~ "T2- 1 o^- * " - - • —- * LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajaci ^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBEP TT. ioiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO. UNDER THE ACT OF MARCH ?cd 1879. m [foesloga tlačjf ŠTEV. (No.) 121. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. OKTOBRA—SATURDAY, OCTOBER, 14. 1922. LETO (VoL) Vm Pismo iz Dolenjskega. (Izvirni dopis za Edinost.) —- Tudi v naši pokrajini včasih posijejo mili žarki zlatega slon ca, ki razvedrijo srce in obraz našega kmetica. ki se od zone do mraka trudi za svoj borni kruh. Svojo tolažbo veri-nomn najde v prijaznih c«? "kvah, ki ga po dolih in gričih prijazno vabijo k sebi. Taka dva žarka sta nedavno posijala med nas. Mislim na leno slnvnost sv. nove maše "V Stopičah, kjer je na Malo Mašo prvikrat stopil k altarju č, g. dr. Turk, brat ameriškega župnika Turka iz St. Francisco. Cal. Že 3. septembra — na cian posvečenja v Ljubljani, ko se je pripeljal v svoj rojstni kraj, s*> ga rojaki sprejeli z veselim srcem. Nasproti so nni prišli "Orli" na konjih ; špalir je delala požarna hramba, Marijine družbe so ga nagovorile in spreinile v cerkev, kjer je vernikom podelil no-vomašniški blagoslov. — Xa Mali Šmaren so pa naši Podgorci prihiteli v obilnem številu, da se vdeleže prve sv. daritve, katero j*e opravil dr. Turk z obilno asistenco sosednih in daljnih duhovnikov, rzmed katerih ie ]>osebno omeniti 4. ""govornikov", doktorjev, ki so študirali v Rimu v tistem zavodu, kakor naš priinicijant. Prof. dr. Ažman pa je bil slavnostni pridigar. Te dni odpotuje dr. Turk nazaj v Rim, njemu pa tudi kmalu sledi brat v Armeriko. Srečno pot dragima rojakfsma! Drugi solnčni žarek je 10. septembra lepo ogrel vso I>)lenjsko. Bil ;e namreč 13. dol Orlovski tabor v Novem mesti\ kot zaključek letošnjih javnih prireditev. D as i je prešnje dni deževalo, vendar je v nedeljo jutro prihitelo toITko vcVeležencev. kolikor se jih radi nestalnega vremena nismo nadejali. Samo ljubljanski posebni vlak je pripeljal nad 1300 gostov. Sprevod se je razvrstil izpred kolodvora v Kanaiji in je dospel pu <> uri na kapttelj. Ker liberalni mestni zbor ni dovolil, da bi se vršila sv. maša in zborovanje na velikem trgu kot najlepšem prostoru, morali smo se zadovoljiti z neprimernim prostorom pred kapiteljem in cerkvij:>-Premagali. smo tt) naga ji vos t, pa tudi drugo in tretjo. Kajti liberalci so hoteli doseči -pri glavarstvu, da tabor pre]>ove. Tear pa jim je spodletelo. Sokoli so narnanili svojo prireditev, ki je pa Vlavrno izpadla. Orlovski obhod po mestu so nasprotniki gledali vsi poparjeni iti niso spustili niti ene psovke na glas. Ni čuda, kajti če se vidi do 10.000 čvrstih mož. nila-deničev. mladenk strumno korakati, zgine njihova sokolska peščica kakih 200 ljuert Horne. ki bo vodil pogajanja z washingtonsko vlado, glede določitve terminov za odplačila dolga. -o- tMudanske pogodbe, morajo zavez-I niki sprejeti od Grkov Traciio in ALKOHOL ZVIŠUJE SMRTNE j^otem oni isto izročiti Turkom. V SLUČAJE V NEW YORK DRŽAVI. Albany, N. V. 13. okt. — Zdra\ ZAVEZNIKI ZAHTEVAJO OD GRKOV, DA IZPRAZNIJO . I Obsojen je bil na pet let ječe cle-TRACIJO. lavec Andrej Alič iz Sostrega, ker Pariz, 13. okt. — Zavezniške via- Je sunil v Ljubljanico Marijo Gar--.ie so sklenile, da se pošlje posebno šperšič, s katero je imel grešno vojaško delegacijo v glavni stan znanje in se je je hotel na ta način grškega generalnega štaba v Tra- znebiti. Dekle so rešili trije fantje, ciji, da se z Grki uredi vse potrebno ko se Je držala za neko bruno in o-za izpraznitev Tracije. kakor to kupno klicala na pomoč Ker ji je zahteva pogodba med zavezniki in, fant P° ovadbi obljubil, da jo bo Turki, ki so jo sprejeli v Mudaniji.' vzeI> če ne bo v smolo tlačila, _q__i je skušala pred sodiščem slučaj o- ZAVEZNŠKE ČETE PRIPRAV- lepšati, kakor da bi jo bil samo z:t L JENE, DA ZASEDEJO t"špas" sunil s komolcem, da je pacf , TRACIJO. v vodo. Ko se ji to ni posrečilo , Carigrad, 13. okt. — Po predpisih s povzdignjenimi rokami prosilar porotnike, naj ga oproste. Porotniki se pa za njene "prismojene" prošnje niso brigali in so ga za pet let zašili. * ___ -o- Za ujedinjenje. V Zagrebu so se Jeracija se bo pričela prve dni v pri-j zbrali zastopniki vseh jugoslovan- ta namen imajo Angleži že priprav Ijene tri bataljone. Francozi tri in Italijani 1 bataljon vojaštva Tran? ;niški department države New York '»naznanja, da je tekom prvih sedem ;W;njem tednu. j skih plemen, da se pogovore kako mesecev * New York državi pomr- -0--; zajeziti plemensko vojsko, ki ogro- > skom 1.2% vec ljudi, kakor lete TURKI UGANJAJO GROZOVI- ža obstoj mlade države. Ugotovilo preje v tem času rad, alkohola. TE STVARI S KRISTJANI. se je, da. da o kakem ujedinjenju -MTTMQTTA \/T AHA ox>ott vtt ; Ate"e- 13. okt. — Ameriški urad-' zaenkrat ne more biti govora, am- ŽANTU NEMŠKE MARKE. !"ik' ki je hU Pride,Jen ameriškemu! pak ,C ° "Jedi»jenju treh bratov. To „ ... . , _reševalnemu oddelku v Smirni. o- Pa ne sme iti tako dalje. Če nočemo. Berolin. j okt. — Nemški Vabi- . . % ___« , ... . jpisuje gorostasne grozovitosti, ki da bo so\raznik dobil apetit po nas^ važno posvetm-an}e,..h ^ jajQ Tnrki g kristjani. Za! moramo kot en blok stati na straži skoro celo noc radi rapidnega pad«- . ... , A .... vsak prestopek jih nja nemške valute. Odredili so po sebno o ločen čas prepoveduj tujezemskega denarja v Nemčijo, j Kol liro bo to pomagalo nemški marki bermo videli. net je vodil ,. : . . ]J,n uganjajo i urki s i :>c radi rapidne«a pati'1- , , . - „ .. . 4 * .... 1 vsak prestopek jili streljajo kot ,n pregnati. — Pametne mis-ui >kc valute. Odredili so po- .. "... . . i; - , , • . . a ,, ..... \ pse. Vse mlajše zene odpeljejo v no- x prasanje je samo, kdo je kriv, '•inredbo, ki v boooce za nedo- y . , » . . •__i- • , ... . - , _ tranjost dežele, kjer idi razdeljuje- da ni ujedinjenja. ampak ujedanje. cas prepoveduje vsak donos . , ^ , } } J i^j____-t.,- jo med Tjrke. tako srdito, da se bodo mejseboj po- -o__žrli. če ne pridejo k pameti. Revizi- MIROVNA KONFERENCA SE Ja llstave in avtonomija je menda __BO VRŠILA NEKJE V f edina rešilna deska. Čim preje i*> 85-LETNI STARČEK UBIL 80- ITALIJI. vržejo potapljajočim se v valove. LETNEGA TOVARIŠA. Carigrad, ,3. okt. - Mirovna1 ?m ^ Sicer zna lepega dne Ma- San Francisco. Cal. - tukajš- konferenca se bo vršila nekje v juž- Zar d°b,tl tlirsk' ni hiralnici je sinoči prišlo med dve- 111 Ttallil- Prvotno je bil namen za-ma starčkoma do prepira, v kate- lve2nikov da se nai vrši v Scutari, rem je zavrela kri 85-letnemu Au-|Toda Turki protestirajo, da se mi-gust Rietu, da je ubil svojega 80- TOvna konferenca ne sme vršiti v letnega sostanovaljskega tovariša jvoJni zoni- ampak v popolnoma nev-Arnolda Mueller. Oba sta bila ve-|tra1ncm kraju, lika prijatelja dHgo vrsto let. Kaj j ju je dovedlo do prepira ni znano. -o- Mažarski apetit po Prekmurju. Mažarski minister za zunanje zadeve Banffy je delal na to, da bi se del Prekmurja in sicer Doljna Lendava. s šest in dvajsetimi občinami priklopila Mažarski. Zahtevo je podpiral samo angleški zastopnik, dru- ^ Ali si že naročil "KOLEDARj so bili proti. Poslanec' Žebot je POŠTNA ZVEZA Z GRŠKO PRE- AVE MARIA" svojcem v domovi-' glede tega apeliral na našo vlado, ki KIN JEN A. m? — AKO NE. STORI TAKOJ! je dala zagotovilo, da tega pod no- Washington, D. C., 11. okt. —^ benim pogojem ne bo dopustila . . _ Poštni department v Washingtonu naznanja, da je poštna zveza z Grško. Smirno in drugim tamošnjim bližnjim otočjem, ki spada v sedati 'o vojno zono med Grško in T ur-j čiio suspendi-*ana za nedoločen čas.! ▼v V: m IZŠEL JE KOLEDAR ^AYE MARIA" za leto 1923. Te dni smo pričeli razpošiljati Koledar za leto 1923. Krasna knjiga je. Vsebuje 256 strani. Cena samo 50c. Za v stari kraj 75c. Rojaki sezite do tej krasni knjigi. Naročnino pošljite na: "AVE MARIA" 1849 West 22nd Street. CHICAGO, ILLLINOIS. DENARNE POSIUATYE. Vsem ooiiljateljcm denarja naznanjamo, da pošiljamo denar ▼ Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolariih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini. kalco želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včemjine cene *> bile: Jugoslovanskim kronam: 5oo — kron ..........$ 2.20 1.000 — kron ..........$ 4.15 5 000 — kron ..........$20.50 10.000 — kron ..........$40.00 Italijanskim liram: 50 lir ...................$ 2.90 100 lir .................. 5.30 500 lir ................... 25.00 1000 lir ................,. 50*00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c Od $25-00 do $50-00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.0©. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 2and Street Chicago, ID. "EDINOST" EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Edinost Publishing Comnany. 1849 W. aand Street, Telephone: Canal 0098. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Chicago, I1L EDINOST Published Three Times a Week by PUBLISHING CO., 1849 West 22nd Street, Chicago, Illinois. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, i879- __ Drugo dejanje žaloigre. Na pozorišču sveta se prav kar odigrava žalostna tragedija, žaloigra Dva zaslužna duhovnika sta opasno zbolela. P. n. g. prost novomeški dr. Elbert in župnik Vovko šempetrski, ki se zdaj'nahaja pri Usmiljenih bratih v Kandiji. Zadnji dež je predolgo trajal, grozdje je začelo pokati. Portugalka ze trgajo v Trški gori. Splošna trgatev utegne biti, če bo ugodno vreme po Miholji. Zdravstvujte rojaki sirom Amerike! Joliet, 111. — Mrs. Ma v Hribar ti še več zabavnih večerov. 1428 Clement Str., je bila aretirana dne 5. oktobra radi kišitve Volstea-dovega suhaškega zakona. Na nje- nem domu so, našli 35 galcnov katere prvo dejanje je bila svetovna vojska, katere smo bili vsi pričn.j"Jakca" in kotel za 20 galonuv. Obsojena je bila na 30 dni ječe. P.av tako, le s korajžo naprej! \ kratkem zopet več! Poročevalec. -o- Kar smo videli in culi za časa tega prvega dejanja žaloigre, je bilo ie samo na sebi velika in strašna žaloigra, kakoršne človeško oko še i.i gledalo. Ti potoki človeške krvi. to rmirje solza, ta nemirni svet gorja, katerih smo bili priča, vse to je v resnici nekaj, o čemer niti sanjali nismo, da je mogoče. Pa smo bili vendar priča, ne samo da je mogoče, temveč je tudi resnica. Ko je padal zastor zgodovine za temi strašnimi dogodki leta 19(8 do letos, posebno leta 1918. in 1919. bili so vsi narodi sveta prepuščeni. ki jn \frs Stefan Kolenko sta vaniii materam. p:i ne mislite, da e bilo njih trpljenje za časa svetovne vojske samo prvo dejanje velike j ' / l"u/A x Unl nznu N l»»h\.ile. dobila hčerkico Marv. kateri sta bo- 'da takim, kakor je Kondatova Mina. žaloigre. katera se bo igrala stoletja. Njih slavja v Ljubljani in po celi ~~ DePuty Police Commissioner j trovala Mr in Mrs. John Tumpa. ampak takim, ki so v katoliškem deželi so jasna priča tega. In vendar danes ni Slovenca, raztin raznih |Corcoran l>oroca- aa ie tekom zad- Mr. in Mrs. Frank Halane sta do- materinem društvu, tako pobožno koritarjev. ki so na krmilu vlade naroda, ki bi se britko ne zavedali, da ! llleseca aretiranih 158 oseb v j bila krepko hčerko Frančiško, kate- govoril, da so bile od samih gorkili je bila svetovna vojska samo prvo dejanje velike narodne žaloigre. ka- n,estu Joliet- temi je bilo are- ri sta botrovala M tere drugo dejanje se vrši pravkar, in sicer drug-, deianie. ki je veliko,'tiran,h roj radi nespodobnega ob-j Sluga, veliko bolj tragično, žalostno, kakor ie bilo prvo. j nasanja 111 31 pa radi kršitve pro- Vsem stariAem Tako ie mislil celi svet. j metnih postav z avtomobili. Ostalih Toda tudi cela Evropa i^ra sedaj drugo de ar ie strašne ž"l>iT e. '.i 25 Je ,M,° Pa aretiranih radi drug-ill I ijenju! |va. Toraj tja tja, gospodje, če ho- bo v zgodovini človeškega rodu ostala neizbrisno utisn:ena za vedno. r;,znih krinunalov. ^ ^^ h-erka ^arv >jr čete biti možje-značaja. Višek tega drugega dejanja Fvropejske zaloge se ir« rr-vW vr" — V četrtek 5. oktobra je sodnik in Mrs ,os siu-a. naše slovenske * * * Prosvetarji. Proletarci. Svobodomiselni in še Peter zraven, si bodo letnih Nikolaja. Franka. Jožefa. _ Zbolela je Mrs Štet" Jakšič Pusti,i zdai vcepiti simpasove žle- Johna, Ane in Martina Fajnika. Na sopro^ prekmurskega\salonerja na ze* Pf,tem Mo Pa začeIi nahirati mesto Mr. \ al. hajn.ka Sr. pa je cestj jn 1Tlorala je y bolniSnico glasove za amendment k naši kon- za varuha Mr. \ alen- American "Hospital. Želimo ji kmalu ^ucm. 'naj se vendar preneha z ~ '"" 1» zopet ljubega zdravj«. |sistematičnim izsekavanjem x ne 'e''o veče" po večernicah dru- , . "vj.uM.i ... lujivj.^ ahh;. c m- !» n .1 * ' * - ------111 .Mrs. |os. Mu ga. nase slove pred našimi očmi. Glavno dejanje se vrši doli v Turčiji. Krščanske (?) Srew probate court odstranil Mr. i>ahjce in niora]a jc hiti operil vlade Krščanskih (?) narodov slavnostno spremljaj«. mohamedrms\eg:i ^ al- tajnika S\ kot varuha mlado- \ en(|ar ] nia|u r.(y;r , -r- . , . . 1..4..ii. kt Z t. i _ i _ t?____i t « r x '' ' 1 urka v slavnostnem sprevc dti nazaj v Evropo in mu izročajo služI stražnika krščanskih narodov, pred vsem Slovanov, ki stanujejo ob Čr-rem morju. To je gotovo višek tragedije, kolikor se je ie do sed .j razvilo. _ ; Pomislimo samo to-le: Stoletja nazaj je bil ta narod rabeli Evrope, ie 1 I *-tiši:e" vs-d e o « -svete, največji barbar in preliv.-dec človeške k*-v". (i-r/m ]*-«—r>*vp operirana. a. bil imenovan tin Fajnik Jr. pod bondom $4000.00. reišnjemn va uhu se je očitalo, da je zlorabil posestvo svojih varovan- priredi moško in IllIadeniško brezdomovinci. £toz- sistematicnim dov. ker se boje, da bodo drugače kakor so že zdaj !stvo Holy X a me družinski večer h brez Pameti-ie 7, -nujo kateremu se vabi cela župnija, nru- m nod- i * * Zdaj. ko bo imel Kristan tako le- ;e krvava od krvi, katero je prelil ta narod, in sicer krščanske krvi, krvi cev- samo omikanih narodov. In ne samo stoletja nazaj je ta narod to poče- He'-.ry 3. WiTIarns iijal po IC v ropi. prav sedanji potomci imajo krvave roke. Milijon Ar- (lne 7- oktobra vložil peticijo za kan- /in>ki večer bo jako zabaven mencev so pravkar poklali na najstrašnejši in najgrozovitewi način. ididatuni na neodvisnem tiketu za d- učen. ' P° fiksno plačo, še več si bo pa znal Lasje se ježe, kri v žilah zastaja, ko človek samo čita poročila o teh krajnega šerifa. Peticija je bila vlo- 1 ; - .čk-mi je pre- po ,)alkansko zaslužiti, upamo, da strašnih moritvah kristjanov po celi Turčiji. \'si svetovni narodi to vedo, jžena pri okrajnem klerku v soboto davanje. katero bo imel Rev. Dr. 1,0 veIK,ar kaJ odrinil za starokraj- ske sirote, ki še vedno čakaj« na kakor moji. , * * * Francoska poslovitev ni kaj na dobrem glasu. Kdor se tako poslavlja. se ga navadno kaj drži. kar z lastn insko pravico ni v najbližjem sorodstvu. Zato Etbinove francoske poslovitve. prej iz Amerike, zdaj iz so to sami videli. Vse svetovne velevlasti «0 t" -le.; •• z -»s1 mr popoldne ob 4:45 ravno 45 minut Hugo* P»ren. D. F. M., zanimiva i- so cule na lastna ušesa obupni krik kristjanov, ko so bili klani. In vkljub pred zaključkom termina v katerem jrra T ud i ta v "Moving Pictur-jih*\ nje^OVc dolarje, oziroma ne na nje-temu — vse te velevlasti — Krščanske (?) seveda — danes slovesno morajo biti slične peticije vložen-. ,'n petje. Xikomur ne bo žal. kdor ^ove- sai st> tako malo njegovi, spremljajo Turka nazaj na prejšnje mesto, mu dajejo nazaj nož v roke, • Peticija je vsebovala 7<;i podpisov. J,() prišel. A'stopnino plača vsakdo, na bo lahko v prihodnosti še lažje klal in moril kristjane. ^07 podpisov več. kakor jih je po- kolikor hoče. v pokritje stroškov Da. to je pa višek žaloigre sveta! To je sramota sedanje omike in treba po volilnih postavah. večera, civilizacije- To je tako žalostno, da se naj zakrije ves svet sramu svoj Mr. H. ( ». Williams je bil prisi- Posebno se vabijo vsi člani obeh obraz in naj se ne predrzne več izreči besede pravičnost in Človekoljubje. Ijen kandidirati po svojih gotovih društev, da se zavzamejo za ta ve-I u sedaj lahko celi svet tudi vidi, koliko pomeni pri prostozidarjih prijateljih in drugih vsled nevoščlji- čer in privabijo veliko svojih prija-njih "humaniteta," človekoljubje, katero imajo vedno na jeziku mest:> vosti. ker je bil Mr. John S. \Val- teljev. da bomo napolnili cerkveno krščanske ljubezni. Vsi vemo, da vodi celo to svetovno tragedijo samo ker delavec pri zadnjih spomladan- dvorano, prostozidarstvo. Vsi voditelji sedanje evropejske politike so eksponenti skih volitvah nominiran za kandida- Zgodba "Judita" je vsakemu zna- Ju&oslav1je. ne vzbujajo posebnega prostozidarskih lož. ta na republikanskem tiketu. Mr. na. Junakinja iz Betulije. ki je Ho- zauPanJa- Kje je sedaj vaše človekoljubje, vi tri-pikarji framosonski? Toliko Williams je tudi skušal biti nomini- fofornu odsekala glavo in tako re-se z njim bahate! Toliko kričite v svet kako bo lepo na svetu ko bo vaše ran pri spomladnih volitvah na re- šila mesto. S kolikim zanimanjem zna^ai1 Pri samo še Et. ""človekoljubje" premagalo' krščansko "lin" e - 1 ! ! ' rc * ' V publikanskem tiketu. Williamsu s«» smo poslušali še kot otroci to zgod- Kr,stana manjka, potem bi bil pa sedaj to človekoljubje? Je to. da ste posadili nazaj na prestol največjega celo se nekateri slovenski politikar- bo. Sedaj jo bomo gledali predstav- ves ameri^kl značaj tam koncentri-rabeljna Evrope, nazaj na tron in mu dali nazaj moč? oblast nad milijo- ji pomagali proti' delavskemu kan- Ijati v premikajočih slikah. Stariši ™nJ HaJ^ali« kameleona ^i dali ni. da jih b;>do zoj)et klali? da ste molče potrdili vse dosedanje grozovi- didatu Walkerju, kar je bilo zelo pripeljite seboj tudi svojo mladina. v zakelJ! losti njegove, izvršene nad nesrečnimi narodi v svojem ozemlju. značilno zr" s1-.venske politikarje vi — nedeljo 22. oktobra popoldne No lepo človekoljubje! Lahko ste ponosni nanj! Živio tako člove- In-še m mestu, ki s«> povečini v sluz- bo zopet velika zabava v pritličju če bi hotel zraču- koljubje. j; i slovenskega delavstva. Toda vsa naše nove šole. kjer smo se zadnjič nati' koIlkokrat ie že Etbin Kristan Človeška zgodovina bo pa s sramoto kazala na oktober 1922. kot na ta gon ja ni preprečila zmage Mr. tako dobro imeli. Naše matere dru-; sPremenil svoJe "prepričanje." bi eden izmed največjih madežev svojih. Toda naj ne pozabi pa tudi gove- j Walkerju. ker delavstvo se v današ- štva Kršč. Mater s > se že posvet« - tlmral Prci enkrat temeljito pre- <*ati. da se je to vršilo pod zastavo prostozidarskega in proti krščanskega ' človekoljubja," takrat ko je bilo prostozidarstvo na vrhuncu svojega svetovnega upljiva. •-o-— PISMO IZ DOLENJSKEGA. — kjer se bodo občine zanje zglasile. Na Malo Mašo se je vršil pri Treh farah ne daleč od hrvatske meje shod. na katerem so poročali narodni poslanci, med njimi tudi dr. Si m rak. ugledni član "Pučke stranke," pojasnjujoč položaj kmetov v Hrvatski in Srbiji. Belakrajina v bodoče ne bo več vrjela praznim obljubam. Minister Pucelj se je Rokovo nedeljo vdeležil veselice gasilnega društva v Kandiji "na Hribu'' in je navduševal samostojneže za trdovraten boj proti cerkvi, a pozabil je povedati, kako bo pomagal kmetijstvu, ki spada v njegovo področje. Vendar pa tr.di ta ^mnstojna t 'In nv1 okrog Šmihela že hira, kakor so pokazale zadn'e občinske volitve in bodo še bolj prihodnje za skupščino v Belgrad. Ali bodo^socialdemokratje še lovili glasove za svoje, ko zdaj lahko (Nadaljevanje s 1. strani.) protnik Mr. Williams je poraz. njih dneh že zaveda, da je treba dr- vale. da bodo vse pripravile, oa bo stu^iratl logaritme, žati skupaj, ako se hoče priti do vsakdo postrežem Pri tej priliki bo ~ zmage. Mr. W alker je bil nomini- tudi nepreklicno konec letošnjega Podjetni možje vspevajo tudi v veliko večino, a njegov nas- "Fera." slabih časih ; možje brez energije in ran z doživel — Bunko and Card Party", ka- podjetnosti, pa grejo rakovo pot ce-tero bo priredila naša Miss. M. Bar- lo v najboljših časih. Pri jesenskih volitvah prihodnji ret s pomočjo naše mladine in na- -o- mesec se pričakuje trdih političnih S511 angleških sosedov v korist na- Praviš, oa si katoličan in pri tein bojev. Mr. John S. Walker ima za šole- bo T4- novembra v Douglas ženo slovenko in g otrok. Med Slo- Park Refectory. Naša mladina bo venci ima veliko število sorodni- izkazala, kaj zna. Prihodnja seja kov. On je delal dolgo vrsto let v tovarni v Illinois Steel Co. z našimi ljudmi. Zato tudi ni nobenega dvo-' ma. da mu ne bi sleherni Slovenec Kid'd svoj »»bs. Slovene" n ■!»•'» 'e delavskega kandidata, ki je \'aš sodelavec iz Vaših vrst! ■m^s k^jb slovenskih naročaš protiverski časnik. Prijatelj. ali veš, da s tem samega sebe smešiš? "Ti skušaš imeti pod enim v pondeljek 16. okt. zvečer po | klobukom Boga in hudiča. 'V r.'as z? a vidijo, da njih poslanci ne drže obljub. Glejte slovenski sociji, svoje "ne podkupljive!" voditelje tukaj in v Ameriki! Za Antonom Kristan, se je |fantov prav izberno n'p"edu:e. Zid- il vpregel v vladni voz tudi do konca nosa rdeči Etbiji Kristan. Tisti revo- njQ nedeljo ro priredili rvoj "partv'* lucijonarni Etbin, ki vas je farl)al tam v Ameriki za miljondolarski fond, | na domu Mr. Louis Planinca rn se že pelje kot izseljeniški komisar vlade S. H. S. v New York. Kontro- | f -IO No. Center Str. "Pa^tv-a" £ve ;e j lirajte ga tam, kako bo pomagal našim izseljencem. Boste videli, da jim j udeležilo lero število n-^ih fantov! bo segel iz same ljubezni do — dolarčkov do dna žepa. Isto pot, kakor ta dva, bodo šli vsi vaši "voditelji," ako kdaj pridejo do korita. jn deklet. Pa tudi pelo se je in ple- j salo. Veselja je bilo dovolj..Kakor se sliši mislijo zopet v kratkem priredi- 1 sem pi 1 j atelje m m znancem naznanjamo, da je B ig 'Vsemogočni poklica? k Sebi v boljše življenje našo ljubo hčerko in sest' o J O Z E F I N O VAVPOTIČ v n-rest i pet mesecev zadnji torek ob 12. uri opoldne. Vsem rlr-ikr m in zn-ncern priporočamo drago nam hčerko v blagohoten spomin. \ Chicaro, dne u. oktobra 19J2. Žalujoči s;a iši. bratci in sestre. f * \ ...•.■■ .. , ■. it.... .... ,.,., t m EDINOST AMERIŠKA SLOVENKA. ŽENSKE NA Y0LISCA! Čas je prinesel v današnjih dneh ženi tisto pravico, kakor možem. V prejšnih stoletjih je bila ženi določena le peč in dom. Y javno vpraša-šanje se žena ni vtikala, to prednost so imeli le možje. Toda čas je spremenil med ljudstvom tudi te nazore. Demokracija, ki se izpopolnjuje dan za dnem. se je precej izpopolnila tudi v tem oziru v vpogledu ženskih pravic. Volišča, ki so bila do-sedaj odprta le možem, so se odprla tudi ni, t. j. ženi je dana ista pravica kot možu. In to ni nič več kot prav. Ako ima pravico žena "do dela do garanja,'-da se trudi za pov-zdigo doma, je pravično, da ima besedo tudi pri državi pri volitvah. Saj žena je človek, bitje z živim razumom, ki je pri marsikateri bolj razvit, kakor pri moških. Zato tiran je tisti, ki ugovarja nam ženam, da bi ne smele na volišča. Danes ne bom razpravljala o u-pravičenosti žene do volivne pravice, to mogoče storim enkrat prihodnjič. Danes je moj namen le, cla spravim naše žene v večje zanimanje do volišč, ki so tehtnica zaupanja do kandidatov, ki jih volimo v razne mestne, okrajne, deželne in državne urade ob času volitev. O tem sicer bi mogla razpravljati že spomladi pri primarnih volitvah in nominacijah. Navadno se vrše spomladi primarne volitve, pri ka terih me pokazati kaj znamo. Za enkrat se ne da drugače, kakor žene vse na volišča in oddajmo svoje glasove tistim, v katere verujemo, da bodo res kaj poštenega naredili za nas. Naj gredo vaši glasovi za delavske kandidate in nobena naj ne bo tako zaslepljena, da bi šla glasovat za kapitalistične kandidate in s tem izdajala delavsko politično vojsko. O tem bom še spregovorila svoječasno kaj več. i Dorta. I ZA NAŠE KUHARICE. OMELETE IN OMELETNI HLEBČKI. Navadne omelete z omako. Se- žrkljaj v loncu y2 1. mleka. 2 žlici kisle smetane, kavno žlico soli, žlico sladkorja in pičle 3 osminke litra moke. Ko je testo gladko, primešaj od 4 debeljakov trd sneg, nato daj v plitvo ponev majhno žlico masla ali masti ter vlij na vročo, majhno zajemalko toliko testa, da je ž njim pokrito dno ponve, ko se raz-leze po njej. Ko je testo po eni strani lepo rumeno pečeno, ga z lopa-1 tico obrni, da se speče "e po drugi strani, medtem pa namazi zgornjo stran v ponvi s kako omako. n. pr. marelično, češpljevo, ribezljevo ali s kako drugo. Nato jo še v ponvi z lopatico lepo skupaj zavij, položi na krožnik in postavi na gorko. \ MODERNA SVETOVNA NABIRANJA IN KRSCANSTYO. ponev pa deni zopet masla in na e izbira kandidate. Kandida- vročega vlij testo ter tako nadaljuj, te za urade pa se voli v jeseni. Važ- [tla so vse omelete zgotovljene, tia no je. da se volilci udeležijo vseh'kar jih potresi s sladkorjem in daj tako primarnih, kakor končnih volitev. Zakaj treba je postaviti že dobre kandidate, ako se hoče voliti !< l>re kandidate za urade pri končnih volitvah. Zato je potreba volil-čevega glasu prav tako pri primarnih volitva^, kakor pri končnih. Ako je kdaj bilo potrebno mobi- na mizo. Omelete z jabolčnim nadevom. Spraži kakih 6 ali 7 jabolk s sladkorjem. cimetom, limonovimi lupinami in vinom, kolikor mogoč/? gosto. Ko so mehka, pretlači skozi sito ter namaži z njimi pečene, omelete. Ome^te s češpljevim nadevom. Dr. I. Samsa. * (Konec.) Zakaj človeško dušo žeja po sreči. tega panteizma ne more razložiti. Če je vse bog, bi moralo biti vse neskončno srečno. Vsaka muka bi bila božja muka. In ker je po pan-teizmu razvoj večen, bi bile božje muke večne. Večne božje muke so pač največji nesmisel, ki si ga more izmisliti pretirana človeška domišljija. Vsak panteizein je pesimističen. panteista edino pametno dejanje pa je samomor. Čemu trpeti? Čimprej pade človek v nirvano. tem bolje! Nujna posledica panteizma je nihilizem. Ker panteizem nima znakov pravega svetovnega naziranja. moramo reči, da je panteizem napačno svetovno naziranje. Oglejmo si sedaj nasprotno moderno svetovno naziranje — materialize«! "Vse je materija (snov, kamen, voda. rude, kovine itd.) in nič kakor materija." tako uči to naziranje. Svet je nastal iz vrteža večnih atomov ,ki se po večnih neoporečnih zakonih privlačujejo in odbijajo, j Snov in sila, edini prvini vsemira. sta nesmrtni, neskončni, večni. Vsa bitja so se razvila iz pratvari. Tudi človek je le skupek brezsmrtnih a-tomov. Življenje je delovanje telesa. duša je le delovanje živcev in možganov. Volja ni svobodna. Nravnost in zakopi — to je skupina družabnih nazorov in navad. Novo svetovno naziranje je izrazil Buechner v svoji knjigi "Sila in snov." ki je i v kratkem doživela 17 izd? j. O člo- veku je pisal: "Da človek ni delo božje, ampak naravni učinek, o tej veliki in očividni resnici more dandanes dvomiti le še nevednost in ra-dovoljna zakrknjenost.' — "Ni misli brez možganov, torej je duša le delovanje možganov." Ta sklep je popolnoma enak naslednjemu: Za človeško življenje je potrebno prebav-Ijanje želodca, torej je življenje le prebavljanje želodca." — "Duše ni," je dejal Buechner. "zakaj, očividne in jasno je, da telo samo misli." A nastopili so učenjaki svetovnega slovesa, ki se jim trditve materia-lizma niso zdele tako očividne in jasne. Nastopil je Emil du Bois-Rev-mond. Mož je neustrašeno izjavil, da materializem ne more razložiti svetovne uganke. On pravi, če je bila materija od večnosti brez gibanja in neenako razdeljena, duh ne ve. odkod neenaka razdeljenost, če se je gibala, ne ve odkod gibanje. Y nobenem slučaju se težnje človeškega duha po vzročnosti ne more umiriti. Odkod življenje, odkod zavest; Kaj. je snov? Kaj sila? Kaj je gibanje.' Kako more telo samo misliti? Na ta vprašanja more prirodoslovec le odgovoriti: Ne vemo in ne bomo vedeli. Tu je meja moderne znanosti. te meje ne bo znanost nikdar prekoračila. Du Bois-Revmond ne ve odgovora na sedem svetovnih u-gank. 1. uganka: Kaj je bistvo teles in naravnih sil (elektrike, gibanja svetovnih teles)? 2. Kako je nastalo prvo gibanje? 3. Kako je nastalo življenje? 4. Smotreno"st v naravi? 5. Vprašanje, kako nastane občutje? 6. Umsko spoznavanje in postanek govora? 7. Svobodna volja? To so uganke, na katere ma-terializem ne ve odgovora. — Znamenito je. da Buechner v svojem zadnjem spisu to sam priznava. Ne vemo in nikdar ne bon^o vedeli, kaj je tvar, sila in gibanje; to so neznane količine, katerih večno in neomejeno delovanje tvori vsemir. Še manj nego prvemu vprašanju, more materializem odgovoriti na vprašanje: Kje je tisti mir, ki po njem koprni nemirno človeško srce, kje ie tisto božje, ki po njem žeja človeško dušo? Filozof Hartman pravi: "Verska potreba, se bo vedno širila, ker bo človeštvo, čim bolj spravi pomočke pozemske ugodnosti v svojo službo, tem bolj uvidevalo, kako nemogoče je na ta način pre-imagati gorje življenja in priti k sreči, k zadovoljnosti. Zato bo verska potreba vedno večja, in versko vprašanje bo najbolj pereče prav tedaj, ko bo človeštvo doseglo vso kulturo, ki jo more doseči na zemlji in ko bo zrlo, kako žalostno in bedno je to, kar je najvišjega na zemlji." To je pogled v bodočnost. Kot odpor proti materializmu se je pojavil spiri-tizem, občevanje z dtihovi. Nagon človeške narave k veri v mistično, čudežno, nadnaravno je neiztrebljiv. In uprav ostro nasprotje, ki je med materialistično vedo in vero, je morda pomagalo spiritizmu na noge. Če spiritizein sloni na resnici — in j nekateri trezni učenjaki še vedno mislijo, da ni mogoče vseh pojavov spiritizma razložiti naravno — je prav s tem že ovržen materializem. A četudi sloni na prevari, se je mogel tako razpasti le zato, ker je našel v srcih naravni nagon k nadčut-jnemu. Materializem ne more umiriti človeškega duha. Če nima člove-|štvo vere v drugi svet, zabrede v jpraznoverstvo. Kam naj se torej o-brne človeški duh? Du Bois-Revmond odgovarja: Obupajino nad življenjem ali sprejmimo vero v I^o- | i (Dalje na 4. strani.) im. ] -.irati delavske glasove, je to prav Skuhaj _> pesti suhih češpelj v ma-gotovo najbolj potreba v sedanji do- 1° vode s koščkom sladkorja, cime-bi. ko nikdar siti kapitalistični si- ta m Par klinčki. Nato odcedi sok. - tem davi delavski sloj. Zato vsaka 'češpljam odstrani koščice. meso pa žena, ki le more in ima pravico do seseKaj, mu pridaj 1 ali 2 žlici drob-v« »lilnega glasu, naj gre na volišče tin in odcejeni sok. S tem namaži ob volitvah. Katera tega ne bo sto- omelete, jih skupaj zavij ter potre-rila. bo storila v tem oziru velik si s sladkorjem. reh. Med delavski sloj je treba so- Omelete s svežimi češpljami. Olu-lidavnosti, žive solidarnosti, zlasti P' kakih 15 do 20 svežih češpelj, ob času volitev, da se postavi v ura- odstrani jim koščice ter jih deni v de liudi. ki so jim delavski interesi dobro pološčeno ali prsteno kožic ». res pri srcu in ne samo na jeziku.j pridaj košček sladkorja, cimeta. 2 Ki čuvajo in varujejo pravice de- klinčka in košček limonove lupine lavstva tudi v praksi v službi in ki^er dobro pokrij. da se zmehčajo, se ne ustijo samo tedaj, ko iščejo Potem jih pretlači skozi sito. pridaj ljudskih glasov, potem se pa ljud- še žlico drobtin. pomešaj ter nama-stvu izneverijo. Takih kandidatov je ži omelete. j- -treba, da si jih delavstvo postavi j i:i izvoli. Za dosego takih namenov; in načrtov je potreba sloge in prave vzajemnosti med delavstvom. Kjer ni sloge doma, tam je zastonj pričalo »vati vspehov. In zastonj je! ,pričakovati tudi vspehov med cielav- sihu ter naveži na rano- To iei ..................................................... M^^llllllllllllll^ m RAZN I « [ASYETI. Za rane, iz katerih teče. Natrgaj ■ bezgovega listja in ga skuhaj 11a je- posebno dobro za vsako tako rano,! iz. katere teče. Sadje in njegova zdravilna moč. stvom, dokler ne bo isto združeno ob času volitev v eno fronto. V ča-doba, ko zasesti delavstvo prave trenče. ako hoče, KoSar rauči revmatizem, naj je češ-kedaj doseči zmago. V urade je po- nJe 5 kruhom. One so dobro zdravi-, treba, da pridejo ljudje, ki jim bodo lo Protl teJ bolezni. — Jabolka, su-j pravice delavstva svete in kf jih nerova' kuhana ali pečena so zelo 1.0 nikdar dopustil, da bi jih kapita- zdrava in učinkujejo posebno proti listi zato. ker so bogati oskrunili m zaprtju. — Pomaranče so izvrstne /'..- ■bili. Da. v času volitev ie po- za prebavo. — Breskve, ce jih zjut-trel a. da delavstvo nastopi ne pa ra3 Ješ- so zel° zdrave" ~ Horovni-. p,tem, ko je devetkrat prepozno. ce so sveže ah pa tudi suhe izbor-D i bi volilke dobro razumele ci- 110 sredstvo proti driski. — Ako tr-l:e L-.tovih strank, "bi bilo seveda. P1S na zapeki, jej rozine, potrebno, da bi bile že od spomladi Skomine. Kdor ima skomine, naj sein spretno zasledovale politično j Snze seme smokve (fige). Bo podel., v ni*e gotovih strank. O tem bi 1T,aRal°- morale razmotrivati tudi v časopi- Slabokrvnost. Predvsem je po- > , . . ., . . - , . , r) • , • ! izprva po malem razredčenega, poz-bi l>ilo priporočati vsaki kohkaj vec- l. _1 , , , , , . . . ... . . . neje čistega, dokler ga lahko jes na- II naselbini, da si organizira politic-! J & J ravnega z zheo. ni delavski klub, ki bi marljivo*zasledoval politično delovanje in .ta- »'m'wm'wwwj g ko dajal nasvete, kake kandidate naj delavstvo voli v urade. Sem pa skrajno zato, da bi ženske imele 25F3 Ali si že naročil KOLEDAR; "AVE MARIA?" — Ako ne, stori TAKOJ! NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA v Ameiiki ie v Clevelandu, O. kajti v dobrih dveh letih svoie^a obstanka izkazuje nad PVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA. Malo ie bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA io poglavitni vzrok, da ie postala naša Slovenska banka v tako kratkem času na i veči i denarni zavod nove domovine. In kar ie rla'Tn©: uctnnovili so io naši liudie z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava *e zopet v rokah naših liudi. POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorij, ki sestoii iz enaindvajsetih članov direktorij a in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše ' . . JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki ie država sama. County, šole, kniižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po 1 4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA. Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljite po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite. POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi ie z naibolišimi denarnimi rrr. odi starega kraja in garantira vsako pošilja tev z vsem svojim premožen i eni. NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE je vselej tam, kjer ie naše. Ako zaupate cerp.r n?&i Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se ocelno ali pa pišite na the mm® mmm banking & saving go. St. Clair & 62nd St. Cleveland, O. svoje lastne klube. Dajmo zene sa- -sawsra—wumuu''iiwkmre^aBsrv^-^ BP.................. Wlllllllllllllir^llllllilll^ ' -i r ' ..i,. - ■ - rijftin' , "EDINOST" ZADNJA PRAVDA. ROMAN . Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vejteh Hybasek. Vsi Porazili so bili možje dejanja. Niso mnogo govorili, a za delo so bili vražji. V nedeljo popoldne se je napotil gospodar s tesarskim mojstrom v gozd. Srce je krvavelo staremu kmetu, ko je tesar izbiral in sekal znamenja v lub, kaj naj se poseka za tramovje, kaj za lemeže in letve, katera drevesa za deske in skodle. "Prav lepo ohranjen gozd imaš. Porazil," je glasno hvalil gredoč in pregledoval deblo za deblom. S svojo hvalo je povečaval kmetovo žalost. "Imam, imam," je ponosno pritrjeval Porazil, "toda ti mi boš iz njega naredil seč." Žalostno je gledal po deblih, na katerih se je videl izpod odsekane skorje gol les, ki je iz rane potil dišečo smolo. "Molči vendar in ne tarnaj, niti poznalo se ne bo, še prav lep ostanek boš zapustil sinovoma. Polovico Klenči bi lahko postavil in bi še ne posekal vsega." Takoj v pondeljek potem je zaškripala v Porazilovem gozdu žaga. Zapel je kramp v njihovem lomu. Najprej so vozili z vozom in potem, ko je zapadel sneg, peš s sankami. Tudi sosedje so pomagali sami in s svojimi vpregami, in do spomladi se že niso mogel geniti na Porazilovem vrtu in niti dvorišču. Z zadnjih voz so skladali pesek in opeko že zunaj "na Klenči." "Kar mora biti, naj bo rajši danes ko jutri," se je glasil pregovor kmejta Porazila, in takoj po Svečnici je pritisnil na sinova: "Oženita se koj, predpust je kratek, in da povem naravnost: Prav je, da tudi vajini nevesti pomagata graditi, ne pa. da bi se naselili kakor gospe v izgotov-ljeno hišo, ali da bi Manci morda še plačeval za delo. — Štiri roke so štiri roke več — to se bo že poznalo. Ali naj se sami domači presilimo 7 delom? Saj imamo rokodelce pri hiši. In polje bo tudi treba obdelati, in do žetve mora biti vse gotovo, da bo vsak mogel svoj pridelek spraviti pori svojo streho. Xiso igrače. Grajski stavbenik pride iz Tranova se ta teden merit njive in delat črtež ; drugi teden pa poj dem o k notarju. — Tukaj pri Hausnerju bo **imel dan." — bo torej ravno prav." "Nujte, nujte," je klical zdaj neprestano stari Porazil in se sam prvi gnal k delu kakor mladenič. Z mrzlično naglico in nestrpljivostjo, kate ro prej niso bili pri njem vajeni, je gnal vse kakor na paro. "Porazil, kaj pa naenkrat tako hitiš?" so se čudili sosedje na levo in desno, ko jih je prosil za priče pri pogodbah. "Kad bi še za živega vse videl," je razlagal kmet. ko je šel s sinovima delat pisma. "Koliko pa daš dote svoji hčeri?" je pritisnil pred notarjem dninarja Gašperja. "Telo in dušo, drugega nima." je priznal brez težave in zadrege gostač. "In ti?" je vprašal kmet Krejča. "l)am. kar dam, balo bo imela, kako se spodobi, za dve postelji pernic in omare za obleko in perilo." "Kaj to." mu je pretrgal besedo Porazil, "po tem ne vprašam, povej na kratko, koliko dote ji boš izplačal v gotovini?" Krejč se je popraskal za ušesom, ker je nerad ugriznil to jabolko tukaj pred ljudmi. Toda z resnico je moral na dan. "Toliko kolikor Gašper bom že dal," je rekel slednjič. — "To je nič," je ugotovil Porazil na glas in trdo, določno in natančno, in govoril dalje tastoma obenem : "Ničesar ne bosta prinesli, zato ne smeta tudi ničesar zahtevati: posestvo bom razdelil sinovoma, nevestama pa ničesar. Na polovico ju ne vzamem. Gospod notar, tako napravite pismo." "Oče, nisem zoper* če prepišete polovico na Manco," se je oglasil IVI artin. pa se tudi takoj p.okesal. j "Molči!" ga je strogo zavrnil oče. "Vsak iz svojega deli. Sedaj dajem jaz in dajem po svoji pameti: ko boš ti gospodar, ravnaj, kakor veš ti,'* Adam je bil povesil glavo in rajši ni nobene zinil. Beseda mu je že bila na jeziku, da takisto misli kakor Martin in da bi tudi on pripoznal Dodličko za solastnico. Tudi Krejču in gostaču je prešlo veselje oporekati. "S starim se ni šaliti," sta mislila in se zadovoljila z vsem. Materi nevest sta ju doma kregali, da hčeri pri Porazilu ne bodeta gospodinji. i>mpak dekli; nič ne bo njunega, samo ubijali se bosta tam: ženinoma sta to očitali, pretili, da jima ne dasta hčera. Stari Porazil pa je bil kakor iz kremena in ni popustil. Poročali so tiho, brezhrupno, kakor se spodobi za revne neveste. Le za godbo so prosjačili mladi. "Mati so v večnosti." jih je odpravil na kratko oče, "če gremo v Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. cerkev brez matere, pojdemo tudi brez muzike." Tako je tudi bilo. j (Nadaljevanje s 3. strani.) Porazil je imel izgovorjeno, da bo gospodaril do sv. Jakoba, potem druge poti m. Grški tnozoi rise Gašper izseli iz kota in naseli se tam on sam kot užitkar. Mladi mul™* kl Je zlvel °koh 33°- Pr- K > Je bodo sporazumno dajali izgovorjeni užitek, — nič več in nič manj, — prišel do misli, da je vse razmišlja-kakor ga je on dajal v mladih letih svojim starišem. Samo malo loko v>je brezuspesno. Stvanso^nam^ne-gozdu si je izgovoril do smrti, ker jo je on iztrgal gozdu, izsušil močvjr- j ^un\ne' zdrzirno se """ je in iz jalovine naredil dober travnik. Kosil jo bo sam ali pa košnjo prodal, kakor se mu bo* zdelo, da bo imel vsaj kak groš v žepu za tobak in mu ne bo treba za vsak novčič prositi mlade. Nekako pol leta je še imel časa. Medtem je moral postaviti Adamu novo, pripravno hišo in mu jo izročiti. (Dalje prihodnjič.) AMERIŠKI KAPITALIST V katoliško hišo katoliški časnik vsake sodbe Modrijan si mora v vsem ohraniti srčni mir." Te misli so se polastile tudi mnogih v naši dobi. ko so videli, da ne panteizem ne materializem ne zadovoljuje duha. "Čemu se trudite? Mi resnice sploh spoznati ne moremo." To se pač ne pravi, imeti svetovno naziranje, ampak, zdvojiti o vsem naziranju. A človek UMRL V ANGLIJI, in samo katoliško literaturo. Kadar [hoče biti srečen. Torej — pravijo za-okt. — Zadnji'bo med katoličani ta zavest doma, 's^Pniki zadnje smeri, imenovane a-' .. tedaj, in prav tedai bodo nasprotni- gnosticizem — obožuj i Šampanjca Southampton, 13. okt. — Zadnji • - . . , . . , . torek je preminul tukaj večkratni ain prav tedaj bodo nasprotni- gnosticizem — obožuj sam sebe! meriški milijonar Isac Guggensheim ki katoliške cerkve izgubili bitko. iIsci srece' kJer moreh; . _ hočemo — pravi nemški pesnik Hei- iz New Yorka. Guggensheim je bil direktor sledečih tvrdk: Meksikan-ske zvezne železnice, American Smelting and Refining Co., American Smelters Securiets Company in -i Yukon Gold Co. Bil je tudi član tvrdke Guggensheim Bros, v New Yorku. -0- Ljubezen pravijo, da'je slepa; to ne — rož in smejočih se nimf. Išči je resnica, ako je zraven dekle lepa. sreče v laži! A kaj, če ne morem plačati ne šampanjca, ne rož. ne !smejočih se nimf? Tedaj — pravi a- KADAR MISLITE NA STARI KRAJ, MISLITE NA SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARK 70 Ninth Ave,, New Yofk.n-i. Ona pošilja denar v stari kraj potom svojih lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za ve važne linije za potovanje i Evropo in o dtam sem. izdeluje listine za dobavo oseb iz starega kraja in druga notarska opravila. Za nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. TOČNA IN SOLIDNA * * POSTREŽBA. ULJUDNOST VELIKO ŠTEJE V ŽIVLJENJU. Uljudnost je velikega pomena v življenju. V političnem življenju McKinleveve uljudnosti je bila tako znana, da si je s tem vgladil pot gnoticizem — pojdi malo v stran, da drugim ne boš motil zabave — nastavi revolver na sence — en človek manj, — saj to ni nič takega . . . To je zadnja beseda agrnosticizma in pironizma. Ali more ta svetovni na-za vse potrebe. "Izdelovateljske No- Z()r ^dovoljiti človeško srce? Zato je filozof Henrik Ibsen zdvojil nad vso resnico. "Sreča je mogoča Ie po vice iz meseca aprila komentirajo fakt, da surovost nikdar ne nadkri-je višjih zmožnosti. Glavni predstavniki v industriji od Carnegija pa uo Edisona, so dosegli svoje višine potoni človeških prispevkov, ki laži življenja," je rekel. Vsaka rastlina, vsaka žival, vse kar žije in kli-je na zemlji, je srečno le. kadar za- H iema moč iz resnice. Le človek naj j kličejo po ljubezni do svojega bliž-jbi na-e, grečo* v ,aii in prevari. 1 njega. Carnegij konstatira v svojem rayni zakon je da resnjca yodi k sre_ življenjespisu, da on polaga veliko |ci, a laž k nesreči in pogubi, j svojih napredkov na uljudnost. Ulju-j Kje je torej resn{ca. ki nap pri, Lden prodajalec^gzreds. gore. stopi ,je k sre-i? Ce človeštvo noče svo- je pogube, se mora odločiti za vero v Boga. vrniti se mora h krščanstvu. Naš pesnik Stritar priznava, da on nima kaj dati človeštvu namesto izgubljene vere. Zato so moderni filozof je skušali nadomestiti krščanstvo z umetnimi nadomestki. A vsi poskusi do sedaj so se izjalovili. Namesto krščanstva ne ve nihče človeškemu duhu pokazati kaj trdnega in zanesljivega. Buechner sam priznava: "Neznosnega jarma krščan« Imejte vedno do- stva se eIoveštvo d() da]ies ni moglo j otresti, ker za krščanstvo ni zadost- led in spremeni ozkosrčnega stis-njenca v največjega razsipovalca. Večkrat pa oseba, ki je neznosno sitna ni kriva svoje neuljudnosti. Vzroki so čisto enostavni: njegov želodec je iz reda. Najkislejša nejevolja preide kakor hitro pride želodec. v pravo zdravo stanje in ravno Trinerjevo grenko vino je najboljše zdravilo, da prežene vsako ne volj o. To zdravilo vam izčisti prebavne organe. povrne slast do jedil in odžene nervoznost ma pri rokah Trinerjevo grenko vi no. kupite ga še danes pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili. Bi n NAJLEPŠA PRILOŽNOST PRITI NARAVNOST V DOMOVINO SKOZI TRST, ALI DUBROVNIK. Z NASLEDNIMI PARNIKI: . CENE II. raz II. raz. $.90.— $102.50 $ 90.— $105.— 14-ega okt. BELVEDERE.............. $145.— 21-ega okt. PRES. WILSON............$150.— ii-ega nov. ARGENTINA.............. $140.— 25-ega nov. SCYTHIA..................$150.— vojna taksa $5.— Dobra postrežba. Kabine tudi za III razreJ. Pišite, ali pošljite takoj brzojav, da Vam zagotovim prostor. Pošiljam dinarje — krone po pošti ali brzojavno po najnižjih cenah v stari kraj. Sprejemljem denar v hranilnico in plačam po 4% oforesti. Opravljam vse bančne posle. EMIL KISS, bankir 133 Second Ave., New York City N. Y. ZASTOPSTVO OD: SLAVENSKE BANKE D. D. ZAGREB. PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE, ZAGREB IN FRANCOSKO-SRBSKE BANKE, BEOGRAD. 1 nega nadomestila." Mnogo poskusov se je že izjalovilo. Zakaj se vsi ponesrečijo? Zato ker v teh nadomestilih ni tistega božanskega ognja. ki ga je krščanstvo vrglo na svet, ker v njih ni tistega poguma in moči. vsezmagalne ljubezni, tiste svetu prikrite moči. s katero krščanstvo deluje. Pravi svetovni nazor more dati le vera, ki da odgovor na zadnja vprašanja človeškega duha: Odkod je človek in kam gre? Edino krščanska vera kaže človeku 11a njegov namen, ona ga vžgala in pripravlja v dosego tega namena, ona ga navaja, da presoja vse življenje z ozirom na večnost. Edino krščanska vera ie zmožna dati odgovor 11a nn i višja vprašanja, ki jih stavi človeški duh. Ker je krščanska vera — božja vera. in ker ima le božja vera v sebi vso resnico, bo mogel le svetovni nazor na podlagi krščanstva rešiti človeštvo propasti. Človeštvo stoji pred vprašanjem: al j vera. ali propast? Zmot je brez števila, a resnica je ena. IŠČEM SVOJO ŽENO FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, III. Phone: Canal «534. I 1 « mJlr & & & & & & A & & & & M & & & «0? Kupite si čevlje pri Kapperju! Sedaj imamo posebno razprodajo in v Vašo korist bo, da pridete sedaj v našo trgovino in si preskrbite črevlje za prihajajočo zimo. Nekaj posebnega so črevje za otroke na gumbe iz močnega usnja vse skozi, ki jih prodajamo sedaj po posebni ceni: ........... Možke črevlje rujave in črne iz močnega usnja v vseh velikostih prodajamo sedaj po: .........^^ gjj Črevlje za dečke in dekleta na gumbe in trakove od velikosti 9. do 13. Prodajamo jih sedaj po: --Jj Velikost uu ^ do 5-y2 pa prodajamo po: .. ......... KAPPER'S SHOE STORE Corner 18th and Wood Street, CHICAGO, ILLINOIS. tr, Frančiško Fajnik dosedaj živečo v Jolietu, 111. Zapustila me je brez vsakega obvestila, kakor slišim na tg* prigovarjanje neke Loize Vockin. ki je tudi zapustila svojega moža in se gf nahaja sedaj nekje v Chicago. Če gj* kdo ve kje se nahaja prva ali druga naj mi blagovoli naznaniti na sle-gi* deči naslov: VALENTIN FAJNIK, 1134 West 15th Str., in rear CHICAGO, ILL. J. KOSMACH. x*°4 W. a and St„ Chicago. DL Ho [i KO tu se priporočam pi| nakup* raznih B ARV. VARNIŠEV, ŽELEZ J A KLJUČAVNIC IN STEKLA. PrcTiimem barvanje hii zunaj in traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene-Roialri obrnite se vselej na svojsfi rojaka I r sr v & tr r r r vr r . v . \ V