkover« nega ženstva okoli sebe, le par moških je bilo tudi poleg. Verski slepar je ravno pripovedoval množici, kolike važnosti je bičanje ter kako se z obilnimi denarnimi darovi izbrišejo grehi, da izginejo kakor sneg spomladi. Pridigar je bil tako vnet, da ni slutil in opazil, kako se mu je tam izza trnovja skrivoma bližal Jurče. Ka' or bi ga zem« lja vrgla pred Tončka, tako se je z: šel pred njim. Lažiprerok se ga je tako ustra« šil, da mu je zastala sapa... Domislil se je večera, ko je bežal skozi okno. Jurče zdaj zavpije z močnim glasom nad njim: «Prekleti slepar. izgineš!» V tem hipu mu že tudi pomoli samokres pod nos! Pobožni Tonček si komaj opomore od prvega strahu, da jo ubere, kar so noge nesle, proti Krumperškemu gradu. Poslušalci so kaj začudeno gledali ta prizor, Jurče pa je še vpil za bežečim PreteČeno leto so se tudi dovršila dela na našem novem iarovžu, ozn orna krasni vili, katero je morala zgraditi naša mala, revna fara namesto dobiega starega farovža, ki pa ni bil po okusu našemu župniku. Marsikateri župnik v Sloveniji ga lahko zavida za tako krasno stanovanje. Poleg krasnega stanovanja, državne plače, posestva ter ogromne bere ima tudi mnoge postranske dohodke, ki niso baš majhni. Vprašal bi g. župnika, zakaj ima vse te ogromne dohodke, če se pa mora vsaka najmanjša stvar, ki jo napravi za farane, še posebej drago plačati. Tako n. pr., če se kdo ženi, se mu listine, ki so potrebne v to svrho, prav oderuško zaračunajo. Ne bi omenjal vsega tega, če bi imeli župnika, ki je na svojem mestu. A temu ni tako. Postal je namreč zelo oblasten. Za dovršitev del na farovžu, ki niso bila nujno potrebna, je kar ukazal raz prižnice: »Pripelje naj vsaka vas toliko in toliko peska ..če ne zlepa, bom nastopil drugo pot." Farani so, v mišljenju, da denarja ne bo treba dajati, ubogali, toda zmotili so se. Takoj, ko so bila dela dovršena, je zopet oznanil: „V nedeljo bo ,ofer' za župnišče, pridite k ,ofru' vsi, ker smo napravili dolg. Prinesite pa ne samo en ali dva dinarja, temveč deset, sto dinarjev, ker drugače bom moral drugo pot nastopiti, da poplačamo dolg." Ker se farani ne valjajo v denarju, seveda niso ubogali. Kakšna je tista pot, ki jo misli nastopiti, ne vemo. Mogoče je pričel s tem, da je mitnino od cerkvenih sedežev, ki je bila do sedaj določena na en dinar, zvišal kar na deset dinarjev. Ponavlja se nedeljo za nedeljo samo: Daj in zopet daj! Tega ne uvidi, da revno ljudstvo nima denarja. In kakšne so njegove pridige? Po vsej okolici je znan radi svojega divjega kričanja. Sploh je menda naša cerkev edina v Sloveniji, da dušni pastir raz prižnice psuje z barabami. Na novega leta dan je divje besrel prati »brez-verskemu" časopisju. Priporočal je same »Slovenca", »Domoljuba" in »Bogoljuba". Smatra torej vse druge poštene napredne liste za brez-verske. Le tako naprej! To je najboljša agitacija za naše liste. — Die 6. t. m. se je vršil klerikalni volilni shod v farovžu, ki ga je sk'"-al klerikalni kandidat Sernec. Ta možak ni ve^' d-ti povedati in mu je hitro zmanjka o sape. Priskočiti mu je moral na pomoč neki kaplanček, baje tajnik SLS., ki so mu pritrjevali le nekateri klerikalni zagrizenci, vsi drugi pa so s pomilovanjem sledili njegovim klobasarijam. Končno j: še župnik Lojze kot predsedni" sboda poudarjal, da je to edino pravi kandidat za naš okraj, ker je inženjer in bo po našem okraju gradil cecte, vodovod in elektriko. Ali je kje takšen bacek, ki to verjame? Morda pa misli g. župnik, da se bo gradilo na tak način kakor grahovski vodovod? Grahovci dobro vedo, kako se take r-;i gradijo. JEZICA. V n^eljo 4. t. m. je sla T I.kme-tijsko-gospodinjski tečaj na Ježici svoj zaključek. Odlično so odgovarjala dc.. na vprašanja iz vzgojeslovja, gospodinjstva, zdravstva itd., potem pa so pogostila navzoče starše in št: ilne vabljene goste z lastnimi kuharsk" ' iz * 'ki. Ponosni smo bili na pridne gojenke, nebroj čestitanj jih je obsulo. Sledila je . to prisrčna skupna zabava, olepšana s krc ami nagovori šefa gosp. Sancina, tajnika podružnice g. dr. Ziberta, voditeljice tečaja gdč. Rožnikove, ala gojenk svojima učiteljicama in prirediteljem t°r zahvala staršev. Bil je v resnici 1°? večer, ki ostane v trajnem spominu dekletom in njihovim staršem. — Težave, ki jih ima v našem s'-rokopitnem in vrhu tega še strankarsko nestrpnem kraju pre-bresti vsaka novost, je gospodinjski tečaj izvrstno prebolel. Nasprotniki tečaja — in med te štejemo v prvi vrsti znanega g. Bizjaka in biv"°ga župana g. Kosa z njegovimi občinskimi možmi vred, so doživeli zasluženo blamažo. ^»alo ji.-^ jo je ljudstvo. Prirediteljem pa je v veliko zadoščenje, da se je tečaj dovršil ter da so n njim dekleta zadovoljna. Žalostna resnica je — in to naj se nikdar ne pozabi — da so to potrebno ■ in važno prireditev podpirali pri nas le preprosti ljudje, namreč naša dekleta in njilovi starši ter izmed društev le napredna in strokovna društva. I Žalostna, a čista resnica pa je tudi, da so samo 'predstavniki tukajšnjih »katoliških" organizacij iz najhujšimi kalibri streljali na gospodinjsko izobrazbo. Kjer se jo le dalo, :o vlagali »energične" proteste, odganjali so gojenke oo tečaja z neosnovanimi strašili. Z neresničnimi podatki je g. Bizjak dosegel, da je klerikalni občinski odbor odklonil tečaju vsako podporo. Če že »župan" Bizjak ni hotel ničesar dati tečaju, naj vsaj vrne tistih 20 Din, ki so mu jih dekleta poslala za rešitev prošnje! Upajmo, da bo ljudstvo kmalu izprevidelo, kdo mu hoče pomagati in kdo mu nagaja v napredku. Padli bodo v preziranje vsi tisti, ki zastavljajo pot napredku. Ne prijateljstvo s protiljudskim župniščem, ne »katoliški naslovi", nič jih ne bo rešilo. Le naprej po začeti poti! — J■ Kregar. ŠMARTNO PCD ŠMARNO GORO. Na praznik sv. treh kraljev sem bil pri 10. maši v Šmartnem. Na stopnicah v zvonik je nastal tak hrup in tako govorjenje, da je bilo kakor med pijanci v gostilni. In ti razgrajajoči junaki so bili seveda nekateri člani Katoliškega izobraževalnega društva. Oospod župnik naj napravi raje v cerkvi red in se ne vtika v politiko. On se vedno spodtika na onimi, ki niso njegovega mišljenja, pa vendar bolje vedo, kaj je olika in lepo vedenje, kakor pa tisti, ki pravijo, da so pri Katoliškem izobraževalnem društvu. Samo, da je klerikalec, pa sme počenjati, kar hoče. Za enkrat naj ta opomin zadostuje, j SPODNJE BITNJF PRI ŠKOFJI LOKI. Pri nas se še ni prav nič izpre Vnilo. akoprav smo že priobčili v »Domovini" zadevo zaradi nekega možaka, ki živi nenravno življenje s svojo sestro. Skrajni čas je, da se tu napravi red. ZGORNJA BELA PRI PREDDVOR Na Štefanrvo so Orliči veselo popivali v klerikalni gostilni. Končno so postali tako -zgreti. da so se stepli in med drugim obdelali z nožem tu ii nekesra naprednega fanta. /H jc ir" —>cdobno orožje v rokah takih mladcev, ki čitajo sno »Slovenca", »Domoljuba'1 in »Bogoljuba" ter jih nekateri duhovniki proglašajo za vzor slovenske mladine? Napredni fantje in možje pa se bomo v bodoče že znsli izogibati taksnih gostiln, kjer orlovski mladiči s pijančevanjem in noži širijo s\ujo izobrazbo! iii i ■ —— j Tončkom: «Le glei, slepar, c'a te več ne dobim tod, dručače boš vobal svinec!« Pomočnik pebožnega Tončka, takrat* ni Slaparjev kolar, se je v tem ravno za stranskim grmovjem preoblačil v belo haljo, da bi na Tončkov migliaj pred« stavil Mater Božjo. Videvši Tončkov beg, jo misli ubrati za njim, a bilo je pre= pozno. Ko ris skoči Jurce proti n jemu. Komaj se je sleparju posrečilo petegniti raz sebe belo haljo, krona iz pozlačenega papirja pa mu je padla na tla. Jurče ga sune v hrbet, da se možakar op^teče in pobegne, Jurče pa pobere krono in iz* pregovori razočaranim lahkevernežem: «Tepci! Vsaka šema vas slepari 3 prikaznimi in oslarijami!...« Poslušalce je postalo sram. """ovešali so glave in se začeli razhajati. Jurče pa je z bistrimi očmi mot:'1 naokrog, teda svoje žene Reze ni našel vmes ... Zado« voljen se je torej obrnil in se podal proti domu, odkoder je odšel že zarana. Jurčetu se je torej prav umestno pc.» srečilo razkrinkati versko sleparstvo pobožnega Tončka in pomočnika. A na« vzlic temu so nekatere tercijalke še nas dalje ostale zaverovane, meneč: «Jurče je ves v vragovi oblasti, zato ne more videti božjih ljudi...» Nedaleč znane Taborske cerkve pa je pobožni Tonček tičal pod skritim grmom in se rotil: «Sam zlodej je prignal tega človeka. A tudi on nima čistih rok, zato se mu moram malCe vati!» XXV. Božja dekla — koščena smrt — je začela pobirati znance iz povc^-i. «Onga, cnga, '-.do bi si mislil, da i.e vidim, Micka Mihovčeva!...» Ozreti se moramo zdai na tovariše iz «pisane družbe»: na Tajka, Prclovška, Fajdfco in ostale, ki so dobili stanovanje na Žabjaku v Ljubliani. Kakor je že Pajek dejal v brdskem zaporu tovarišu študentu Potisku, mu ni bilo več dosti mar za življenje — blutil je že. da bo v kratkem dokončal svoj ga življenja burno po*. Izprememba življe* nja v zaporu, slabo ležišče in pogosti posti so docela zlomili čvrstega Pr.jka. Se preden so bile končane obravnave, je Pajka poklical namesto ljubljanski sod* nik sam nebeški Sodnik na odgovor, tisti Sodnik, o katerem nas uči naša vest in vera, da je neskončno pravičen, ki dobro plačuje, a tudi strogo kaznuje. Prelovšek, Fajdiga in ostali pa so po preteku štirih let prišli na svobodo. Se* veda se osobito Prelovšek in Fajdisa nista več lotila prejšnjega življenje, kajti jričet z Zabjaka jima ie dobro ostal v spominu in ju snokoril. Prelovšek je izročil kmeti io sinu. sam pa hodil tesat v gozde ali delat kmetom razne lesene stavbe. Tako se je znova 'letil s1 ijega rokodelstva, ki se je v j mladosti naučil od svoiega poštenega ' očeta. Največ dela je imel možak pri ; staroznanem Slanar jevem očku v Luko« viei. Ta r>odi<"tni gosnodar in gostilničar je trgoval tudi z lesom, zato ie imelo r>ri njem vedno dosti liudi iela in zaslužka. Še sedanji stari očanci radi nrinovedu« jeio. kako je gospodaril rainki Slapariev očka. Flaišmanov oče iz naše vasi. ki so mi povedali največ te prinovesti. večkrat takole označijo rainkef?a Slaparja, ki ie bil nač najčvrstejša korenina v naših krajih: «Eja, to je bil mr/ak! Po pet do se« dem parov konj je bilo vedno r>a roti v gozd in iz fozda pa z lesom v Ljubi iano. In grunt, ki so sa očka obdelovali! Dasi so imeli na več kraiih dninarje na politi, ali vedno so jih nadzirali, da niso lenarili in preštevali letečih ptičev. Seveda, kdor je delal pri Slaparju, stradal kar ni; kar ie bilo prav in pošteno, tako je moralo biti!» Tistih dob torej, ko je hodil Prelov* šek k Slaparju, je imel največ opravka z «arholami». to je z dolgimi smrekami, ki so jih iz naših krajev pošiljali v Trst za SREDNJA VAS V BOHINJU. Prosim Vas,' g urednik, za nekaj prostora za bohinjske novice. Potoval sem zadnjič okrog Bohinja ter se nekoliko pomudil v Srednji vasi v neki gostilni, v katero sta stopili dve mladi bslor^-M deklici. Ena je imela v roki nekaj papirja. Pristopili sta h gospodinji, nato pa še k mizam ter začeli: „No, Franc, ti se pa boš gotovo vpisal, pa ti, Janez, tudi, saj sta se Martin in Joža že tudi prijavila. Pet dinarjev na leto je prava malenkost." Iz radovednosti vprašam nekega okrog 601etnega moža, kaj imata ti dve deklici. „Oh," | mi je odgovoril, „za tisto Izobraževalno društvo nabirata člane." Jaz sem možu odgovoril, da bi j že kaj dal, če bi deklici pobirali za gasilno društvo, kajti gasilno društvo je v resnici potrebno podpore, da si nabavi cevi in drugo orodje. Iz omenjene gostilne jo krenem nato proti jezeru in se ustavim mclo pri Stari Fužini; ko uzrem tablo, da se prodaja tobak, stopim na četrtinko. Bilo je notri precej mladih gostov, zato prisedem k nekemu priletnemu možu. Ko sva se baš pomenkovala o tem in onem, prideta zopet dve deklici, skoro podobni onima iz Srednje vasi, 6amo da je bila ena nekoliko večja od dnr 3. „No," reče precej glasno v-5ja, „no, vidiš ti, Janez, vsi so se vpisali tam, samo ti si ušel." Nato se oglasi „klepetar" in kar naenkrat se je zavrtelo po sobi. Ko mine prva poskočnica, gresta deklici ponovno k mizi agitirat toda že vre zopet ,,klepetar" v kotu in že zopet se je vnelo vrtenje Potem se je agitacija nadaljevala. „No, daj, pa daj, saj je samo pet dinarjev, nama se mudi, imava še mnogo obrat." K ':.o sta potem uspeli, mi ni znano. Jaz priporočam vsem fantom in dekletom le to: izobražujte se drugod, ker v Izobraževalnem društvu se še nihče ni dosti izobrazil. Podpirajte raje gasilna društva, ki so vam lahko vsak dan v večjo korist, ne pa Izobraževalno društvo; saj ne veste, za kake stroške gre ta denar. — Popotnik. ZLATO POLJE NAD LUKOVICO. Prejel sem semkaj v Ljubljano pismo od prijatelja Ivana s prošnjo, naj sporočim doposlane novice „Domovini". Tej Tvoji želji rade volje ustrežem, saj sem bil tudi sosed Zlatopoljcev. Torej, da 1 začr°m: Zlatopoljci so se zelo čudili, ko so kar naenkrat dobili novega organista. Prejšnji jesbil znani Brgantov oče, ki je hodil nad 50 let orglat: v Zlato polje. Novi organist, ki je mlad fant, je seveda zbral tudi mlade pevke, ki so vse iz! Marijine družbe. Pevske vaje, ki jih je uvedel | organist, se vrše v ponočnih urah. Pa je že zlomek; fantje, ki imajo dobre oči in nosove, so izvohali, da se ne vrše samo pevske vaje, ampak se delajo tudi vaje v poljubovanju za grmovji. 7.upljanom se čucro vidi, kak} je to mogoče, da se nastavi novi organist brez njihove ved-ncsti. seveda pa so vselej obveščeni, kadar se pobira za cerkev ali župnika denar ali kaj drugega. — Pri občinskih volitvah je bil izvoljen za župana g. Janez Grošelj, posestnik iz Pre-serij. Prejšnji župan Matej Stražar, ki je župa-noval dolgo vrsto let, ni bil menda več všeč | g župniku. Kar pa župnik misli, mora misliti večina fare. Pa kljub temu se tudi Zlatopoljcij dramijo in uvidevajo, da le ni res vse tako, kar govori g. župnik. Posebno mladi ljudje so se za-I čeli buditi. Že skrajni čas je, da začnemo tudi I pri nas preganjati srednjeveško temo. Samo da je prodrla enkrat „Domovina" k nam, kajti potem je upati, da bodo začeli ljudje misliti s svojimi glavami. — Tako mi je torej poročal prijatelj. Pa se še oglasi in pomagaj dramiti svoje rojake! A. S. J ŠKOFLJICA. Dne 7. t. m. zvečer smo bili tudi mi deležni modrosti klerikalnega kandidata j g. Smodeja. Sklical je volilni shod ob 7. uri zve-' čer v gostilni „Pri Peti ", na katerem seveda ni manjkalo našega dekana g. Pešca in kaplana g. Sušnika, ki sta najzagrizenejša klerikalna agi-jtatorja. Da si zopet pokličemo v spomin: g. Pešec, ki je na prižnici kričal, da naj se zemlja odpre in požre hišo, v kateri se bere „ Jutro" in ! »Domovina". Dobro je, da si to zapomnimo, ker 1 tudi zanj pride čas obračuna. Nič boljši ni njegov kaplan g. Sušnik, kateremu je vse, kar je 'napredno, trn v peti, in si posebno grosupeljskega Sokola večkrat privošči na prižnici. To le | mimogrede. Upamo, da bodo Grosupeljčani ž jambore na jadrnicah. Take lepe vitke smreke je Slapar spravljal pos=bno iz vrh poljskega gozdov ja v obližju Moravč. JCn cp Prp'"v5ek znova neko hitro peljal tiakaj s hlaoci. so se kakor običa'* no ustavili tudi ori Jurčetu Ped Zabrez* jem na običajni pož;rek žganja. Prelovšek je bil tisto jutro kaj oto* žen. da se je mladi šaljivi hlapec začel norčevati iz njega: «Hej. očka. danes ste pa z levo nogo skočili iz postelje, da se držite, kakor bi melle vezali!» «Fant. le tiho! Kaj bi ti pravil!...» Več pa Prekvšek tokrat ni izpregovoril. Po malem okrepčilu so se odpeljali dalje. V gozdu je Prelovšek zamišljeno zrl orumenelo listje na bukvah; kakor ru* meni in cdpada ono, tako ovenevajo tudi njemu in vsakomur dnevi življenja; za* zdelo se mu je, da so njegovi že docela orumeneli... Ko je Prelovšek hlapccm ravnal in obsekaval dolge «arbcle», te šlo vse lepo od rok. Popoldne so nalržili in ko so se na povratku zopet zglasili na par požirkov žganja pri .Turčetu, je tudi Prelovšek postal dobre velje, a le za kratko. Ko so nadaljevali pot, so Pre* lovska prevzeli težki spomini. Umrli tovariš Pajek mu je stopil živo pred oči. Kako živo ga je videl! Kakor v sanjah ... Ko da bi stal ob njegovem grobu; pa se je naenkrat prikazal Pajk iz njega in ga | hotel objeti... On pa se ni mogel umak* niti... | Peljali so že proti Št. Vidu. Prelovšek, ki je ravnal ali krmaril dolgo «arbolo», kar naenkrat belestno krikne. Hlapec ustavi in vidi Prelovška pritisnjenega z j debelo smreko k hrastu, ki je rastel ob 'cesti. Ko osvobodijo moža iz nevarnega položaja, ga kmet Grof naloži skoraj ne* zavestnega na voz in ga hitro odpelje v ljubljansko bolnico. I Ravno je solnce zahajalo za vrhove lin dajalo zadnje pozdrave jesenski po* kraiini. ko se je v groznih brlečinah vozil ,Prelovšek v Ljubljano. Žalostno je po* gledoval ubogi trpin še za slovo domače kraje: pred oči so mu stopili vsi mladost* ni doživljaji. Iz srca si je želel, da bi bilo hitro konec te vožnje in da bi vsaj še .dosegel spovednika, ki bi ga spravil z Bogom ... Zelja se mu je izpolnila. A že tudi naslednji dan je s priiaz* nega gradiškega griča brnelo mrtvaško zvonienje in oznanjalo Prelovškovo smrt. | Umrl je ponoči, kmalu potem, ko so ga |pripeliali v bolnico. A skesano je umrl, 'snravlien z Bogom... i'ako je povedala usmilienka. Tudi Jurče je zvedel o tem dogodku, i saj je slišal zvonienje na dom; zdelo na 1 se mu je, kakor bi zvonovi peli tako: Danes meni, jutri tebi! Danes meni, jutri , tebi!... (Dalje prihodnjič.) njim obračunali. Shod je bil dobro obiskan tudi od pristašev Narodnega bloka in SKS, kar ai prav nič dišalo tigrovskim kimavcem. G. Smodej sicer ljubi nočne urice za svoje shode, toda tudi ponoči ga najdemo; to je skusil baš pri nas in slišal marsikatero bridko na rovaš tigrovske politike. Svetujemo mu, da pride enkrat podnevi m napravi javen shod. — Naprednjaki. ŠKOFLJICA. K dopisu iz Škofljice z dne 11. januarja pripominjamo še, da je moral gosp, Smodej z dekanom Pešcem in kaplanom Sušni-kom vred s svojega volilnega shoda pred razjarjenimi volilci bežati. „Slovenec" seveda previdno molči o tem shodu in le v splošnem omenja sijajno uspele shode v ljubljanski okolici. Zaradi tega smo si šteli v našo dolžnost, da mi poročamo o tem sijajno uspelem shodu g. Smodeja in njegovih pomagačev šmarskega d ' ana g. Pešca in kaplana Sušnika. Gospodje, Škofljica je napredna in za vas prekiilo grozdje. Zatorej roke proč! Naša skrinjica je d r u g a! — Napredni volilci. GROSUPLJE. V „Slovencu" z dne 11. t. m. smo čitali poslano znanega klerikalnega pri-ganjača Beltrama. Neverjetno, n-. kakšen način si upa ta človek farMti n"?? ljudstvo. V nedeljo po maši je obdan od gruče svojih vernih čital to svoje poslano in jim ga razkgal po svoje. Toda to nas ne moti. Čestitati pa moramo g. županu Kaduncu, da se mu je posrečilo v tem spričevalu podati v kratkih besedah verno sliko o značaju tega človeka. Pozabil je !e dodati, da je prišla žena Beltrama k njemu in ga za božjo voljo prosila, naj spravi njenega moža pod kuratelo, da ne bo vsega zapravil. Lepo spričevalo za Beltrama, izstavljeno od lastne žene! Reva se nam smili. — Vel občanov. BOŠTANJ. Zopet sem se podal ckozi Bo-štanjsko dolino in čez Gornje polje v Dolenjo vas. Pridem na križpotje sredi visi, se ustavim pri zamrzlem studencu in se ogleda; na vse strani. Nedaleč zaslišim, kako se med seboj prepirajo Marijine družice. Druga drugi očitajo klevete in take stvari, o katerih se po navadi javno ne razpravlja. Oh ja, te Marijine druž-benke! Kadar zaslišijo godca, ta1' j 4.ozabijo svojo pobožnost in se podajo na ples, potem pa nastanejo neprijetne posledice in razne govorice. Potlej opravljajo druga drugo in po"t' > kleve-tajo še poštene ljudi. Nekaj časa "em jih poslušal, nato pa se odpravil iz vasi naz".j, odk-der sera prišel. Nauk, ki sem ga dobil od tegi poslušanja, je ta, da Marijine družbe ne poboljšujejo, temveč pokvarjajo dekleta. Pa na s-'denje! SV. KRIZ PRI LITIJI. V necbljo 4. januarja je zaklal tukaj 201etni Bevčkov iz T:čic svojega 201etnega tovariša Čurmove^a iz Tih'* Ji. Fant je bil na me:tu mrtev. Vzr^k: podivjanost in sovraštvo. Minulo je komaj mesec ''ni, kar jo bil v fari „prepotrebni" misijen in sar'ovi u že kažejo. Saj ni čudno, ker :3 je s p-ižnice oznanje-valo vse kaj 'rugega r ~o besed božja. Sv. Križ je menda najbolj črna fara v vsej Sloveniji. V vsej fari ne dobiš niti ene~a naprednega f-:> pisa in vendar so tu v tej vzorni fan poboji, pijančevanje in prešust'. j na dnevnem redu. Nezakonskih otrok kar uirg 'i. Kdo je vendar vsemu temu kriv, kdo pohujšuje te ljudi v tej tako pristno katoliški in bogaboječi fari? Mar j- tudi tu vsega krivo napredno časopi je, proti kateremu črni gospodje tako grme, namesto da bi oznnnje-vali ljubezen do bližnjega. ŠT. VID PRI STIČINI. Zdaj, ko se bližajo volitve, smatram za dolžnost vsakega zavednega naprednjaka, da v korst slovenskega ljudstva pomaga nezavednežem odpirati oči, da se otre-semo jarma tigrovskih magnatov. Potem si bo šele naše ljudstvo oddahnilo. Jaz se prk'n- prizadevam za naš list »Domovino", ki navzlic temu, da Jo duhovniki preganjajo po pr!5n?cah in spovednicah, neomajno zastopa resnic« in napredni program ter se širi med slovenskim ljudstvom »Domovina* je marsiko. • odpr!a Ii, pa marsikomu jih še bo. Agitirajmo torej za naš list z geslom: Po vsej Slov i ji gre £las: Le „Domovina" je za nas! — K»iet-demok"~t. KOSTANJEVICA. Na dopis v »Kmetijskem listu" iz Sv. Križa odgovarjam s tem, da bom čestital SKSarjem, če bodo dobili 8. februarja toliko glasov kakor so jih imeli leta 1923. če bi Urovat dosegel za S RS toliko glasov, kakor sem jih jaz za dr. Žerjava, bi bil lahko ponosen. Ne bo nič čudnega, da ostane nosilec liste SKS na istem mestu, ki ga je označilo „Jutro", kateremu se za kratek čas lahko pridruži še Prepeluh. Ker dopisnika »Kmetijskega lista" večkrat boli zob, ga pozovem, da pride —1 zrupni sestanek JDS pri Sv. Križu, kjer mu lahko izrujem še ono bolečo škrbino, ki mu nagaja, da ne more mimo razmišljati o delu Narodnega bloka, katerega pristaš in zastopnik ostanem tako vztrajen še dalje, kakor sem bil do sedaj. Vaš dopis mi ni nič odvzel. Z njim ste me pozvali v tem večji boj za ideje naše stranke. — Ivan Polovic. CERKLJE NA DOLENJSKEM. Iz naše doline se le redkokdaj '-".j sliši, dasiravno se dogajajo tudi pri nas dokaj zanimive reči. Tako smo imeli v Cerkljah klerikalni konzum, podružnico I. ljubljanskega delavskega konzumnega društva. Obetali so nam zlate gradove, predvsem nizke cene in 3 odst. od kupne vsote. 2upnik in kaplan sta na shodih na vse pretege priporočala konzum, češ, nikar ne podpirajte liber-lnih trgovcev, ki vas odirajo in bogatijo na vaš račun, dočim je konzumu le za dobrobit ljudstva. Varujte se iifceranih krempljev, liberalni trgovci vam bodo prodajali posestva. S takimi in podobnimi strašili se je VTŠila agitacija za konzum. In res, nekaj časa je šlo dobro, r ljudje so kmalu videli, da konzum še dražje prodaja k?'or liberalni trgovci. Obljubljenih procentov tudi ni bilo, temveč so si izmislili neko deležno rezervo, kamor so se stekali procenti. Poleg tega so gospodje v Ljubljani obdržali boljše stvari zase, nam pa pošiljali manj vredno blago, gotovo v prea ričanju, da je za kmeta vse dobro. Ljudje, ki niso več tako nespametni, da bi kupovali slabo blago, Četudi je klerikalno in od farovža priporočano, so začeli opuščati konzum. Zastonj sta župnik in kaplan rotila še svoje zadnje verne ovčice. Ljubljanski gospodje so se razsrdili, naložili - so ropotijo na voz in jo odpeljali v Rajhenburg in Trbovlje. Ondotnim prebivalcem bas ne moremo čestitati nad to pridobitvijo, saj so dobili od izbirkov izbirke. Najlepša pri stvari je pa ta, da centrala v Ljubljani noče članom izplačati onih procentov, temveč pravi, naj člani lepo mirno čakajo dve leti; to se pravi, če v tem času konzumno društvo propade, se člani lahko obrišejo za voj denar in bodo morali plačati še enkratni delež. To društvo je imelo ali še ima v Sp. šiški svojo vinarsko zadrugo. Kakor nam je ravnatelj Kccmur sam povedal, imajo pri tej zadrugi čeden primanjkljaj okrog 300.000 K. Kdo bo' to plačal? Sigurno člani konzuina. Govori se tudi o ponesrečenih špekulacijah. Saj čudno to ni, ko pa vodijo konzum sami »strokovnjaki", ki o trgovini nimajo pojma. Ravnatelj ima tudi sijajno plačo: mesečnih 30.000 K poleg prostega stanovanja in drugih beneficij. To se torej pravi dobrobit ljudstva! Ti primeri nam jasno kažejo, koliko je klerikalcem za ljudstvo. Njim je za ljudske glasove in za ljudski denar, a za dobrobit onih, ki so pri koritu! Konzum je zmrznil, sedaj je pa treba poiskati drugo polje, kjer se bo dalo kaj storiti za blagor ljudstva. In že 30 jo iztuhtali mlekarno. Pri nas mlekarna, ko dve tretjini posestnikov sploh nima toliko travnikov, da bj pre- hnnili poleg para volov samo eno kra fco. Mlekarno smo že imeli, pa je v dveh mesecih zaspala in tako bo zaspala tudi ta. A glavni je seveda, da plača vsak član po 1000 T' in v primeru, da propade, še 1000 K. Mislimo, da bo naš podjetni in bojeviti kaplan nalovil malo kalinov. — Bližajo se volitve. Naši klerikalci pridno agitirajo po vaseh in varajo ljudstvo s starimi lažmi Tudi naš dični Sušnik je bil že tu in imel shod pri zaprtih vratil.. A mesto, da bi povedal, koliko so tigri od ^zadnjih volitev dosegli, udriha pri v ki priložnosti po Narodnem bloku in vseh mogočih osebnostih in zvrača vso krivdo za neuspeh na gg. Pašiča in Pribičeviča, češ, da dokler bo Pašič na vladi, ne bo pri nas drugače. Čudno, da je bilo takrat dobro, ko so klerikalci postavili na vlado g. Pašiča. Seveda imajo tudi g. ministra dr. 2erjava strašno v želodcu in ga skušajo blatiti na vso načine. Toda pokažite nam, gg. tigri, le enega med vami, ki je tako dosleden v svoji politiki kot minister dr. Žerjav in ki je storil toliko dobrega za Slovence. Ljudje, ki zapuščajo te shode, vedo povedati le o g. Pašiču in g. dr. 2erjavu. Ta dva da imata na odločilnih mestih tak vpliv, da je sploh nemogoče kaj doseči proti njima. Dobre, da to vemo, zelo dobro. Saj sami priznajo, da ne morejo ničesar doseči in da so njih obetanja le prazna gobezdanja, s katerimi pitajo nevedne ljudi, če torej že ta dva gospoda sama več dosežeta kakor celo krdelo tigrov, je samo ob sebi umevno, da bo še večje število poslancev Narodnega bloka doseglo vse, kar si ljudstvo želi. Zato pa bo ljudstvo 8. februarja tvdi pokazalo, da je sito praznih obljub in bo svoje glasove oddalo Narodnemu bloku. Pokazali bomo, da si želimo blagostanja, miru in reda v državi in da ne trpimo nikakih hujskačev več med nami. Zatorej živel Narodni blok in živel g. minister dr. 2erjav! Na Kranjskem je druga skrinjica naša! — Cerkljanci. DRAGA. Z ve:eljem smo čitali dopis „Iz popotne torbe", ki je v cenjeni »Domovini" opisal naše nove razmere. Želeli bi le, cL kmalu pride na svetlo obljubljeno nadaljevanje. Nas, kakor rečeno, veseli, da se kdc zanima a naše zapuščene kraje, nasprotno pa one neizrečeno jezi, ker so mislili, da bodo njihova »dela" ostala prikrita. Naš g. župnik n. pr. pravi, da bo onemu dopisniku že pokazal. Upajmo, da se bo njegova jeza kmalu ohladila; imamo vzrok za to upanje. Dne 11. prošlega meseca je .bil pri nas shod republikancev. Govornik je svoj go"or zelo omejil, in to iz vzroka, kakor je sam rekel, da ne sme podrobneje govoriti. Sploh pa je bil njegov govor brezpomemben; naveličali smo se že teh starih pesmi, oziroma ptičev, ki nam le pr.d volitvami lepo pojejo. Leta 1923. smo volili klerikr.lce v nadi, da nam obljubljeno res i-polnijo. Sedaj smo videli, kaj je na tem re nice. I e za svoje žepe se brigajo, za nas pa ne! Ne mislite mogoče, da smo vsi Kočtvarji taki, k&kor se je o nas že pisalo; dobi se med nami tudi mn,:Do takih, ki z veseljem pozdravljamo skupen nastop nspred-njakov, katerim hočemo i mi drii svoje glasove. Uver .ii smo, da se nam bo na bolje obrnilo, ako premagamo razne Radiče, ki hočejo našo državo razkrojiti in prodati tujcem.--sel. BELA KRAJINA. Moram spregovoriti nekaj besedic. Pred zadnjimi skupščinskimi volitvami nas je posetil g. Nemanič in nam razložil program klerikalne stranke, češ, da se bori za avtonomijo, potem za to, da bodo služili slovenski fantje v Sloveniji, da bo nekaterim našim sinovom skrajšan vojaški rok, da bodo dobili pogorelci iz Otavca podporo itd. Volil sem SLS, misleč, da se bo vse to uresničilo. Zasledoval sem ves ta čas politiko. K sreči so se mi danes odprle oči. Sedaj Vam bom pa jaz odgovoril le s kratkimi besedami, ker nisem govornik: Tiste, katere ste na- pisali, so se res vrnili, odslužili so pa ves vojaški rok. Če bi pogorelci iz Otavca čakali na Vašo podporo, bi že zdavnaj pomrli od gladu. Avtonomija se pa reče po domače polomija! Z Bogom SLS! Mislim, da se bodo tudi dmgim talačkim občinarjem odprle oči, zato sem se oglasil. Nočem, da bi jih imeli za bedake kakor mene. Volil bom pa Narodni blok, v katerem so združene sr&nke, katerim je delo več kakor obljuba. Volil bom g. Zupaniča, Belokranjca iz Gribelj, človeka, ki ve za naše razmere in nam bo tudi pomagal. Kaj kmalu naj nas obišče! SLS ima pa pred volitvami veliko, po volitvah pa nema — nič. — Obtinar. BELA KRAJINA. Pri nas je volilno gibanje dostojno in mirno, samo ni do miru belokranjskim duhovnikom, ki izrabljajo cerkev v politične namene, da bi rešili potapljajočo se barko pred popolnim potopom. Po stari navadi postavljajo na prva mesta duhovnike za kandidate, čeprav papež prepoveduje udeležbo pri politiki. Da bi se znebili Nemaniča, so ga postavila v najslabši okraj, ki ne da v nobenem primeru dovoljno število glasov. Kroglice, oddane v Beli Krajini v prvo skrinjico, so izgubljene. Naš kandidat g. Niko Zupanič ima najboljše izglede tudi v novomeškem okraju. Grdo in neumno bi bilo delati proti njemu, ko ima vendar velik vpliv in res laiiko nekaj doseže. Nemanič je pravil na shodih, da niso mogli tigrovski poslanci ničesar I opraviti, ker jih je bilo premalo. Ali i i torej nespametno voliti tako stranko, ki nima ugleda? ■ Vsi se moramo združiti z veliko stranko in potem j bomo prav lahko dosegli, kar želimo. Duhovščina ! pa naj nikar ne razburja in draži naroda, ker to ne odgovarja njenemu poklicu. Od klerikalcev še : nismo imeli drugega kakor same obljube in teh I na koše, uspehov pa nič. Nemanič naj raje pobira j merico v svojem mlinu, pa bo imel več uspeha, ! politiko pa naj prepusti drugim, ki bodo za Belo i Krajino res kaj napravili. On nima danes poka-1 zati drugega nego to, da je služil po 300 Din na dan, uspehov pa ni imel pr- nobenih. Izpustimo vsi kroglice v drugo skrinjico (Kranjska). DOBLIČE. Tu je priredila šolska mladina I iz Doblič in Maverlena pod vodstvom učiteljstva božičnico, ki je prav dobro uspela. Igrico »Božični večer", ki jo je spisala Završanova, je zahtevala obilo truda, če pomislimo, da se je tu igralo prvič. Otroci cbeh šol so bili obdarovani pod prižganim drevescem. Nekaj darov je prispevala tudi CMD. Navzočih je bilo poleg Črno-meljcev tudi mnogo domačinov, ki so gledali svoje malčke na domačem odru. Gospodična voditeljica si prizadeva, da nas bo pozdravila v prihodnje tudi 5, odraslimi, na čemer ji želimo kar največ sreče. ČRNOMELJ. Iz Črnomlja pelje pot v ro-dinsko gorico. Nekaj so jo že popravili v jeseni Talčani in Črnomeljci; ko so prišli do VeL vrha, so se pa morali prav pošteno skregati Poklicali so še občino Loko na pomoč. Konec konca je bil, da je ostala pot nepopravljena. Je pa v takem stanju, da bi se r enem de' .1 človek ubil, I qa drugem pa ugreznil v ilovico in vodo. Po tej poti gre zlasti ob nedeljah in v času, kadar so dela v vinogradih, mnogo ljudi. Če pomislimo na otvoritev Planinskega doma, bodo prišli tudi tujci in lep vtis bodo dobili! Zadnji čas je, da store občine prepotrebne korake in popravijo 200 metrov dolg del sedaj, ko je še vreme ugodno in ni takega silnega dela. Rešijo pa naj obenem tudi, kako se bo oskrbovala pot, da se ne bodo gledali navzkriž radi popravila, kakor se gledajo že 13 let STARI TRG PRI ČRNOMLJU. Povada« moramo nekaj čisto na kratko: "la koru v naši cerkvi ni vse v redu. Šopiri se tam sicer mati na* lega fupnika, toda za njenim hrbtom .- zvoniku pa ovčice Marijine družbe pones. ^žujejo zvonik, ki je vendar tudi posvečen. Opozarjamo mež-narja, naj pazi v bodoče na početje teh tercijalk, ker sicer bomo vse z brcami nr.~nali s kora! — Farani. PODZEMELJ NA BELOKRANJSKEM. Ker se je naša stara klerikalna trdnjava pri zadnjih volitvah omajala, bi radi tigri pri teh volitvah zopet nekaj nazaj dobili. Pa ne bo šlo več. Naš kandidat je in ostane naš bližnji rojak g. dr. Zupanič, ki ga poznamo vsi in vemo, da bo on za nas vse kaj drugega, kakor pa želebejski Nemanič. Mi se bomo držali domačega človeka, -ki ga tudi v Beogradu dobro poznajo in ki ima tam mnogo prijateljev. RAKA. Zadnji dopis v «Domovini» iz Rake je naš župnik g. Škerjanc precej z j-'. On ve, kaj hoče, in to se mora tudi zgoditi. Ako se pa ne zgodi po njegovi volji, zavrti svoj gibčni jezik in zmagoslavno odide v boj proti svojim nepokornežem. Gorje jim, ako se takoj ne vdajo. To pa mi podložniki vemo, zato se vedno ob takih prilikah hitro umaknemo v svoja zavetišča in čakamo, da se vreme nekoliko zjasni. Solnce še tudi ni pozabilo na nas. Ako ne dežuje, nam sije solnce in nas razveseljuje ter daje tako toploto, da skoro ne moremo strpeti. Vprašamo ga, zakaj ne pošilja svoje hčerke k sv. maši? Ali zato, ker je še vedno bolna? Danes naj zadostuje, drugič kaj več. — Opazovalec. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V zadnjem času se je pričelo v naši občini precej živahno gibanje političn:'' strank. Predvsem je borba med samostojnimi demokrati in klerikalci. Drugi itak ne pridejo v poštev. Ker so se samostojni demo- zadovoljstvom vzel na znanje, ker smo ga'krati pričeli marljivo brigati za koristi ljudstva, pohvalili, da je tako obogatel v tem kra kemizato smo pri zadnjih občinskih volitvah dobili času bivanja med nami. Pač dokaz, da so tu i kljub temu, da so nas klerikalci z vsemi lažmi " precej naivni ljudje in pri takih se še hoteli pred ljudstvom očrniti, vendarle šest odbornikov. Pri prejšnjih občinskih yolitvah pa ni bilo sploh nič demokratov v občinskem odboru, temveč so se v njem šopirili sami klerikalci. Ti se dobro izhaja. Skoro vsako nedeljo je v cerkvi bil hud na «Domovmo». Sedaj pa pravi, da je prav ponosen, če je republikanec, samo to da je napačno, ker dopisnik ni točno; so počenjali le budalosti in nič se niso zmenili iniormiran. Najbolj ga jezi to, ker se v do- za zboljšanje občinskega gospodarstva. Šele, ko pisu vpraša: «Ali je to pravično, da ima en človek brez otrok toliko premoženja?* Pravi, da ima tudi on otroke, za katere še ne vemo in za katere mora skrbeti. Proti svojemu pristašu Jelovšku se je baje izrazil, da se bo, če ga ne bodo ženske in dopisnik «Domovine» v miru pusili, razjezil in dal v «Slovencu» objaviti izkaz, koliko otrok ima, da bo znano taranonj tudi za tiste, o katerih še nihče ne ve. kje so raztreseni. GRIBLJE. Pri zadnjih volitvah so naši klerikalci drveli za Nemanirem in dobili zato slabo nagrado. To svojo napako bodo letos popravili, ker so se prepričali, da za Griblje res lahko edino dr. Zupanič kaj napravi. Letos se bo prvič so prišli v občinski odbor delovni in pošteni samostojni demokrati, so se pričele na njihovo zahtevo popravljati ceste. Sedaj vidimo, da se le v • s*ranki samostojnih demokratov zbirajo res delovni in pošteni ljudje, zato bomo mi trezni Svetokrištofčani volili dne 8. februarja kondidate Narodnega bloka. TRNOV VRH NAD LAŠKEM. Od dne do dne se nas Trnovhribčanov polašča večje navdušenje za Samostojno demokratsko stranko, kajti slovenski samostojni demokratje so napravil? za Slovtnce, dasi so imeli komaj enega poslanca, več kakor 21 klerikalnih tigrov. Vso čast g. ministiu dr. Žerjavu, ki vidi in pozna trpljenje nas rudarjev, in je dosegel to, da ne bo naš one- pokazala sloga, kar je vse hvale vredno. Čudno j mogli rudar, ki je vsa mlada leta žrtvoval svojemu poklicu, vržen na cesto. Raznih klerikalnih sleparjev pa mi ne maramo; zato bomo volilci s 1 rnovega hriba temeljito obračunali s klerikalci na dan volitev. Rudar. TRNOVO NAD LAŠKEM. Tudi pri nas in po okolici bi radi klerikalni agitatorji sejali avtonomistično misel. Toda povemo vam, da so pri nas, enako tudi po sosednjih vaseh, vse vaše politične akcije brezuspešne. Poznamo vas dovolj ii verno, da klerikalni voditelji poznajo le samega sebe, ljudstvo jim je pa postrans a stvar. Upamo, da ni v naši vasi nikogar, ki bi sedel na lim klerikalnega kandidata dr. Gosarja. SLIVNICA PRI SV. JURIJU OB JUŽNI ŽELEZNICI. Naši klerikalci se zavedajo, kaj so zakrivili njihovi tigri. Dobro se še spominjamo, kaj vse so nam na shodih pred 18. marcem 1923. leta obetali. Avtonomijo, v kateri ne bo treba plačevati davkov, blago po trgovinah bo za po- bi bilo, da bi se zaupalo človeku, ki ga vidijo samo pred volitvami, dočim je g. Zupanič rojak in je srečen, kadar le more priti v svoje ljube Griblje. PEKEL. Lepa An;c iz Pekla je hodita dalje časa nekako klavrna in je vse '-zalo, da postane mati. To se je tudi resnično zgodilo. Anica je pred meseci porodila otročička, ki pa je že po petnajstih minutah izdihnil. Ker Anica zdaj ni vedela, kaj bi storila z mrtvim otročičkom, ga je s pomočjo svoje starejše sestre zakopala, toda ne na pokopališču, temveč v 'eklu za otokom. Orožnik S. pa je imel tako dober nos, da je rekli za listo Narodnega bloka. RUŠE. (Razmere v ruški tovarni za dušik.) Da so razmere v tej tovarni za jugoslovenske delavce bolj mačehovske, smo že zadnjič omenili. Danes hočemo samo pogledati, kakšne nenado-mes»ljive inozemske kapacitete imamo. Posedujemo elektrikarja, ki je menda nenadomestljiv, ke: jf sorodnik g. ravnatelja. Zelo dvomimo, da bi re dobil nadomestnika, našega državljana. Imamo ključavničarja, ki je postal nenadomestljiv takoj, ko se je poročil z Jugoslovenko, čeprav je velik nasprotnik narodnih idej. Nenadomestljiv je postal tudi šofer, ker mu je brat knjigovodja ki je seveda tudi nenadomestljiv, še lepše pa je, da imamo tudi nenadomestlivo tipkarico, ker je bajt zaročenka nekega inženjerja, optanta za Avstrijo Seveda ni nič čudnega, ako imamo tudi skladiščnika nenadomestljivega, ker je baje zanesljiv, kakor da smo vsi Jugoslovani nezanesljivi. Za danes jih je dovolj, drugič pridejo na vrsto še drugi, katerih je še cela vrsta. Razvidno je pa že iz navedenega, za kako *>ičeve nas morajo imeti inozemci, ko vidijo, kakšne ljudi puščajo naše oblasti za nenadomestljive v času, ko imamo na tisoče brezposelnih. Pripomniti pa ircramo, da imajo ti ljudje svojo „laj! ^ .rdo" v | tukajšnjih internacionalcih, za protiuslugo pa zadrži tovarniški blagajnik pri izplačilu oreani-\ zacijski mesečni prispevek, ker drugače bi se I,,garda" že zdavnaj razšla. Opozarjamo mero-dajne oblasti na tem mestu, da store pot" '>ne korake in omogočijo, da dobijo tudi naši ljudje boljša mesta v tovarni, ki stoji na naših t^h. , Delavstvu pa kličemo: Več poguma in zaupanja v b?tno moč, oklenite se trdno narodnih vodi-, teljev in pristopajte v obilnem številu k narodnim j organizacijam, ker brez boja ni zmage! RUŠE. V nedeljo se je vršil shod SLS. v nekdanji šoli. Navzlic prikrivanju se ga je udeležila skoro polovica naših somišljenikov. Govornik, „velezasluženi" poslanec g. Faleš. je govoril tako, kakor se more govoriti le pred nepoučeno ali samo enostransko poučeno množico. Najprej smo slišali, kakšne vsote denarja je dal na razpolago sedanji režim v agitacijske svrhe za volitve, potem nekaj že vsakemu otroku znanih ugotovitev o socialni demokraciji, kar bi bil seveda „futer" za delavstvo. Nato je pa prišel na pranje bivše tigrovske vlade. Zanimiva so utemeljevanja, zakaj je ta vlada demisionirala. i L) G. minister Žerjav, ki ima baje vedno dostop i na dvor, je izposloval pri kralju, da je dobila vlada migljaj, naj demisionira. 2.) Načrt zakona proti koiupciji je baje pognal »korupcio-nistu" Pašiču tak strah v kosti, da je z vsemi sredstvi, seveda v družbi drugih korupcionistov, deloval in spletkaril pri kralju za razpust vlade toliko časa, da je to izposloval. 3.) Tudi Radič je onemogočil vlado s klici proti kralju in mon-| arhiji. 4.) So pa tudi krivi padca vlade razni od g. Pašiča plačani individuji na Hrvatskem, ker so vpili: „Proč s kraljem! Živela republika!" Potem je govornik razvijal še program bivše | vlade, katerega je gotovo sestavila šele pred Kratkim, ker takrat naše ljudstvo o vsem tem nI ničesar vedelo. Mi vemo, da ste za pekel ali za nebo, samo ako so dobri zgledi za vašo bisago. Slišali smo tudi, da minister g. dr. Žerjav zeio dobro plačuje svoje agitatorje, zato vas prosimo, g. urednik, da nam sporočite, kje je ta „kasa'\ Omenimo še, da se našemu somišljeniku ni dala beseda kakor tudi nekenri invalidu ne. Predsednik shoda je na hitro zaključil shod in še sam javkal, da nima dela, česar je menda kriv P. P.-režim. Za razhod so se pa verni klerikalci pokazali v precej „aufbiksarskem" razpoloženju in le razumnosti naših pristašev se imajo zahvaliti, da ni bilo hujših posledic. G. »velezasluženemu" poslancu svetujemo, da pusti drugič rajši svojo kramo med svojo »žlahto", zavedne Ruše pa naj pusti v miru. Istotako svetujemo predsedniku shoda, da rajši posveti svoje zmožnosti svojemu obrtu in opusti klerikalne švigašvage, pa bo imel tudi dovolj dela. Narodnjak. SV. RUPERT V SLOVENSKIH GC R1CAH. Dovolite, g. urednik, da se !em petom zahvalim tistim klerikalnim agentom, ki so mi začeli zastonj pošiljati »Slovenskega g _ darja". Gospodje so namreč ovoh~!i, da se je »Domovina" ! tekom zadnjih let pri nas taKo priljut in . -z-I širila, da ima več naročnikov kakor vsi klerikal.ii 1 listi. Naj nam le zastonj pošiljajo »Slovenskega gospodarja", saj imajo do«ti tigrsvskega denarja, i Mi pa jim tudi priporočimo, naj si naročijo ! »Domovino" in tudi „Vojnega Invalida". Jaz jim lahko točno preskrbim nakaznico za poštnino in naročnino. Klerikalni gospodje pač ne -mejo zameriti, da ta dva lista nista zastonj kakor kleri-| kalni organi. Toda volitve so blizu in takrat, ! upamo, bo tudi klerikalnim listom pošla sapa. | Dotlej naj nam jih pa le pošiljajo, spreobrnili nas pa ne bedo. Tigrov ne bomo vlili nikoli večl j Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domo.ina" je za nas! — Invalid. | CVETKOVC1 PRI VELIKI NEDELJI. Ob-, čina Cvetkovci je bila skozi dolga desetletja domena najgršega klerikalnega terorja. Pri lanskih občinskih volitvah so naši vrli naprednjaki končno obračunali s klerikalci in stoji na čelu občine danes odlični naš somišljenik g. Petek, ki j je sklical za torek 6. t. m. volilni sestanek z osebnimi vabili na 42 oseb. Zanimanj" za sestanek pa je bilo tako veliko, da se je zbralo v prostorih g. Kolariča 65 volilcev. ki so z napeto pozornostjo in ob živahnem pritrjevanju sledili izvajanjem strankinega tajnika g ' ''lerja. Shod je otvoril in vodil g. župan Petek. G. Spindler je v daljšem stvarnem govoru orisal pomen sedanjih volitev zlasti tudi 7a nas Slovence ter je ob splošnem odobravanju pozval vse navzoče, naj posvetijo do 8. februarja vse svoje moči čim najlepšemu uspehu Narodnega bloka. Govorili so še gg. Senica, Petek, VVieser in drugi, ki so soglasno poudarili potrebo, da se končno napravi v državi red. Med velikim navdušenjem so vsi navzoči sklenli, da bod^ šli in priredili volilne sestanke tudi v vseh sosednih občinah, da se tako razširi misel Narodnega bloka. Kaj so dosegli klerikalci? 1.) Kuluk. 2.) Štirikratni zemljiški davek. 3.) Zvišano osebno dohodmno. 4.) Zvišane železniške tarife. 5.) Zvišane tskse. 6.) Malarijo za naše fante v Makedoniji. 7.) Zadolžitev kmečkih posestev. 8.) Pomanjkanje slovenskega ljudstva. Pametni voliici SLS. bodo ostali pri volitvah 8. februarja doma. ker se ne dajo več slepariti od tigrovskih kolovodij. Klerikalce bodo volili le nespametniki Po naši lepi slovenski domovini gre danes samo en glas, ki govori o obsodbi klerikalne politike. Naše ljudstvo je v svoji lahkovernosti verjelo klerikalnim hujskačem. ki so pred zadnjimi volitvami v narodno skupščino leta 1923. kakor pobesneli levi hodili okrog po deželi in pridigovali o edino zveličavni klerikalni politiki. Ljudstvo je lepim besedam verjelo, saj so jih govoriii med drugimi tudi blagoslovljeni gospodje raz prižnic in po spovednicah. na shodih in v razgovorih. Naš človek, ki je pošten, je pač bil prepričan, da ie vse. kar govore in obljubljajo klerikalni politiki, čisto zlato. Klerikalni voditelji in agitatorji so slovenskemu narodu vedoma in pri polni zavesti govorili neresnico. Ako se pri sedanjih volitvah pred svojimi prejšnjimi volilci opravičujejo s tem. da to ali ono niso mogli izvršiti, je to samo dokaz njihove nesposobnosti in deloma njihove hinavščine. Mnogo stvari ie takih, ki bi iih klerikalci s svojimi 21 poslanci pri malo sposobnosti in marljivosti prav lahko izvršili. Mnogo je pa seveda takih, ki jih nikdar Izvršiti ne bodo mogli, ker so nezmiselne. Pa to klerikalni voditelji tudi sami prav dobro vedo. le ljudstvu govore neresnico. Bližamo se novim volitvam. In to glavno zato. da ljudstvo pove. ali hoče že enkrat imeti pravično razdeljene davke In druge gospodarske udobnosti, ali pa hoče še naprej dopustiti, da se bo kričalo o avtonomiji, zraven pa bo propadalo celotno naše gospodarstvo. Mi vsi skupaj smo siti tako volitev kakor politike. Vse te komedije nam ne prinesejo boljšega živ-lienja. Imeti hočemo že enkrat mir in s tem možnost, da bo naša narodna skupščina v Beogradu mogla sk.epati v najnujnejših in najpotrebnejših zakonih, ki naj nam olajšajo sedanje življenje. Mi hočemo, da pri teh volitvah zmagajo le one delovne stranke, ki so v državi danes najmočnejše, vendar pa še ne tako močne, da bi same mogle voditi vse državne posle. So to edinole stranke, ki so združene v Narodnem bloku. Ako zmagajo druge stranke, kakor: klerikalci, radičevci na Hrvaškem, mnhamedanci v Besni in Hercegovini. Nemci in Turki, potem imamo v Beogradu zopet popomo godljo, katero ne bo mogel nihče zaužiti in čez nekaj mesecev imamo lahko zopet nove volitve. Bog pomagrj! Potem se začne zopet nova lajna o Slovencih, Hrvatih in o Srbih, o pravicah muslimanov; same stvari, ki jih danes p^išanio že pet let. a nam niso prinesle še nlkakih dobrot. Kdor trdi nasprotno, se r» sme prav nič pritoževati. Zanj mora ta lajnr. zadostovati. Našemu kmetu, delavcu in obrtniku sc odpirajo oči. Spregledujejo, da je bila klerikalna politika za nas velika nesreča. To potrjujejo tudi sami klerikalci. Za sedanje volitve so v slepilo slovenskega ljudstva izdali volilno knjižico pod naslovom «Boj za obstoj in svobodo Slovenije®. Ta knjižica je samoobsodba klerik-'cev. Naj jo le vsakdo mirno in trezno prečita in videl bo, da klerikalci pri vsakem vprašanju priznavajo, da resnično ničesar storili niso. XkS a etrta je skrinja na Štajerskem prava! J njo kroglice!" pamet veleva nam zdrava. Seveda vale vso krivdo na druge, kakor je to pri njih navada in razumljivo, kajti lastne grehe pred volitvami priznavati, bi se reklo: samemu sebi škodovati. Tega klerikalci seveda nočejo in zato so za njihove neuspehe krivi drugi. Poglejmo kar po vrsti. Slovenskega človeka tlačijo silna davčna bremena. Kmalu po zmagi klerikalcev leta 1923. se le zvišal zemljiški in dohodninski davek. Izdan je bil tudi taksni zako« ki je vse pristojbine znatno zvišal in uvedel celo nove. Kdo je to zakrivil? Klerikalci sami pravijo. da tako zvani Markov protokol, ki so ga klerikalci z Radičem vred sklenili v Zagrebu. Ta protokol je edina zasluga klerikalcev. Klerikalci pravijo, «da so jih vabili v vlado, da bi se tam o davkih pomenili«. Toda klerikalci se niso hoteli meniti o davkih — zahtevali so še najprej svojo prazno avtonomijo. «Tako smo dobili sedanje davčne krivice.» priznavajo klerikalci in obsojajo sami sebe. Njim so bile ljubše prazne besede o avtonomiji kakor pa hitra pomoč našim kmetom, delavcem in obrtnikom. Klerikalci pravijo dalje, da so se borili proti korupciji, to je proti izkoriščanju države. Mesece in mesece so sedeli na vladi in niti enega človeka niso radi korupcije dali zapreti, dasi imamo dobre zakone proti korupciji. Samo kričali so. da begajo ljudi. Tat je vpil: primite tatu! Med tem vpitjem pa je klerikalni minister Sušnik na račun državne blagajne hotel klerikalno kaso obo-gateti za več milijonov dinarjev. Sušnik je bil minister železničarjev in najbolj so njegovo «delo» obsodili sami klerikalni železničarji, ko so mu javno na več shodih očitali pcpolno nesposobnost in brezdel-nost. Klerikalci smi so ga javno klicali na odgovor, ln mnenje njegovih lastnih pristašev bo vendar merodajno! Klerikalci so pred volitvami vpili: Naše fante domov iz Macedonije! S tem so ujeli naše fante. Ko pa so bili na vladi, so celo trdili, da tega niso nikdar zahtevali, in so bili še hudi, da se jim to očita. Kot ministre jih je bilo sram lastnih prejšnjih besed. Klerikalci se bahajo z delom za povzdigo kmetijstva. To svoje «delo» dokazujejo s trditvijo, da so proračun za kmetijstvo zvišali na 750 milijonov dinarjev. Proračun zvišati ni nobena modrost in tudi ne korist, ker z zvišanim proračunom pridejo tudi zvišani davki, ker se vsak proračun krije z davki. Za našega kmeta bi bilo bolj koristno, proračun znižati, zraven pa z denarjem znati tako gospodariti, da bi bilo zadoščeno najnujnejšim potrebam kmeta. Klerikalci govore o zakonu o poljedelskem kreditu. Dejstvo je. da so ta zakon izdelali drug! in klerikalci so imeli priliko, da mu dajo življenje. Pa tega niso storili. Dalje govore, kako so skrbeli za vinogradništvo. Dejstvo je, da so vse mere. ki so potrebne za povzdigo našega vinogradništva, pod-vzele narodne vlade. Klerikalci so skušali vingradnike oškodovati med drugim tudi s tem, da so nameravali v Ljubljani na vino uvesti visoke davščine in s tem ugonobiti dovoz vina v Ljubljano. Klerikalci navajajo podpore za poplavljence. O tem bi vedeli najbolje povedati poplav^ ljenci sami. Pol milijona dinarjev so jim dali in — konec. Da klerikalci govore tudi o agrarnih reformah, je predrznost prve vrste. Dokler klerikalci ogromnih cerkvenih posestev ne poraza dele med delovno ljudstvo, moraio biti kar tiho. Bodoča naša vlada bo agrarno reformo izvedla, in sicer tudi pri cerkvenih posestvih, ki so pri nas v Sloveniji najt večja. Dalje govore klerikalci o Radiču i in priznavajo, «da je bila njegova politika popomoma napačna». Pa kljub temu so z. njim barantali. Spravili so v nevarnost slovenstvo. ker so omogočili, da na slovenskem Štajerskem kandidirajo hrvaški radičevci Tako se more zgoditi, da bo slovenske pokrajine. obstoj in svobodo Slovenije zasto* pal radičevec. Če bi klerikalci še naprej mogli voditi svojo «modro in patnetno» politiko, bi v Sloveniji kmalu prišli ob vso svobodo. Mi ne maramo priti pod komando Radiča. Klerikalci si drznejo govoriti o delavstvu. Človek bi mislil, da bo tako močna stranka, kakor je klerikalna, in ki ima usta vedno polna ljubezni do delavstva, v teku šestih let naše svobode izdelala in predložila narodni skupščini vsaj najpotreb-! nejše zakone o socialnem in pravnem varstvu delavcev. Tako pa so vse dosedanje socialnopolitične zakone morale izdelati 1 nekierikalne vlade. Klerikalci priznavajo sami. da so izdali le nekatere pravilnike, ki jih pa predvideva že zakon in so torej vršili le zakonite dolžnosti. Sploh pa stranka. ki hoče delavca ukleniti v meje Slovenije. za delavca ničesar koristnega storiti ne more. Delavec potrebuje veliko svobode; prostega gibanja in enakih pravic povsod. Avtonomija mu pa tega dati ne more. Vse dosedanje klerikalno delo ie velika ničla. Povsod le same obljube, sam lim. na katerega naj sedajo slovenski volilci. Uspehov dela pa nikjer. Zato ni prav nič čudno, ako so danes mnogi bivši klerikalni volilci mišljenja: «Klerikalne stranke pa nikdar več volil ne bom.» Vsaka stvar se enkrat maščuje in tako se je tudi klerikalna nezmožna politika. Klerikalni porazi na Štajerskem Nesmrtni klerikalni polom v Zgornji Sv. Kungoti. Zgodilo se je 4. t. m. Bil je to, kakor je g. Zebot sam poudarjal, njegov 76. shod v Zgornji Sv. Kungoti. Ko je bil ugledal poleg precejšnjega števila naprednih domačinov z g. Trinkausom v sredini še dva-najstorico živookih Jurjevčanov, je izjavil, da bo kratek njegov govor. In istina! Uresničilo se je prerokovanje «pobožnega moža», ki je zatrjeval svojim poslušalcem, da se on s svojo SLS. bori za krščanska načela, po katerih so živeli stari kristjani. Navdahnjen po sv. Ignaciju Lojoli in sv. Alfonzu Liguorijanskem, se je «spodobno» izognil slovenske avtonomije, «macedon-skih uši* in vseh obljub, storjenih pred sv. Jožefom leta 1923. Z jezuitsko besedo je zagrabil visoke davke, katerim vzrok je baje nesrečni državni proračun Paši-čeve vlade za čas od aprila 1924. do aprila 1925., katerega razveljaviti pa ne more tiiti skupščina niti kralj, kaj šele poslanci. G. Robnik, šolski upravitelj iz Sv. Jurija, pa tnu zakliče: «lmeli ste vso moč Slovenije: 21 od 26 poslancev in štiri ministre, zakaj pa niste dali avtonomije, katero ste lani ponujali, in na mah bi bilo konec proračunu in davkom!« — Klici: »Tako je!» Kje je avtonomija?® G. Zebot: «Z g. Robnikom sva si sicer osebno prijatelja, pa njega sta Pašič in Pribičevič poslala, da dela zgago, da bi razbil naš shod. On mora tako delati.» G. Robnik: «Ne Pašič in ne Pribičevič. vaša .Straža' in .Slovenski Gospodar' sta me naprosila, naj ju prinesem semkaj in vam prečitam.* Pokaže «Stražo» z dne 15. novembra 1918. in prečita Koroščevo brzojavko iz Pariza z dne 13. novembra 1918. Klici: «Cujte, poslušajte!* G. Zebot poizkuša nadaljevati svoj govor, g. Robnik pa mu ugovarja in ga poziva, naj poroča raje o avtonomiji in o separatistih. Predsednik g. Volavšek stopi pred g. Robnika: «Vi nimate besede, ne motite govornika!* G. Robnik: «Zdaj govorita g. Zebot in njegova .Straža'! Meni pa dajte garancijo, da govorim za g. Zebotom!« Kaže g. Vo-lavšku »Stražo* z dne 7. februarja 1919. in ga poziva, naj natakne očala. Od vseh strani klici: «Citajte. čitajte!« G. Robnik čita izjavo namestnika ministrskega predsednika dr. Korošca o separatističnih težnjah: «Mi Slovenci nimamo časa. da bi mislili na take separatistične težnje. Naša prva naloga je. da rešimo ves teritorij in delamo z vsemi močmi za konsolidacijo naše skupne kraljevine. Separatistične izjave strank in listov nam povzročajo veliko škodo, ker smatrajo vsi sovražniki to kot znamenje nesoglasja in notranje slabosti itd.» Med klici «živio». hrupom in vriščem razgrne g. Robnik lepaka z dne 4. decembra 1918. in 6, januarja 1919. Vse razočarano, g. Zebot prebledi. G. Robnik kaže objavo Narodnega vječa SHS. z dne 19. oktobra 1918. in pravi: «Tako so govorili in delali SLS. in nieni poslanci ob prevratu. Zdaj pa še čujte, kako so mislili, pisali in delali leta 1923. pred volitvami!* Izvleče »Slovenskega Gospodarja* z dne 13. marca 1923. in čita: «Slovenec si, kristjan si!... Slovenec si. ne Hrvat, ne Srb!... Ne moreš voliti Hrvata Radiča. ki je doma za zapečkom spal in zakrivil, da imamo sedaj beograjski centralizem. Republiko ti obeta, figo ti bo dal...» Medklici: SLS. nam je pa obetala avtonomijo, pa je nam tudi figo dala.* Smeh, ropot. G. Zebot smrtnobled: «To so same čen-čarijeU G. Robnik: «Zivio, čestitam, g. Zebot je urednik čenčarij!* Bučen smeh po sobi. G. Žebot ves zmeden: «lma res «Slo-venskega Gospodarja', pa po svoje čita.» G. Robnik: «Prosim, g. Vavpotič, pristopite in berite vi!* V tem trenutku priskoči g. Zebot in iztrga g. Robniku časnik iz rok. Klici: «Fej. to je nesramnost! Dajte nazaj!» G. Robnik: « Bojite se svojega .Slovenskega gospodarja' in svoje lastne .Straže' kakor otrok svoje sence, ko jo prvič zagleda. Ta .Slovenski Gospodar' je moja last, sem ga plačal sam.* V tem izmakne naš vrli posestnik iz Sv. Jurija g. Franc Vreznar časnik iz Zebotovih rok. Nato g. Robnik: «Še eno krščansko .Stražo' imam tu. Glejte in čuite: .21. marca 1923. Sijajna zmaga SLS. Od 26 dobimo 21 poslancev. Za SLS. oddanih 104.000 glasov.' Naravno je. da ima siiaina zmaga tudi sijajne uspehe. G. Zebot. prosim, kje so po poteku več nego poldrugega leta vaši sijajni uspehi? Na dan z njimi!* Vsa soba: «Živio Robnik, tako je prav! Kje so uspehi? G. Zebot. govorite!* Zal. je bil to glas vpijočega v puščavi. G.Zebot je bil izginil in se pri odprtih durih župnišča prikazah župniku Magdiču, ki ima nadnaravno moč za izprebbrnjen.ie grešnikov, pa ni imel prav nobene moči. da bi rešil g. Zebota in celo SLS. nesmrtne bla-maže. Po Zebotovem vnebohodu — žup-nišče leži visoko nad gostilno — sta poizkušala rešiti položaj gg. Vavpotič in Lebarič iz Zgornje Sv. Kungote. G. Robnik jima je sporočil, da ima g. dr. Ceh v svojem sanatoriju 16 praznih celic, ter jima svetoval, naj gresta k njemu vsaj za še*t mesecev. Takoj sta ubogala in izginila. V nekaj trenutkih sta bili obe snbi nabito polni, istotako veža in za SLS. napovedani shod se ie prelevil v sijaien shod Narodnega bloka, ki je tr^nl polni dve uri. G. Robnik je želel, kakor se spodobi. vsem trem ali štirim SLSarjem srečen pot ter vzel v razpravo Zebotove uvodne besede o krščanskih načelih v starih časih. Opisal in orisal je z živo besedo tlačanstvo našega naroda za časa roparskih vitezov in cerkvene inkvizicije ter razgrnil serijo slik iz onih temnih, najžalcstnejših in za človeštvo najsraniotnejših časov. »Film* je romal od roke do roke in vse je bilo prevzeto od groze. Ob vsestranski pozor-i nosti in občem zanimanju se je vršilo nadaljnje predavanje, razprava o postanku Narodnega bloka, čitanje kandidatne liste Narodnega bloka, ki združuje v pravičnem razmerju vse stanove: končno je govoril o nalogi, ki jo ima blok: edinstvo in red v državi. Kjer ni reda. ni zmiselnega in smo« trenega dela, kjer ni dela. ni jela. Kandidatno listo in vsa izvajanja so poslušalci soglasno odobravali. Drihajali k govornikovi mizi. se mu zahvaljevali in stiskali roko. polni hvaležnosti, da ie z dokumenti razkrinkal SLSarje, ter menili: »Še dve uri bi vas poslušali.* G. Robnik je govoril še o vzgoji. Pre-čital je oporoko duhovnika dr. Janeza Ev. Kreka, kateremu so vsi navzoči zaklicali trikrat «Slava». in končal svojo razpravo z besedami: «Slabe čase povzročajo slabi ljudje in nikdo drugi. Ako hočemo boljše čase. se moramo mi sami poboljšati. Največji junak pa je oni. ki obvlada samega sebe. Ko bo vsak posameznik boljši, bodo boljši vsi ljudje in boljši tudi časi*. «Tako lepega shoda še nismo doživeli nikdar poprej,* so sodili vsi udeleženci shoda. Od g. Žebota napovedani shod pri Sv. Juriju na Pesnici brez g. Žebota. G. župnik je naročil 4. t. m. razglasiti pri župrii cerkvi takole: «Jutri, v ponedeljek ob pol 9. bo tukaj v stari šoli volilni shod Slovenske ljudske stranke, ki vabi vse volilce — svoje prijatelje in somišlie-nike — k poročilu poslanca Frana Zebota*. Ob določeni uri je hodilo okrog starega šolskega poslopja, sedaj cerkvene hiše. par SLSarjev' povešenih glav. Čakali so g. Zebota. katerega pa ni bilo od nikoder. Razširila se ie med njimi novica, da se je g. Zebot na shodu v Zgornji Sv. Kungoti močno prehladil in mu je nekaj obtičalo v grlu. Zdajci prihajata žalostnih obrazov gg. Vavpotič in Lebarič iz Zgornje Svete Kungote s poročilom, da g. Zebota ne bo. G. Lebarič. ki je v Zgornji Sv. Kungati že četrtič pogorel, je čutil, da pogori petič v Sv. Juriju in je bil še tem žalostnejši. Med tem pridejo napredni šentjurčani in hočejo v lokal. G. župnik jim brani vstop, češ, da je le sestanek. G. Robnik j pa mu z razglasom dokaže, da je objavljen : shod SLS. za vse volilce ter kratkomalo vstopi z vsemi svojimi somišljeniki. Nato zbere g. župnik pod svoje varstvo in okrilje vse svoje tri somišljenike, med njimi g. dr. Franca Ceha, ki je nosil s seboj — kakor običajno v starem časniškem papirju _ prašek proti politični onemoglosti. Vsi štirje jo popihajo v župnišče na sestanek bridkih solz, katere so pomagali brisati gospodie Vavpotič. Lebarič in župnik Magdič iz Zgornje Sv. Kungote. Šentjurski pristaši Narodnega bloka so še nekaj časa čakali g. Zebota in se med tem časom mirno, četudi nekoliko smehljajočega ob* raza. pogovarjali ter čitali zgolj krščanske] časopise in knjige, katere so prinesli s^ seboj. Nato so odšli v gostilno g. Alojza Vračka, kjer so vsi po vrsti zahtevali izkaznice za Narodni blok. Tukaj imamo zdaj kar dva doktorja, enega pri Sv. Juriju, drugega v Svečini. Nekateri svetujejo, da bi ju zamenjali, drugi zopet mislijo, naj bi bila oba skupaj v tukajšnjem sanatoriju, kjer bi lahko podnevi in ponoči razsvetljevala temo, zraven pa pela ono domačo: «Svejto, svejto, svejto ."... trikrat svejto sije s trejsko«. G župnik pa bo vzklikal: «To je tista plemenita Vila OsvetaU Žebot tretjič na begu pred «Stražo» in «Slovenskhn Gospodarjem«. Na dan sv. treh kraljev smo nesli Šent-jurčani stare «Straže» in »Slovenske Gospodarje« na Zebotov shod v Verdovni-kovi gostilni pri Sv. Križu nad Mariborom. Malo pred vasjo izvemo, da se shod ne bo vršil v gostilni, to pa zato, ker je bil šentjurski g. župnik še pravočasno poslal «sv.trem kraljem* pri Sv. Križu svarilo, akademično zvezdo dr. Fr. Ceha, ki jih je rešila preteče nevarnosti s tem, da jih je iz Verdovnikove gostilne vodila v občinsko hišico pri svinjski štalici. V gostilni smo našli še precej zavednih mož, ki niso sledili klerikalni zvezdi. Ko nam povedo, da je shod javen, smo odložili vse palice, dežnike in še celo cigaretne ustnike, kajti boriti smo se hoteli le z uma svetlim mečem. Pod varstvom krščanske «Straže» in katoliškega «Slovenskega Gospodarja* smo odšli v politični «Betlehem». Toda zmota, prav nobenega varstva nismo bili deležni. Ob vhodih panja so bile straže, ki so točno javile naš prihod. Komaj smo vstopili v ozek hodnik, že je zašumelo za zidom v sobi. Ob vratih se je prikazal preplašeni g. Žebot: «Za Robnika ni prostora tu! Ven z njim!» Klici: «Pobijte ga!» V tem se prikaže ob 2ebotovi strani polna juna župnikove glave: «Primite Robnika od druge strani!» Videč, da so zastražili vhod v sobo še z Lebaričem in Vavpoti-čem, smo tako «prestrašili«, da smo z vzklikom: «Svoje ,Straže' in .Slovenskega Gospodarja4 se bojite!« šli na prosto ter jih povabili, naj pridejo na vas, da na prostem bijemo idejni boj in prinomoremo z dokazi zlati resnici do zmage. Prišli so z g. Zebotom, ki jc (začel namesto predavanja o visokih davkih kakor v Zgornji Sv. Kiingoti, renčati na g. Robnika in mu groziti z državnim pravdni-kom ter disciplinarnimi kaznimi. Za odgovor smo mu pokazali zopet vse dokumente sleparjev SLS. z vljudnim vabilom, naj gre z nami v Verdovnikovo gostilno, kjer je bil shod napovedan. Zbal pa se je «Straže» in «Slovenskega Gospodarja« ter zbežal v brlog. Na stopnicah je ostal med mladeniči Franc Čepe, brat križevske učiteljice-slomškarice, in je krepko pljunil na «Stra-žo». Med bučnim smehom in ploskanjem se je slišalo: «Tako je prav, da klerikalci pljuvate na svojo tetko .Stražo'!« Zdajci pridrvi g. župnik in zakriči nad svojimi nadebudnimi mladeniči: «Kaj stojite tukaj zunaj? Marš noter, na shod! Osli pa naj ostanejo zunaj!« Odgovor: «To je oslovska olika katoliškega duhovnika! Vaša ,Straža' in .Slovenski Gospodar' so Vaši osli!» Zaloputnil in zaprl je vrata, iz oken pa so moleli dolgi ženski jeziki Marijinih devic in tretjerednic, katerim je križevski g. župnik podelil volilno pravico. Ako klerikalci ne morejo uteči pravici in resnici, jo skušajo pobiti s pestjo. Navzočim v gostilni smo razkazali vse klerikalne dokumente ter razkrinkali klerikalno politiko in vzgojo, katere namen je, duševno upropastiti naše dobro in delovno kmetsko ljudstvo, da ga potem lahko iz-žemajo do mozga. Doznali smo tudi o satanski iznajdljivosti in brezmejni politični goljufiji, vredni Radičevih zaveznikov. Naše obmejno, klerikalno orientirano, dasi na sebi dobro in delovno, a do skrajnosti'zaslepljeno ljudstvo širi med seboj tole bajko: «Korošec nas je pokopal, pa nas bo spet izkopal. S Srbijo še nismo za vedno zvezani. Korošec je podpisal kon-trakt le do leta 1926. Do teea časa imajo Srbi Slovenijo kakor na ,poht'.» Evo, najboljši in najcenejši lim za politične muhe, ki bodo svojo nevednost in lahkovernost kdaj, še bridko obžalovale. Iste budalosti so razširjene tudi med Nemci in -nemškutarji tu in onstran državne meje. Kako se bodo še prijemali za glave, ko bodo spoznali, da o takih stvareh sploh ni govora. Glas nezaslepljenega ljudstva pa je tale: Močne roke je treba, da bo naredila red in pravico za vse. pravico ori davkih in povsod, pa bo dobro šlo. — Živio Narodni blok in kroglice na Štajerskem v 4. skrinjico! Kandidatne liste Narodnega bloka v Sloveniji Za volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto (Kranjska) Nosilec liste: dr. Gregor Žerjav minister za šume in rude, Ljubljana. Srezki kandidati: Za sreza Črnomelj in Novo mesto: Kandidat: dr. Niko Zupanič, minister n.r. v Ljubljani; namestnik: Karel Miiller, trgovec v Črnomlju. Za srez Kamnik: Kandidat: Franc Pančur, posestnik v Zg. Tuhinju: namestnik: Franc Kokalj, kovač in posestnik na Vrhpolju pri Moravčah. Za srez Kočevje: \ Kandidat: dr. Ivasi Sajovic, posestnik in župan v Kočevju; namestnik: Fran iMajeen, strokovni učitelj v Ljubljani. Za sreza K r a n j in Logatec: Kandidat: dr. Albert Kratncr, novinar v Ljubljani: namestnik: Dragotin Lapajne, posestnik in trgovec v Zireh. Za srez Krško: Kandidat: Joško Pfeifer, župan v Krhkem; namestnik: Alojzij Šribar. posestnik v Ar-drem pri Raki. Za srez Litija: Kandidat: dr. Joža Bohinjec, podravnatelj delavske zavarovalnice v Ljubljani; namestnik: Valentin Urbančič, privatni nameščenec v Ljubljani. Za srez Ljubljanska okolica: Kandidat: Fran Zebal, posestnik in trgovec v Rudniku; namestnik: Rafael Ipavec, živinozdravnik na Vrhniki. Za srez Radovljica: Kandidat: Josip Anihrožič, izdelovalec gredež v Ljubnem; namestnik: Janko Ravnik, tovarniški de* lavec na Jesenicah. Za volilno okrožje Maribor - Celje (Štajerska) Nosilec liste: j Za srez Laško: dr. Ljudevit Pivko j Kandidat: dr. Fran Roš, župan v Laškem; , „ namestnik: Alojzij Šmid, posestnik v Jur- profesor v Mariboru. kloštru Srezki kandidati: Za srez Brežice: Kandidat: Franc Stergar, posestnik in župan v Kapelah; namestnik: Franc Pečnik, posestnik na Bizeljskem. Za sreza Celje in Šmarje: Kandidat: Josip Drofenik, posestnik v Št. Juriju ob juž. žel.; namestnik: Josip Zdolšek. p. d. Krištan, posestnik v Ponikvi ob juž. žel. Za. sreza Dolnja Lendava in Maribor levi breg: Kandidat: dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru; namestnik: Jože Kiraly, posestnik v Gornjem Lakošu. Za srez Konjice: Kandidat: Franc Petelinšek, posestnik in kolar v Oplotnici; namestnik: Franc Seriičar, kovač v He-benštrajtu. Za sreza Ljutomer in Ormož: Kandidat: Jakob Zemljič, posestnik v Radencih; namestnik: Maks Rohič, posestnik in trgo* vec v Središču, Za sreza Maribor desni breg in Ptuj: Kandidat: Franjo Dolničar, gostilničar na Pragerskem: namestnik: Ignac Vindiš, posestnik na Bregu pri Ptuju, Za srez Mozirje: Kandidat: Janko Lešničar, ravnatelj Za* družne zveze v Celju: namestnik: Anton Kolenc, posestnik Gornjem gradu. Za srez Murska Sobota: Kandidat: Anton Koder, notar v Mursld Soboti; namestnik: Ivan Titan, šolski upravitelj t Kupšincih. Za sreza Preval Je in Slovenj- f gradeč: Kandidat: Anton Podlesnik, posestnik v! Ribnici na Pohorju: namestnik: dr. Fero Miiller. odvetnik v Mariboru. Za mesto Ljubljana kandidat: Ivan Mohorič, tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Llubljani; namestnik: ing. Riko Šapla, železniški uradnik v Ljubljani. Kmetijski p črnk NAMESTO ŽIVINSKE SOLI. Za našo živinorejo je hud udarec, da nimamo cenene živinske soli. Bolj kakor po drugih krajih bi jo rabili pri nas. ker se malo kje polaga toliko težko prebavne in češče neokusne rezanice in slamnate krme kakor pri nas. Živinska sol je pri nas splošno pripo-zuan pripomoček za boljšo prebavo 'rde zimske klaje. Zato so jo naši živinorejci tudi splošno pokladali. dokler se je dobila v trgovini. Danes jo pa manika in zato so tožbe med živinorejci vsesplošne. Živinska sol deluje pri živalih ravno tako uspešno na dobro prebavo in na boljši zdravstveni počut kakor kuhinjska sol pri | človeku. Zlasti prežvekovalcem je koristna in zato je velika škoda, da je ne moremo kupo-; vati in pokladati, kakor smo jo pred vojno. I Res je, da se da koncem koncev izhajati1 tudi brez živinske soli, ali res ie tudi. da se vse to godi na škodo užitku, ki ga imamo od živine. Krma se težje in manj prebavlja, j krave nam manj molzejo, malo nakažena krma hitreje škoduje itd. itd. Sploh trpi tudi vsa' okusnost zimske krme. Zato pa je in ostane eno najvažnejših vprašanj za napredek naše živinoreje: pri-1 skrba živinske soli. Dokler ne pridemo do cenene živinske soli, ni druge pomoči kakor ta, da si pomagamo z navadno kuhinjsko soljo. Če je kuhinjska sol toliko dražja, naj se ie pa toliko mani poklada. da pridemo na svoj račun. To je danes edini izhod v tem vprašanju in edina rešitev. Če je ne moremo pokladati vsak dan, naj se daje po dvakrat na teden, in če ni drugače mogoče, vsaj po enkrat na teden. Naj se rabi kot krepčilo želodca vsaj enkrat na teden! Sicer pa, za kolikor je kuhinjska sol predraga, za toliko naj se je manj poklada! Živalim, posebno molznim kravam, bo tudi ta količina zalegla in dobrodošla in bo ugodno vplivala na vso životno presnovo in na ves nočut. Letošnja žitna slama je sploh manjvredna za poldadanje, ker jo je strla rja. V takih primerih je posebno važno, da n:eno neoku^nost in težjo prebavnost izboljšujemo s poklada-njein soli. Pomagajmo si tedaj s kuhinjsko soljo in pokladajmo jo v to!'ko manjših tedenskih količinah, za kolikor je dražia od navadne živinske soli. Živina nam bo hvaležna za ta priboljšek. Zlasti molzne krave jo težko po grešajo v krmi. Gospodarstvo GOVEDA. Spričo visokega stanja dinarja kažejo cene majhno oslabljenje. Na zadnjem mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli, debeli po 11.25 do 11.75 Din, poldebeli po 10 do 11 Din, plemenski po 9.50 do 10 Din, krave, klavne po 9.75 do 10.75 Din, plemenske 7.50 do 9.25 Din, za klobase 5.75 do 7 Din, molzne in breje 7 do 9.75 Din, mlada živina 10.50 do 11.25 Din, teleta 25 do 27.50 Din. V Zagrebu so cene nekaj višje, a so precej padle. SVINJE. Posebno svinjam so cene nazadovale. Na zadnjem zagrebškem se mu so padle za več dinarjev pri kilogramu ter se trgovale za kilogram žive teže: nepitane svinje po 16 do 17 Din, pitane sremske po 20 do 21 Din, pitane hrvatske po 16.50 do 20 Din, prasci do 1 le a po 12 do 15 Din, starejši po 14 do 16 Din. Zaklane svinje so se trgovale po 21.50 do 23 Din za kilogram. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 14. t. m v devizah: 100 avstrijskih kron za okrog % pare, 100 madžarskih kron za okrog 8% pare. 100 italijanskih lir za 254 dinarjev 70 para do 257 dinarjev 70 par, 1 dolar za 61 Din 5 par do 62 Din 5 par, 100 češkoslovaških kron za 183 do 186 Din, 100 švicarskih frankov za 1181 do 1191 Din, 100 francoskih frankov za 329 Din 90 par do 334 Din 90 par. — V Curihu je zadnje dni tečaj dinarja močno poskočil ter prekoračil začasno celo 9 švicarskih frankov za 100 dinarjev. Vzrok tolikemu zaupanju inozemstva v našo valuto ie v naših gospodarskih in političnih prilikah, ki se stalno boljšajo. Naš iz\oz je bil lansko leto prvič po prevratu večji nego uvoz. Po poda kih generalne direkci e carin smo v prvih treh četrtletjih prodali v inozemstvo za nad 600 j milijonov dinarjev več blaga, kakor smo ga uvozili. — Neposredni povod za tako hitro i skakanje pa ie bil odločni nastop naše vlade proti prevratnemu radičevstvu, ki je za ino-j zemstvo predstavljalo nevarnost na Balkanu. Čim je bil Radič aretiran, so začele velike' države zaupati v življenjsko silo naše mlade! kraljevine, s čemer so dobile tudi zaupanje v j vrednost našega denana. Po vsem je podoba, da se bo dinar sedaj držal v Curihu na 8 do 8 50. = Sejem kožuhovine v Ljubljani. Že skozi dolgo vrsto let se vsako leto meeca januarja zbirajo v Ljubljani lovci in drugi prodajalci kož na kožni se.em, težko obloženi z razno kožuhovino. Ti sejmi so se doslei prirejali v pros orih ljubljanskega »Balkana«. Bili pa niso organizirani m zato tudi uspehi niso bili na zaželjeni višini. Letos je ta sejem začela organizirati Lovska zadruga vzajemno z upravo Ljubljanskega velesejma, ki je v svrho prireditve tega sejma dala brezplačno na razpolago svoje prostore. — Posrečilo se je, zainteresirati inozemske kupce, in tako bo letos mogoče, da se bodo za blago mogle doseči cene, ki odgovarjajo svetovnemu tržišču. Vsi lovci in drugi prodajalci kož naj s svo:im blagom pridejo na ta sejem, ki bo dne 21. t. m. ves dan v prostorih Ljubljanskega velesejma. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike. Tedenske novosti _ * Opozarjamo nabiralce novih naročnikov, da traja rok za tekmovanje do 20. t. m.' Do tega dne mora doposlati vsakdo, ki sej želi udeležiti tekme za dobitke, naslove vseh i nabranih novih naročnikov s polletnimi naročninami. Dobitkov je deset in obstojajo v krasnih knjigah, ki predstavljajo precejšnjo vrednost. Več smo o tem že itak pisali. Na delo, kajti zadnji čas je! •Kralj in kraTca na Bledu. Kralj Aleks-ander in kraljica Mari a sta se v torek popoldne na povratku iz Pariza pripeljala s posebnim vlakom v Ljubljano. Na kolodvoru s a kraljevo dvojico pozdravila veliki župan dr. Baltič in general Stojanovič. Vladarska dvojica je takoj po prihodu odpotovala s svojim spremstvom na Bled, kjer ostane več dni. *Nov poveljnik žandarmerije v Sloveniji. V kratkem dospe iz Splita v Ljubljano polkovnik Stojan Trnokopovič, da prevzame poveljstvo žandarmerije v Sloveniji. * Zlatomašniški jubilej je slavil 11. t. m. dr. Anton Gregorčič, eden izmed voditeljev goriških Slovencev v predvojni dobi. Bil je dolga leta deželni in državni poslanec. * Elektrifikacija Ptuja. Iz Ptuja poroča o, da dobi mesto že koncem marca električno razsvetljavo. — Sedaj se polagajo po mestu podzemeljski glavni vodi. V mnogih hišah so tudi instalacijska dela že končana. *«Domo!jub» us'avljen. Veliki župan ljubljanske oblasti je ustavil izhajanje «Do-mol'uba» na podlagi čl. 138. ustave, ki pravi: Prepovedati se sme izhajanje, odnosno razširjanje časopisov in natisnjenih spisov, ki izzivajo k mržnji do države kot celote. Ic verskemu ali plemnskemu razdoru ... Kdor je čital ta list, se ne čudi temu skrajnemu postopku. Saj je bil «Domoljub« leta in leta tisti list, ki je brezvestno in nesramno huj-skal preproste množice na vse in vsakogar, ki ni bil po volji klerikalnim samosilnikom. Koliko gorja, koliko sirovosti in koliko prott-državnega razpoloženja je zakrivila nepoštena pisava «Domoljuba» med našim nerazsodnim ljudstvom! Naj danes klerikalci še tako kriči o nad «nasiljem», dejstvo ie, da je bil «Domoliub» glasilo za posirovlje-nje slovenskega ljudstva er da je grdo zlorabljal tiskovno svobodo. * Zelo milo vreme v Savinjski dolini. V Savinjski dolini imamo letos izredno toplo zimo, kakršne že nismo imeli celo vrsto let Na solnčnih kraiih že vsepovsod cveto pomladne cvetke. Žal le. da za letino ni to toplo vreme nič kaj priporočljivo. * Jagode na otoku Visu. Kako mila ie zima na dalmatinskih otokih, o tem priča poročilo z otoka Visa. kier so našli te dni blizu mesta okoli 100 zrelih jagod. Tudi stari ljudje se niso mogli temu dovolj naču-diti. * Republikanskih s!epariev imamo v le-'ošnji volilni borbi kar pet sort: prepelu-hovce (radičevce), komuniste, socialdemokrate, murnovce (na Doien skem) in seveda tudi klerikalce, ki se lotijo vsakega šmira. Eden kakor drugi se hvali, da je pristna le njegova «republika»; gredo pa vsi za Radičem, ki republiko že ima. In sicer v špeh-kamri! *Ne selite se v Avstralijo! Na izsele-niški komisarijat v Zagrebu so prišla pisma naših rojakov iz Avstralije, v ka erih obupno svare vse svoje rojake pred izseljevanjem v Avstralijo. * Prvi primer gobavosti po 100 letih. novosadsko bolnico so pripeljali te dni 17-letnega Jovana Pusarja, ki je obolel na gobavosti. — Po zdravniškem pregledu se ie ugotovilo, da Pusar že več let trpi na tej strašni bolezni, a bolezen se je šele sedaj razvila trko, da jo je mogoče spoznati. Po sto letih je to prvi primer gobavosti v Vojvodini. * Epidemija ošpic se je v zadnjem času razširila v Ljubljani. — Po šolah je izredno mnogo bolnih otrok. V razredih s 50 otrokf Je do polovice obolelih. Mestni šolski svet iej ukreni! vse potrebno, da se epidemija ne raz-! širi še huje. * Volkovi in divje svinje na Kočevskem. Po vojni so se na Kočevskem volkovi in divji prašiči zelo zaredili. Volkovi so Vaz-trsrali že mnogo ovac in koz, divje svinje pa so jeseni napravile ogromno škodo na njivah s krompirjem in turščico. Ta divjačina poruje v eni noči vso njivo. V interesu ta-mošnjih prebivalcev ie, da se jim dovoli volkove in svinje prosto • zasledovati in pobijati. * Živ v krsti. V Novem Sadu so našli na ulici «mrtvega» znanega tamkajšnjega obrtnika. «Mr'veca» so prepeljali takoj v mrtvašnico ter ga položili v krsto. Toda drugega dne. ko bi se moral vršiti pogreb, je grobar kai čudno zazijal, ko je pogledal v mrtvašnico ter videl «mrtveca». kadečega cigareto. v krsti. «Mrtvec» se ga je namreč prejšnjega dne tako nadeval, da je obležal na ulici nezavesten liki mrliču. Bržkone pa so bili natreskani tudi oni, ki so pijanca spoznali za mrtvega. * Živa je zgorela v banatski vasi Melenci reka 651etna žena. ki je ležala v hiši posestnike čučin. ko. je izbruhnil požar. Rešiti je ni bilo mogoče. Zgorela je prav do kosti. * Požar v Dolnji Lendavi. V noči od 9. na 10. t. m. je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika L. Ma;zlja v Dolnji I endavi in mu vpepelil gospodarsko poslopje. krmo. vozove in drugo orodje. Maj-zelj, ki ni bil zavarovan, ima okoli 50.000 Din škode. * Rop pri Novem mest«. Dne 5 t. m. sta se proti večeru vračala iz Novega mesta proti domu posestnika Martin Kralj iz Zajč-vrha m Jože Horvatič iz Dolža. Na deželni cesti med Mal Orehkom in Zajčvrhom sta jima zastavila po' s samokresi v rokah dva maskirana moška ter odvzela obema 3200 dinariev. * Ušfa iz zaporov in še krade. Iz zaporov mariborskega sodišča ie pred nedavnim časom pobegnila delavka Marija Korošec, ki je bila radi ta vine že večkrat kaznovana. Tatinska žilica pa ji še sedaj ne da miru. Skriva se okrog po deželi in krade vse, kar ji pride pod roko. * Pod eten mohamedanec. Husejin Beš-lagič iz Prredora se e lansko leto nastanil v Kočevju ko' čevljarski mojster. V kratkem času ie več strank osleparil za skupno vrednost 6500 Din ter dne 5. t. m s svojo pri'ež-mco Marijo Maichen iz Kočevja neznano kam pobegnil. * Pomiloščen morilec. Lansko leto je v Iiutorreru 50ietni Rus Vasilij Cermijenko, sluga pri nekem ruskem inženjerju. v moževi odsotnosti posilil njegovo ženo. nato jo zadavil. otroka pa obesil. Pred mariborsko poroto e bil morilec obso en v smrt na ve-šala. Te dni pa ;e nrišlo iz Eeograda njegovo pomiloščenie na dosmrtno iečo. * Morilec Mlakar aretiran. Pred dobrim mesecem ie blizu Gornje Po'skave piianec Mlakar umoril na zverinski način svoio ženo in jo nato mrtvo obesil. Po krvavem činu je morilec pobegnil in se potikal ob hrva ški meji. Sedaj so ga orožniki v Podčetrtku aretirali in oddali okrožnemu sodišču v Mariboru. Mlakar pride že v prihodnjem zasedanju pred mariborsko poroto. ia ter jo pokvarili. Ta «šala» jim bo pred1 sodiščem prišla precei drago. * V Šmartnem pri Litiji je umrla v visoki starosti 75 let gospa Marija Izgoršek, rojena Eezlaj. Pokojnica je bila vrla slovenska žena. ki je vse svoje otroke vzgojila v narodnem duhu. N. v m. p.! * Na Vrhniki je bilo v noči na 6. t. m. vlomljeno pri gostilničarju Naretu Kustelju. Tatovi so odnesli mnogo dragocenosti in jestvin v vrednosti nad 4300 Din. Odnesli so tudi sekiro, s katero so vlomili v ondotni poštni urad, a so bili pregnani. * V Metliki je v sredo slavil srebrno poroko tamošnji ugledni veletrgovec in posestnik g. Otmar S urm s svo o soprogo Amalijo. G Sturm in njegova soproga sta znana narodnjaka. Istega dne se je poročila tudi n egova hčerka gdč. Ema z bančnim uradnikom g. Jankom Kreflom iz Karlovca. Čestitamo! * V Gorenjem Logatca je preminula ga. Alo'zija Feriančičeva. soproga g. Ivana Fer-jančiča. posestnika in gostilničarja ter tašča g Josipa Bančeviča. sodnika v Cerknici. Pokojnica je bila ugledna žena. Blag ji spomin! *V Velikih Laščah je umrl g. Franc Gla-van, posestnik in živinozdravniški pomočnik. N. v m. p.! * Na Polzeli ie politični shod Narodnega bloka dne 11. t. m. izvrstno uspel. Poslušalci so z vnemo sledili besedam gg. Dro-fenika in Prekorška. Kdor je razumen, bo glasoval le za Narodni blok. ker vsak drug glas bo ali izgubl en ali pa naravnost v škodo našega ljudstva. * Na Vranskem je neka organizirana vlomilska družba vlomila te dni v trgovino hana lavriča. Vlomilci so odnesli razno blago za moške in ženske obleke, mnogo perila, sukanca, fobaka ter srebno žepno uro. Tatovi so ukradeno blago odnesli najbrže preko meje. * V Št. Iiiu pri Maribom je gostilničarka Matjašič v samomorilnem namenu izpila ! večjo množino joda. V neza\estnem stanju so jo prepevali v mariborsko bolnico. Vzrok nesrečnega čina ni znan. * V Sevnici ie umrl po kratki mučni bolezni g. An on Verbič, trgovec in pose?tnik. Pokoinik je bil zvest naprednjak in odličen pristaš naše stranke. Blag mu spomin! V Novem mestu ob 10. uri dopoldne. Govori g. dr. Rape. V Brusnicah pri Novem mestu ob 7. uri zjutraj Govori g. dr. Rape. V Železnikih ob 1. uri popoldne. Govori g. dr. Dinko Puc. V Dražgošah ob 4. uri popoldne. Govori g. dr. Dinko Puc. Na Bledti ob 10. uri dopoldne. Govori g. Janko Tavzes. V Zalogu pri Kamniku ob 7. uri zjutraj. Govori g. Fran Kokalj z Vrhpolja. V šmarci ob 11. uri dopoldne. Govori Fran Kokalj z Vrhpolja. V Polovicah ob 3. uri popoldne. Govori Fran Kokalj z Vrhpolja. V Stranjah ob 11. uri dopoldne. Govori Pančur iz Zg. Tuhinja. V Gozdu ob 3. uri popoldne. Govori Pančur iz Zg. Tuhinja. g. g- g- R. jev Iz menili * Na Glincah pri Ljubljani so se mladi dikovci spravili nad ograao hiše dr. Kaiser- Fa rodni blok V nedeljo dne 18.'t. m. se bodo vršili naslednji volilni sestanki: 4- Ne zavijajte! «Kmetijski list» pravi na znano našo sliko o g. Puclju, da pomeni norčevanje iz kmeta, češ, «namalah so kmeta na kahli». No, preljubi «Kmetijski list», od kdaj pa je g. Pucelj kmet, ki dela na poliu. On je bivši minister, bogat posestnik in mesar ter zelo trmast in slab politik, ki kljub prebridkim izkušnjam pri zadnjih skupščinskih volitvah še m prišel do pameti. On hoče z glavo skozi zid. pri čemer pa bo trpela le glava, zid pa bo ostal cel. Le maičkeno računanja bi moralo g. Pucliu povedati, da bi mogel biti izvoljen le v Narodnem bloku, tako pa go ovo ne bo izvoljen ne na Kranjskem ne na Štajerskem. Odkritosrčno obžalujemo napredne glasove, ki bodo padli zanj v vodo in tako posredno koristili klerikalcem. ki se napredne nesloge samo vesele. — Odkri osrčno obžalujemo tudi dejstvo, da bi «Kmetijski list» po grdi klerikalni navadi le psuje okrog sebe in se zajedava tudi v Narodni blok. Seveda ie njemu težko nastopati drugače proti Narodnemu bloku kakor s pobiranjem klerikalnih psovk in laži ter z zavijanjem resnice, ker namreč tudi g. Pucelj ne more izza volitev 1. 1923. povedati, kaj je prav za prav delal. „Slo venskemu gospodarju" in „SSraži"! Globoko sem uverjen, da sta to jako katoliška bratec in sestrica ter neusahljiva vira nezmotljive modrosti in resnice sv. Ignacija Lojole in nesmrtne morale sv. Alfonza Liguorijanskega. V vori g. dr. Kramer. V Cerknici ob 11. uri dopoldne. Govori g. dr. Kramer. V Gorenji vasi rad Škofjo Loko ob 8. uri1 svojem in v imenu prebivalstva Pesniške doline zju raj. Govori ravnatelj g. Jug iz Ljubljane, ter Kozjaka se vama najiskreneje zahvaljujem V Grahovem ob pol 8. uri zjutraj. Go-|za izredne cvetke iz vrta sv. Frančiška, katere sta mi blagovolila pokloniti za leto Gospodovo 1925. Iz dna svojega srca obžalujem, da je veliki XT ri l r U O u r- ■ kristjan Frančišek 2ebot zapadel v greh svetega Na Rakeku ob 2. ur, popoldne. Govor. [ jn yaju trjkrat ^^ prvie pred sv Ku. ar. Kramer. nigundo, drugič pred sv. Jurijem, ker sploh ni V Gorniem Logatcu ob pol 5. uri pop., prišdj in tretjič pred sv Križem. Se več, pod no- gami sv. Kunigunde mi je s svojo grešno roko celo strgal iz rok tvojo staro podob", ljubi „Slo-venski Gospodar", še bolj obžalujem, da je vaju zatajil tudi duhovnik Frančišek pred sv. Jurijem in zbežal v župnišče. Največ obžalovanja vredno pa je dejstvo, da je pred sv. Križem pljunil v tvoje staro obličje, ljuba „Straža", tvoj spozna-valcc Frančišek Čepe, brat pobožne učiteljice Matilde. A to še ni vse. Ko sem po shodu in po nevidni izgubi klobuka ter „cvikarjev", katerih sicer Govorita g. Dragotin Lapajne in g. dr. Kramer. V Dolnjem Logatcu ob pol 5. uri pop. Govorita g. dr. Kramer in g. Dragotin Lapajne. V Kranjski gori ob 11. uri dopoldne. Govorita g. Josip Arnbrožič iz Ljubnega in g. Vinko Janežič iz Ljubljane. V Ratečah ob 3. uri popoldne. Govorita g. Josip Ambrožič iz Ljubnega in g. Vinko Janežič iz Ljubljane. Volilci SLS.! Pomnite, da gre osel samo enkrat na led. Ali hočete biti boli zabiti kot osel? Ali hočete Vi 8. februarja še enkrat na led SLS.? Samo en glas naj odmeva: Noben dosedanji poslanec ne sine biti več poslanec! Če hoče SLS. ljudstvu dobro, bi bila postavila druge ljudi za kandidate! Radič v zaporu Radič se naravno še nadalje nahaja v zaporu, kajti obtožilni spisi proti njemu so tako obsežni, da sodišče kar ne more reči amen in križ, temveč mora vse vestno in podrobno proučiti, da se enkrat temelii o dokažejo veleizda alski zločini, ki jih ie Radič uganjal vsa leta. Radič je spočetka odklanjal odgovore, zdaj pa že vse izpoveduje preiskovalnemu sodniku, ki Radiča zaslišuje od srede dalje. Tudi Radičevih petero tovarišev se še nahaja v zaporu; sodni senat je sicer sklenil, da se preiskava proti njim ukine, toda izpustijo se šele, ako zagrebško višje sodišče potrdi ta sklep. To se bo težko zgodilo, ker je dokazano, da je sodni senat postopal pristransko, saj ie predsednik senata Radičev pris'aš in Radičev prijatelj. Poleg tega pa tudi še ni proučen obtožilni materija! in Radičevim peterim tovarišem ne bi pomagalo mnogo, ako hi se za enkrat rešili celice, saj bi morali zopet vanjo. Oni se izgovarjajo, da tudi kot člani vodstva HRSS niso nič vedeli, kakšne zveze ie imel Radič in kaj je počenjal na lastno pest; zatorej da njih ni mogoče dolžiti sokrivde. Senat je ta izgovor uvaževal in sklenil ukiniti preiskavo proti njim, preden je proučil vse dokumen e. Čim pa se to izvrši, se bo jasno, in še kako jasno, pokazala tudi sokrivda Radičevih peterih tovarišev, ki & bili Radiču najzveste ši poma-gači pri kovanju peklenskih naklepov in gu-ljeniu ubogega hrvatskega ljudstva. V splošnem pa kar ni treba misliti, da se Radiču m njegovim tovarišem v zaporu kaj slabo godi. Še predobro, zato pa so bdi spočetka predrzni. Radič je podkupil nekega jetničarja, da mu je prenašal taina pisma. Toda varnostna straža je temu hi to prišla na sled in ie pisma zaplenila. V njih stoii marsikaj zanimivega. Radič si zdaj v celici kra ša dolgčas s tem, da pije vino. brenka na tamburico in prepeva zdravice. Splošno znana stvar je, da Radič rad čuka vince; zdaj pa mu še prav posebno tekne in braniri mu ga ne moreio, ker ima v preiskovalnem zaporu pravico do domačega zalaganja z jedačo in pijačo. Oh ja, ta ciganski Radič z vincem, tamburico in republiko! Šest let je ta prismuknjeni možak vlekel preprosto hrvatsko ljudstvo za nos, ga sleparil z republiko, skubil za dinarje in zapeljeval v boljševišvo. končno pa se je dal za copate privleči iz luknje i in si zdaj veselo brenka na inštrument A ga še ne bo konec! Red ?ne snovi v medu Narodi že od davnine cenijo med kot izredno hranilno in zdravilno jed. O njem se je že tudi mnogo razpravljalo, vendar je naj-novejšit; spis francoskega znanstvenika Cail-lasa (pod naslovom «Bogastvo v eni kaplji medu») vzbudil še posebno pozornost. — Pisec hvali posebno temni med, ki je naj-gostejši. Temni med vsebuje poleg sladkorja moj nemoderm nos sploh ne nosi, sedel pri mizi med vajinimi najzvestejšimi spoznavalci in jim razkazoval vajina obličja izza let 1918. do 1924., sta križevski grobar Antor Večernik in kmet Minklič grešno izustila: „Rjava .Straža'." Bog jima grehe odpusti! Kdor najde moj klobuk, naj ga izroči vrlemu Vavpotiču, da bo v njem nosil jabolka iz svojega magacina v Gor. Sv. Kungoti na vagon v Pesnici. „Cvikarji" bodo dobro služili Lebariču, kadar bo prebiral moko „00" in prešteval svetle zlatnike. Ker povsod „vino in žganje je teklo, kakor je hotelo", naj steče preostalo vino v sveta grla pri mašah za mojo grešno dušo, žganje pa naj ogreva božjega poslanca dr. Frančiška Čeha na njegovih mara-honskih tekmah. Svoje odlikovanje za vojna po-»ojila velikodušno odstopim svojim konkurentom, ki so koncem vsake maše molili „očenaš za našega cesarja in za zmago našega orožja". Avstrij- skega cesarja so hoteli po vsej sili spraviti v nebo, nikar pa našega j ugosl o venskega ljudstva. Jezus kliče v 23. poglavju sv. Mateja osemkrat: „Gorje pa vam, pismarji in farizeji, hinavci, da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi... Gorje vam, slepi voditelji... Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, ki desetinite melo in janež in kumno ter opuščate, kar je imenitnej-šega v postavi, pravico in usmiljenje in vero... Gorje vam, pismarji in larizeji, hinavci, da čistite, kar je zunaj kozarca in sklede, znotraj pa ste polni ropa in gnusobe ... Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, da ste podobni pobeljenim grobovom... Gorje vam, pism~~ji in farizeji, hinavci ... kače in gadja zalega, kako boste ube-žali sodbi pekla?" — „Jn glej! Glas iz nebes, rekoč: Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam dopadenje!" (Mat. 3. pogl. — 17.) Sv. Jurij na Pesnici, dne 11. januarja 1925. Ivan Robnik. Zanimivosti Novo odkrito zamorsko pleme Pripadniki novo odkritega Na svojem raziskovalnem potovanju po Iztočni Afriki je odkril lansko leto angleški raziskovalec in pisatelj Aleksander Barns blizu ognjenika Kilimandžara zamorsko pleme, katerega pripadniki so čokoladnorjave polti, imajo prilično pravilne poteze obraza tn so jako razumni. Preživlja se to pleme večinoma z lovom, ki je v teh divjih in Evropejcem skoro popolnoma neznanih krajih precej izdaten. Kljub svojemu enostavnemu orožju, ki ga aiuni izdelujejo, so zelo pogumni in z veliko spretnostjo love razne divje živali, zlasti gorile, katerih je v tej pokrajini še precej. Angleškemu raziskovalcu se je posrečilo zlomiti nezaupljivost zamorskega plemena, pri katerem je potem dalje časa živel ter se udeleževal z najspretnejšimi njegovimi lovci lova na gorile. Druga slika nam predstavlja velikanskega gorilo, ki ga je "ustrelil raziskovalec Barns. zamorskega plemena na lovn. r tudi obilo za telo^ potrebnih soli in železa, nfih padel. Drugega je pogodila krogla v kar je izredno važno za učvrščevanje človeškega telesa. Na otroškem zdravilišču Weesenu v Švici so zdravniki lani imeli obilo srečnih uspehov pri zdravljenju z medom. Bolehni otroci so se po dnevnem uživanju medu začeli rediti vse bolje kakor s samim mlekom. Dobivali so med dnevno dvakrat, stopljen v toplem mleku. ~ Po šestih tednih so se povprečno zredili za 4 kilograme, dočim je med pokazal svojo zdravilno moč tudi proti pljučnim ka'arjetn in slabokrvnosti. Telesa otrok so postala odpornejša, bolehnosti so naglo pojenjavale. Posebno važna snov v medu so vitamini, ki se pa žal uničijo, ako se med razgreje in prekuha. Vitamin je ena najvažnejših redilnih sestavin v naši hrani. Vrlo malo ga je; a hrana, ki ga premore, pokaže takoj tudi dober razvoj telesa; ako pa vitamina v hrani manjka, se to maščuje s škrofulozo, splošnimi nogo m mu prebila kost. Težko ranjenega je dvignil tretji preostali tovariš, ga naložil na rame in se spustil v beg. Med begom je ranjenec preko ramen streljal na svoje preganjalce. Tovariš ga je vlekel s seboj, dokler ni padel zadet od krogle mrtev na tla. Zaradi težko dostopnega ozemlja in velike oddaljenosti od vsake civilizacije je težko priti do njih. Kultura še ne bo kmalu prodrla med kačake, dasi so drugače ti roparji po prirodi jako bistri in razumni. Zvestoba v zakonskem življenju v» v m živali tem pa gresta mož in žena zopet vsak svojo pot. Samice uživajo tako popolno svobodo, katero jim začasno krati le skrb za vzgojo mladičev. Pri mnogih sesavcih ima možek po več ženk, katerim vlada kot pravcati trinog, tako n. pr. pavijan, ki svoje žene muči in pretepa. Pri jelenih, prežvekovalcih in drugih imajo ženke boljšo usodo; samec ima sicer več soprog, a te so proste in smejo delati, kar , jim je po volji; mož postane le takrat neprijazen, kadar vidi, da se njegove soproge pečajo z drugimi možmi. Takrat jih navadno pošteno pretepe, toda kmalu zopet pozabi na dogodek in mir nastopi zopet v zakonskem življenju. Pri p 1 a z i v c i h vlada popolna enakopravnost med obema spoloma; o kakih tes- Tudi pri živalih veljajo gotova pravila v zakonih. Neki francoski prirodoslovec, ki nejših zvezah pa pri teh živalih ni govora, je mnogo opazoval živalsko življenje, piše Pri ribah je nekoliko več čuta za zakonsko o živalskih «zakonih» nastopno: j živi en je, vendar je tu ženka prva, a možek ~ w o O.V.U,«« Pri pticah so samice, ki si obdržijo: Podrejena oseba. Ženka se zabava, a soprog telesnimi slabostmi, pri otrokih pa i možeka za celo življenje, zelo redke. Kotj mora biti doma pri deci ter nositi navadno ' ______r ____ j _ ______, • , , , , ! \tcp cVrhi flfH7inctarf, 7h71toiiii Vonli z zastaianjem razvoja. zlasti zelo vsebuje dilnih snovi, ga zdravniki priporočajo vsem, ki jim le diši in si ga morejo nabaviti. Vitaminov ie i vzgled zakonske zvestobe se lahko navede skrbi družinskega življenja. Zenka pri ' i — ~ ribah v vecim nima drugega posla kakor da a mnogo tudi v sirovem sadju. Ker med' Predvsem papiga. Pri večini ptic pa je za-! ™ v nima drugega posla kakor ije poleg vitamina tudi obilo drugih re- kon slučajen dogodek, ki se ponavlja vsako odl?z/ jaj&ca na pripravljenem mestu, . - ... _ j........ .....• _ vt. i i • v . mrv/p v mnra naviti no //nArnHvv ir» r\c\crr Iz življenja albanskih roparjev Pokrajina okrog gornjega toka reke Ra-dike v severno-zapadni Makedoniji, je zelo zapuščena in divja. Velikanske gole stene se dvigajo proti nebu, med gorami se skozi ozke globoke doline vijejo reke. V tem kraju ni ne železnic, ne cest, tu vladajo svobodno volk, orel in — kačak. Kačaki so roparji, ki prihajajo iz Albanije. Kakor divje koze se plazijo preko slen leto z drugo samico. Na pomlad je «ženi-tev», poleti se vzgajajo «otroci», jeseni pa nastopi «ločitev», ki pa ni nič bridka. Celo golob, ki velja za simbol čistosti, je strašen babjek, a tudi golbbica je svojemu možu rada nezvesta. Nekatere ptice si urede zakonsko življenje čisto po mohamedansko. Tako je na primer petelin jako zadovoljen sredi množice s arih in mladih kur. Ljubavno in zakonsko življenje pri pticah ima vedno eno in isto obliko: najprej snubljenje, v katerem času samica s svojo lepoto samca popolnoma omami, potem slede me-! osebe ima pred sabo. Poslal je po policijo, možek mora paziti na «porod» in odgojo. X Preko 100 umoboinih na ulici. V Salis-bursu v Angliji je nedavno ušlo iz blaznice 109 umoboinih, ki so dolgo časa delali po ulicah in gostilnah svoje burke in počenjali razne budalosti. Ljudje so mislih, da so to kakšni razposajeni in natrkani veseljaki tet se niso nadalje brigali zanje. Šele nazadnje, ko so v neki gostilni začeli razbijati s ole in so postajali vedno opasnejši, je gostilničar iz njihovega razgovora spoznal, kako opasne deni tedni, v katerih živita novoporočenca rajsko življenje, skupno opravljata vse delo I se„ Pnkrade]o do vas., in skupno gradita gnezdo - zibelko za deco. Pc?10 m 0dffania'° ZJV,n?:! Včasih je možek celo tako ljubezniv, da sam smoy! sirove pnrode, ki preVzame vsa težka dela, vendar v splošnem ™ sv^ krvavn m strasni pokhc: ropanje vlada pri pticah popolna enakopravnost m razbojmstvov katerem so pravi moistri. moža in žene. Ta vzajemnost pri večini ptic lino -- [ ' ,|udie(cd r?da. do velja tudi za čas valjenja. To se vrši tako, roda ze cele veke pecap s tem strasmm da bodisj sama val- in mož skrbi za' poslom. Običajno napadajo kačaki pred večerom, kako uro pred solnčnim zapadom. Računajo namreč: ako so zasledovani, se boj ponoči hrano, ali pa se pri delu menjavata. Ko pridejo mladiči, si skraja delo in skrb zanje še delita, kmalu pa se začne mož rodbini odtegavati; vedno redkeje pride h gnezdu, ne more razviti, ker je zasledovanje po go- j končno izgine in samica ostane sama z za-ratem ozemlju silno težavno. Vrhu tega pa j rodom, za katerega kljub moževi nezvestobi zasledovalci navadno tudi ne poznajo dobro i skrbi v polni meri tamošnjega ozemlja. Sicer si pa tudi za| Med sesa v ci so vzorni zakonci le go-ropar,. preko meie v Albanijo mhce ne upa.| rile, šimpanzi in orangutangi. Vsi ti skle-Hise kacakov so majhne m silno eno- i nejo zakon za vse življenje. Če jih napade stavne z zelo preprostimi ognjišči. Kačak si sovražnik, se reši samica z mladiči, a samec vrze v kot malo slame in tam leži kakor pes, se pogumno postavi po robu. Če je ženka zavit mogoče v kake cunje, polne uši.. Kadar se pripravlja na roparski pohod, se obrije in obleče boljšo obleko, kakor'da gre na svatbo. Kačak prezira smrt in ne pozna strahu. Ako ga neprijatelj nenadoma napade, ne izgubi prisotnosti duha, nego se junaško bori. čeprav silno krvoločen in sirov, je svojim tovarišem zvest in bi prej dal glavo, nego bi jih izdal. Ako kateri v boju pade, pa tovariši ne zapuste, temveč ga mrtvega odnesejo s seboj. Ako jih v begu fo prenašanje ovira, razsekajo mrliča na kose in vsak vzame po en komad ter ga nese dalje. Njihovo geslo je: Ali vsi poginiti, ali pa se vsi vrniti. Iz roparskega pohoda se kačak redkokdaj vrača prazen, ker to pomeni največjo sramota Nedavno so orožniki zasledovali trojico kačakov. V prvem spopadu ie eden izmed sama, krije mladiče s svojim telesom ter se bori do smrti. ^ Tudi levi žive jako nravnostno zakonsko življenje, ki pa vendarle traja le gotovo dobo. Med mesojedci je sploh lev edini, ki pozna prav zakonsko življenje. Preden si samci pribore neveste, imajo ti kralji živalstva težke medsebojne boje. Ko si je levinja izbrala moža, se vsi drugi tekmovalci ponosno vdajo v svojo usodo. Novi par živi precej časa v lepi zvestobi. Samec je jako vljuden in prepušča običajno najboljši komad plena ženi in ne je prej, dokler ni ta sita. Svoje potomce ljubita naravnost slepo. Mati boža in liže mladiče, se igra z njimi in jim dovoljuje vsakovrstne razposajenosti, samo da so zadovoljni. Pri večini sesavcev pa zakonsko življenje ni tako lepo. Čas zakona traja pri nekaterih kvečjemu nekaj dni ali celo le nekaj ur, po- ki je nesrečnike spravila zopet v varnost. X Nemški Ijndožrc. V Munsterbergu v Nemčiji je policija odkrila tako strahovit zločin, kakor ga že leta in leta ne pomni Evropa. 2e dolgo časa so namreč v tamkajšnji okolici izginjavali ljudje, ne da bi mogli dognati, kakšna usoda jih je doletela. Srečen primer je pripomogel, da se je zadeva končno razčistila in da se je nadaljnjemu zločinskemu početju napravil konec. Dognalo se je, da je neki Denke izvabljal k sebi ljudi, jih moril kakor živino ter njihovo meso jedel ter celo prodajal. V njegovi sobi je bila urejena prava človeška mesarija. Kožo svojih žrtev je uporabljal za izdelovanje trakov za čevlja, Denke izgleda kot pravi divjak in pri zašli-šavanju mimo priznava svoje zločine. X Trgovina z ženskami pri Kirgizih. V; Turkestanu sta se pred kratkim morala zagovarjati pred sodiščem dva moška, ki sta sklenila kupčijo za neko lSletno Kirgizinjo. Kupec in prodajalec s a dobila vsak po eno leto, a neka posredovalka 6 mesecev ječe. Denar, plačan za dekleta, je bil zaplenjen. To razsodbo tamošnjega sodišča je tamoš-nje ženstvo vzelo z velikim zadovoljstvom na znanje; saj je znano, da so Kirgizinje navadno brezpravne revice. Izjava. Podpisana izjavljava, da notica pod naslovom «Zužemberk» v ^Kmetijskem listu* z dne 7. t. m. ne odgovarja resnici. Točno pa je, da sva se shoda v Žužemberku udeležila kot pristaša SKS in da je bila zadevna resolucija prečitana z najino vednostjo, 1 najinim polnim soglašanjem in odobravanjem. Na Dvoru, dne 11. januarja 1925. Ivan Kline. — Mihael Mirtii r t „ popcloi" ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI grovske avtonomije, bi ravno siromašne pokrajine. kakor pri nas, bile z ogromnimi davki obložene. Ne torej tigrovska avtonomija, temveč izenačenje davkov in popolna izvedba ustave je za nas Slovence poglavitna zahteva. — A kdo je vse to doslej oviral? Nihče drug kakor bedasta rovarska politika klerikalnih tigrov in ostalih razkosovalcev enotne Jugoslavije. Saj so se dobro zavedali, zakaj so to delo ovirali. Čim se namreč izenačijo davki in čim začnejo delovati naše gospodarske samouprave, ki jih določa ustava, bo naše ljudstvo začelo prosto dihati in bo z roko zamahnilo preko vseh avtonomističnih špekulacij naših tigrov! Kateri nespametnik naj neki še voli tigre, ki znajo samo politizirati, vezati avtonomi-stične otrobe in ovirati s pomočjo enako vrednih bratcev radičevcev delo na 'izenačenju davkov. Davki naj se čimprej izenačijo, in takrat bodo bogati Vojvodina plačevali večje davke kakor mi. Ko so bili tigri v vladi, bi že lahko v tem pogledu kaj storili, če jim ie bilo resno za 1 udske koristi. — Mislimo, da se vohlcem ne bo ežko odločiti ali za veliko uedinjeno in vsem plemenom ter slojem enako pravično Jugoslavijo ali pa za Koroščevo z desetkrat večjimi davki obremenjeno «republiko». 'Ijiva, radi tega poceni. Dobe se v 5 raznih vrstah (lilijino, glicerinovo, boraksovo, katra-novo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 Din, ako se pošlje denar v naprej, po povzetju za 62 Din pri lekarni Eugen V. Feller v Stubici Don j i, Elsatrg 360, Hrvatska. Važno za ženine in neveste! Nailiol|Si iiakun raznovrstnega blaga belega p atua, za rjuhe, raznega heleua blaga cvilb«, oilei, volnenega M»ea za obleke. pliša, lis'ra vam nudi tvrdka FRANC CROBATH, d.so z. Kranj. Na drobool Na debelo! Za kaj se borimo? Ne za tigrovsko avtonomijo, temveč za izvedbo nstavc in izenačenje davkov! (Dopis dolenjskega gospodarja.) Politično sleparjenje z avtonomijo se med; ljudstvom ne obnese več. Sai vidimo vsi, da nam je po ustavi zasigurana širša avtonomija, kakor nam jo obetajo klerikalni agenti. Le poglejmo stvar kakor je in kakor bo morala biti! Slovenija je razdeljena v dve oblasti (mariborsko in ljubljansko), oblas i pa se razdelita na posamezne sreze (okraje), ki bodo imeli svoje skupščine ali zbore. Z gospodar-j skega stališča so te skupščine zelo važne, ker | bodo v prvi vrsti od njih odvisni davki ter mnoge druge okrajne zadeve. Klerikalcem to seveda ne diši, ker se tu ne bodo dale uveljavljati njihove strankarske zadeve, temveč bo baš tu potrebno smotreno gospodarsko delo. Naši tigri, mali in veliki, pa nimajo zmisla za resno in pametno delo, kakor so nam doslej pokazale žalostne izkušnje. Tigri hočejo imeti samo bič in vajeti v rokah, za o so za čim manj odvisno skupno avtonomijo Slovenije, kjer bi brez odgovornosti uganjali z narodom, kar bi hoteli. — Z volilno pravico vseh tercijalk bi si za vekomaj hoteli zasigurati «večino», nakar bi v kozji rog uganjali vse pametne nasvete, komandirali bi po navodilih iz tajništva SLS, uganjali jezuitski teror, zraven pa si polnili žepe iz avto-nomistične blagajne. Takšna avtonomija bi pomenila srednji vek, popolno gospodarsko in prosvetno propast slovenskega ljudstva! Vsak otrok ve danes, da je močna le tista država, ki je enotno urejena. Upravljanje enotne države je mnogo enostavnejše in ce-j nejše, koristi pa največje, ker se vse medse-; bojno izpopolnjuje. Ako pa se država cepi j na manjše polsamostojne državice, zahteva' vsaka posamezna uprava neprimerno več i uradnikov in zato več davkov. Če bi se torej j naša država razdelila na «republike» ali ti- Za smeli in kratek čas Vrv. Ožbovt in Gašper sta odvijala dolgo vrv. Ker je šlo delo počasi od rok, se je Gašper razjezil: «Kje, za vraga, je vendar konec?» Ožbovt: «Ej, prav gotovo so ga odrezali.« On samo vzame. Župnik Matija in nekaj faranov se vozi v čolnu po jezeru. Nenadoma nastane vihar in obrne čoln. Vsi se reši;o, le župnik u one. «Kako je to mogoče,» je obupno vpila kuharica, ko so ji farani pripovedovali o nesreči. «ČoIn se je obrnil,» je dejal eden faranov, «vsi, ki znamo plavati, smo klicali župniku: ,Gospod, dajte nam roko!' Hoteli smo pomagati, a gospod niso hoteli dati roke.» «Nesrečniki,» se razjezi kuharica. «mo-rali bi reči: ,Tu imate roko', pa bi gospod gotovo prijeli. Gospod samo vzamejo, a ničesar ne d a j o.» Samo na eno besedo in sicer na varstveno znamko tElsa>. moramo paziti, ako nam je do najboljših MIL LEPOTB IN ZDRAVJA. To so edinole FELLERJfcA A Mil.A V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO