ZARJA - DAWN URADNO GLASILO OFFICIAL PUBLICATION SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE SLOVENIAN WOMEN'S UNION FEBRUARY, 1964 NUMBER 2 VOLUME 36 SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Instituted December 19, 1926 in Chicago, III. Incorporated December 14, 1926 in the State of Illinois * ZARJA — THE DAWN Published monthly — izhaja vsak mesec Annual subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWU members $1.20 annually. Za članice SŽZ $1.20 letno Publisher: ZARJA, 1937 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111. Entered as second class matter November 13, 1946, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA V AMERIKI Ustanovljena 19. decembra 1926 v Chicagu, III. Inkorporirana 14. decembra 1927 v driavi Illinois. * ★ Official Publication of the Slovenian Women's Union of America Uradno glasilo Slovenske Ženske Zveze v Ameriki Editorial Office: 1937 W. CERMAK RD., CHICAGO 8, ILL. Tel.: Bishop 7-2014 All communications for the next issue of publication must be in the hands of the Editor by the fifth of the month. Vsi dopisi za naslednjo izdajo mesečnika morajo biti v rokah urednice do 5 v mesecu. LOVELY MODELS IN THEIR OWN FASHIONS Snaps taken at Ohio Bazaar, October 13! Model Joan Cadez in a beautiful hand-made suit made by Ann Cadez, cost $6.00, is on left. Center is Celia Skander in a blue tweed mohair knit suit and hat she made with instruction by Ann’s Knit Shop. (Celia & Ann are members of Br. 25). Right are child models: Janet Bates in a holiday jumper and blouse made by mother, Margaret (#14), cost $6.55. Ailyne Koporc modeled a pinwale Jumper also made by mother, Agnes (#25), cost $6.00. Therese Cook wore a red taffeta party dress with mink cuffs made by mother, Janie (#32). Style Showing at St. Vitus Auditorium was highlight of Bazaar sponsored jointly by all Cleveland branches. Scene around the Juveniles Drill Team booth with Mrs. Rebol (Br. 25) in charge. Money made at this stand went into the uniform fund for the new outfits they are seen wearing: white pleated skirts with white middy blouses trimmed with red braid and tie — white sailor hats! They looked darling and did a very good job drilling and twirling batons. Instructor is Ernestine Jevec of Br. 50. HAPPY BIRTHDAY IIS FEBRUARY Supreme Officers: Feb. 5—Rose Kraemer, State President, Cudahy, Wis. Feb. 12 Vicki Faletič, Supreme Auditor, Cleveland, Ohio Branch Presidents: Feb. 1—Beatrice Brayer, Br. 55. Girard, Ohio Feb. 8—Mary Kuzma. Br. 88, Johnstown, 1’a. Feb. 19—Sophie Sorcan, Br. 90, Presto, Pa. Feb. 28—Katherine Slogar, Br. 23, Ely, Minn. MANY HAPPY RETURNS OF THE DAY! DATES TO REMEMBER . . . March '1—Eastern Get-Together Bowling Tournament, Euclid, Ohio Mar. 14-15—Midwest Bowling Tournament, West Allis, Wis. April 12 —Card Party, Br. 43, Milwaukee, Wis. May 10—Holy Communion Sunday, Br. 17, West Allis, Wis. May 17-20—13th National S.W.U. Convetion, Chicago, 111. On the Cover . . . Chicago, III., a view from the top of the 15 story Prudential Bldg., shows part of the famous Michigan Avenue and its parallel skyscrapers. It’s a sight many of our members will see this May at the 13th National S.W.U. Convention. ZARJA ^DAWN OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA VOL. XXXVI. — NO. 2 FEBRUARY, 1964= LETO XXXVI. — ŠT 2 REV. CLAUDE OKORN, O. F. M.: Good Example by the Holy Father Holy Father Pope Paul VI devoted Christmas Day to the poor and the sick of Rome. In a cold rain he drove from the Vatican to a section in Home where three out of four voters favor Communism. His Holiness visited an unemployed laborer with a paralyzed daughter, later stopped at the children’s hospital. As the Holy Father moved along and among the poor and ill, with words of comfort and encouragement, he was handed gifts. Outside the church of St. Michael the Archangel, children gave him flowers, a basket of fruit, a bottle of wine and a little lamb. He took the lamb into his arms and caressed it. At the church in the Tiburtino section of Rome, a Communist stronghold, he celebrated Mass and in a sermon expressed sorrow that ‘‘some persons still rebel at the thought of admitting the true meaning of Christmas.” He said it was a holiday “of the needy and the poor.” Then putting his words into action, he walked from the church to the group of houses and visited a family that was spending Christmas in poverty and illness. The head of the family is without work. His family of eight lives in two rooms. His 27 year-old daughter has been in bed paralyzed as a result of a bone disease for 15 years. The Holy Father prayed at her bedside and asked her if she had a particular Christmas desire. “I wish my family could have a decent home,” said the girl. He bent over her bed and replied but his answer was not heard. When he left the house, emotion was clearly evident in his face. The word of the Pope’s gesture spread through the neighborhood rapidly. Hundreds had ignored his arrival at the church. But by the time he left the house of the sick girl the crowd was so thick that papal aides had trouble clearing a path for him. On the way back to the Vatican the Holy Father stopped at the hospital for crippled children. They, too, gave him gifts: a book of prayers and a rosary. At the Mass for diplomats in the Sistine chapel, the Pope said to them: “Is it not your mission, to work to knock down the walls which separate peoples; is it not your mission to announce peace to all near and far?” This is how Christianity works. The Holy Father showed us the way. We need action not words. JUST TWO MORE MONTHS FOR THE PRE-CONVENTION MEMBERSHIP CAMPAIGN AM members are urged to Join the Pre-Convention Membership Drive currently being held in connection with the 13th National S.W.U. Convention this May in Chicago, III. The prize you may attain is that of “Convention Queen" with many privileges and honors therewith! The Convention Queen is also given full fare to and from the Convention City. Second place will be given the title: Convention Princess! The Queen and Princess will be crowned at the convention’s Grand Banquet at the Morrison Hotel, Tuesday, May 19, 1964. Many other prizes are in the offing for winners and all workers in this campaign. Sign up your relatives and friends today! Get application blanks from your local secretary! For every Class B member enrolled: $1.00 cash prize; for Class A member, .50 cash prize and for every Juvenile, .25 cash. LET'S ALL GET TO WORK! FINAL MONTH FOR CONVENTION DELEGATE ELECTION As stipulated in the S.W.U. By-laws, this is the final month for election of delegate(s) to the 13th National Convention to be held May 17-20, 1964 at Chicago, III. Complete regulations on the election of delegates were printed in Zarja last month. Please refer to it for detailed points. Subordinate Branches with assessment paid for all its members and which number from 100 to 300 members in adult Class A and B on the first day in the month of January of this year (convention year) shall be entitled to one delegate. Branches numbering from 301 to 600 members shall be entitled to two delegates; those branches with more than 601 members are entitled to three delegates. The branches with a membership of less than 100 shall be combined with other such branches by the Supreme Secretary to a total of 120 members for one delegate. The branches closest to each other shall be considered for consolidation. Branches which do not send a delegate may authorize another delegate or member of the Supreme Board to represent them. From its expense fund, the Union shall pay the transportation for delegates to and from the convention city. (Round trip fare in coach.) It is recommended by the Board of Directors that the branches provide per diem funds for their delegates. ALBINA NOVAK, Supr. Secretary HE HAD THAT SPECIAL GRACE ... (Reprinted by special permission from NEWSWEEK MAGAZINE) The expression of thoughts describing our late President form a tribute which will edify and inspire every reader. It gives a most perceptive appraisal of the picture of John F. Kennedy we came to know in the past three years, during his period of aspiration to the White House and his residence there. Mr. Bradlee gives us the President, not only as a leader and builder of confidence in a peaceful world but as the epitome of vigor and manhood at its best. Thinking it appropriate to publish it here, perhaps in place of a more personal and less knowledgeable tribute, the Editor arranged with the editors of Newsweek and the author in New York for special permission which was granted most generously. History will best judge John F. Kennedy in calmer days when time has made the tragic and the grotesque at least bearable. And surely history will judge him well —for his wisdom and his compassion and his grace. John Kennedy was a wonderfully funny man, always gay and cheerful, never mean—but historians are prone to stifle laughter in formality. You could see a laugh coming in his eyes before you could hear it from his lips. His humor was often most appealing when he directed it against himself. One summer night in a Georgetown garden, candidate Kennedy was preparing for the first of many critically important appearances on “Meet the Press.” “ You be Kennedy and I’ll be Spivak,” he suggested to his guest with relish, and the first question was already spilling forth: “All right, Horatio Alger, just what makes you think you ought to be President?” Only days ago, his thoughts turned to the farewell party for a White House aide who had been memorialized in print as “corusatingly” brilliant. “Those guys should never forget,” he said with a smile, “50,000 votes the other way and we'd all be coruscatingly stupid.” John Kennedy was a forgiving man, far more forgiving than his friends. He forgave many the excesses of their ignorance—many men who hold high positions today because of this forgiving. He forgave quickly and for good, and soon found new quality in the forgiven. An Appetite for Life: John Kennedy was a hungry man, ravenous sometimes for the nourishment he found in the life he led and the people he loved. This was both literally and figuratively true. He could eat ten bowls of specially prepared fish chowder without succumbing either to indigestion or embarrassment, and though he smoked only rarely, he could chain-smoke three cigars when the spirit moved him. His ability to devour the written word was legendary, and he could unwrap presents faster than a 5-year-old. John Kennedy was a graceful man, physically graceful in his movements—walking, swimming, or swinging a golf club—and had that special grace of the intellect that is taste. He never told a dirty joke. He could not bring himself to be “corny” at a time when “corniness” is a hallmark of American politics. On his next to last trip, to the American wilderness, this compleat and urbane man was uncomfortable in the clothes of a conservationist; and he laughed loudest of all at the "Paul Bun-yan” or "Johnny Appleseed” nicknames he quickly collected. During the I960 campaign he used the phrase “Jackie and I” only once, and that was enough to embarrass him. He was a student of graceful expression, and had been since he started collecting rhetoric in a small, black leather book before the war. A Palmer in Power: John Kennedy had a Walter Mitty streak in him, as wide as his smile. On the golf course, when he was winning, he reminded himself most of Arnold Palmer in raw power, or Julius Boros in finesse. When he was losing, he was “the old warrior” at the end of a brilliant career, asking only that his faithful caddy point him in the right direction, and let instinct take over. John Kennedy was a restless, exuberant man, always looking forward to the next challenge. For a year now, it had been “Wait till ’64” more and more often. And for a long time he had wondered—at first in fun but increasingly in seriousness—what he would do after his second term. He wondered if he might become the editor of a newspaper. He had not real doubt that he would be re-elected—hopefully with the mandate that he missed so much after the 1960 election, the kind of mandate that would let him do what he thought the country needed done. He wanted to run against Goldwater (though he liked Goldwater personally more than he liked Rockefeller), and settle forever the dangers he saw in standing still. John Kennedy was a blunt man, sometimes profane, when it came to assessing rivals. But in his judgment, no man was all bad who had run for political office, and by the same token, every man would be better if he ran for political office. He bore no man lasting grudge or envy, and his readiness to love was instinctive. For John Kennedy was a loving man, lately come to lasting love. And historians are too far removed from love. A Laugh With Love: John Kennedy reveled in love for the Irish patrimony that he had left so far behind. He laughed with love at the roguery of his grandfather, Honey Fitz, and his trip to Ireland was a pilgrimage to that love. He loved his brothers and sisters with a tribal love. All Kennedys were born gregarious, but under siege it could be the Kennedys against the world. John Kennedy loved his children with a light that lit up his world. He discovered his daughter when election brought them finally under the same roof, and he delighted in her pride and in her performance. His heart leapt up when he saw his son, careening through life as if there were no tomorrow, and he lit up the hearts of all who saw them enjoy each other. And John Kennedy loved his wife, who served him so well. Their life together began as it ended—in a hospital—and through sickness and loneliness there grew the special love that lights up the soul of the lover and the loved alike. John Kennedy is dead, and for that we are lesser people in a lesser land. —Benjamin Bradlee And now, we go on with confidence in the words of our warm-hearted and veteran statesman, the 36th President of the United States. President Lyndon B. Johnson (from his address to the United Nations Dec. 18, 1963) “The United States wants sanity, security, and peace for all, and above all. “President Kennedy, I am sure, would regard as his best memorial the fact that in his three years as President the world became a little safer and the way ahead a little brighter. To the protection and enlargement of this new hope for peace, I pledge my country and its government. "Man’s age-old hope remains our goal—that this world, under God, can be made safe for diversity, free from hostility, and a better place for our children and all children in generations to come. “And therefore any man and any nation that seeks peace—and hates war—and is willing to fight the good fight against hunger and disease and ignorance and misery —will find the United States of America by their side, willing to walk with them every step of the way.” ACTIVITIES No 1, Sheboygan, Wis. As we enter 1904 all the officers wish a Happy and Blessed New Year to all members everywhere. I would like to give my report for 19G3. Our total membership is 21(1, we gained five members. Our recent new members are Miss Anna Zore in Class B and Miss Mary Ann Jakel in Junior class; we welcome them to our branch. Condolences to families of our deceased members who are: sisters Antonia Hlade, Mary Zore, Anna Kovačič and Mary Kovacic. Each shut-in member received a Christmas card from the branch. We wish them all a speedy recovery and God’s Blessings. Our congratulations to three members who celebrated their 50th golden wedding anniversary, they are: Mr. and Mrs. Mike Panko, Mr. and Mrs. Frank Ribich and Mr. and Mrs. Frank Seiko. The annual meeting was well attended and it was a pleasure to see so many present. Installation of new officers took place, as it was decided not to hold a meeting in January. Our officers for 19G4 are: Mrs. Olga Plesetz Saye, president; Mrs. Mary Godez, vice-president; Mrs. Margaret Fischer, secretary; Mrs. Mary Vertacic, treasurer; Mrs. Anna Modez, recording secretary; Mrs. A-tnalia Zunter, Mrs. Frances Melanz and Miss Olga Hlade, auditors; Mrs. Mary Brezonik, sentinel. The spiritual advisor is the Rev. B. J. Wilimek. Our sincere thanks to our former vice-president for all her efforts as officer, we will miss you Ruth. Also a thank you to our former president Mrs. Mary Godez, who is now serving as vice-president, for all her work. I wish to thank Mrs. Mary Turk for serving so capably as co-chairman for the card party and receiving dues in her home for me, as I live out of the city. Mrs. Frances Melanz and her committee deserve credit for their work in the kitchen. It was voted upon not to hold meetings in June, July and August. For meetings that will be held the telephone committee will make contacts who are: Mines. Mary Godez, Ruth Sheck, Anna Modiz, Mary Vertacic, Margaret Fischer, Marianne Gustaveson, Frances Ribich, Christine Rupnik, Frances Krolnik and Johanna Suseha. The annual card party will be held the first Wednesday in September. Mrs. Anna Modiz will be chairman assisted by Mrs. Mary Turk, Mrs. Christine Rupnik, Mrs. Marianne Gustaveson and Mi's. Ruth Sheck. Mother’s Day Program will be in charge of Mrs. Marie Prisland. Mother of the Year for 1964 was selected and Mrs. Mary Vertacic, our treasurer, was given the honor. A delegate for the next national convention will be elected at the Feb. meeting. After the meeting a Christmas party was held. A lovely rep-(Cont’d on piage 20) A Message From The Supreme President Hurry! Hurry The Pre-Convention Membership Campaign is get-ing closer to the deadline. Only two more months to go until March 31st and it’ll be over! What branch will be the proud one — having a Queen or Princess to represent their hard work? Who shall be the lucky winner that will wear the crown of the Convention Queen? I believe that each one of you is dreaming about how it feels, so, don’t just dream about it but go out and write up all those new members. Round trip fare to the Convention City, Chicago, Illinois, will be given to the Convention Queen besides other beautiful prizes. February is the important month for election of delegates to the convention for many branches who have not done so in January. All details and regulations were printed in Zarja last month, given by the Supreme Secretary, Albina Novak. I, too, have reminded you of the points to keep in mind concerning the selection of the best delegate possible to represent your branch. Members, please attend all the meetings of your subordinate branches in the next few months to help bring ideas and suggestions for the betterment of our organization. You will want your delegate to be well-informed and she will be if you discuss the really important ways the S. W. U. should go forward in the future. This is the reason we have conventions and the reason it is so important that every convention is a stepping stone toward a better future. All prepartions for the convention are in the hands of the Supreme Board and local branch and we will be meeting for our semi-annual Directors’ meeting February 17th and 18th in Chicago. The new, revised cookbook "Woman’s Glory—The Kitchen”—you could call it a souvenir cookbook because it carries so many interesting ideas, stories and pictures including one of the famous Slovenian Potica inscribed “Good Luck President Kennedy” baked and sent to the late President on his inauguration by Mrs. Mary Lenich of Eveleth, Minn. This famous recipe is in the cookbook as well as many others. Now, I have a large supply of the cookbooks on hand which I am ready to mail to you immediately. They make excellent gifts for birthdays, weddings, or other friendly occasions. Price inculdes mailing anywhere in the United States and Canada, only $2.75. A Happy Valentine to all and happy birthdays in February. Speedy recovery to all who are ill. o * * EASTERN GET-TOGETHER BOWLING TOURNAMENT IS MAR. 1, 1964! Pallisade Lanes, 1331 East 260th Street, is the location of this year’s Eastern Get-Together Bowling Tournament. This modern 32 lane establishment is right between Euclid Ave. and Lakeland. Starting time is 2 p. m. sharp! To all bowlers interested but not yet placed on a team, please contact either Alyce Arko or myself and we’ll see to it that you are entered. The three game series will be bowled on a 80% handicap basis. A fee of $3.25 will be asked from each player for bowling, prizes and luncheon. After the games are rolled, a luncheon will be served and prizes awarded. In the past few years, every participant has really enjoyed the tournament very much. Let’s make this one a RECORD TURN-OUT and the very best! Everyone is welcome to join the fun, if you cannot bowl, come along and root for your team. We could also use some score-keepers so if you wish to help us out, give me a call! We’ll appreciate it. Send all entries to the undersigned, 19170 Monterey Ave., Euclid 19, Ohio, telephone KE 1-0230 or to Alyce Arko, 3562 E. 80th St., Cleveland 5, Ohio, telephone Dl 1-7B40. See you on March 1st at the lanes! Toni Turek MIDWEST BOWLING TOURNAMENT MARCH 14-15. 1964 Slovenian Women’s Union Bowling Tourney will be held for the 1964 season at the Kuglitsch’s Arcade, 4401 West Greenfield Avenue, Milwaukee, Wis., the 14th and 15th of March. Bowlers can contact their director, secretary of their league or Liz Zefran, Secretary of Tourney. The Directors: Josephine Sumic, President 1305 North Center, Joliet, 111. Marion Marolt, Vice President 1512 South 53rd St., W. Milwaukee, Wis. Branch 17 are our Hosts for the Tourney Rose Kramer, Director 4304 South K. K., Cudahy, Wis. Ann Pelko, Director 121G 7th St., LaSalle, 111. Caroline Oawson 505 Norman St., Oglesby, 111. Lil Putzell, Chicago, 111. 3731 South Home, Berwyn, 111. Liz, Zefran, Tournament Secretary 1941 West Cermak Road Tel: Virginia 7-6688 Chicago, G0608 111. The Surtmrban Motel (Restaurant and Cocktail Lounge) located at 4600 South Layton (Highway 41 South), owned by Slovenes, can accomodate all of us at the same place. For your convenience, breakfast will be served in the Lobby, buffet style, consisting of Potica, ham and coffee. Rates per person are 4.00. Your reservations can be mailed to Marion Marolt or direct to the Motel, stating how many in a room, and what time of arrival, and, oh, by the way, tell them you’re with the Slovenian Women’s Union Bowling tourney. Don’t forget that more fun can be had if your group is together and since this is our yearly affair old friends and new ones can get acquainted for future affairs. Our Lady Queen of Peace Church, 3200 South Layton is a mile away and masses are held on the hour from 6:00 a. m. to 12 noon. For girls whose teams are not complete, please let me know and I will see that you have bowlers. Those of you not bowling in a league can have someone verify your games; (12) twelve constitutes an average, and mail the averages to me. For point of Reference: Moral Sanction: A Moral sanction shall be issued by the WIBC Executive Secretary, upon the recommendation of the city association executive board as follows: Fraternal and religious organizations which have a strictly membership tournament and industrial firms which restrict their tournament entry to their own employees. This moral sanction shall be issued for a $2.00 fee, without membership restrictions to the WIBC and for the sole purpose of good fellowship and closer harmonious relations. "A moral sanction also may be issued for the purpose of providing international competition for bowlers from nations not serviced by WIBC and in which WIBC members are participating. The WIBC member shall qualify for high score recognition in all moral sanctioned tournaments provided the equipment conforms with ABC specifications.” (Meaning that the Bowling Alleys where the tournament is being held are sanctioned alleys, and registered with ABC.) Liz Zefran, Sec’y resentative of Santa Claus, elf — Mrs. Dorothy Kregel, presented the exchange gifts. Mrs. F. Melanz was in charge of the lunch, assisted by Mrs. F. Seiko, whom we wish to thank for her donation of home made sausage. We enjoyed the delicious pink tea which was contributed by Mrs. Mary Godez and Mrs. F. Seiko. I am appealing to all members to please pay their dues promptly. There is a collection of 25 cents to help defray the additional cost of printing Zarja. All new members after the first year membership are required to pay 50 cents annually to help cost of current expenses of the branch. Happy Birthday to all members this month. Would like to see you at the February meeting which will be followed by a Valentine party. Please members do try and enroll a new member this year. Margaret Fischer, Sec’y. No. 2, Chicago, III. Special news for February is election of our two delegates for the coming convention. The meeting is Feb. 13th. We hope you will all be there for this important decision. We enjoyed the meeting in January which also included our holiday celebration and gift exchange. The treats by our birthday celebrants were delicious and altho it was a very cold night, there were 30 of us present. After installation of officers which was carried on by sister, Anna Stare, we proceeded with the business at GET-TOGETHER BOWLING TOURNEY SUNDAY, MAR. 1st! Bowlers of the Cleveland vicinity are urged to join the bowlers participating in the Eastern Get-Together Tournament, Sunday, March 1, 1964, at the Pallisade Lanes, 1331 E. 260 St., Euclid, O. See Supreme President's Report for details! GOOD LUCK TO ALL OUR S.W.U. BOWLERS! hand and selection was made for this year’s Mother of the Year of Br. 2. She is Mrs. Jennie Puhek, a fine lady whose 3 daughters are members since childhood. Congratulations, Mrs. Puhek, we are very proud of your loyalty and good will. A new member was initiated and she is Mrs. Katherine Tuzak, daughter of our 1963 chosen Mother, Mrs. Clara Vrasich. Welcome to her. We wish the speediest recovery to our members reported ill and they are Mrs. Josephine Koren and Mrs. Mary Klaczinski. God bless them with good health. There were many lovely prizes but the nicest gesture was made by our social member, Mrs. Anna Beranek who sent over two hand-made aprons for a special prize. The proceeds went to the treasury, and we thank Mrs. Beranek very much. Our bowlers are preparing for the Midwest Tourney in March to be held at West Allis, Wis., sponsored by Br. 17. The call is out for all non-league bowlers who wish to join a Chicago team for this event. Discussion on the 13th National Convention to be held in Chicago was very interesting for our members who are planning on several events for Mr. and Mrs. Tony Troha On Oct. 13. 19C3, Tony and Luba Troha, 180G W. 22nd Place in Chicago, 111., celebrated their 50th Wedding Anniversary. Mrs. Troha is a loyal officer of Branch 2 and long standing member. Their two daughters and three grandchildren are also members of S.W U. and actively participate in the branch’s many events. Mr. Troha is retired from Electric Motors-Pullman Plant in Chicago. Everyone hopes that God will bless them with many more years together. R. the delegates. The handwork exhibit to be held during the three days of the convention for the benefit of our HAPPY GOLDEN YEARS CITED BY ARMY M/Sgt. John A. Koren, son of Mr. and Mrs. Frank Koren of 1850 W. £'3rd St., Chicago, 111., who is serving in Germany, recently distinguished himself as the “Enlisted Honor Graduate” of a Physical Security Supervisors Course of the Military Police Dept., US Army School of Europe. Sgt. Koren is in the service since 1943, was decorated with the Purple Heart in World War II. His parents received word of his recent achievement in a letter from his commanding officer, Col. Paul V. Tuttle of the U. S. Infantry. Col. Tuttle wrote: “That you may fully appreciate the magnitude and nature of your son’s accomplishment, I should like to point out that this honor is accorded only to those students who receive the highest grade above 91 percent attained in the course and whose attitude and general deportment throughout the stay at the school have been exemplary in every way. Your son maintained a grade average of 98 percent °n examinations and practical problems.” The Sgt. is married and the father °f five children, ages 4 to 10 years. His family is with him in Germany. Needless to say, his mother, Mrs. Josephine Koren is very proud of her son and justifiably so. Mrs. Koren is a loyal member of Dr. 2 in Chicago as are many of her relatives. Congratulations! (—Ed) NO. 2 CONTINUED S.W.U. Scholarship Fund was explained by secretary Albina Novak who asked our members to contribute their handwork, sewing, knitting, crocheting or other work. We hope all the members who can, will contribute to this exhibit in May. Every meeting rom now until the convention will be mportant, so do try to attend. Corinne Leskovar No. 10, Cleveland, Ohio. — Once a-Sain I am here to be your reporter, ur officers wish all members a very appy, healthy and prosperous new year 19G4. ’The December meeting on the 10th was attended by only 15 members; of course, the weather was really bad No. 5, Indianapolis, Ind. On Nov. 30, 1963 our branch president, Miss Sophie Krapes became the bride of John Muniaugh. The double-ring ceremony took place at Holy Trinity Catholic Church. Rt. Rev. Msgr. Edward Bockliold conducted service and celebrated Holy Mass. Miss Louise Dugar was maid of honor and Albert Dugar was best man. Bridesmaids were Mrs. Frances Smerdal and Mrs. Ann Morast, sister of the bride. Louis Dragan and Carl Mauser were ushers. The bride were a rochelle lace over taffeta gown fashioned with a fitted bodice and long sleeves with seed pearls and sequins. The full baller-ina-length skirt and tiers of lace outlined with sequins. Her mantilla lace veil was secured by a small headband. She carried amazonica lilies, pink sweetheart roses and feathered white carnations on a white prayer-book. and that kept the members at home. However, in the new year we would like to have a few more present. Our membership consists of 309 but only the same few keep coming to the meetings. How about it, ladies? The meetings are held on the second Tuesday of each month at Slovenian Home on Holmes Ave. at 7:30 p. m. We have lots of fun. Our recording secretary, Antonia Repic, has been to the hospital again for more surgery. We all wish her a speedy recovery and hope she will be with us soon. We miss you, Tončka. As this was our yearly meeting, we had election of officers. They were all re-elected as follows: president, Anne Markovič; vice-president, Phyllis Chermely; financial sec’y and treas., Mary Camloh; rec, sec’y, Sophie Magayna; auditors, Louise Čebular, Millie Novak and sergeant-at-arms, Jennie Koren. We also picked our Mother of the Year to be our president, Anne Markovič. Last year, 1963, we lost 8 members. A prayer was said for them as well as for our dear departed president, John Fitzgerald Kennedy. I’d like to remind you about signing up some new members. It’s been so long since we’ve had any new members; if you have any relative, a daughter, daughter-in-law, small children, sister or cousin, let us know and we’ll distribute as many applications as needed. We celebrated the birthdays of Mrs. Salmich and Jennie Batich. They provided us with some goodies such as apple strudel, raisin potica, also something to quench our thirsts. Mrs. Čebular provided us with her usual Birthday Speech. Get well wishes to all our sick members, who have been to the hos- BR. 5 PRESIDENT IS BRIDE Mr. and Mrs. John Mumaugh with Msgr. Bockhold Following the ceremony there was a dinner at the Iron Skillet. A reception was held in the Holy Trinity school hall. The couple is at home at 735 No. Warman. Congratulations! Hermina Bruder, Reporter pital and those at home. Birthday greetings to all gals who are celebrating in January. I would like to to take this opportunity to wish all our members a very happy new year. Sophie Magayna, Reporter No. 14, Euclid, Ohio. Our December meeting, together with a Christmas party, had a very large attendance and a great time was had by all present. A high point of the party was the opening of the exchange gifts. It would be gratifying if such large attendances would be present at each regular monthly meeting. The new slate of officers for our branch is the following and we wish them all the best in their duties for 1964: president, Tillie Spehar, vice-president, Mary Stražišar; secretary, Molly Sodja (yours truly), treasurer, Mary Iskra; recording sec’y, Antonia Sustar. One of our members passed away in December after a lengthy illness, Mrs. Katherine Cesen, of 1185 E. 61st St., Cleveland, Ohio. Condolences are extended to the family. Mrs. Cesen left a husband, three children and grandchildren. Mrs. Ann Zadnik is now recuperating after a few weeks stay in Euclid-Glenville Hospital due to a broken leg. Just a reminder to members who mail in their payment of 1964 dues to include 25 cents for their 1964 Zarja, which payment is due every year. Molly Sodja, Secreteary No. 17, West Allis, Wis. — Our annual meeting in December was very well-attended, but we will be much happier if we could see still more faces at the coming meetings. The officers elected for 1964 are re-elected, namely: pres., Marlon Marolt; vice-pres., (newly elected) Vicky Kastelic; sec’y, Marie Floryan; treas., Frances Piwoni; rec. sec’y, Fanny Stroj; auditors: Josephine Imperl, Tillie Muren, ( new auditor) and Josephine Nim-nier. Spiritual Advisor is Rev. M. J. Setnicar. Reporters will be Marion Marolt and Angela Kastelic and Marie Floryan. Mother of the Year is Sophie Moze. Meetings will be held as usual every 3rd Sunday of the month at 2:00 p. m. at St. Mary’s Auditorium, Room 3. Kindly use the rear door. No meetings during the months of June, July and August. A dollar donation for the treasury will be asked of each member to help cover current expenses and 10c for every deceased member for a high mass offering. Flowers or a gift will be sent to a member reporting illiness in the hospital and a $3.00 baby gift to a member for her 1st born baby. We will sponsor 2 card parties this year. The first is a miscellaneous party for our treasury and Usinger demonstration combined with a card party in the fall for St. Mary’s new church building fund. Our branch members will receive holy communion in a body at the 7:20 a. m. mass on Sunday, May 10th, Mother’s Day. This is a custom of our branch so don’t forget the date. Our branch is hostess this year for the S. W. TI. Bowling Tournament which will be held at the Kuglitsch Arcade, 4401 W. Greenfield, West Milwaukee. Bowlers who are members and wish to bowl in the tournament please contact the president, Marion Marolt at EV 4-4908 or call me at SP 4-2061. A great big welcome is being extended to all the bowlers visiting our fair city. More detailed information will follow. Sick members will welcome a visit from you or a message from you. This month we wish a speedy recovery to Gertrude Pugel at West Allis Memorial Hospital, Lydia Paich at the Lakeside Home and Jennie Zalar at the Abode Nursing Home. Others are Frances Hibler at 3810 S. 77th, Mary Kastner and Theresa Kerhin. God’s blessing to all. We are happy to have Mary Pack and Vida Yakos join our branch. Welcome, members! Our deepest sympathy are extended to the family of Helen Thompson who passed away and also to the family of Marie Jelich who recently passed away. Condolences to Mrs. Mary Bojantz and her family upon the loss of her husband, Mr. John Bojantz. May the eternal light shine upon them. Greetings to all and see you at the next meeting. Marie A. Floryan, Sec’y No. 20, Joliet, III. Our congratulations to Mr. and Mrs. Anton Jeriha from N. Hickory St., who celebrated their golden anniversary among their family and friends. Also to Mr. and Mrs. Arthur Kraus, who celebrated their Silver Anniversary. Mr. Kraus is well known here for his TV—Radio JOLIET LISTS TOP TEN BOWLERS! No. 20, Joliet, III., Bowling News. At the close of the year we find Bluth Sausage 32 winning games, leading American Slovenian Home by three games, followed closely by Kraus Radio and TV, Northwest Recreation Club, Merichka’s Restaurant, Sheps DX Service Station, Papesh Funeral Home and Ellena Builders. The girls are bowling so good, that I have a hard time trying to keep up with the “500 series,” this month Marge Rachor who has been a member has moved to second highest with a 580 series. Newcomers are Vicki Bernic-kas 504, and Lodene Hayes 516. Top ten bowlers are Glen Klainsek 163, Jo Mlakar 102, Marge Rachor 150, Marge Gasperich 154, Marge Waj-chert 153, Ann Stefanich 153, Ann Savol 151, Edith Rosenquist 149, Ann Sternisha 149, and Helen Golobic 145. Congratulations to Dorothy Nemanicli who became the bride of Joseph Horvat on December ICth. Best wishes are in store for Helen Vessel who became Mrs. Syl Nona in November, so to Helen and Syl we would like to extend our heartiest congratulations. Congratulations to Jo Mlakar who rolled a lovely all spare game of 182. A speedy recovery is also sent to Mary Rezick, who has been ill; we hope by the time this is read Mary will be back bowling with us. Happy Bowling. Agnes Lovati. Sec’y. and Electrical Appliances shop. Silver wedding congratulation card was mailed also to Mr. and Mrs. Art Kraus. Mr. and Mrs. Jackob Mihelič celebrated their GOth anniversary at St. John’s church on N. Hickory and later at home. We wish all the celebrants many more years of health and happiness. Our congratulations also to Olga and Edward Ancel who became parents for the sixth time. This time they have a son. They have two sons and four daughters which makes twelve grandchildren for your reporter. Our condolences to the family of Mrs. Mayme Kochevar who passed a-way Nov. 1, 1963. She joined May 17, 1934, recommended by deceased Clara Blaess. Mayme Kochevar is survived by husband Joseph, one daughter and two sons. Her mother Mrs. Mary Jerman also survives. Our condolences also to the family of Magdalena Kucinic who passed away Nov. 20th. She joined May 17th, 1934, recommended by Mary C. Terlep. She is survived by sons and daughters. Funeral from St. Mary’s Nativity to St. Mary,s Church cemetery. Also, to Miss Antonia Madronič from N. Broadway who lost her father. Get-well cards were sent to Mrs. Jennie Gerskovich and to your reporter who spent some days in the hospital. (Many thanks to all who sent your reporter cards or paid a personal visit—and for the floral bouquets.) We have four new members, Mary-li ii Nemanich, Margaret Gasperich, Elizabeth Mihalek and Jean Marie Yuvan. To all our heartiest welcome. Do come to our meetings and you will find interest in your new circles. All four were recommended by Mrs. Helen Golobitch. — A Christmas Party was held by our members at Rivals Park the first Monday in December. The hall was decorated attractively thus giving us a Christmas scene. The food was prepared very tastefully by our cooks, Mrs. Christine Stimac, Mrs. Mary Rozich and Mrs. Anna Kunich. The president of the bowlers was in complete charge of this affair, Mrs. Helen Go-lobich who did a splendid job. After supper the exchange of gifts followed and Christmas carols were sung. Those of the branch officers who were able to be present were: Mrs. Theresa Marentich, Mrs. Theresa Muhich, Miss Frances Gaspich, Mrs. Jo Sumic, Mrs. Josephine Muster and Josephine Erjavec. Every one was asked to give a speech. An affair as this really gave every one a feeling of a real Christmas spirit. All old officers of the branch were re-elected at our annual meeting. Our secretary is to purchase new “re-galijas” since all old ones are gone. Our secretary also reported that the card party given for the church sponsored by all ladies’ societies of the parish brought $1,468.95. With this money our Msgr. Butala is to purchase new candle sticks for our main altar. Agnes Skubic & Mary Plankar were reported ill. Cards were sent to these members as well as to Mrs. Anna Pluth, our first secretary, who is still confined at the Johnson Nursing Home. It would be nice if the members would take time to pay her a visit since she is so very lonesome at the Home. To invite more members to our future meetings a card and games party will be held every month after the meetings. Best New Year wishes to all! Josephine Erjavec No. 21, Cleveland, Ohio. Our December meeting was very well-attended and president, Theresa Lach expressed her heartfelt thanks to the group for such wonderful representation and cooperation during the past year and extended seasons greetings to all. The meeting was opened with prayer, also offered for one of our members who passed away, namely, Mary Stražišar. May her soul rest in peace. After the minutes, reports were read. The annual election then took place and officers for 19G4 are as follows: Theresa Lach, president; Cele Brodnik, vice-pres.; Stella Dan-cull, sec’y; Josephine Weiss, treas.; Ann Pelcic, recorder; Ann Pelcic, Theresa Kozuh, Ann Kosak, auditors; Alice Sabol, sentinal and Frances Kavc, reporter for Zarja. Our meetings remain the same, the first Wednesday of the month at the West Park Slovenian Nat’l Home, formerly known as J. D. N. at 7:30 I>. m. We then selected our Mother of the Year who is Frances Perusek. A new member received in our branch is John Edward Danch. On the sick list is Maxy Vehar at Fairview Park Hospital who was struck by an auto and would appreciate a card from her sister members (so, write a cheerful note) and Rudy Glau, husband of member, Bertha Glau. Sincere wishes for a speedy recovery. Wedding Bells: On Sat., Oct 12tli, Celeste Marie Hunter, daughter of Mr. and Mrs. Joseph Hunter was married to Jerome F. Mycoskie. They were wed at Annunciation Church. For their wedding trip, the couple traveled to Europe. The bridegroom attended Fenn College. Their wedding reception was the best many of us had ever attended! Out-of-town guests included Mrs. Josephine Oblak of Felton, Calif., the bride’s aunt who spent several days with her sisters, Julia Chesnik and Mary Hunter. Hopd you had an enjoyable visit in Cleveland, Josephine. Also Mr. and Mrs. Frank Strle of St. Petersburg, Fla., "'ho also were then present for their grandsons’ weddings, Gerald and Chuck Petek. Molly Strle also spent several weeks with son, Frank who recently was promoted to the rank of Lt. Col. in the U. S. Air Corps and with daughter and friends and she was able to attend one of our Br. 21 meetings (Oct.) Bon voyage and come back again soon. To the newlyweds, best wishes for health and God’s blessing. We have celebrants of their 33rd wedding anniversary among us and they are Mr. and Mrs. Gustave Oblak. May you celebrate many more. Good hick. Our sympathy and sorrow to "auline Friedel whose husband passed away suddenly. The Christmas Party was held after the December meeting. Ta-were nicely decorated in the nil lSjas sP*rit and the room was ii trimmed up and very Christmasy. Members taking part in the party ■ ought prizes, bakery, cash towards Be expenses and gifts including a It 6 °f t*le Infant Jesus of Prague, p Was a vel'y successful Christmas arty- Everything was delicious and < d we enjoy the food! We also had a gift exchange. With this report, we wish you all a very happy and healthy new year. Stella Dancull, Sec’y HAPPY BIRTHDAY, No. 25, Cleveland, Ohio. — If your birthday is in February then you will be pleasantly pleased if you attend our meeting. The committee is planning a sweet treat and fancy spread. St. Valentine’s day will also be celebrated with serving of candy hearts and cherry cake. The door prize offered will be a new edition of the cook book “Woman’s Glory—The Kitchen”. The new cookbook is available, order yours while the supply lasts. It’s nice and thick and full of wonderful recipes. The price is $2.75, purchase them through your branch or contact yours truly (Vicki). Proceeds aid branch treasury and organization. May, the convention month in Chicago, where every branch will be rep- No. 22, Bradley, III. Sunday afternoon, Dec. 15th, the home of Mrs. Anna Damontagne was the time and place for a happy gathering to usher in the joyful Chirstmas season with song, exchange of gifts, games and luncheon. Prior to these party activities, we held our usual course of business. A unanimous motion was made to retain the present officers. They are: pres., Anna Richards; vice-pres., Elizabeth Kinder; treas., Anna Lamontagne; sec., Helen Sebastiani; auditors, Mary Rittmanic, Mollie Mets-chuleit, Mollie Starasinich; and reporter, Gabrielle Dustig. Mrs. Agnes Zajc was chosen Mother of the Year. We congratulate her and extend our best wishes. The spiritual gift of Masses will be offered for our deceased members and for the deceased relatives of our members. The meeting closed with prayer led by our president. Much excitement followed with the games and the receiving of gifts. The delightful lunch of chicken salad, hot rolls, jello molds featuring holiday colors of green and red, and potica “a traditional must” at a Slovenian get-together was a refreshing end to the gay afternoon. Assisting the hostess were mesdames, Agnes Zajc, Margaret Hasset, Mollie Mets-chuleit, Misses Corinne Hasset and Gabriele Dustig. Our next meeting will be Sunday February 23, 2:00 p. m. at. the home of Mrs. Anna Star-isinich and daughter, Mollie. We are happy to have with us Mollie Metschuleit recuperated after another visit to the hospital for repair of eye surgery. We are indeed sorry to hear that Mrs. Anna Ponikvar is suffering with a very bad foot. We do pray that she has quick relief and treatment will be successful. To our sick and to all we wish God’s choicest blessings in this New Year of ’64! Gabrielle Lustig, Reporter VICKI, FEB. 12th! resented, to improve and strengthen rules and laws of Zveza for the benefit of its entire membership. You can make preparations to visit this big town and enjoy being part of the delegation, hear the interesting discussions and spend a few days sky gazing at those tall buildings. Travel is easy — Chicago is not far by bus. Pre-convention Campaign is on until March 31st, 19G4. Can you get just one member for your branch? It’s hard, but I bet with a little persuasion YOU can do It! When paying dues, please mail to: Secretary Josephine Golinski, 1026 E. 68 St. — Members that come to meetings receive greater benefits and have more understanding of the organization’s good will. Vicki Faletič No. 24, LaSalle, III. In December, our yearly meeting was held and all officers re-elected for another year. As our chosen Mother of the Year we selected sister Anna Jakse who is a trustee of the branch. Congratulations. Thanks to Kristine Dernac for her treat after the meeting and gift exchange. In the new year we will plan a games party — the date to be decided later. It will be announced in the local newspaper here in Da Salle. We haven’t held any moneymaking event in the last three years and our treasury is badly in need of some funds. Please come to the February meeting to help with the plans for the coming year. Deepest sympathy to the family of Mary Spelic who lost a son, Anton, at the young age of 42years. Condolences also to Theresa Strukel whose sister, Mary Zaversnik passed away at the age of 75 years in Joliet. May God reward them with eternal peace. Reported ill are the following members who were hospitalized: Anna Ravnikar, Josephine Mihalek, Mary Uranic, Ana Kepic and Vanida Hel-mar. Good health to them and to those who may be ailing at home. Wishes for a very happy new year to all. Angela Strukel, Sec’y No. 26, Pittsburgh, Pa. Everyone who attended our annual meeting and Christmas party had a good time. At this meeting, the same officers were re-elected with the exception of one of our auditors, Frances Zugell, who was replaced by Ann Ferlan. It was also decided that there will be no meetings during the months of July and August. Congratulations to Johanna Chesnik who was selected to be our Mother of the Year. Mrs. Chesnik is one of our charter members, always willing to help our branch. We lost two members during the month of December. Our sympathy to the families of Josephine Ostroska who died Dec. 8th and to the family Hermine Prisland Dicke: ■ and The following two recipes, like those in the January issue, are from the bazaar held last October in Cleveland : STRUDEL Dough: 3 cups flour 1/7 teaspoon salt Vz cup melted shortening and mazola oil combined 1 egg % cup warm water Combine shortening, egg and water; pour into flour and mix well with your fingers until you have a soft dough. If too sticky, add a little flour and knead some more. Dough has to be soft, but not sticky. Cover with a cloth and let stand for one hour or more. Roll out the dough on cloth sprinkled with flour and stretch until paper thin. Spread filling over the dough, then roll up like potica or jelly roll. Place in a well-greased pan and bake one hour at 325 degrees. Serve sprinkled with powdered sugar and cut into 2 inch pieces. APPLE FILLING: 3 pounds apples or 8 large cooking apples, cut into thin slices Vi pound melted butter Vi cup bread crumbs 1 and Ms cups sugar Mix the peeled apple slices with butter, add bread crumbs. Mix in sugar. Add: 2 eggs 1 tsp. cinnamon Roll up and bake in greased pan for one hour at 325 degrees temperature. CHEESE FILLING: 3 pounds cottage cheese 1 and j/2 cups sugar 2 eggs, unbeaten V2 cup butter 1 cup crushed corn flakes Melt butter, add cottage cheese, sugar and eggs. Spread mixture on dough, sprinkle with corn flakes. Roll and place in greased pan, 10” x 15" size. Bake one hour at 325 degrees temperature. For added flavor, add one No. 2 can of crushed pineapple to the cheese mixture. LEMON FILLING: 4 egg whites 4 eggs yolks Rind of two lemons Juice of two lemons 2 heaping tablespoons bread crumbs /■, pound butter 1 and % cups sugar Cream together the butter and sugar. Add egg yolks and beat well. Add lemon juice with bread crumbs, then, fold in the egg whites which have been beaten very stiff. Lastly, fold in the finely ground lemon rind. Baking time is one hour at 225 degrees temperature. FLANCETE 4 egg yolks 1 tablespoon sugar 1 tablespoon white wine 1 teaspoon vanilla Z? teaspoon salt 1 cup flour Hot fat for frying Mix together and knead until smooth. Cover and let rest for % hour. Roll out rather thin, cut into squares with pastry knife, approx. 2" x 3" each square. Cut 2 slits within the square, take the corners and pass thru the slits. Fry in deep hot fat until brown. Cool and sprinkle with powdered sugar. of Rose Balkovec who died on Dec. 19th. A group of members paid their last respects and prayed the rosary at their biers. May their souls rest in peace. If any member would like to buy the new cookbook, get in touch with our president, Mrs. Trontel. Remember our sick members in your prayers. Ann Frankovic, Sec’y No. 32, Euclid, Ohio. Looking back the year 1963 was a busy year and here’s a good example. Our president, Theresa Potokar was made grandma for the 20th time when a son was born to Mr. and Mrs Potokar. He arrived on Nov. 22nd, the day President Kennedy died, so they named him John F. Kennedy after the late President. Now it’s three boys and 1 girl for them. Congratulations to the proud parents and grandparents. This baby is also a grandchild of Mary Cercek, the mother, Nancy being her daughter. Congratulations from all. Mary Zele was grandma for the fifth time when Carl, her son, became father to a baby boy. Best wishes to parents and grandparents. Now we have a set of twins, too, born to Mr. and Mrs. Boles, son of Mr. and Mrs. John Bolek of Arbor Ave. The twin boys, born Nov. llth in Dayton, Ohio have made the family very proud and happy. Our best wishes to them. We congratulate Mr. and Mrs. John Baron who celebrated their 25th wedding anniversary. We wish them many more to come. Our annual Christmas and birthday party was very nice. We had 9 junior members present and each one got. a surprise package and goodies. The donors for the goodies are the following: Mrs. Potokar, strudel; Katherine Golinar, strudel; Ann Tekavec, strudel, Molile Gregorc, cake; Lillian Vehovec, cake; sister Comenchek, eook- For Valentine’s Day this moist Cherry Torte is easy to prepare. CHERRY TORTE 1 and y2 cups sugar 1 cup flour 1 teaspoon cinnamon 1 teaspoon soda, /■) cup chopped nuts Vi teaspoon salt 1 can unsweetened cherries (water packed) 2 eggs well beaten 1 tablespoon melted butter Mix nuts with the sifted dry ingredients. Drain cherries and add to mixture reserving juice for sauce. Add the two beaten eggs and melted butter. Bake in greased cake pan 350 degrees temperature for 45 minutes. CHERRY SAUCE: Add /■) cup sugar and 1 tablespoon cornstarch to cherry juice. Heat until thickened. Cool. Serve over cake with or without vanilla ice cream. Makes a very attratctive and pleasant dessert. HOUSEHOLD HINTS Many recipes for baked products such as: cakes, cookies, quick breads, and yeast breads now call for unsifted flour. But many recipes still in use were developed in the days when all flour was sifted and the measurements are for sifted flour. To adjust a measurement from sifted to unsifted flour, simply spoon flour into the dry measuring cup, level it off, and remove 2 level tablespoonfuls. Hard brown sugar can be softened by placing crisp lettuce leaf or slice of fresh bread in container or by heating the sugar a few minutes in slow oven. (If heated, use immediately.) Keep washed parsley and watercress (with water shaken from them) in tightly covered jar in refrigerator. Correction: In the December issue please change the shortening in PECAN PUFFS to One Cup instead of two cups. * * * A farmer was finishing his haying one Sunday morning as the priest of the church drove by. "Brother,” the priest lectured him, “don’t you know that the Creator made the world in six days and rested on the seventh?” “Yes,”, said the old farmer as he looked uneasily at the rain clouds in the west, “I know all about that. But He got done and I didn’t.” Dolores Del Rio, the veteran motion actress who is almost 60 but looks 40, was asked the other day to explain the secret of her youth. “It’s quite simple,” she confided. “So long as a woman has twinkles in her eyes, no man notices whether she has wrinkles over them.” ies; Frances Perme, liquid refreshments and Pauline Vrh, pastry. After the lunch, we exchanged gifts and sang a little. Everybody was happy. Anna Tekavec TREAT YOUR FAMILY TO SOMETHING DELICIOUS! Try a new recipe from The new, revised edition of S.W.U/s Cookbook WOMAN’S GLORY - THE KITCHEN i I I I i i i j HAVE A HEART AT YOUR NEXT PARTY! / We will celebrate Valentine’s 'j Day this month and soon it will : be time for Easter cooking and ! baking! 1 \ 7 You’ll enjoy the recipes tried '/ and tested by our own members : and friends, in the handy new \ cookbook everyone is talking } about. ) • It's a souvenir book filled with } interesting tidbits of informa- f tion. Read it like a storybook! • (Many homemakers do read ! cookbooks that way, visualizing / those tantalizing dishes as they jj read!) Send for your copy — j or a few extra copies for your ( friends. Mail orders to: KUPITE SEDAJ NOVO IZDAJO ZVEZINE KUHARSKE KNJIGE WOMAN’S GLORY - THE KITCHEN Knjiga bo odlično darilo za matere, hčerke, vnukinje in prijateljice. Cena $2.75 s poštnino. Naročila za knjige sprejema glavna predsednica Zveze: Mrs. Antonia Turek, 19170 Monterey Ave., Euclid 19, Ohio Mrs. Antonia Turek, 19170 Monterey Ave., Euclid 19, Ohio Total cost is only $2.75 postpaid . . . sent anywhere in the U. S. or Canada. A WONDERFUL GIFT FOR EVERY HOMEMAKER! Time: 25-30 Min. Temp. 350 degrees F. Vi cup shortening ie, strudel and many more. First prize was taken by Betty Adler. It was a Christmas wreath, hand-made. Election of officers resulted in the re-election of all our present officers. Congratulations to them and we hope to have another good year and lots of fun for the members at our social events. On our new member list is Anne Grabowski. Hope she enjoys being a member—and warm welcome! Please bring in some more new members, girls, for our membership drive is on now. To all our sick members, get-well wishes. May you all have quick recoveries so that you can get to our meetings in 1964. The birthdays to remember are: Janice Boryczka who was 17 years old on Christmas Day and Kay Juratovac, our president, who celebrated on Jan. 2nd. Congratulations and many more to come. Happy birthday to all other members, too. It is Mother of the Year selection time and we must all begin thinking of candidates for this honor. Happy New Year and come to the meetings in 19G4—on the first Monday of the month. Betty Bayus, Reporter No. 79, Enumciaw, Wash. — Hello from the green and WET State of Washington. Our Christmas meeting was held at the home of Mrs. Lokov-shek and we most certainly want to thank her for a fine time—she even provided a Santa Claus, who distributed a sack of goodies to all the children present. We wish to report that Mrs. Trili, who is in a rest home in Tacoma, would appreciate visitors. Our next meeting will be the second Sunday afternoon in March, and we hope to see you all then. Mary Bratovich No. 86, Nashwauk, Minn. Our regular meeting was held on Monday evening, Dec. 16th# Our president was absent due to illness so the meeting was short and informal. All our present officers agreed to serve for another year. However, a new vice-president was named. The complete slate is as follows: president, Mrs. William PePetro; vice-pres., Mrs. John Zakrajšek, treas., Mrs. Clarence Meyer and secretary is Mrs. Frank Dergantz. A social hour followed our short business session to which guests were invited. We exchanged Christmas gifts and enjoyed a very delicious Pot-luck lunch. Mrs. Joe Mazar, Reporter S.W.U. ALL-JET EUROPEAN EXCURSION ITINERARIES! Pilgrimage Tour lo Fatima-Lourdes-Rome LEAVING NEW YORK JUNE 10, 1964 RETURNING AUGUST 3, 1961 Tour is for members and their families at low rates! June 10 Leave New York by Jet at 8:00 P.M. June 11 Arrive to Lisbon (Portugal) at 7:30 in the morning. Transfer from the airport and lunch and dinner and accommodations at Hotel Flamingo. In the afternoon, sightseeing tour by motorcoach through Lisbon. June 12 After breakfast leave for a full day excursion to Fatima by motorcoach; visit the shrine of Our Lady of Fatima; lunch; return to Lisbon in late afternoon; dinner at the hotel. June 13 After breakfast leave by motorcoach for the airport, leave Lisbon at 10:15 A.M., arrive to Barcelona (Spain) at 12:40 P.M. The group will be met at the airport by motorcoach and taken for a sightseeing trip of Barcelona and leave for Lourdes by plane at 6:00 P.M. and arrive to Lourdes (France) at 6:55 P.M. Transfer from the airport to the Hotel Ambassadeur, dinner at the hotel. June 14 Breakfast at the hotel, visiting the shrine and attending the Mass, lunch at the hotel, rest of the afternoon at leisure; transfer to the airport for the departure to Rome by plane at 6:10 P.M. Arrive to Rome at 8:50 P.Mi., transfer to the hotel with late supper served at the hotel. June 15 Half day sightseeing of St. Peter’s (attending Audience with the Holy Father if possible); rest of the afternoon at leisure; breakfast, lunch andl dinner will be served at the hotel. June 16 Morning at leisure; afternoon sightseeing of churches and shrines in Rome; breakfast, lunch and dinner to be served at the hotel. June 17 Attending a special Mass and Communion for the group. The Mass will be said by a Slovenian priest; breakfast and lunch at the hotel. Leave after lunch by motorcoach for the airport. The plane for Zagreb leaves at 2:20 P.M. arriving to Zagreb at 4:45 P.M. End of the pilgrimage FATIMA PILGRIMAGE TOUR, including hotel, meals and sightseeing for seven days is only $89.00 (Airport tax not included). Then, tour continues to Slovenia where there are special short sightseeing tours available. Pilgrimage Tour to Lourdes-Rome LEAVING NEW YORK JUNE 22, 1964 RETURNING JULY 31, 1964 June 22 Leave New York by Jet at 9:00 P.M. June 23 Arrive to Paris 11:00 A.M. Transfer to the hotel where lunch will be served; afternoon sightseeing of Paris by motorcoach; dinner at the hotel. June 24 Leave Paris for Lourdes by plane; arriving to Lourdes in the early afternoon; dinner and over-night at the hotel Ambassadeur. June 25 After breakfast at the hotel visiting the shrine and church; lunch at the hotel; rest of the afternoon at leisure; leave Lourdes for Rome at 6:10 P.M. by plane; arrive to Rome at 8:50 P.M.; transfer to the hotel where supper will be served. June 26 Breakfast and morning at leisure; after lunch at the hotel leave for the afternoon sightseeing tour, dinner at the hotel. June 27 Full day sightseeing of Rome; breakfast, lunch and dinner served at the hotel. June 28 (Sunday) After attending Mass, morning sightseeing trip; afternoon at leisure; lunch and dinner at the hotel. (If possible attend an Audience wit the Holy Father.) June 29 Special Mass and Communion for the group. The Mass will be said by a Slovenian priest in Rome; lunch at the hotel; leave for the airport for t e departure of the plane at 2:20 P.M.; arrive to Zagreb at 4:45 P.M. End of the pilgrimage Lourdes Pilgrimage Tour, including hotel, meals and sightseeing for seven days is only $89.00 (Airport tax not included). ROUND TRIP EUROPEAN JET FARE FOR MEMBERS OF S.W.U. AND THEIR FAMILIES, ONLY $424.00 There are more S.W.U. excursions planned for 1964. Two pilgrimage tours are described above. Another direct flight to Zagreb, non-stop, is scheduled for June 16, returning dates July 25 and Aug. 10, 1964. For further information on any tour, contact: MRS. ALBINA NOVAK, Supreme Secretary Home Office of S.W.U. 1937 West Cermak Road, Chicago 8, 111. (See January, 1964 issue of Zarja for specifications on all lours; also, page 39 in this issue for Slovenian language description.) IT’S CHICAGO Tell a Chicagoan that he lives in the Second City and, more likely than not, he’ll barrage you with a string of superlatives that will make Chicago sound grander than ancient Rome. He wouldn’t be too far off, either. Stacked up against other great cities of the world, Chicago does very well. It boasts the world’s busiest airport, largest exposition hall, tallest hotel and apartment house, biggest network of railroad yards, largest postal operation under one roof, greatest distribution center and the most sprawling complex of medical buildings and facilities. Chicago’s cultural assests are also immense and there are many who argue that the city should be the nation’s capital because of its location in America’s heartland. Geography thrust greatness on Chicago. It had about as much chance of remaining a quiet little town as a troop of Cub Scouts has of falling asleep on a roller coaster. It has abundant level land, an inexhaustible water supply, easy access to coal and iron deposits and a strategic location in relation to the Great Lakes and the Mississippi River. Compared to Rome, Chicago appears to have been built in a day. A natural confluence of waterways made the area a popular meeting place of French fur traders in the 1700’s A trading post grew into a stockade and the stockade into famed Fort Dearborn. With the digging of the Erie Canal in the 1820’s, the mid-west was thrown open to mass settlement and Chicago shot up like a farm boy in a summer rain. The first Federal Census, conducted in 1840, found 4,470 persons in Chicago, making it the 54th largest city in the country. Twenty years later federal head counters listed 109,260 Chicagoans, and the city jumped to eighth place. A half million in 1880, a million ten years later, and only New York was larger. The 1960 census reports a Chicago popula-. tion of 3,550,404 and the number is increasing as people move in to take advantage of the city’s opportunities. One fact New Yorkers find hard to swallow is that Chicago is the birthplace of the skyscraper. The first two steel-skeleton buildings in the world went up there between 1884 and 1888. No other city had such marvels. Architects with advanced concepts have always found a good reception from Chicago’s progressive leaders. By 1930, the city had 32 buildings more than 300 feet tall, many bearing the stamp of the world’s leading designers. One of the most impressive views of Chicago’s skyline can be seen from the deck of a cabin cruiser three or four miles out on Lake Michigan. At the southern part of the city’s 20-mile long shoreline are the majestic buildings that border Grant Park: the Adler Planetarium, the Shedd Aquarium, the Museum of Science and Industry and the Natural History Museum. Further uptown, the architectural highspots include the Wrigley Building, which is bathed in floodlights at night: the Tribune Tower with its Gothic-inspired flying buttresses, and the Palmolive Building, tatop of which shines the Lindbergh Beacon, in honor of the legendary aviator. Chicago’s newest architectural advance is a building that will be set back in an elevated plarn—the first of its kind in the city. It’s the Equitable Life Assurance Society’s 35-story office building, a $25 million structure currently being built on 100,000 square feet of landscaped plaza to accomodate the service needs of the company’s many mid-west policyholders. The site has a unique place in Chicago history. Bquitable’s new skyscraper is rising on the approximate position of the log cabin oc- cupied in the late 1700’s by John Kin-zie, pioneer fur trader often called Chicago’s first citizen. The land, on the banks of the Chicago River on Michigan Avenue, has been used as a parking lot since the 1930’s. The Equitable plaza is designed for year-round use and will probably be a favorite spot of Chicago shoppers and visitors in years to come. The steel skeleton of the Equitable build- ing will he clad in aluminum, granite and tinted glass. In addition to Equitable’s own offices, the building will be Chicago headquarters for some of the nation’s largest companies. If it hadn’t been for the Great Fire of October, 1871, Chicago might have had to wait many years for its architectural renaissance. The blaze that raged out of control for more than a day purged the city of thousands of wooden structures which might have stood until digested by termites. Although the fire did pave the way for new construction, it was nonetheless a tragedy. Some 13,500 buildings were reduced to ashes; 100,000 persons left homeless, and 250 killed. Damage was estimated at more than $200 million. Mrs. O’Leary’s cow is universally thought to have started it all by kicking over a lantern in a barn on De Koven Street. The truth is the footloose bovine was the brainchild of a Chicago newspaper man. To this day, no one knows for sure how the fire started. Mrs. O’Leary’s cow may have been the fantasy of an overheated imagination, but there was another “Great Fire” in the city that Chicagoans didn’t hear about until three years after it happened. On Dec. 2, 1942, under the grandstands of the baseball stadium at Wrigley Field, the late Nobel Prize winning physicist Enrico Fermi directed the first sustained and controlled release of nuclear energy. This achievement was the keystone to the development of the atomic bomb that ended World War II in 1935. Strangely enough, though Chicago is called the Windy City, the winds are low! A popular story has it that a politician who talked too much once prompted a newspaper reporter to give the city its breezy nickname. Brisk breezes do blow in from I.ake Michigan, but on the whole Chicago t is no windier than any other place. I Its climate and temperatures, however, are subject to quick and dramatic changes. Chicago thermometers have been known to drop 30 de-(grees in 24 hours. Daily fluctuations of 20 degrees are not uncommon. I>ake Michigan appears to be the cause of this phenomonon. Another effect of Lake Michigan is that Chicago has only a North, 'South and West Side. Chicago’s riv-iers are the neighborhood dividing lines and the business section lies too close to the lake to have an East Side. The Loop is Chicago’s downtown— the cultural, commercial and entertainment district. It was once a farmers’ wagon road but today it rivals London’s Piccadilly, Tokyo’s Ginza, and New York’s Times Square. Randolph Street is Chicago’s Broadway. But not to a good Chicagoan. He’d say Broadway is New York’s Randolph Street! No. 85, Depue, III. Our monthly meeting was held on Sun., Dec. 15th. Sister Theresa Grilc, our vice-pres. Presided at the meeting due to the absence of our president, sister Mary Stupar who suffered an injury to her left hand recently. Hope you will soon feel better, Mrs. Stupar. We all missed you at the Christmas Party! Election of officers was held with all officers returning to their respective officers. A gift exchange was held after our meeting adjourned. A Pot-luck supper was enjoyed by the members who combined for this affair with members of an associate lodge. Slides were shown by my husband, Vince, a few of our trips and also of some of our members in their flower gardens this past summer. Games were played and prizes a-warded to the lucky winners. To all sick members, may you soon enjoy good health! Happy New Year to all. Frances Machek, Reporter No. 89, Oglesby, III. Reporting the fall and early winter happenings of r. 89. October brought the annual auction sale with a wide variety of baked goods, including apple strudel and hand-taade articles. The treasury was bountifully replenished. November was a work month with election of officers and committees named for 1964. December was the Christmas party with dinner at the Vermillion Inn. A gift exchange was also held and guessing games played. It was an enjoyable evening to close the year 1963. Mary Kernz, Reporter No. 95 So. Chicago, III. This is the time for clearing away the old and trying the new It would be difficult to find a holiday with so many traditional customs and dishes as Christmas. At. our party, there was an array of candies, cookies, cakes, breads and 1efreshments. Year after year, these special delicacies of the season find their way onto our tables at Christmas. And, each year a few new ones Join the old adding cheer and zest. Thanks to all our members who did this so effectively. Mary Perkovich, airlady for our Christmas party, Warrants my sincere appreciation and >e same to her comittmee, namely: Mary Nicksic, Matilda Martin, Manda osen, Evelyn Driscoll, Marge Krm-Potich, Bernice Golden and Mildred nr FKiPat tor making the party a mem-able one. I ato deeply grateful to he entire membership and to Ann onipare, Ann Nagoda and Kate Ru-avina for the generous contributions ? unfailing courtesy of every part of our program So once again, ®any thanks. wi. any haPPy returns to the following in °ti ule celebl'ating their birthdays February: Polonia Ashenbrenner, at'y Brozynski, Ljuba Brunski, 'OUise Dolan, Anna Lisac, Benedicto n°, Mary Provich, Antonia Svor- R LETTER FROM HEAVEN ISetv Year 1964 Special Delivery from Heaven To: The Kennedy Family From: John Fitzgerald Kennedy. Sorry I had to leave right away . . . I look down and smile at you every day. Little Patrick says to say “Hi”, i I love you, I am happy, so please don’t cry. And Caroline, I’d like to say, How proud Daddy was of you that day, When you stood like a lady and watched me go by . . . And doing as Mommy, you tried not to cry. Little John, you’re now the big man. Take care of Mommy the best you can. You were just like a saldier-that salute was so brave. Thanks for the flag that you put on my grave. And Jackie, I had no time for good-bys, But I’m sure you could read the “Farewell” in my eyes. Watch over our children and love them for me, I’ll treasure your love through eternity. So please carry on as you did before, ’til all of us meet on Heaven’s bright shore. Remember I love you, remember I care, I’ll always be with you, though you don’t see me there. Love, Jack A 15-year-old Yonkers schoolgirl, Barbara Jones, in Sacred Heart High School, wrote this poem in memory of President Kennedy which has been sweeping New York. Mari *ina; Ann Velcich, Ann Hlacer, Agatha esin and Sylvia Mitchelle. I am sorry to hear that Margaret Simunic ia leaving us for a while, however, there is little I can do to persuade her to stay on and that a restless soul like hers must keep moving.. I do wish to express appreciation for your work, Margaret, and to wish you success in all your endeavors. Get-well wishes ot our shut-ins. I regret very much that I was unable to fulfill my duties as president and pay my last respects to our beloved member, Anna Trtanj, 2625 E. 109th St., because I was home with the flu at that time. I feel a keen sense of loss in her passing. It is difficult to adequately express our grief. May her soul rest in everlasting peace and may the Almighty grant solace and consolation to the members of her grief-stricken family. At our Feb. 5th meeting, we are going to have a showing of wedding gowns. May I ask the members who still have their wedding dresses to bring them to the February meeting and model them for us? I know that this will be a pleasant evening and will be thoroughly enjoyable for all the members. See you then. In closing, thanks to Ann Pave for taking the minutes at our last meeting for the absent Evelyn Driscoll. Mildred James, pres. No. 100, Fontana, Calif. The elections of new officers for 1964 and Mother of the Year were main items at our December and Jan. meetings. At the last meeting of ’G3, Jean Kurilich was elected president. She will be assisted during the year by vice-president Mary Vidergar; financial secretary, Dorothy Petrich; recording secretary, Edith Drawenek. The Slovenian and English reporters are Frances Lukanich and Frances Kurilich, respectively. Our December Bake Sale was a huge success, and many thanks are extended to those ladies who donated their time and money to help our treasury. Our next project will be a Rummage Sale which is scheduled for January 12-15 at our Fontana Square. We hope for a good amount of group participtaion so our project will be a successful one, as wras our previous sale in 1963. At our January meeting we also elected our Mother of the Year, that’s Mrs. Jean Kurilich who is also our new president. We extend our heartiest congratulations to her as Mother of the Year, and much sue-ces in her new office. The meeting was concluded by refreshments donated by several members. We honored ladies whose birthdays were in December and January. I would encourage our Fontana members and all the Zveza women to be active in the group’s works so that 1964 will prove a fine year for our organization. Our best regards to all the members of the Slovenian Women’s Union from the Fontana, California branch. Frances Kurilich, Reporter SPECIAL FEATURE Last summer, the late President met with a group of editors of the seven major magazines for women — McCall’s, Family Circle, Woman’s Day, Good Housekeeping, Redbook, Parents and Cosmopolitan who presented him with a series of questions of concern to women in America. His answers to some of the most vital points questioned are printed here in a condensed version. They take on an added meaning now since that fateful day in November for the truth of President Kennedy’s words and his hopeful optimism, shine out to give us courage and faith. HOW YOU CAN AID THE CAUSE OF PEACE by President John F. Kennedy On the anxieties of women ‘‘There is a basic concern which any woman has for her family—her husband and her children . . . Most women are concerned that war has been the constant companion of history . . . There are two great factors which affect life today. One is the hostility between the Communist system and the free world . . . (which) threatens internally and externally the security of this country. So this introduces the possibility of conflict . . . new weapons which can wipe out so much of life in so brief a period of time. (An atomic) bombing of the United States, the Soviet Union, and Europe could probably kill 300 million people, and with the radio-activity which would be loosed, you would have an effect, of course, on a good many generations to come . . . Women are conscious of this. They worry about their families, and . . . they are quite right to worry.” On the cold war’s effect on American children “I am not sure that (this) has not been overstated. The amount of civil-defense activity in any child’s life is quite limited. In fact, there probably is not enough of it, so I do not think it has a measurable effect upon very many children . . . Children live a good deal of their lives devoted to competition and peaceful—although not always so peaceful—combat. So I do not think the cold war has made life, partilcuarly in their minds, more insecure ... It probably requires more understanding than most children have to realize the real dangers.” On signs of moral decline in the United States “I don’t think there is a moral decline. As far as the attendance at churches . . . the responses to something like the Peace Corps . . . the letters I get from the wives of servicemen, from the mail that comes into the White House, I do not accept this idea that we are in a moral decline in any way, and I do not think there is any (such) evidence . . . Certainly in the National Government we have made great progress . . . through raising generally the standards of our political life . . . Some people say that women have not wiped out wars, nor have they done all of the things people thought would be done when women got the vote, but I think standards have gone up substantially since women got the vote. It may be coincidental, but I don’t concede that, and I don’t think it can be demonstrated . . . Since I have been President ... we have had three rather dangerous encounters—one over Berlin in the summer of 1961, (when the Soviet Union wanted to) sign a peace treaty with East Germany, but we opposed it; and secondly, in Laos in 19G2, where . . . we got a cease-fire; then in the fall of 1962, October, in Cuba ... I think we have responded to these challenges very well in this country . . . (and) I don’t think that any such deterioration of our moral fiber has as alleged resulted.” On the prospects for peace opened up by the treaty for a limited test ban “We can’t tell, of course, how much the climate lias changed, whether we are going to have clearer weather ahead. That is our hope. . . . This test-ban treaty will, we hope, lessen . . . the propect of a profusion of nuclear weapons, the acquisition by other countries. In addition, it represents the agreement between the Soviet Union and the United States and other countries, and it may may be possible to build on that agreement as time goes on ... It is up to us to steer a course which picks up any favorable winds ... I know there are some people who believe that the very fact that the Soviet Union (signed the test-ban treaty) must mean that there is something ominous about it . . . Every agreement ought to be in the interest of all nations signing it. This is only good sense. It would be unwise for any country to propose agreements in which all the advantage would accrue to itself, because, even if other nations should agree— which is hardly likely—they would later be under strong temptation to break the agreements as they saw how unfavorable they were . . . There are occasions when interests of countries, even though they may be ideologically hostile, may coincide. I think the existence of a possibility of a nuclear war perhaps does affect (the Soviet Union and the United States) the same way.” On joining public-affairs groups and peace organizations “I would urge (women) to get into whatever group they feel reflects their judgment as to how things ought to be done . . . Encourage your organizations—whether P.T.A., church groups, women's organization, professional society, or other body—to take an active interest in the questions of peace, defense, disarmament. Encourage them to promote discussion and make their views heard. . . . There are a good many groups which work to support and sustain and bring their influence to bear, working for foreign aid, for foreign assistance year after year, working for peace . . . (But) there are . . . powerful groups and interests and people, all very strong patriots, who believe in policies which I think could end up in disaster . . . groups that have an interest, economic in some cases, political in others, or a militaristic approach to a good many problems. Therefore, those organizations that work for peace, particularly that work for peace responsibly, not merely unilateral disarmament, I think that that makes makes a significant difference . . . But what happens is that those who are in opposition to these efforts usually are well-organized and highly motivated, and they make their voices heard up on the Hill and throughout the country, and frequently in the press . . . Those women’s groups working in these other ways are very valuable because they help balance off that pressure.” On our hopes for the future “If we maintain our national streng.th, if we maintain the vitality of our economic system, if we maintain our alliance, if we see a world, which is becoming increasingly fruitful (and) prosperous, then I would think that in five years we could be in a stronger position . . . We should attempt to work for peaceful solutions to problems which in the past have brought war . . . Most people who talk about nuclear weapons have no conception of what it all means, but the fact is that the weapons are there, and it is important that we develop a means for settling disputes peacefully instead of, as we have done through history, resorting to the use of arms.” - JANEZ JALEN OGRAD Z dovoljenjem cerkvenega oblaatva (Nadaljevanje) Se najbolj pa ie odvrnila kaznjenko Zemljak od prvotnega naklepa misel, da bo tista sestra, ki bo takrat nadzorovala oddelek, od katerega ona pobegne, kakor za kazen zavoljo nezadostne pazljivosti prestavljena. “Kako je to neumno urejeno,” je stisnila Johana pesti. Kaj more nuna zato, če ona namesto da bi Se naprej trosila gnoj, vrže vile proč in uide v zaraščeno Ledevnico. Nobena izmed kaznjenk bi je ne upala loviti. Vsaka se predobro zaveda, da bi jo vrgla ob tla kakor snop. Sama bi pa potem počakala, da bi jo orožniki poiskali. Nič bi se jim ne skrivala. Ne. Tega ne sme narediti. Lepo bi sestram povrnila njih dobroto! Kaznjenka Zemljak je bila v hudi zadregi. Pa se ji je čez nekaj dni kakor nalašč ponudila prilika, da je lahko sama sebe pred oblastjo primerno ogrdila. Kaznjenki Evgeniji Lovšin je potekel zapor, prisojen ji zavoljo kraje. Čakalo jo je pa še eno leto prisilne delavnice v Langovicu zavoljo vlačugarstva. Zadnje dni pred odhodom kar ni vedela, nad kom bi se znosila. Kakor razdražena osa se je zaletavala s svojim lažnivo strupenim jezikom v sokaznjenke, ki so pa brž spregledale njen zloibni namen. Rada bi bila za slovo čim vččim nakopala disciplinsko kazen. Ogibale so se je. Zdaleč so ji pa najbolj nagajive kazale, kako jo bodo v prisilni delavnici, če ne bo marala delati, priklenili za noge v kad, ji dali golido v roko in bodo spustili vodo. Morala jo bo izmetavati, če ne, bo utonila. Zemljak je Lovšinko prezirala. Še zmenila se ni zanjo. In prav to jo je najbolj jezilo. Pa se je močne kaznjenke bala in se je dolgo premagovala. Nazadnje je pa naduto Evgenijo le zmoglo. Med odmorom se je sklonila Johani prav pred obraz 111 ji pokazala jezik. Zemljak ni rekla nič. Samo urno je pograbila Evgenijo Lovšin za vrat kakor mačko. Potegnila jo je sebi čez kolena in ji zavihala krilo. Po dvorani so se razlegli ploski udarci roke na golo telo. Spremljal jih je glasen krohot skoraj sto kaznjenk. Za nenavaden prestopek je sestra prednica pri raportu prisodila Johani teden dni samotnega zapora. S postom Ji je pa prizanesla, češ da ne sme oslabeti, ko jo čaka po prestani kazni težko delo na polju. V srcu bi jo bila pa najraje pohvalila. Ko je pa Zemljak zagrozila, da prav gotovo še kaj hujšega naredi, če ji še kdo kdaj omeni pomilostitev, se je sestra prednica težko zdržala smeha. Med večino kaznjenk je pa .Tohanin ugled zrasel, kakršnega ni bila deležna nobena nuna. Pavla ji je od takrat naprej rekla teta- Spoprijateljiti se pa nista mogli. Vselej še manj razgovarjati. Od dne do dne ji je bilo huje po rajni Prijateljici ciganki Kati. Joj! In še niti polovice kazni ni Prestala. Spodaj v sadovnjaku so ptiči, ki so poživljali pomladanska jutra molčali. Le redkokdaj je kdo začivkal. Še petelini so se naredko oglašali. V lipah je zakrakala vrana. Pod stropom je pa pobrenčalo nekaj muh. Pavla se je obrnila z obrazom nazaj k zidu. Spomnila se je svoje prve zakonske sreče. Kadar sta se zvečer s Filipom po gledišču ali koncertu pomudila v kavarni, je °na navadno še vedno ležala, ko je mož že odhajal zdoma. Nadnje minute je rad posedel na robu njene postelje, jo nazival z izbranimi lepimi imeni, ji gladil lase in jo božal Po licih, nazadnje se je pa poslovil z dolgim poljubom. Sedaj pa njena postelja v Gorici sameva. Če —? Filip ji je vsako leto doslej sporočal, kdaj da jo ob Počitnicah obišče. Letos molči. Prav gotovo nekaj ni prav. Morda na njenih blazinah in pod njeno svileno odejo Polega druga, ona se pa prav namesto moža muči na trdi slamnjači. Res se je že privadila in bi lahko prenašala kaznilniško ležišče, ko bi je od vseh strani ne gulile in ne zbadale misli na Filipovo nezvestobo in na nekdanjo svojo tekmovalko Olgo Staničevo. Ko bi bila vsaj katera druga. Dokaj manj bi se čutila ponižano. Čeprav je bilo v spalnici prej vroče kakor hladno, sl je Pavla potegnila odejo čez glavo. Bala se je za svoje misli, s katerimi si je razbičevala dušo, da je poslušala očeta, ki jo ima rad, kakor bi ne bila nikoli verjela, bi sedaj hodila ob poštenem možu v družbi odraščajočih svojih otrok po lastni zemlji. Pa se je zdela sama sebi pregospo-ska in preučena za prst in za gnoj. Zato pa mora sedaj, namesto da bi hodila po Gorici kot ugledna gospa, kakor si je nekoč predstavljala, vohati na postelji smrad tujega blata. In vse navrh nima žive duše, ki bi ji mogla vsaj s pogledom potožiti, kako jo to duši. Kati, vsega hudega vajena ciganka, jo je razumela. To dobro dekle. Menda jo je prav zato Bog hitro odpoklical iz srede hudobij. Novakova Minca se ji je pred leti zdela nespametna in staromodna. Kdo bi bil takrat mislil, da sl bo ona, Pavla Gradišnik, poročena z doktorjem Filipom Andrejčičem, štela v veliko srečo, če bo smela iti na Minčino njivo strnišče plet. Sicer je pa tudi ona sama kakor strnišče, ki ne more več oživeti. Ko se ji čez ieta odpro vrata kaznilnice, bo izruvana iz življenja in ji ne bo preostajalo nič več drugega, kakor da sprhni. Med razmišljanjem, če bi ne bilo zanjo dokaj bolje, da se konča njena pot na vrtu odrešenih kakor pa zunaj v svobodi, je poklical zvonec. V spalnico je stopila sestra Julcunda in pričela glasno moliti očenaš. Pavla je bila med prvimi pri umivalniku. Zajela je z levo iz podolgovatega škafa v svoj lončen vrček vodo, si jo zlila v desno dlan in si pričela umivati obraz z eno samo roko. In spet samo z eno samo roko, v drugi je morala držati vrček, si je otrla mokra lica., hkrati pa tudi oči, ki so se ji bile zasolzile. V Gorici se bo morda čez nekaj ur na njenem marmornem umivalniku v posodi iz najdražjega porcelana udobno umivala druga — Olga Staničeva. Pred velikim brušenim ogledalom si bo spletla kite, si podložila in uravnavala temne lase in si osvežila obraz, ona sama se pa nima kam pogledati. Se ji tudi treba ni. Saj lahko z roko otiplje, da je dovolj gladko počesana. Drugače še biti ne sme ne; kaznjenka! V kapeli to jutro Pavla ni mogla skoraj nič moliti. Venomer so ji uhajale misli v domače vinograde, v njeno stanovanje v Gorici in 1; možu. Nazadnje je bila trdno preverjena, da se med Filipom in Olgo Staničevo prav danes nekaj dogaja, kar bo njo ko zve, do tal potrlo. Oddelek, namenjen k Potočniku na pletev, je iz kapele odšel naravnost na vnanje dvorišče. Minca je imela navado, da je kaznjenkam, kadar so prišle k njej na dnino, vselej postregla za zajtrk s kavo, čeprav ni bila tega dolžna storiti. Tudi čez dan ni varčevala s hrano. Med kaznjenkami je slovela kot najboljša in najbolj radodarna gospodinja v vsej okolici. Kakor prazniki so se jim zdeli dnevi, preživeti pri Potočniku. Vse so se pri delu podvizale. Zemljak je odvrnila za dve. Ni ji bilo prav, da so nune tudi gospo Pavlo, ki res ni bila vajena polja, uvrstile med najboljše delavke. Svoje nejevolje ni mogla prikriti. “Kaj greš tudi ti z nami?” se je narejeno čudila Johana. “Tudi, teta,” se je prisiljeno nasmehnila Pavla. “No ja. Saj ti privoščim, da prideš ven izza zidu.” Johana je glas umilila: “Le kam drugam' naj bi te poslali. Pri Potočniku boš samo v napotje. Še ob sloves nas spraviš." “Pssst! Zemljak, ne govorite!” Sestra Ksaverija je posvarila bolj zato, da je branila Pavlo, kakor pa zavoljo predpisanega reda. Pod lipo je stal vprežen v zeleno pobarvani lojtrski voz Lisko. Moški, dobrih trideset let star, golorok in v širokem slamniku, na katerem je venel rdeč nagelj, je držal za vajeti. Pavla je koj spoznala v njem Tineta, Minčinega moža, čeprav ni bilo v njegovem obrazu niti sledu ne več o vihravosti, ki jo je bil razkazoval pred leti na cesti proti Stari Loki, takrat, ko mu je bila Minca ustavila splašenega konja. Veselo, kakor da se popeljejo na svatbo, so stopale kaznjenke na voz in sedale na nepogrnjene sedežne deske. Za Pavlo je ostal prostor poleg gospodarja. Sestri Ksaveriji so pa takih voženj že vajene kaznjenke prihranile sedež zadaj, da je mogla ves čas videti vse svoje varovanke pred sabo. Za hip je trušč utihnil. Le čebele so šumele po cvetju na lipi. Potočnik se je ozrl, če je vse v redu. Sestra Ksaverija mu je prikimala. Tine je pognal: “Hi, Lisko!” Konj je potegnil in stekel in voz je zadrdral skozi široko odprta železna vrata lz kaznilnice ven na cesto. Mimo cerkve se je Tine odkril, ženske so se pa vse pokrižale: dve, tri bolj zavoljo sestre kakor iz pobožnosti. Potočniku je bila žena povedala, da bo pripeljal z delavkami iz graščine tudi gospe doktor Andrejčičevo. Njena žalostna zgodba mu je bila že davno znana. Sodil je, da Pavla sedi prav poleg njega. Zatrdno pa ni mogel reči. Premalo si je zapomnil njen obraz, ko je takrat v Loki videl samo Minco. Pogledoval jo je od strani. “Seveda je.” Prepoznal je sošolko svoje žene po zlatosvetlih laseh. Ogovoriti pa je ni upal. Bal se je, da bi je nevede neprijetno ne prizadel. Razmišljeno se je Pavla razgledovala po polju. Kaj pa vidi, bi komaj vedela povedati. Preveč živo se je spominjala, kako se je pred tremi pomladmi vozila po isti poti navzgor v ograd, kakor je zbodel na postaji v Lescah bohinjski možak. Voz je zavil s ceste in Lisko je pričel stopati v korak. Na ozarah na koncu njive je Minca že čakala z zajtrkom. Z vsemi se je prijazno pozdravila, najbolj seveda s sestro Ksaverijo. Grede, ko je natakala kavo v skledice, se je s kaznjenkami pogovarjala. Poznala je že od prej kar vse. Znala je pa dobro prikriti, da sta z Andrejčičevo sošolki. Ne zavoljo sebe. Pavli bi utegnilo biti vpričo drugih nerodno. Tu pri jedi je ni mogla ločiti od drugih. Zato so si pa danes vse kaznjenke namesto rženega kruha nadrobile v kavo pogačo. Kar spogledovale so se, kakor bi ne mogle verjeti, da je res. Johana Zemljak ni mogla dočakati ,da bi vse kaznjenke pozajtrkovale do konca. Dokaj prej je vstala in vzela v roke izko'pavavko. Pavla se je čudila orodju, kakršnega še nikoli ni videla. Podobno je bilo skaženim železnim vilam, ko je bil vsak izmed treh rogljev na sredi pravokotno ukrivljen. Seveda ni mogla vedeti, da s to pripravo izkopavajo Gorenjci skozi zatvornico gnoj iz košev, kadar ga razvažajo po njivah. Teta je pa znala izkopavavko uporabiti kakor ročno brano. Pregrabila je z njo nekaj korakov daleč strnišče, nagnila vse bilke na eno stran, zrahljala prst in hkrati izruvala že dokaj plevela, ki ga je zdrsanega v svaljek pobrala in vrgla na mejo. “Alo, alo!” Johana je začela zamahovati z roko in priganjati k delu. Kaznjenke so se dvignile, si pripasale vrečevinaste plažovte in so druga za drugo pokleknile vsaka v svoj razor. Pavli je ukazala Zemljak, naj pleve poleg nje. Grede se je hudovala na preveč plevelno strnišče. Seveda. Pomladi, ko so plele pozimni ječmen, nje ni bilo zraven. Je bila prav takrat v samotnem zaporu zaradi Lovšinke. Druge so pa kar površno pošapale, samo da je bilo nekaj videti. Sedaj pa imajo. Sovražniki se jim bodo vihali izza nohtov in prsti jim bodo zabreknili. Počasi se je pomikala vrsta kaznjenk po njivi navzgor. Kar lepo jih je bilo videti. Vseh osem je bilo enako oblečenih. Sonce jim je sijalo v hrbte in osvetljevalo modrikaste obleke in bole rute. Najbolj pa je blestel kornet sestre Ksaverije, ki je sedela na nizkem stolčku v senci košate tepke in brala iz lepo vezane knjige. Zemljak je plela na Pavlini strani čez vso sredo, da bi Pavla, nevajena dela, ne zaostajala. Naokrog so zorela žita. V pšenici se je pritajeno oglašala prepelica, pesem murnov in kobilic je donela iz trav, v zraku pa so pobrenčavale čebele in nevidne muhe. Na Blatih se je otrgal vrisk. Senoseki so se rčdili drug za drugim, brusili kose in jlli od časa do časa klepali. Na levi pred plevicami se je visoko pod nebo dvigal Triglav. Čez vrhove mogočnih hrastov in lip v Črvivci je pogledal raz strmo skalo okrogli stolp blejskega gradu. Babji zob se je ostril ob vhodu v Bohinj. Daleč zadaj so bledele meli na Kepi. Zelena Golica jo je vezala s čokatim Stolom. Z Gore se je razgledoval na ravnino pod sabo Sveti Peter. Za njim pa so se vrstile razdrapana Vrtača, s sečami porasla Begunjščica in dolgi greben Košute. Kaznjenke same niso vedele, kdaj so začele peti: “Dekle šla je po vodo na visoke planine.” Najbolj razigrana med vsemi plevicami je bila postarana kaznjenka Hribar. Ubila je bila moža in je bila že čez deseto leto v Begunjah. Kakor po navadi, ji je tudi tčkrat Minca pripravila za grm zavitek njuhanca. Posrečilo se ji je, da je prišla v posest strastno zaželenega in strogo prepovedanega tobaka koj prvo uro. Naskrivaj, da bi je ne opazila nuna, je sedaj od časa do časa nosljala dražljivi prah ščepec za ščepcem. Pomalicale so kaznjenke kar na njivi in se brž spet lotile pletve. Motil jih je mali Tinček, ki je v svojih prvih hlačkah kobacal okrog njih. Pavla se ga kar nagledati ni mogla. Menda se prav zavoljo nje Minci ni nikamor mudilo, čeprav jo je čakalo doma polne roke dela. Pogovarjala se je s sestro Ksaverijo. Pa kakor bi odrezal, se Pavla ni več zmenila za otroka. Zagledala se je na belo cesto, si potegnila kaznjenško ruto na oči, prenehala pleti in se z obema rokama uprla v dokaj trdo prst v razoru. Nepremično je zrla v bližajočo se kočijo. V lahnem drncu je tekel konj pred njo. Na blazinah zadaj se je peljal črnobradi gosposki moški v nizkem belem slamniku. Na njegovi desni je sedela pod razpetim senčnikom temnolasa mlada ženska in se zadovoljno smehljala. Pavla ni hotela priznati, da je res. Ko je pa kočija privozila vštric njive, si ni mogla več tajiti. Preveč razločno je prepoznala svojega moža Filipa in Olgo Staničevo. Pavla je čutila, kako ji leseni roke in noge. In lica so ji postajala trda. Začelo se ji je temniti pred očmi. Pa je še vzdržala, da bi se ne izdala. Sele ko se je kočija oddaljila za dva, tri lučaje in je bilo čuti samo še pridušeno njeno drdranje, je kaznjenka Andrejčič tiho padla z obrazom na ostro strnišče. Nastala je zmeda. Pritekli sta Minca in sestra Ksaverija. Hiteli sta Pavli odpenjati obleko, jo močiti z vodo in ji brisati kaplje krvi z obraza. Prižeta bilka ječmena je bila Pavlo ranila tudi na oko, ki se je hitro pričelo rdečiti. Dokaj dolgo je trajalo, preden se je Pavla spet zavedela. “Na, saj sem pravila,” jo zabavljala Zemljak, “da ne bo vzdržala. T&ka gosposka smet Kakor bi ne bilo zfmjo lažjega dela. Le kdo odreja tako nespametno?” “Molčite, ko ne veste!” je .Toha.no osorno zavrnila Ksaverija, ki je bila v nemali zadregi. Kaznjenk ni smela pustiti brez nadzorstva, morala bi pa istočasno spremiti P. VENDELIN ZASLUŽNI SLOVENEC LETA Na zadnjim Festivalu Slovenskega dneva v Chicagu, je ob navzočnosti in odobravanju blizu dva tisoč u-deležencev, bilo podeljeno Slovensko odlikovanje leta, č. g. patru Vendeli-nu Spendov, OFM, zaradi njegovega neumornega glasbenokulturnega dela med Slovenci. P. Vendelin je bil rojen pri Kropi na Gorenjskem. V duhovnika je bil posvečen v Rimu ter je nekaj let bil bogoslovni profesor v Lemontskem semenišču in zadnjih 10 let je pomožni župnik fare Sv. Štefana. Poleg vzvišene duhovniške službe, mu je slovenska pesem, bodisi verska, narodna, ali pa umetna, najbolj pri srcu. On vodi cerkveni zbor, mladinski zbor ter uči petje mladino v šoli. Njegovi zbori so ponesli slovensko pesem ob mnogih prilikah pred širšo ameriško občinstvo ter na radio in televizijo. Toda, ne samo to, “P. Vendelin spada med naše najboljše verske in svetne skladatelje ter je brez dvoma najplodovitejši in največji slovenski komponist v Ameriki," ka- P. VENDELIN SPENDOV, O. F. M. od slovenske fare, sv. Štefana v Chicagu. kor je zapisal prof. A. Fishinger v koledarju Ave Maria. Izdal je mnogo izvirnih slov. kompozicij ljudske, klasične in verske vsebine. Uglasbil je več otroških iger, med njimi "Babica pripoveduje,” “Čevljar in vrag” ter druge, ki so bile uprizorjene na raznih odrih. De Paul univerza, kjer je dobil Master’s Degree, je izdala njegovo obširno in mojstersko kompozicijo.. Starši otrok, ki posečajo farno šolo Sv. Štefana, pa so mu še posebno hvaležni, da uči otroke slovenskega petja, tako, da se tudi mladina zave svojega porekla. S počastitvijo P. Vendelin-na, je tudi bilo dano priznanje slovenskim frančiškanom, ki že več kot pol stoletja orjejo duhovno ledino Ameriške Slovenije in njihovemu nepozabnemu vodniku in ustanovitelju Ameriških Brezij pok. P. Kazimirju Zakrajšku. Z iskrenimi čestitkami g. p. Ven-delinu k zasluženemu odlikovanju, mu želimo še mnogo uspehov in nadaljnjega božjega blagoslova pri njegovem neumornem delu in prizadevanju na verskem in narodnem polju. Ured. tudi Pavlo nazaj v kaznilnico. Obema z Minco je bilo nerodno. Bale sta se zamere pri sestri prednici, ki sta jo pregovorili, da je Pavlo pustila na polje. Nezgode prikriti pač ne bosta mogli. Druge kaznjenke bodo povedale, kaj se je bilo pripetilo. Najbolj ju bo pa izdal Pavlin ranjeni obraz. Sicer pa —. Saj še ni dneva konec. Zaenkrat pohiti Minca po voz in prepelje Pavlo na dom. Do večera ji morebiti slabost preide, pa se popelje z drugimi kaznjenkami vred nazaj v graščino in bo spet vse prav. Pa Pavla .ie odkimala z glavo, da ni treba voza. Bleda kakor prt je vstala. Do Potočnika je prišla sama. Celo Tinčka je nekaj časa vodila za rokico. Kakor nebogljenega otroka je Minca spravila Pavlo v mali sobici zgoraj v posteljo. Pričela ji je skrbno streči. Lastni sestri bi ne mogla bolj. Pavla je pa samo krčevito jokala. Poldan je prej odzvonilo, preden se je Pavla umirila. Jesti seveda ni mogla nič, pričela se je pa z Minco pogovarjati. Dobro ji je delo, da je mogla po več kakor treh letih človeku, ki mu je zaupala, brez tujih prič potožiti kakšno gorje trpi. In za vse žrtve, ki jih prenaša namesto moža, ji je danes Filip vesele volje pripeljal drugo, Olgo Staničevo, nekdanjo njeno tekmovalko, pred oči:“O, o, o!” Minca je šele sedaj prav razumela Pavlino omedlevico. Prej sta se s sestro Ksaverijo, zaverovani v pogovor, za gospodo v kočiji komaj zmenili. Saj ni nobena izmed njiju poznala ne doktor Andrejčiča, še manj pa neko Olgo Staničevo iz Gorice. Oba obraza si je mimogrede površno zapomnila. Pograbila jo je taka jeza, da je hotela koj pri priči oditi v Radovljico na sodnijo in zahtevati, naj še danes aretirajo doktor Andrejčiča, in sicer vpričo Olge, da bo škandal večji. “Ne, ne ne,” je odkimala Pavla: “Ne razumeš. Naj ti razložim.” Dolgo sta se pogovarjali bivši sošolki. “Napol svetnica si.” se je začudila Minca in odšla po opravkih. Kaznjenka Andrejčič pa je v popoldanski soparici zaspala. Čez dolga tri leta prvič spet v postelji, kakršne je bila vajena od mladih nog. Pavla je še dolgo bedela. Ležala je pa še vedno na Postelji In mlže razmišljala, kaj bi bilo najbolj pametno, da sedaj naredi. Skozi odprto okno je slišala, da se je Pi'ed Potočnikovo gostilno ustavila kočija. Prisluhnila je. N0, ne sanja. Jasno je razločila Filipov in nasmejan Olgin glas. Sedla sta v uto. Velela sta si postreči. Posušenega želodca, je rekla Potočnica, da nima, prinesla je pa gostoma, klobaso iz zaseke. Pavla se ni mogla več premagati. Vstala je, stopila k oknu in oprezovala prikrita za zaveso. Filip ni bil nič kaj razpoložen, kakor bi ga pekla vest zaradi bližnje kaznilnice, v kateri se je za njegove grehe pokoravala njegova žena. Olga je pa priliznjeno silila vanj in ga mimogrede na hitrico tudi poljubila. Ta trenutek se je Pavli mož zagnusil. Tega občutka doslej še ni poznala. Brž ko je utegnila, je prihitela Minca. Bala se je za Pavlo. Začudila se je, ko jo je videla stati že pri oknu. Sošolka je pa dvignila prst na usta: “Pssst!” In sta opazovali. Minco so od jeze spreminjale barve. Ni se mogla več premagovati: “Da sem na tvojem mestu, bi šla in oklofutala dedca in babo,” je siknila. Pavla se je pa grenko nasmehnila in poprosila Minco: “Umila bi se rada.” Njen čas je potekel, če se je hotela vrniti v kaznilnico s svojim oddelkom vred. Potočnik je že napregal Liska. Sveže umita, le levo oko je imela nekoliko podpluto, je odšla Pavla po stopnicah navzdol. Ponosno, kakor bi bila oblečena v najbolj drago svilo ,ne pa v ponošeno delavno obleko kaznjenke, je stopila na prag ute. Na Olgo se niti ozrla ni. Moža je pa pogledala naravnost v oči. Filip je sprva mislil, da vidi privid. Prebledel je. V istem trenutku se je pa že zavedel, da stoji pred njim prava njegova žena, po pravici do dna duše užaljena. Pavla je kakor ukazala: “Filip! Najprej povrni, kar si s ponarejenimi podpisi ukradel. Dolžan si pred Bogom in ljudmi. Potem pa, zavoljo mene, če tudi klobuk zapraviš z ničvrednimi ženskami. Glavo in srce si že.” Pavla ni čakala odgovora. Skoraj stekla je k vozu. “Prosim, gospa!” ji je ponudi! Tine roko in ji pomagal sesti na golo desko. Potočnik je zamahnil z bičem, pa se konja ni niti dotaknil. Z jezikom je pa strupeno vžgal doktorja Andrejčiča in njegovo spremljevalko: “Steci, Lisko! Da naju čimprej odpelješ na čist zrak. Iz naše ute danes grdo smrdi.” Ropotaje je lestveni voz zadrdral na cesto. Za Pavlino omedlevico sestra prednica ni zvedela. Tudi kaznjenke so molčale. Ustrahovala jih je Johana Zemljak, ki je bila mimogrede ujela nekaj besedi iz govora med ■ m suMnamttwe« *»5180» ■ • RS* 0«K(K '« tMtmtSl« j* $U3V«(J SLOVENSKA POKRAJINA, NARODNE NOŠE, PESEM IN LJUDSKI PLESI SO BILI DELEŽNI POSEBNE POZORNOSTI V CIKASKI BOŽIČNI PARADI Nad dva milijona ljudi je občudovalo veliko božično parado v čikaskem “down-town”. pod. pokroviteljstvom State Street Council.. Slika prikazujeta velikansko slovensko vozilo v paradi.. Slovenski plesalci so se veselo vrteli ob naših poskočnih polkah, katere je igral Roman Possedi.. Vozilo je predstavljalo slovensko kmečko izbo s starinsko pečjo ob kateri babica prede in pripoveduje pravljice otrokom. Na mizi je bila potica in klobase. Na drugi strani vozila pa je bila velika slika slov. pokrajine, katero je naslikal dr. Peter Fishinger.. Tudi slov. mlaj z venci je imel važno mesto. Okoli 30 prostovoljcev je sodelovalo v pripravah in izdelavi tega edinstvenega. vozila, v. zamisli, g.. Adolfa Kranjca.. Dekleta pod vodstvom Co-rinne Leskovar so naslikale nad petsto tipičnih slov. okraskov na vsaki strani 40 čevljev dolgega vozila. gospodinjo in sestro Ksaverijo. In Pavla je smela še tri dni hoditi k Potočniku plet — plevelno strnišče. Delati ji ni bilo treba skoraj nič. Teta Johana je vse postorila namesto nje. Potočnica pa je svoje plevice gostila kakor na svatbi. Kmalu so se tudi spreumele, da zavoljo Pavle. Nobena več ji ni rekla Žale besede. Od takrat naprej so jo tudi doma pred jeziki drugih branile. Med seboj pa so jo nazi-vale samo še — naša Pavla. CVETOČA BRDA Mandeljni so se bili osuli, breskev in marelica sta ozeleneli, češnja je nastavila sadež, odgnala je trta, sadovnjaki so se pa ogrnili v pisano tkano odejo rožnatega cvetja. Čebele so šumele v kronah drevja. Iz nižine navzgor je tu pa tam dahnila rahla sapa, se za hip pomudila oh visoki šlcarpi in ovila Pavlo v prijetno božajoč vonj cvetočega sadja. V vinogradu je doneče žvižgal kraški drozd, naokrog pa je gostolel zbor ptičev. Pavla jih je komaj slišala. Vse njene misli je prevzela pesem po prsih rjastordečkastega pevca, ki ga ni videla, pa se tudi ni marala razgledovati za njim, da bi ga ne prepodila. Preveč živo jo je spominjal minulih časov. Prav na isti klopci je sedela pred sedmimi leti s Filipom. Drozd je žvižgal na grebenu iz kamenja zložene ograde tik pod njima. Obrnjen je bil naravnost proti Pavli, kakor bi bil že takrat vedel, da jo poljubovanje z doktorjem Andrejčičem kaj kmalu privede za trdno zaklenjeno 6grad v Begunjah, kjer bo več pomladi zapovrstjo grenko koprnela po goriškein soncu in po njegovi, vinograde ziovljajoči pesmi. Preden se spet vrne, se pa vse preobrne, kakor se ji še sanjati ne more. Takrat je raze vel a Brda zagrinjal mrak, daleč spodaj so se v (Jorici prižgale prve luči, ona je bila pa trdno preverjena, da je zastavila korak v jasen dan življenja. Drozd je utihnil in se nizko nad Pavlino glavo preletel k samički, ki se mu je oglasila na kamniti rebri, posuti z drobnim cvetjem. Danes se cvetoča Brda kopljejo v blagem dopoldanskem soncu, v Gorici bleste visoki zvoniki, bole cerkve in dolge vrste hiš, njej sami se pa temni pred očmi in ne ve, v katero stran naj se prestopi. Morebiti bi bilo celo bolj prav, da je ostala do konca prisojenih ji dni v kaznilnici. V nadaljnjih treh letih bi se spet dokaj spremenilo. S Filipom bi se morebiti vsaj pogovoriti mogla, preden se dokončno razide z njim. Ona se do njega ne bo ponižala, njega samega pa ni na spregled. Olga Staničeva ga ima trdno ujetega v svojih mrežah. Pavla se je zdrznila, kakor bi bila zagledala kačo pred sabo. Preveč je pretrpela zavoljo te ženske. Kaj si je prizadejal gospod kurat, preden ji je dopovedal, da ji mora odpustiti. Šele ko ji je postavil za zgled ciganko Kati, se je vdala. Hkrati si je pa zaželela, da bi tudi njo odnesli na vrt odrešenih. Po srečanju z možem in Olgo je kaznjenka Andrejčič pričela medleti. Venomer je bila zamišljena. Govorila je samo najpotrebnejše. Oko se ji ni nikoli več zasolzilo. Zdravnik jo je večkrat skrbno pregledal in zastonj iskal kal bolezni. Za božič je pa sestri prednici naravnost povedal: "Telo je zdravo, duša pa je na smrt bolna.” Še isti dan je prednica, sestra Gabrijela, spisala predlog za pomilostitev kaznjenke Pavle Andrejčič. Uradni spis je pa podprla še z vsem svojim vplivom^ ki ni bil majhen. Dosegal je ministrstva in celo cesarski dvor. Za uspeh svojega posredovanja je zvedela dokaj prej, nego so neme črke prehodile službeno pot. Poklicala je k sebi Pavlo, da ji vsaj namigne na skorajšnje odrešenje. Velela ji je sesti in hotela že s tem pokazati, da je več ne šteje med kaznjenke. Da začne pogovor, je vprašala: "Gospa! Koliko časa ste že pri nas?” Pavla je začudeno pogledala. Skušala je uganiti, kaj ji usmiljenka prav za prav hoče povedati. Zavedela se je, da nuna nič manj natančno ne ve, koliko kazni je že Prestala, kakor ona sama. Če je pa slučajno pozabila, bi lahko pogledala v njen spis in bi je ne bilo treba klicati Prčdse. Pa kaj bi razmišljala. Ubogljivo je odgovorila: "Nekaj dni manj kakor štiri leta.” “Draga moja!” Sestra prednica se je dobrohotno smeh-'jala: “Za našimi zidovi je življenje moreče enakomerno potekalo, zunaj se je pa v tem času marsikaj predrugačilo.” Pavla je molče prikimala in povesila oči. Zbala se je, da bo usmiljenka napeljala pogovor na Filipa in Olgo. Bolelo bi jo. Na moža zadnje čase niti mislila ni rada. Sestra prednica je pa pričela pripovedovati, kako vse drugače so sedaj ženske oblečene, kakor so bile pred Štirimi leti. Da bi bila videti Pavla kaj staromodno, če bi odšla v enako krojeni obleki v svet, kakor je v nji Prišla v kaznilnico. In da bi bilo prav, je pripomnila, če bi Pavla svojo obleko prenaredila. "Počemu?” V treh letih spet zastari.” Pavla ni mogla več molčati. “Ne, draga moja.” Sestra prednica se je rahlo nagnila Proti Pavli, kakor bi ji hotela zaupati skrivnost, ki je nihče drugi ne sme slišati: “V nekaj dneh boste zopet Prosti. Pomiloščeni ste.” Pavli se je za hip razjasnil obraz. Sestra prednica je pričakovala, da veselo vzklikne. Kaznjenka Andrejčič Pa. je povesila pogled v naročje, v katerem so ji mirno Počivale sklenjene roke. “Kaj premišljujete?” je hotela vedeti sestra prednica. “Kam naj grem?” je odgovorila Pavla z ubitim glasom: ‘K možu me ne spravite za vse na svetu, staršem pa ne maram biti v sramoto. Kdo na svetu naj verjame, da nisem zares goljufala, če bo Filip pred očmi vseh živel z drugo, jaz pa bi nič ne oporekala. Niti najbolj uvidevni Rodniki ne. Najraje bi postala usmiljenka, pa vem, da bivše kaznjenke in od moža zapuščene žene ne smete sprejeti. Kam naj grem?” “Uboga moja!” Sestri prednici se je Pavla v srce zasmilila. Dolgo jo je pogovarjala in tolažila, nazadnje je pa odločila, da ji bo sošolka, sestra Ksaverija, pomagala oditi nazaj v svobodo. Pavla se je sama sebi zazdela podobna otroku, ki še ne zna hoditi. Primeri se je grenko nasmehnila. Sestra prednica je pa mislila, da se ji je le posrečilo vsaj malo razvedriti nesrečno gospo. Prijazno je odslovila najnovejšo pomiloščenko. Za Pavlo je zabrenčal debel čmrlj. Stikal je po škarpi od luknjice do luknjice in iskal pripravno zavetje za svoje gnezdo. Za nekaj minut je zamotil Pavlo, da je pozabila na kaznilnico. Čmrljeva matica se v golem kamenju ni ustalila. Odletela je prek vinogradov. Pavli pa so se povrnile prejšnje misli. Spomnila se je Johane Zemljak. Čim bolj so se stekali njeni dnevi v kaznilnici, tembolj je bila “teta” nasajena. Prav takrat, ko se je vrnila Pavla od sestre prednice nazaj na oddelek, bil je ravno odmor, se je jezila, zakaj ne sme ostati zanaprej kot dekla v graščini, ko vendar ne zahteva nič drugačnega življenja, nego ga je bila deležna doslej. Kaznjenke so jo pa vsevprek dražile, kako si oddahnejo vlačuge, ko ne bo nje, ki jih je včasih naravnost neusmiljeno gnala pri delu. Johana je vzrojila: “Ne bodo se za dolgo.” Pokazala je skozi okno, kjer so spodaj na njivah zadnje dni pogledali prvi zeleni prameni ozimine izpod kopnečega snega. Trdo se je zarekla: “Za primoj tristokrat! Plela je še ne bom. Žela bom pa že prav gotovo onole pšenico tam doli. Že kaj naredim, da. me spet zapro. Če drugega ne, razpraskam tisti candri, ki se sedaj širokoriti na moji zemlji, obraz in ji odgriznem gosposki nos. Kar pripravite se! Ne boste lenarile poleti.” Kaznjenke so se glasno zakro.liotale, Pavla je pa Joliano zavidala. Kaj se ji mara. Zemljak jasno ve, kaj hoče. Ne zahteva mnogo. Za trdo delo samo golo življenje. Ona sama si pa želi dokaj več, pa še niti tega ne ve, kako naj se zanaprej preživlja. Naslednje dni je Pavla prenarejala svojo obleko. Pomagala ji je kaznjenka Vrhovec, priznana šivilja. Tudi klobuk sta preoblikovali. Prvega sušca 1890. leta so se kaznjenki Pavli Andrejčič, še vedno mladi ženi uglednega doktorja, odprla vrata begunjske kaznilnice, za katerimi je polna štiri leto delala pokoro za krivdo svojega moža, ki si je bil med tem časom privzel drugo žensko, Olgo Staničevo, nekdanjo njeno tekmovalko. Pavla je zjutraj prejela sveto obhajilo; ne zato, da ustreže želji gospoda kurata in sester, ne. Trudna in obtežena je iskala v presvetem zakramentu poživljajoče moči za na pot nazaj v sovražni svet. Med mašo se je zazrla v obraz Marije Zmagovalke, v Jezuščka v njenem naročju in v srebrno srce na prsih Brezmadežne in si zaželela, da bi bilo tudi njeno ime zapisano na listku, ki ga je bil kurat doktor Jeglič zapri v tesno posodico in tako pred božjo Materjo izenačil kaznjenke, paznike, nune in sebe, doktorja bogoslovja. Koj po zajtrku, še preden se je oddelek razšel na delo, je prišla po Pavlo sestra Ksaverija. Pavla je vzela iz svojega predala zavitek, v katerega je bila pospravila nekaj drobnih stvari, se poslovila od sestre in kaznjenk in odšla. “T<§ ne bo nikoli več nazaj,” je poltilio pripomnila za njo Vrhovec. “Te ne, tč. Tudi sedaj ni zaslužila,” je glasno povedala Zemljak. “Sam Bog pa naj pošlje, ko se vrnem, tisto cipo v Begunje, ki je ta leta motila Pavlinega dedca. To bi ji pregnala slo iz prespočitih udov. Primoj tristo devet In devetdesetkrat!” Kaznjenke so postale radovedne in bi bile rade kaj več zvedele. Zemljak jih je pa rezko zavrnila: “Kaj vas pa briga, babe privoščljive.” Saj tudi sama ni dosti vedela. Samo mimogrede je ujela nekaj besedi. Johani se je tudi iztekel štiriletni zapor. Pa se ji ni nič mudilo oditi. Obotavljala se je in trdila, da ji pripada še kosilo v kaznilnici, ko ga je prvi dan zamudila. Nune ji niso oporekale. Še dobro se jim je zdelo. Bila je živa priča, da kaznjenke niso slabo oskrbovane. (Nadaljevanje) Marie Prisland: Brskala sem po starih številkah ZARJE ter iskala podatke, da jih zberem in uredim za zgodovinski spis o Zvezi, ki je priobčen v novi kuharski knjigi, WOMEN’S GLORY — THE KITCHEN. Pri tem sem naletela na skico, ki sem je pod imenom URNA NEŽIKA napisala leta 1943. Ker je tvarina primerna tudi sedajnemu času, jo bom nekoliko spremenjeno ponovila, našim bralkam v zabavo. BURTDEJ PARTI (Šaljivka v enem dejanju. Slovenščina Urne Nežike.) Osebe: Meri, Eni, Ženi, Kati, Žozi. Stanovajnska soba. Oprema: Dva naslonjača, miza in štirje stoli. Na steni par slik in ogledalo. Meri: (Sedi pri mizi in prebira pošto.) Že spet ni Zarje! Vse cajtenge so tukaj le Zarje ni. Morala bi priti že v pondeljek in danes je sreda. Jutri imamo sejo pa ne bo nobena članica videla, kako lep dopis sem dala v Zarjo. Saj pravim: Naša urednica nič ne porajta, ali dobimo Zarjo ob času ali ne. Če ji pišem, da lista še nisem dobila, mi prijazno odgovori, da je pošta počasna. Kaj pošta, urednica je počasna. (Pregleduje papirje in odkimava.) (Sliši se trkanje na vrata.) Meri; (Hitro vstane, se pogleda v zrcalo, popravi lase, naravna obleko, pogleda po sobi, popravi blazino na naslonjaču, še enkrat pogleda če je soba v redu in gre odpreti vrata.) Eni: (Vstopi.,) Dober dan, Meri! Nekam kislo se držiš. Ali je kaj narobe? Meri: Ravnokar sem se jezila na našo urednico, ki mi Zarje ni poslala. Eni: Kako to, da Zarja še nimaš? Jaz sem jo že v pondeljek dobila. Meri: Kaaj, v pondeljek si jo dobila, jaz pa še danes ne! Vidiš, kaka je naša urednica. Enim pošlje Zarjo, drugim ne. Jo bom že sfiksala! Če ne bom Zarje redno dobivala, bom Zvezo pustila. Pa naj bodo same! (Trkanje na vrata.) Meri: Koman. Ženi: (Vstopi, v roki ima Zarjo.) Halo dekleta! Čuj Meri, prinesla sem ti tvojo Zarjo, katero je poštar pri nas pustil že v pondeljek. Nisem je poprej poslala, ker sem itak nameravala te danes obiskati. (Izroči list Meri.) Meri: (Vzame Zarjo, jo dene na mizo ter mrmra, a tako glasno, da se jo sliši.) Zdaj me je pa kar malo sram, ko sem se na urednice jezila, ki ni nič uržeh. Zarja je bila tukaj ob času; krivda je poštarjeva. Ženske smo s sodbo res vse prenagle . . . (Trkanje na vrata.) Meri: Koman. Kati: (Vstopi, držeč se na smeh.) Dober dan pri- jateljice! Kako se imate? Vse: Hvala, prav dobro! Ženi: Kaj pa je tebi Kati, da se držiš na smeh kot mačka, ki je smetano polizala. Kati: Burtdej imam danes. Pa sem vesela. Eni: Koliko sl pa stara, če smem vprašati? Kati: Ravno 39 jih imam. Eni: (Napram drugim.) Za celih deset let se je zlagala. Kati: Naj povem, da mi je naša gl. predsednica za rojstni dan poslala krasno kartico. Kaj ni lepo od nje, da se me spominja? Meri in Ženi: Seveda je lepo! Eni: Jaz pa našo gl. presednico nič kaj ne obrajtam. Zdi se mi, da se malo preveč drži in postavlja. Kati: Kaaj? Da se postavlje, praviš? Naj se po- stavlja, saj se ima s čim! (Dene roke v bok.) Dvanajst tisoč nas je in vse smo zavber punce, pa bi se z nami ne postavljala? Žiher se postavlja, še bolj se naj; jaz bi se tudi na njenem mestu. Menda ne boste rekle, da nismo vredne, da bi se z nami kdo postavljal? (Gleda izivalno.) Vse: O tisto že! Tisto pa ja! Kati: Le naj kdo reče, če si upa, da bi Slovenke ne bile fajn ženske. Kako je že pel Prešeren? Rog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke — kot naše je krvi dekle. Ostale: (Ploskajo). Dobro si povedala, Kati! Meri; Ste že videle novo Zvezino kuharsko knjigo? (Vzame knjigo z mize in jo razkazuje.) Kati: Jaz knjigo že imam. Lepa je! Eni: Jaz pa ne in jo tudi nočem. Znam dobro kuhati in knjige ne potrebujem. Kati: Vidiš jo! Vsega, kar je v knjigi pa vendar ni- maš v glavi. Meri: V knjigi je na prvih straneh navedena zgodo- vina naše Zveze kot se je dogajala leto za letom. Med slovenskimi organizacijami je Zveza prva, ki ima svojo zgodovino v knjigi objavljeno. To je velikega pomena za našo mladino. Na koncu knjige je spis o nekdajnih ljubih božičnih običajih v stari domovini. Solznih oči sem to brala. Vživela sem se v lepa otroška leta, ko smo delali jaslice in bili srečni in veseli, čeprav v po-majnkanju. — Knjiga vsebuje nad GOO izvrstnih kuharskih navodil, ne le slovenskih temveč tudi drugih narodnosti kot hrvatskih, ameriških, nemških, italijanskih, skandinavskih, grških, poljskih, ruskih, itd. Članice iz 14-tih držav, kjer Zveza posluje so prispevale svoje preiskušene recepte. Knjiga je odlično darilo za sorodnice in prijateljice. Kati: Jaz sem eno knjigo kupila za mojo sosedo, ki je ajeriš, da bo znala štruklje delati. Enkrat jih je napravila, lepo v prtiček zavila, ko so bili kuhani pa z prtičkom vred na kose razrezala. Knjiga ima navodila za več vrst štrukljev, tudi za ajdove, ki smo jih otroci s tako slastjo jedli. Silno rada bi take štruklje napravila, pa jih ne znam. Zdaj je recept zanje v knjigi. Meri: Lepo je od vas, prijateljice, da ste me prišle obiskati. Sedite in se malo pogovorite. Ker ima Kati rojstni dan bom skuhala kavo. (Pogrne mizo in odide. Ostale sedejo.) Eni: (Sezuva čevlje pod mizo.) Joj, kako me kurje oko boli, da skoro ni za prestati. Ženi: Zakaj pa premajhne šulie kupiš? Eni: Mar misliš, da bom take coklje nosila kot so tvoji? Jaz sem gosposka. Ženi: Olrajt! Potom so pa tudi tvoje kurja očesa gosposka! Kar potrpi z njimi. Eni: (Se obregne in prične pudrati obraz.) Ženi: Ali že veste, da se bo naša prijateljica Francka možila? Čisto je že obupala, da ga bo dobila. Sicer je malo šepast in bolj slabo vidi,, a v teh časih ženske ne smemo biti izbirčne. Samo, da je mož! Jaz se nad mojim starim večkrat jezim, v srcu sem pa vesela, da ga imam. Kati: Imaš prav! Naši možje res niso napačni. Jaz imam mojega Žana čimdalje rajši, zdaj, ko sva ostala sama. Otroci so poročeni in šli po svetu. Midva pa živiva kot dva ptička. Oni dan sem mu s pivom postregla, češ, Žan le pij, ko si težko delal. Nad mojo ljubeznivost je bil tako surprized, da bi kmalu pozabil usta zapreti. Eni: Jaz sem pa zadnjo soboto mojemu Žovu prinesla copate, da jih obuje potem, ko so je skopal. Nekaj časa me debelo gleda, nato me prime za čelo, če morda imam fiber. Ko me je on prihodnji večer povabil, naj grem znjim v šov, kar ni storil že več let, sem bila pa jaz na tem, da od presenečenja omedlim. Naši dedci res niso napačni, čeprav so včasih muhasti. (Trkanje na vrata.) Žozi: (Vstopi, lepo napravljena, počesana z moderno frizuro.) Halo! Hov du ju du! Slišala sem, da boste imele burtej parti za našo Kati, pa sem prišla. Ob takih prilikah mene ne sme majnkati. Kati: Dobrodošla! Vesele smo, da si prišla! (Ostale kimajo v pozdrav.) Eni: Kako si lepo počesana. Kakšna frizura pa je to? Zoži: Imenuje se up-svip. Ženi: Kakšen svip je to? To je ptičje gnezdo! (Ji malo lase pomeša.) Meri: (Vstopi. Na pladnju nese šalčke, krožnike, ka- vo in okrašeno visoko torto. Postavi na mizo.) Tole torto sem spekla po navodilu v naši novi kuharski knjigi. Kati, razreži jo ti, ker imaš danes burtdej. Kati: (Prične rezati torto ter dene vsaki en košček na krožnik. Ogleduje torto.) Kako lepa torta! Recept zanjo mora biti odličen. Eni: (Ogleduje torto.) Že vidim, da bom morala ku- (Dvigajo šalčke po taktu in pojejo.) Piti Zvezino novo kuharsko knjigo, ki ima tako fine re- Hepi burtdej tu ju; hepi burtdej tu ju. cepte kot priča ta torta. Hepi burtdej dir Kati; ve ol lov ju. Meri: Prav je tako! Tu imaš knjigo. Prodala sem Meri: Bog te živi naša Kati! Želimo ti še mnogo ! 100 knjig. Hitro gredo izpod rok. — Zdaj pa naši zdravih in srečnih let! ati zapojmo za njen rojstni dan. (Zagrinjalo.) PRIDRUŽITE SE ZVEZINIM IZLETOM V DOMOVINO! Romanje v Lurd in potovanje v Slovenijo, ki jih jih je organizirale naša Zveza za svoje članice v letu 1963 je bilo zelo uspešno. Preko 150 članic in njihovih družin se je udeležilo. Preko 70 jih je šlo na romanje, tako da je bila to največja skupina Slovencev, ki je obiskala Lurd in Rim. Naš Glavni Odbor bi se rad ob tej priliki najlepše zahvalil vsem tem udeležencem. Ker je mnogo članic izreklo željo potovati v letu 1964, je naš Glavni Odbor odločil, da bomo imele uraden izlet v Evropo tudi leta 1964. SKUPINE Z LETALI BODO: 1. ROMARSKA SKUPINA odhaja z Jet DC-8 letalom 10, junija in se bo vrnila 3. avgusta. Obiskale bomo Lisbon, Fatima, Lurd, Rim in nato nadaljevale v Ljubljano. To skupino bo vodila Mrs. Josephine Trunk, članica S.Ž.Z. iz Clevelanda, Ohio. 2. DRUGA ROMARSKA SKUPINA odhaja z Jet DC-8 letalom 22. junija in se bo vrnila 31. julija. To skupino bo vodila Josephine Železnikar, naša Glavna Blagajničarka. Obiskale bomo Paris, Lurd, Rim in od tam nadaljevale v Slovenijo. 3. Odhod 16. junija z Jet DC-8. Ta skupina se bo vrnila v dveh grupah. Prva 13. julija in druga 10. avgusta. To skupino bo vodila Mrs. Albina Novak, Glavna Tajnica S.Ž.Z. TA SKUPINA BO POTOVALA NARAVNOST V SLOVENIJO. Glavni namen uradnega izleta je omogočiti našim članicam in njihovim družinam potovanja v Evropo z Jet letalom po znižani ceni, ki so jo deležni le člani organizacij, ki potujejo v skupini 25 ali več članov. TAKO STANE VOŽNJA POTOVANJA Z JET LETALOM OD NEW YORKA DO ZAGREBA IN NAZAJ SAMO $424.00, KAR JE $230.00 CENEJE OD REGULARNE CENE. Tako bodo imele priliko potovati članice, ki sicer ne bi imele prilike viditi svojih sorodnikov in obiskat krajev o katerh so toliko slišale. Da bi vsi potniki imeli priliko viditi čim več Evrope in Slovenije, bomo imeli za naše članice te izlete: 1. Devet dnevni izlet po Avstriji, Nemčiji in Švici, (Ljubljana, Villach, Heilligenblut, Gr. Clockner, Salzburg, Munich, Bregenez, Zurich, St. Gallen, Wintherthur, Liechtenstein, Innsbruck, Brenner pass, Kranjska Gora in nazaj v Ljubljano.) 2. Devet dnevni izlet po Italiji. (Ljubljana, Trieste, Venice, Florence, 3 dni v Rimu, Pisa-Venice, Ljubljana.) 3. Štiri dnevni izlet po Sloveniji. (Ljubljana, Grosuplje, Pleterje, Novo mesto, Otočec, Maribor, Kranj, Bled, Bohinj in Ljubljana.) Vsi ti izleti bodo na modernih avtobusih in bodo imeli Slovensko in Angleške govoreče vodnike. Članicam, ki bi raje potovale z ladjo naznanjamo, da smo naprosili najstarejšo Slovensko potniško pisarno AUGUST KOLLANDER TRAVEL BUREAU, INC., 6419 St. Clair Avenue, Cleveland 3, Ohio da nani rezervira prostor na ladji‘‘QUEEN ELIZABETH” na 3. junija. “Queen Elizabeth je največja ladja na svetu. Mnogo Slovencev je že preplulo preko Atlantika z Queen Elizabeth” ali ladjo ‘‘Queen Mary” in vsi so bili zelo zadovoljni s postrežbo na teh ladjah. To skupino bo vodila Glavna Predsednica Mre. Antonia Tu- rek, ki je že velikokrat potovala in je vajena vodnica. Vsi potniki bodo deležni posebne postrežbe. Ker je prostor na ladji težje dobiti po IB. februarju Vam svetujemo, da se čim preje obrnete do Mrs. Turek ali AUGUST KOLLANDER TRAVEL BUREAU za Vaše rezervacije. ŠE ENKRAT PROSIMO VSE TE KI SE ZANIMAJO ZA TE IZLETE, DA SE OBRNEJO NA ENO ČLANIC OD ODBORA ZA IZLET: Mrs. Albina Novak, 1937 W. Cermak Road, Mrs. Josephine Železnikar, Chicago 8, 111. BI 7-7999 2045 West 23rd Street, Chicago 8, 111., VI-7-6891 Mrs. Antonia Turek, 19170 Monterey, Mrs. Josephine Trunk, 17609 Schenly Avenue, Euclid 19, Ohio. KE 1-0230 Cleveland 19, Ohio. Tel. 481-5004. KATERA BO KONVENČNA KRALJICA? Lepe nagrade čakajo vse pridne članice v tej kampanji! Druga zmagovalka bo imenovana “Princesa”, in za vsako novo članico razreda B boste prijele $1.00 v denarju. Za vsako novo članico razreda A — 50c in 25c za novega mladinskega člana! Sestre, pojdimo vse na delo! KAMPANJA BO ZAKLJUČENA 31. MARCA, 1964 DELEGATKE IN NJIH NAMESTNICE SE VOLIJO TA MESEC! Vsaka podružnica, ki ima plačan asesment za svoje članice in ki šteje od 100 do 300 odraslih članic (raz. A & B) prvega dne meseca januarja konvenčne-ga leta, je upravičena do ene delegatke za konvencijo. Podružnice, ki štejejo 301 do 600 članic, so upravičene do dveh delegatke. Podružnice z več kot 601 članic so upravičene do treh delegatk. Nobena podružnica ne more poslati več kot tri delegatke. Podružnice, ki štejejo manj kot 100 članic, si skupno izvolijo delegatko. Zveza krije is svoje blagajne vožne stroške delegacije do mesta konvencije in obratno. Priporoča se, da podružnice plačajo dnevnice svojim dele-gatinjam. ALBINA NOVAK, gl. tajnica DOPISI Št. 7, Forest City, Pa. — Leto 1963 je za nami. Čas hitro beži, toda vmes pridejo tudi težave in skrbi. Neusmiljena smrt je pobrala pri naši podr. našo agilno tajnico Christino Menart. Leto dni jo je namestovala naša sestra blagajničarka, Josephine Gostisha. To je velika težava, ker vsak skuša uradovati na svoj način in tako nam je ona sedaj s svojo izurjenostjo, uredila, da vse lepo teče naprej. Na prošnjo vseh članic je ona sedaj tudi nadalje prevzela urad tajnice, za kar smo ji hvaležne in ji bomo vse šle na roko, kar bo v naši moči. Na letni seji smo izvolile naslednji odbor: Duhovni vodja, Rev. Andrew Krasinski, predsednica, Anna Kameen, podpreds., Mary Kameen, tajnica in blagajničarka, Josephine Gostisha, 1010 N. Main St. Nadzornice: Mary Kotar in Mary Kameen. Na zadnji seji smo vzdignile srečni listek za domače izdelani Pillow case, katerega je darovala naša dobra mlada članica, ses. Theresa Pavlin, za kar ji velja iskrena zahvala. Srečna je bila naša dolgoletna članica, Mrs. Barbara Payne, ki vedno rada daruje v blagajno, kadar potrebujemo pomoč in plača asesment za leto v naprej. Po seji smo imele božičnico (Christmas party). Vsega je bilo v izobilju na mizi, ker vsaka je nekaj prinesla, druge pa so darovale v denariju. Hvaležne smo Bogu za vse božje dobrote, katere prejemamo vsaki dan. Tudi zapele smo nekaj božičnih pesmi. I-grale smo priljubljene igre in hvala dobrim sestram, ki so prinesle lepe dobitke, tako da je prišlo nekaj v blagajno. Na seji je bila izbrana za častno mater, Mrs. Joseph Prince, ki je naša odlična članica, ko vedno rada daruje, kadar potrebujemo. Z njenim soprogom sta to leto praznovala zlato poroko v krogu družine in prijateljev. Bog naj ju blagoslovi še v bodoče. Pred kratkim nas je za vedno zapustila naša dobra ses. Ostanek Rojnik. Pokojna je bila doma iz Čateža pri Zaplazu. Zapušča žalujočega sina, ki ji je lepo stregel ter tri po- ročene hčere. Priporočamo jo v blag spomin in spominjale se jo bomo v molitvah. Vsem članicam, ki so umrle v letu 1963 naj sveti večna luč in naj pri Bogu prosijo za nas. Sestra Anna Medved se je vrnila iz bolnišnice in tudi njen mož je na bolniški postelji. Vsem bolnim članicam želimo ljubega zdravja. Pozdravljam vse glavne odbornice in članice SŽZ v želji, da bi vse po celi Ameriki imele srečno, zdravo in zadovoljno leto 1964. Anna Kameen, predsednica Št. 10, Cleveland, Ohio. — Zopet smo se zbrale na letni seji v decembru in imele smo kar dobro udeležbo. Praznovale smo rojstne dneve sester: Salmich, in Jennie Batich, ki sta nas kar dobro postregle. Gospa Salmich je prinesla jabolčni štrudel in naša tajnica Mary Camloli je prinesla rozinovo potico. Imele smo nekaj tudi za grlo in nato smo zapele in Lojzka Čebular nam je zopet deklamirala na čast godovnicam. Naša zapisnikarica Tončka Repic je bila v bolnici na o-peraciji. sedaj se zdravi na domu. Zelo nam je dolg čas po njej, zato u-pamo, da bo kmalu popolnoma zdrava in zopet prišla med nas. Pri volitvah je vse ostalo po starem, kakor v letu 1963: Preds. Anne Markovič, podpreds. Phyllis Čermelj, taj. Mary Camloh, zapisnikarica sem pa jaz, Sophie Magayna. Nadzornice: Louise Čebular in Millie Novak. Vratarica Jennie Koren. Našo predsednico Anna Markovič, pa smo izbrale za častno mater leta. Lansko leto smo izgubile osem članic, upamo, da bomo v tem letu pridobile kaj novih. Če ima katera hčerko, sestro ali svakinjo, dajte vsaka vsaj eno novo vpisati. Enako tudi male otroke. Vsem našim članicam, ki se nahajajo v bolnicah, ali pa doma, želimo, da bi kmalu ozdravele in vsem, ki so v januarju praznovale svoje godove, želimo Happy Birthday. Vse lepo pozdravljam in vam želim sreče in zdravja v nastopnem letu 1964. Sophie Magayna, poročevalka Št. 12, Milwaukee, Wis. — Vabim vse članice na sejo dne 20. februarja ob 1 uri popoldne v cerveni dvorani. Prosim, da bi vse prišle plačati asesment, ker veste, da je meni težko zalagati in plačano mora biti vsaki mesec. Na bolniški listi imamo naslednje sestre: Josephine Seiko, Josephine Martincicli, Mary Erman, Lena Cirei, Kathie Stuller, Mary Suban, Stavia itoberšek, Iledwig Kodricli, Josephine Berginc, Mary Koropec. Prosim, da obiskujete bolne sestre in jim tako lajšate dolge ure bolezni. Vse članice, ki boste praznovale svoje rojstne dneve in godove v mesecu februarju, želim vse najboljše. Pozdrav gl. uradncam, članicam naše Zveze, posebno sestram pri št. 12. Mary Schimez, taj. P. Claude Okorn, O.F.M Duhovne misli UČIMO SE OD OTROK Ludje se velikokrat sramujemo svoje vere. Posebno jo neradi kažemo v javnem življenju. Nočemo, da bi vsakdo vedel kakšne vere smo. V tem oziru so pa otroci popolnoma drugačni. Vera jim je vera pa če je to komu všeč ali pa ne. Naslednja zgodba naj nas nekoliko ojunači za boljše izpoved svoje vere. Mary je bila dobro dekletce in kakor vsa dobra dekleta, je nikoli ni bilo sram izvrševati zahteve svoje vere. Večkrat je sedela na domačem vrtu in se na Pamet, učila zgodbe svetega pisma kakor tudi božje zapovedi. Posebno so ji bile pri srcu zgodbe sv. pisma. Njen sosed je bil neki brezbožnež. Na zunaj ni zgle-dal slab človek. Ni bil slab do otrok kakor tudi ne do svoje družine. Kadar je pa prišlo do vprašanja vere, je vedno rekel, da ne more verjeti v vse bajke o Bogu. Ko je Mary nekega popoldneva zopet sedela na vrtu z zgodbami svetega pisma v rokah je brezbožnež prišel na njen vrt in začel z njo pogovor. Ko je videl, da Mary bere zgodbe sv. pisma je rekel napol šaljivo in zbadljivo: “Mary, ti si zelo razumno dekletice, gotovo ne verjameš vseh pripovedk, ki jih knjiga navaja?” “Seveda Verjamem” odvrne pogumo deklica. “To je beseda božja.” “Ali verjameš zgodbo o Adamu in Evi?” “Seveda”. “Kaj pa ali verjameš v zgodbo o Kajnu in Abelu?” “Seveda, verjamem,” odvrne dekle “Kako je pa z zgodbo o preroku Jonu in ribi," jo zopet nekako podsmehljivo vpraša njen sosed. “Kajpada, da veraja-mem.” “Kako boš pa to dokazala? Verjetno boš vprašala Jona o tem ko prideš v nebesa?” “To je zelo dobra misel”, je odgovorila Mary. “Bom ga vprašala.” “Kaj boš pa storila, če Jona ni v nebesih?” jo je zopet vprašal brezbožnež. Mary je za en čas pomislila kakor da ne ve odgovora potem pa je rekla: “V tistem slučaju, ga boste pa vi vprašali.” Vera je velik dar božji. Teško tistemu, ki jo je izgubil. Tak človek ne ve zakaj živi. Tudi ne vidi nobene bodočnosti. Za takega človeka je vsa bodočnost temna. Tudi ne vidi nobenega pomena ne trpljenja ne preizkušenj. Da, tak človek je najbolj nesrečen med vsemi bitji. Vsa bitja imajo cilj določen od Stvarnika, samo tak človek nima nobenega izhoda in ne cilja. št. 14, Euclid, Ohio. — Poročilo seje v januarju. Božični prazniki so za nami. Začeli smo novo leto. Bog nam daj dobrega, da bi v zdravju, zadovoljstvu in božjem miru preživeli leto. Novo leto smo dobro začeli, ker se je veliko članic udeležilo seje. Odbor je bil zelo zadovoljen in želi, da skozi vse leto prihajate v tako veli-ltem številu na seje. Ta večer je bila tudi navzoča naša glavna predsednica, Antonia Turek. Poročala nam je več važnih stvari in največ o naši letošnji konvenciji, ki se bo vršila v maju v Chicagu. Naša tajnica in blagajničarka sta podale svoje račune. Jesenski bazar je dobro uspel in čistega dobička je bilo 623 dol. Naše težje bola-ne članice so se lepo zahvalile za božično darilo po pet dol., katero so dobile od podružnice. Posebno lepo se je zahvalila Mrs. Ban iz Ženove, ki je sama priložila 5 dol. za našo good time blagajno. Najlepša hvala, Mrs. Ban in Bog vam povrni. V naše društvo je prestopila Mrs. Bubnič od podr. št. 10. Dobrodošla tned nami. Novoizvoljena predsednica, Tili Spe-bar je prevzela predsedništvo. Mrs. Turek je umestila nove odbornice. Ta večer smo tudi izbrale našo častno mater leta, ki je Mrs. Ana Pincu-'ič. Kuhinjo je prevzela Mrs. Josipi-na Čebulj. V decembru je preminula naša dobra članica, Katarina Česen. Bog ji daj večni mir in večna luč naj ji sveti. Preostalim pa naše sožalje. V good time blagajno so darovale sestre: Mukavetz, Rega, Srpan, Rupert. Vsem najlepša hvala in Bog plačaj- Seja bila zaključena ob 9 uri z molitvijo za pok. sestro Katarino Lesen. Pozdrav, Antonia Sustar Sherman Oaks, California. — Naj tudi jaz nekoliko opišem moje potovanje v stari kraj lansko leto, kamor sva s hčerko potovali potom nemške zračne linije. V Monakovem naju je že čakal nov avto, katerega sva kupili pred odhodom iz Amerike. Z avtom sva nato potovali skozi Nemčijo in Avstrijo do Slovenije. V Ljubljani imam 3 sestrične in enega nečaka. V moji rojstni vasi Kamenče blizu Braslovč, živi ena sestra, druga stanuje na Gomilskem, ena pa v Braslovčah. Veselo sva bili sprejeti povsod. Braslovče se je veliko spremenilo odkar sem tam bila zadnjikrat. Mesto dobiva novo lice in okolica je kar posejana z novimi hišami. Samo hmelj je ostal isti kot se ga spominjam. V starem kraju sem bila trikrat pa nobenkrat dovolj dolgo, da bi obirala hmelj, kar sem si želela. Lansko leto se mi pa je to uresničlo. Obirala sem hmelj kot pred mnogimi leti, ko sem bila še otrok. Takrat, smo zjutraj zgodaj vstali, ko so bile že zvezde na nebu, ter šli na njivo hmelj obirat in potem smo tam ostali do večera. Zdaj ljudje ne delajo več tako trdo kot smo včasih mi. Moja navzočnost je vzbujala pozornost češ. lejte no Amerikanko, ki zna hmelj obirati. S hčerko sva prepotovali vso Slovenijo. Bili sva v Ptuju, kjer sem bila uposljena predno sem šla v Ameriko. Ogledali sva si Postojnsko jamo, se peljali v Portorož, v Novo Gorico in preko Veršiča, katerega je tako lepo opisala Mrs. Prisland. Na Do-lejnskem sva obiskali sorodnike v Novem mestu in v Št. Janžu. Tukaj so bolj revne kmetije. Skozi lepo Sa- vijnsko dolino sva se vozili v Logarsko, ki je res krasen kraj. Tudi na Oljsko goro sva se peljali po lepi novi cesti in na Trbovlje sva šli. Povsod sva bili prijazno sprejeti in pogosteni, zakar se prav lepo zahvaliva. Veliko bi lahko še napisala pa bom prihranila za prihodnjič. Vso članstvo Zveze prav lepo pozdravljam, posebno pa članice pri podružnici št. 14 v Clevelandu, katere predsednica sem svoj čas bila. Mary Strukel BRASLOVČE V SLOVENIJI Zahvala zlatoporočencev, Mr. in Mrs. Jos. Strukel DRUŽINA STRUKEL, LA SALLE, ILLINOIS Stojijo od leve na desno: Robert Cassidy, ml., sin Donald in žena, Bar- bara, hčer Audrey in mož Jerry Prokuski, snaha Loretta in sin Joseph. Sedijo: Robert in Ann Cassidy, hčer, Angela in Joseph Strukel, zlatoporočenca, ter* hčer Gale in mož Edward Nowik. Spodnja vrsta sedijo: vnuki, Keith Pro- kuski, Mary Jean Nowik in Edward Nowik, ml., Mary Jean drži Karen Prokuski. Št. 15, Cleveland-Newburgh, Ohio. Decemberska seja je bila lepo obiskana in prav vesela. V blagajno so darovale: Mary Čekada, Ana Japič in Helen Mirtel. Prisrčna hvala vsem! Mesečne seje se bodo vršile drugi torek v mesecu ob 7:20 zvečer v S. N. D. Prestavljeno je bilo zaradi tega, ker članice kegljajo ob sredah in ne morejo priti na seje. Pridite na sejo v velikem številu, ker bo treba priporočil za konvencijo. Na glavni seji je bil izvoljen ves stari odbor in vsa pravila ostanejo kakor doslej. Za častno mater tega leta je bila izvoljena Angela Stražar, ki je naša dobra članka in odbornica. Imele smo tudi izmenjavo daril. Vsem bolnim članicam želim ljubega zdravja in vso srečo v tem letu 1964. Po seji smo imele božičnico in videle smo lepe slike, katere je kazala Mrs. Mary Rožanc. Posnela je tudi več slik na božičnici in upam, da jih bomo videle pozneje. Prisrčna ji zahvala za dobroto in stroške, ki jih ima. Naj ji Bog da zdravja in vse dobro v tem letu. Prisrčna hvala tudi .Tennie Zupančič, ki je prinesla tako dober cake, ker je obhajala rojstni dan. Vse ji želimo zdravja in sreče še mnogo let. Lepo pozdravljene vse članice in gl. odbornice. Vso srečo v tem letu in na svidenje na seji. Frances Lindich, poročevalka Št. 19, Eveleth, Minn. Na dan glavne seje je bilo zelo mrzlo, kar je bil vzrok za pičlo udeležbo. Upam, da bo odslej toplejše, da boste lahko prišle na sestanke. Odbor je ostal isti in seje bomo imele šestkrat na leto: januarja, aprila, maja, avgusta, oktobra in decembra. V slučaju spremembe, boste pravočasno obveščene. Dalje je bilo sklenjeno, da se pošlje bolnim članicam ob praznikih kartice. Vse ste pogrešane na sejah. Po glavni seji smo imele božičnico. Miza je bila lepo okrašena z božičnim drevescem in jaslicami ter obložena z dobrotami. Najlepša hvala sestram Polack, Zadkovich in Krall, ker ste vse tako lepo pripravile. Dalje hvale lepa sestram Primozich, Indihar, Udovich, Skul, Kvaternik, Garves, Steblaj in Novak Za vso izkazano prijaznost in darove. Pogrešale smo zapisnikarico, sestro Sterle, ki je nedavno prestala resno operacijo in se zdravi na domu. Pogrešale smo tudi pokojno sestro Vrhovnik, ki je bila lansko leto vesela med nami na seji in letos jo pa krije mrzla zemlje. Zapustila je žalujočega soproga, dve hčeri ln vnuke, katerim izrekamo globoko sožalje. Naj ji bo Bog dober plačnik. Zapustila nas je tudi sestra Fink, kateri zdravniki niso mogli vrniti zdravja in tako se je morala za vedno ločiti od otrok, namreč dveh sinov in hčerke, por. Loushine. Vsa družina ji je stala vedno na strani s pomočjo, toda je bilo vse zaman, ker smrt je zahtevala njeno ločitev od dragih, katerim naj bo izrečena iskrena simpatija. V imenu podružnice izrekam sožalje sestri Angeline Brascugli nad izgubo ljubljenega očeta, ki je dočakal starost 80 let. Naj mu ljubi Jezus dodeli večni raj. La Salle, III.— Dne 13. oktobra sta slavila Mr. in Mrs. Joseph Strukel 50 letnico zakonskega življenja. Ob osmih zjutraj je bila darovana sveta maša v cerkvi sv. Roka, katero je o-pravil č. g. Richard Fitzsimmons, ki je podelil sveti blagoslov. Cerkveni pevski zbor (starejši) je povzdignil slavnost z lepim petjem. Opoldne se je vršilo kosilo v hotelu Kaskaski'a, po poldne je bil sprejem gostov na lastnem domu, ki je trajalo do pozne ure zvečer. Bilo je nad 350 oseb, to je sorodnikov, sosedov in prijateljev. Prišli so gostje tudi iz So. Chlcage, Joliet, Oswego, Westchester, Mendota, Princeton, Oglesby, Peru, in Clevelanda. Najsrčnejša hvala vsem za navzočnost, darila, voščila in čestitke izrečene ustmeno in pismeno. Srčna hvala vsem sorodnikom, ki so tako v lepem redu uredili in se žrtvovali za naju. Prav prisrčna hvala vsem skupaj in vsakemu posebej! Lepa hvala podr. št. 89, Oglesby, za iskrene čestitke ter Slovenian Ladies Club narodnega doma za lepo darilo. Hvala lepa članicam moje podružnice št. 24 za vso izkazano ljubeznivost in ker ste prišle na naš dom. Bil je zelo pomenljiv praznik za naju in družino, ki bo ostal vsem v trajno hvaležnem spominu. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj in želiva, da bi vas vse ljubi Bog blagoslovil z ljubim zdravjem. Vaša prijatelja, zlatoporočenca, Joseph in Angela Strukel ISKRENE ČESTITKE Uredništvo in vse članstvo SŽZ se pridružuje z iskrenimi željami, da bi slavljenca dočakala še mnogo srečnih let v družinski zadovoljnosti in ljubezni. Mrs. Angela Strukel je ena najbolj zvestih uradnic pri naši zvezi ter odlično opravlja posel tajnice že dolgo vrsto let. Tudi njen soprog je poznan med nami, ker se pridno udeležuje s svojo ženko Zvezinega dne v Lemontu. Pred leti je bil on tisti, na katerega smo se lahko zanesli, da bomo slišali pritrkavanje zvonov pri katerem poslu se zelo dobro spozna. Vsi želimo, da bi Bog blagoslovil našo spoštovano družino Strukel z vso srečo na tem svetu, saj so vsi od prvega do zadnjega pohvale vredni. C. L. Naša sestra Maurine in njen soprog Albert sta praznovala 25 letnico srečnega zakonskega življenja. Hčerki, sorodniki in prijatelji so skupno obhajali lepo slavnost na njunem lepem domu na 520 Douglas Avenue. Mr. in Mrs. John Primozich, sta tudi slavila srebrno poroko. Fnega sina imar ta v vojaški službi, letalskem oddelku, ki je zelo nadarjen ter bil že večkrat odlikovan in mlajši sin pa pohaja v univerzo. Hčerka je tudi naša članica ter njena mama in stara RAZNE NOVICE PRI PODR. ŠT. 25 mama. Članice želimo slavljencem zdravja in sreče, da bi praznovali še mnogo obletnic zakona. Poročila se je naša sestra Mary Loushime in si izbrala za svojega ženina Edwarda Černowski, ter Mary Pogorelec ki se je poročila z Joe Indi-harjem. Mary je bila dve leti vdova ter ima hčerko, ki pohaja v Villa Scliolastica višjo šolo in sina v razredni šoli. Mr. Indiliar ima sina, ki je učitelj po poklicu ter že oženjen. Obema paroma želimo vso srečo v zakonskem stanu ter zadovoljno življenje. Na tem mestu se želimo zahvaliti v imenu vseh naših članic podr. št. 56 v Hibbingu za prijaznost in gostoljubnost ob času Zvezinega dne. Kes je lepo priti v veselju skupaj vsaj enkrat na leto s članicami železnega okrožja. Program je bil pester in vodstvo v rokah vešče sestre Mary Teodor. Banket je bil zelo lepo pripravljen. Vesele smo bile tudi obiska glavne blagajničarke sestre Josephine Železnikar, ki je prišla iz Chicaga. Ona nam je lepo priporočala skupnost v delovanju za Zvezo, kakor tudi nas povabila na konvencijo, ki bo v Chi-cagi v maju. Več članic je obljubilo obiskati zanimivo mesto ter se srečati z zastopnicami od drugih držav USA Ob koncu dopisa želim vsem bolnim sestram, da bi jim Bog dal ljubo zdravje v novem letu. Vsem tistim, ki pa ste in boste te mesece praznovale svoj rojstni dan želim, da bi dočakale še mnogo let. Najlepše pozdrave vsem skupaj pošiljam, Mary Lenich, tajnica Št. 20, Joliet, III. — Naše kegjačice so priredile Božičnico ali “Christmas Party” prvi pondeljek v Decembru v Rivals parku. Dvorana je bila lepo okinčana, da nam je dala vsem Božično sliko. Tudi vsaka udeleženka je imela pri mizi svojega Božičnega angelčka, katerega je lahko domov vzela za spomin. V svojih rokah je imela te priprave predsednica kegljačic, Mrs. Helen Golobich, katera je izvrstno vse izpeljala. Da je bilo vse tako 'epo in okusno pripravljeno je bilo delo kuharic, Mrs. Christine Stimac, Mary Iiozich in Mrs. Anna Kunich. l‘o večerji je bila izmenjava Božičnih daril in nato razni govori odbornic Podružnice in pa Božično petje. Bil je lep način za pripravo Božičnih Praznikov. Izmed odbornic podružnice, katerim je bilo mogoče biti navzočih, so bile Theresa Marentich, Theresa Muhich, Frances Gaspich, Josephine Sumic, Josephine Muster in Josephine Erjavec. Imele smo tudi glavno ali letno se- lo. pri kateri so bile vse odbornice Ponovno izvoljene za letos 19G4. Vsa-je dala svoje poročilo. Naši tajnici se je naročilo da nam nabavi nove regalije za naprej, ker so nam dosedanje vse pošle. Tajnica je tudi o-menila da pri skupni prireditvi društev pri fari Sv. Jožefa smo napravile . .Cleveland, Ohio — Ob tem času, ko to pišemo, je novo leta 1964 šele pri-kukalo, a ko boste ve brale te vrstice, bo mesec januar že za nami. Temu je vzrok ta, kakor smo že enkrat prej omenili, ker moramo vedno poslati dopise na uredništvo do 5. dne v mesecu za objavo v prihodnjem mesecu. To omenjam zato, da ne bo katera morda mislila, zakaj se eno ali drugo stvar ali ime ne omenja, ker se je stvar izvršila šele potem, ko je bilo to poročilo že oddano. Po možnosti bodo vse novice naše podružnice prišle na vrsto za objavo v Zarji skozi celo leto. Torej, naj danes vam poročam ma- lo o naši božičnici. Naša december-ska seja je bila zelo dobro obiskana. Zabava, ki je sledila, je bila nadvse domača in prijetna. Vse članice so se v veselem razpoloženju medsebojno pogovarjale in obujale spomine na minule vesele in žalostne .dogodke Tudi vsakovrstnih dobrot nam ni manjkalo. Imele smo fine lceke, štru-dle, šarkelj, slaščice, jello — in da ne pozabim ,tudi za poplaknitev smo imele dobro kapljico. Mrs. Otoničar je pa pripravila slasten obed — govejo pečenko. Pomagale so tudi druge članice, da je šlo vse delo dobro izpod rok in so bile vse navzoče postrežene v popolno zadovoljstvo. Vesele smo bile, ko smo zopet videle med nami članice, katere niso prihajale na seje že dolgo časa. Med temi so bile sestre Prances Okorn, Frances Kikel, Frances Ilomovec, Frances Simončič in hčerka Joannie, Pauline Vegal in njena sestra Mary, Mary Zust in hčer Mary Jeraj, Ka-therina Podržaj, Pauline Centa in nekatere druge, katerih imen pa se trenutno ne spominjam. Oddale smo tudi nekaj dobitkov, katere sta prispevale Marie Oražem in Josie Am-brošič. (Kakor lahko vidite zgoraj, imamo pri podr. št. 25 veliko Franck — pa so vse fajn dekleta!) Kakor je običaj na letnih sejah, smo tudi pri nas imele volitev odbornic za prihodnje, oziroma letošnje leto. Po večini je ostalo po starem — imamo le par sprememb v odboru, namreč dobička $1,468.95, katera svota se je obrnila za nove svečnike pri oltarju. Tajnica je poslala kartice z željo okrevanja Mrs. Jennie Grskovic. Bolne so tudi Mrs. Anna Pluth in Agnes Skubic, ter Mary Plankar. Čestitke pa Mr. in Mrs. Edw. Ancel k rojstvu sina. Sožalno pismo se je poslalo Antonia Madronič ob izgubi očeta. Čestitke Mr. in Mrs. Arthur Kraus k srebrni poroki. Da se privabi več članic na sejo bomo imele po seji, igro z kartami ali zabavno uro za vse članice. Tu bodo članice našle mnogo zabave in razvedrila po vsaki seji radi tega je važno, da pridete na sejo vsaki mesec. Novoletne pozdrave vsem! Josephine Erjavec nova podpredsednica je prijazna Mary Kolegar z Hecker ave., in dve novi nadzornici, Jennie Femec, ki ob vsaki priliki radevolje pomaga in prispeva za podružnico, ter Pauline Vegal, katera je tudi vedno na mestu in v pomoč. Torej, upamo, da boste vse članice sodelovale z odbornicami in bomo letos dobro napredovale. Za danes imamo za poročati tudi nekaj veselih novic — rojstne dneve. Sestra Johanna Jakomin z GO. ceste je že prekoračila svoje 80 leto. Sestra Frances Piškur z E. 69. ceste jih ima 8 križev. Sestra Mary Hras-ter z Prosser Ave., dolgoletna in poznana kuharica, ki je na marsikateri ohceti pripravila jedila in tudi za razne društvene bankete in veselice, je obhajala svoj 79. rojstni dan. Sestra Mary Zavrl z Strumbly Dr. pa je prekoračila svoje 80. leto. Vsem našim slavljenkam prav prisrčno čestitamo k njih visokim letnicam ter jim kličemo: Bog Vas živi in ohrani vesele med nami, da bomo skupno slavile Vašo stoletnico! Zdaj pa malo opomina — upam, da ko ste ob novem letu delale obljube za letos 1964, da niste pozabile vključiti tudi obljubo pravočasno plačati svoj mesečni prispevek pri podružnici. Če še dolgujete za leto 1963, prosim, da takoj poravnate. Veste, na glavni urad moramo plačati vsaki mesec za vsako članico, in tiste, ki ne plačate ob času, povzročite tajnici nepotrebnega dela in sitnosti. Asesment pobiram vsak dingi ponedeljek v mesecu pred redno sejo in na vsakega 25. v mesecu v šolski dvorani sv. Vida od 4.30 popoldne do 8. zvečer. Lahko pa tudi pošljete po pošti in si prihranite pot. Ob zaključku se želimo spomniti tudi naših bolnih članic, katerim želimo ljubega zdravja v obilni meri. Naj bi leto 1964 prineslo vsem za-željeno veselje, srečo in zadovoljstvo! Vas vse skupaj pozdravljam in kličem — na svidenje na naši redni seji, ki bo na drugi ponedeljek v februarju, 10. februarja! Josephine (Antončič) Golinski, taj. Št. 21, Cleveland, Ohio. Vsi smo ponosni na novoizvoljenega koncilma-na Mr. Cimperman in vso družino k velikemu uspehu. Poročila se je hčerka od Mary in Joe Ganter. Na svatbo je prišla njena teta Josephine Oblak iz Californije. Bilo srečno! Več sester je na bolniški postelji. Vsem želimo, da bi kmalu okrevale in bile spet med nami! Naše sožalje sestri Pavle nad izgubo ljubega moža. Smrt ne izbira: danes meni. jutri tebi, pravi star pregovor. Naj v miru počiva! Najsrčnejše pozdrave pošiljam tudi s. Josephine Oblak, ki je v Cal. in ses. Cecilija Brodnik v Floridi in S. A. Pishel hvala za kartice, dalje s. Bra- SESTRA KNAUS OSTANE V DUHU MED NAMI POK. MARY KNAUS Z VNUČKOM Št. 38, Chisholm, Minn. Pozdravljene vse članice po vsej Ameriki, posebno še pri naši podružnici. Leto je šlo v zaton in že smo stopili v leto 19G3. Bog nam daj mir, ki si ga ves svet želi. Letos smo imeli lepo poletje in prijazno jesen, kakršne Minnesota še ne pomni, česar smo bile predvsem me ženske zelo vesele. Vedno smo zaposlene, čeprav se staramo in ni več tako luštno kakor je bilo včasih, toda taka je naša usoda, kakor pravi pesem “Najlepša je mladost ...” Lepa hvala naši Albini, za lepo karto poslano od Marije Pomagaj, katero hranim za spomin. Poročati moram žalostno novico, da je za srčno kovič in s. Malija Škoda. Imamo tudi žalostne vesti, ker je sestra Mary Vehar bila težko poškodovana v auto-mobilski nesreči ter se nahaja v bolnišnici. Vse zelo sočustvujemo z njo in želimo, da bi hitro pozdravila. Naša podružnica dobro dela, za kar gre zasluga našim pridnim odbornicam, ki dobro gospodarijo. Vsekakor želim naši Zvezi mnogo novih članic v tem letu. Sožalje izrekamo ses. S. Kožuh ob izgubi sestrične in ses. Mary Prosen, ki je v kratkem izgubila moža in sina, a je tudi sama bolana. V januarju so obhajale rojstne dneve Mrs. Less, Mary Končan, njima ter ostalim želim ljubega zdravja. V želji da se vse zdrave in srečne vidimo na seji v februarju, vse lepo pozdravljam, Frances Kave Št. 24, La Salle, III. — Januarska seja ni bila dobro obiskana, zato upam, da vas bo več prišlo na sejo v februarju, da bomo kaj koristnega ukrenile za podružnico. Posebno opozarjam tiste, ki so v zaostanku še za lansko leto, da takoj poravnate, ker nesreča nikoli ne počiva. V lanskem boleznijo nepričakovano umrla poznana Mary Knaus, prej Debelak, ki je izdihnila svojo blago dušo 24. nov. Zjutraj se je odpravila k sv. maši in ni slutila, da jo je že čakal angel smrti, da jo popelje k sodbi božji, kamor bomo tudi mi vsi sledili. Pokojna je bila dobra krščanska žena, ki je vse svoje življenje trdo delala in mnogo trpela, skoro vsaki dan je prišla k sv. maši. Bala se je dolge bolezni, pa jo je Bog uslišal in je mirno zaspala v Bogu. Zapušča nečakinjo Mrs. Frances Žalec, ki zelo žaluje za njo. Pokojna Mrs. je bila rojena v Loškem Potoku, Slovenija 30. maja 1877. Bila je dobra predsednica naše podr. dolgo časa. Lepo je vodila seje in pridobila je mnogo novih članic. Vse članice ji bomo vedno o-hranile najlepši spomin. Naj mirno sniva večno spanje. Bog ji bodi bogati plačnik za vsa njena dobra dela. Žalujoči Frances Žalec in družini Perkovich naše iskreno sožalje. Dragi prijateljici, blagi Mrs. Knaus v spomin: Iz solza vam venček tiho damo, z molitvijo v odprto jamo. Tolažba nam je v žalosti, da snidemo se v večnosti. Saj bo nas tudi zemlja vzela; v večnost se bo razodela; ne vemo kje nas čaka smrt in kdaj tudi nam bo grob odprt. Ivana letu smo izgubile 5 članic. Vabim vas. da jih nadomestite z novimi članicami, ker sedaj je v teku tudi kampanja z nagradami. Zopet moram poročati žalostno vest, da je kruta smrt zopet posegla v našo podr. in si izbrala ses. Mary Kempar za svojo žrtev. Pokojna me je v četrtek tik pred prazniki poklicala in želela vesele praznike, a ob polnoči je bila že mrtva. Kar verjeti nisem mogla. Bila je dobra članica. Za njo žaluje hčer Mary in več drugih sorodnikov, vsem izrekamo iskreno sožalje. Njej pa naj sveti večna luč in naj v miru počiva. Ses. Josephine Savnik se je nahajala v bolnišnici in se sedaj zdravi doma. V bolnišnici pa se še nahaja Mary Savnik. Njima in vsem bolnim sestram želimo ljubega zdravja. Globoko sožalje izrekamo ses. Anna Pieczynski ob izgubi njene sestre Mary Leben, ki je preminula v Chicagu in zapušča 2 sestri in 3 brate. Družini naše sožalje, pokojni pa večna luč. Teta štorklja se je oglasila v družini naše članice. Mr. in Mrs. Charles Loch in pustila sinčka prvorojenčka. Čestitke in želje za zdravje in srečo. Pozdrav vsem članicam in vso srečo v tem nastopnem letu. Angela Strukel, tajnica Št. 29, Broundale, Forest City, Pa. Najprej želim vsem sestram srečno novo leto ter ljubo zdravje! Velika sreča je za tiste zakonce, ki dočakajo 50 letnico skupnega življenja. Dne 28. decembra sta imela izredno slavnost zlate poroke Mr. in Mrs. Novak. Par tednov po tem, to je 12. januarja bosta pa slavila zlato poroko Mr. in Mrs. Blonikar. Naj Hog vas vse blagosla-vi, da bi bili še več let skupaj in dočakali še nadaljne obletnice v krogu svojih dragih in prijateljev. Zahvaljujem se vsem dragim sosestram za darila in iskrena voščila ob času mojega rojstnega dne. Vas vse prav lepo pozdravljam, Mary Pristavec Št. 30, Aurora, III. — Spet sem tukaj. Saj vam je znan stari slovenski pregovor, ki pravi, da stara kopriva, ne pozebe, pod prvo slano. Tako sem tudi jaz odslovila smrt, ki menda ni bila daleč od mene in premagala srčni napad, kakor sem zadnjič poročala, ko sem bila 2 tedna doma, se mi je zopet ponovilo v milejši obliki in zdravnik je ukazal v bolnico, kjer sem bila bila 32 dni. O računih pa ne bom pisala, ker me je strah še misliti o njih, ker tako odirajo revne delovne ljudi. Imela sem srečo, da so bile nurses zelo prijazne in dobre do mene. In za moj rojstni dan II. nov. so me res presenetile, ko mi je nurse prinesla kosilo in kos calce z malo prižgano svečko, z njo pa je prišlo še 7 drugih nurses, ki so mi ob postelji zapele: Happy birthday, Mrs. Kranjc! Saj mi verjamete, kako veselo sem bila presenečena in obljubila sem jim, da bom pisala v našo Zarjo, kako zelo so prijazne do mene. Govorile smo tudi o naši Zvezi in tudi Zarjo sem jim pokazala. Drugo lepo presenečenje pa je bilo, ko sem v bolnico dobila kartico s podpisi vseh članic, ki so bile navzoče na dec. seji. To pokaže, da mi vse želite zdravja. Celo iz Calif, sem dobila get-well karto (hvala lepa Til- li.), kako pa si izvedela, res ne vem. Prisrčna hvala vsem, ki ste mi poslale toliko kartic v bolnico, ki tako dobro vplivajo na zdravje bolnika in tudi za božične karte, ker zaradi bolezni nisem nobene poslala, naj vam velja zahvala na tem mestu. Bog vam povrni z dobrim zdravjem! Zahvalo sem pa tudi dolžna sinu in sinahi, ki sta me zopet vzela v oskrbo za par tednov in imam res počitek in vso postrežbo pri njih tukaj v Lombardu, 111. Vsaj upam pa, da bom že doma. ko bodo te vrstice prišle do vas. Saj veste lepo povsod, a doma najlepše. Prisrčne pozdrave vsem članicam in njihovim družinam, bolnikom pa ljubega zdravja, želi, Vaša Frances Kranjc SPOMINI S POTOVANJA V JUGOSLAVIJO piše Angela Voje, tajnica št. 84, New York, N. Y. St. 33, Duluth, Minn.— Stopamo v novo leto v upanju, da nam bo prineslo boljše čase. — Na seji v decembru je bil izvoljen skoro ves stari odbor. Predsednica Roseau n Munsel, podpredsednica Ruth Iioben, tajnica Mayr Shubitz, zapisnikarica Suntina Špehar. Nadzorni odbor: Frances Blatnik, Elizabeth Smolnikar in Sophia Tomich. Po seji so nam pripravile prav okusni lunch. Naše pridne članice vedno rade kuhajo. Hvala lepa. Za poročevalko v Zarjo je bila izbrana Mrs. Podgoršek, a za častno mater leta smo izvolile Frances Kaplenk. Na seji v januariju je bilo navzočih lepo število članic. Seja se je vršila drugo sredo v mesecu, ker je prva sreda bila na praznik Novega leta. Sprejele smo 3 nove članice, katerim kličemo dobrodošlico. Po seji nam je Mrs. Burger sr. kazala slike, katere je posnela lansko leto v raznih deželah Evrope. Tudi Postojnsko jamo v Sloveniji smo videle. Bile so res krasne slike. Big thanks to Mrs. Burger sr. za njeno prijaznost. Vsem bolnim članicam želimo ljubega zdravja. Vse sestre prosim, da bi redno plačevale članarino. M. Shubitz Št. 41, Cleveland, Ohio. — Ta nesrečna zima že kar pošteno razsaja v našem mestu. Na novega leta dan je zapadlo skoro 10 palcev snega, tako da bi ga bilo po našem mnenju dovolj za celo zimo. Zadnje leto so bile naše članice žela radodarne, letni računi so pokazali lep finančni napredek. Prisrčna hvala vsem darovalkam. Da za veseljem pride žalost, ali obratno, se je uresničilo pri družini ses. Mary Rogell. Novembra meseca sta s soprogom Johnom obhajala zlato poroko, decembra meseca se je John že preselil v večnost. Ses. Rogell je naša bivša predsednica in soustanoviteljica podružnice. Pokojni zapušča tudi sina Johna, ml., tri hčerke, več vnukov in vnukinj. Sestri Rogell in družini izrekamo naše iskreno in globoko sožalje. Blagemu Pokojniku pa naj bo ohrajen lep spomin. Globoko sožalje izrekamo tudi ses. Agnes Sernel in sorodnikom, nad izgubo ljubljenega soproga in bnata, Andrew Sernel. Pokojniku pa večni mir in pokoj. Vse članice ste prijazno prošene, da redno prihajate na naše mesečne seje, kjer je vedno nekaj važnega za razmotrivati, posebno v teh mesecih Pred konvencijo, pridite in podajte vaša priporočila za dobrobit organizacije. Dalje ste tudi prošene, da redno plačujete vaš asesment, ker s tem olajšate delo in skrbi tajnice. Vsem, katere v tem mesecu goduje-te, želim vse najboljše. Vas sestersko Pozdravljam, Ella Starin, tajnica Obujati spomine na potovanje v stari kraj, je velik užitek za tistega, ki piše, kakor tudi za one, ki radi berejo te vrste spise. Že v začetku naj omenim, da je bilo izvrstno in kdor ima količkaj zanimanja za domače kraje, naj se odloči že sedaj, za prihodnji izlet pod pokroviteljstvom naše Zveze, ker mu ne bo žal. Jaz sem odpotovala dne 13. junija s skupino, katero sta vodili častna predsednica Marie Prisland, ki je moja dobra prijateljica in Mrs. Frances Zajc iz Clevelanda, s katero se tudi dobro poznava. S potnicami smo se srečale v New Yorku na velikem Idle-wild letališču. Bilo nas je lepo število. Jemati slovo od svojih dragih sorodnikov je zelo resen čas, ker se zavedamo, da gremo daleč, na onkraj širokega morja in odsotnost bo trajala par mesecev. Moji sorodniki so me presenetili z “odhodnico” 9. junija in od takrat do dan odhoda, je bila v naših srcih napetost, toda, ko se enkrat posloviš in greš proti velikem jet letalu, takrat objame človeka le ena želja, namreč, da bi sre- V spomin pokojnemu bratu Preminul je 15. dec. 1963 v Zalogu pri Moravčah. Zapušča ženo, sina in 4 hčere ter več sorodnikov, tukaj pa dve sestri, Pavlino Rogell in spodaj podpisano. Od mojih pet bratov, je bil on poslednji. Odšel si brat za vedno, od onkraj vrnitve ni. To vsi prav dobro vemo, a žal poslednji bil si mi. V grob so te zasuli, globoko pod zemljo, s cvetjem ga obsuli po številu več kot sto. Cvetje pa ovenelo, klonilo je glave, na grob se naslonilo prav doli do zemlje. Doli od Triglava ledena sapa je zavela, s snegom Tebi grob belo je odela. Ko pa dih pomladi, v deželo bode spet prispel, na Tvojem grobu nagelj, bohotno bo cvetel. Srečen brat, vendar si, domača zemlja Tebe krije, jaz pa tu na tujem, obujam nazaj spomine. Le eno željo še imam, rada domov bi se vrnila, da na grob jaz bi Tvoj, venec cvetja položila. Martina (Vehovčeva) Hribar, Članica št. 41., Cleveland 21, Ohio čen izstopil zopet na zemljo. Vožnja v “Alitalia jet letalu” je bila imenitna. Postrežba zelo prijazna in v šestih urah smo bili že v Londonu. V grupi nas je bilo G9 in se razume, da preden se ugotovi za vse osebe in nešteto kovčekov, vzame nekaj časa in se lahko zgodi, da kdo ukrene svojo pot. V Londonu je bila gosta megla, kot je tam po navadi, da ni bilo mogoče jemati slike, kar je lepa navada skoraj vsakega potnika, ker potem je nekaj za pokazat, ko se vrne. Iz Londona smo se v kratkem času pripeljali v Pariz, kjer smo imele dobro kosilo in odkazane so bile sobe za prvo noč prenočišča. Z menoj je bila v sobi Ivanka Svet, podpredsednica naše podružnice. Sobe v hotelu so bile snažne in dobre postelje, kar se je prileglo po petih urah vožnje v avtobusu, namreč po izletu v Parizu. Pariz mi je bil malo poznan, ker sva s pokojnim možem Frankom pred 7 leti, si razgledala iste kraje. Naslednji dan smo se odpeljali z letalom v Lurd, kjer so bile za nas lepo rezervirane sobe zopet z udobnimi posteljami. Občutek, ki človeka prevzame, ko zagledaš ta sveti kraj se ne da povedati. Na hribčkih se vidi dve cerkvi in pri glavni cerkvi je votlina, kjer se je Marija prikazala Bemartki. v tej votlini je nešteto prižganih sveč, vseh velikosti in na stotine vernikov zdravih kot bolnih ter onemoglih, katere vozijo v posebnih vozičkih. Vsako popoldne je procesija z Najsvetejšim, katere smo se udeležile. Zvečer se pa vije dolga procesija ljudstva z gorečimi svečami v rokah in prepevanjem Marijinih pesmi v vseh jezikih in tudi v slovenskem. Blizu votline je poseben kraj, kjer se verniki kopljejo v lurški vodi, ki izvira iz hriba in je kristalno čista. Romarji smo se umivali v tej vodi in jo tudi pili in mnogi si nalivali v posode, katero smo vzeli tudi s seboj za ponesti v svoje kraje. Svete maše se berejo kar naprej, ker je nešteto duhovnikov, ki obiskujejo ta sveti kraj. Vsak ima priložnost tudi za opraviti svojo spoved in na spovednicah je napis v katerem jeziku se lahko spoveš. Jaz nisem pričakovala, da je vse to mogoče v Lurdu. Iz Lurda je bilo nemogoče vsem potovati z letalom, zato smo šle na dve strani, namreč ene smo se podale na vlak in druge so čakale za letalo, z vlakom smo se peljali v Nico to je letoviško mesto ki je podobno Miami Beach v Floridi. Vožnja na vlaku je bila za vse naporna in še posebno, ker je bil sprevodnik na vlaku neprijazen ter ni govoril drug jezik kot francoski in tega pa žall-bog, nismo bile vešče. Mnogim je prišla prav voda, ki so jo imele iz Lurda, da so lahko vzele aspirin proti glavobolu in druga zdravila. V Nice smo videle veliko vinogradov, kjer tam raste posebne vrste o-kusno grozdje in prideljuje izredno dobra vina. Peljale smo se več ur na ogled mesta, kjer smo videle krasne stavbe in morska obal nudi poseben užitek. Videle smo avtomobile iz vseh mogočih krajev sveta in tudi iz USA. Imele smo samo eno popoldne časa za ogled, ker treba je bilo nadaljevati pot v Rim in to zopet z letalom. Rim ni bil popolnoma nepoznan kraj za nas, ker nekatere so že bile na prejšnjih izletih v Rimu in nekatere so poznale “večno mesto” iz slik. toda to pot je bilo mesto v žalostnem ozračju, ker je bilo komaj dober teden, ko je bil pokopan Papež Janez XXIII. Imele smo priliko obiskati njegovo grobnico. Dr. Kos je bil naš vodič in nas je vzel na ogled mnogih zanimivh krajev. V Vatikanu,, oziroma v cerkvi sv. Petra smo videle tudi, kako je prostor urejen za koncil, 'ki se je imel nadaljevati v jeseni. Novega papeža so volili ravno tisti dan, ko smo bile me v Rimu . Torej smo bile tam zares ob času zgodovinskih dogodkov. Zelo gostoljuben in postrežljiv je bil do nas dr. p. Pie-šeren, ki je daroval tudi sv. mašo v cerkvi sv. Klementa, katere smo se udeležile. Videle smo tudi cerkev, kjer se časti slovanska svetnika sv. Cirila in Metoda in še posebno slovesno je bilo, kjer se v tem letu spominjamo njuno 1,100 letnico. V septembrski Zarji je bila na platnicah lepa slika, ki je bila posneta od nas pred Vatikanom, katera bo gotovo vsem, ki smo bile takrat v Rimu v trajni spomin. Minilo je šest dni našega potovanja in glavno pride na vrsto ko smo se z jugoslovanskim letalom odpeljali v Jugoslavijo. (Nadaljevanje v prihodnji Zarji.) Št. 55, Girard, Ohio. Miss Beatrice Brayer je vodila decembersko sejo. Mrs. Matilda Cigolle je bila izvoljena za častno mater leta. Po seji smo se zabavale ob okusnem prigrizku na lepo okrašeni mizi. Pripravile so Mrs. Margaret Umek, chairman, pomagale pa so ji: Mrs. Katherine Russ, Mrs. Alice Cernick, Mrs. Anna Umek, Mrs. Josephine Perusek in Mrs. Beatrice Matuszevski. Izmenjale smo božična darila. Dobitkov so bile deležne ses. B. Matuszevski, Amelia Robsel in Maria Cvetnič. Na bolniški listi je ses. Margaret Suposic, vrnila se je iz bolnišnice na svoj dom. Nekaj članic je vprašalo za kuhinjsko knjigo. Naša tajnica ses. Mary Mehalco jih je že prejela, tako da članice, ki jih želite, sezite po knjigi, ki je velike vrednosti za vsako gospodinjo, posebno že za naša mlada dekleta. Obilo zadovoljstva in zdravja vsem članicam v letu 1964, želi Amelia Robsel Št. 71, Strabane, Pa. — Lepo pozdravljam vse gl. odbornice in članice v novem letu 1964. Upam, da ste vse obhajale zdrave in blagoslovljene praznike in prejele lepa darila od vaših dragih. Zimo imamo prav mrzlo, tako da toplomer kaže večkrat pod ničlo. Poročati moram žalostno novico, da je dne 14. dec. umrla naša dobra članica Thelma Norwood. Zapušča žalujočega soproga, sina, sinaho in več vnukov. Naj v miru počiva. Kljub mrzlemu vremenu so pokojno članice spremile z gorečimi svečkami k večnemu počitku in pred večer pogreba so molile rožni venec. Podružnica je tudi daroval«, cvetlice in za sv. mašo. — Tako smo v letu 1963 izgubile 4 članice. Zdaj je v teku konvenčna kampanja, zato bi prosila, da se vse potrudimo in pridobimo novih članic, da nadomestimo umrle sestre. Dec. seja je bila lepo obiskana čeprav je bilo zelo mrzlo vreme. Izvoljen je bil ves stari odbor, kakor je že navada. Sklenjeno je bilo, da darujemo za umrlo članico cvetlice in za mašo. Seje imamo vsake tri mesece v KSKJ dvorani, vsako drugo sredo ob 7 uri zvečer. Članica Mary Mavrič je že dolgo časa bolna. Njej in vsem bolanim sestram želimo hitrega ozdravljenja. Hvala urednici Corinne L. za tako lepo urejevano Zarjo. Lepe pozdrave vsem skupaj! Mary Tomsic, preds. Asesment in izplačila Članice so deležne vseh pravic in ugodnosti, ki jih organizacija po možnosti deli. Za umrle članice Zveza skrbi na sledeči način: a) Potom svojih podružnic poskrbi za dostojen pogreb. b) Za pokritje stroškov pogreba Zveza plača sledeče vsote: Razred A: $25 za umrlo od pristopa do dveh let včlanjenja in $100 za članico, ki je bila včlanjena nad dve leti. Razred B: $50 za umrlo članico, od časa pristopa do dveh let včlanjenja. Za umrle, ki so bile članice Zveze nad dve leti, se plačajo sledeče vsote: $300 za one, ki so v ta razred pristopile med 14. in 30. letom; $250 za one, ki so v ta razred pristopile med 31. in 40. letom; $200 za one, ki so v ta razred pristopile med 41. in 45. letom; $150 za one, ki so v ta razred pristopile med 46. in 57. letom. Mesečni asesment znaša: Razred A—40 centov Razred B — 65 centov Mladinskin oddelek — 10 centov V asesmentu odraslega oddelka je vključena naročnina za naše mesečno glasilo “Zarja.” ŠE NEKAJ SPOMINOV IZ DOMOVINE Na poti v mojo rojstno Hotedršco, so mi na busu ženske pomagale, da sem srečno prispela. Naša cerkev je že od daleč me pozdravila in izgle-dala je ravno tako kakor takrat ko sem odhajala od doma in jo imela v spominu. Toda hiše, ki so nekoč krasilo Hotedršco, so sedaj zelo zapuščene in pokvarjene od vojne. Zgradili pa so več novih hiš, ki so lepe. Kar se je posebno dopadlo, da zelo lepe rože krasijo njihova okna. Vprašala sem jih kje so dobili te rože, pa so mi povedali, da so prišle iz Amerike. Cvetlice so vseh barv, rekli so da v jeseni usahnejo, na pomlad pa zopet rastejo in krasno cvetijo. Doma imam dve sestri, najstarejšo in najmlajšo. Čudila sem se, kako morajo trdo delati,bilo je ravno ob košnji. Vstajali so že pred 3 uro zjutraj, pa garali do devetih zvečer brez oddiha in to dan za dnem. Imam sestro redovnico v Belgradu, ki me je prišla obiskati v Ljubljano. Mislila sem si, da jo bom videla v redovniški obleki, toda je prišla civilno oblečena, ker ne smejo iti ven v redovniški obleki. Odšle sva si ogledati ljubljanski grad in popoldne sva šle na božjo pot na Brezje. Brezjanska Mati Božja je res tako lepa in kako krasno so prepeva- li Marijine pesmi, da je težko opisati. Sami preprosti kmečki ljudje, pa imajo res krasne glasove. Bilo je ravno na god Sv. Petra in Pavla. Mnogo ljudi je prišlo v cerkev, toda ženske, mlade i stare nimajo ničesar na glavi. Drugi dan smo se vrnile, sestra nazaj v Belgrad, jaz pa Hotederšco. 5. julija sem se udeležila skupnega izleta po Sloveniji. Bili smo na Bledu, toda žal je hudo deževalo, da nismo mogli ven, zato smo šli naprej proti Bohinju in dalje proti Bovcu in Tolminu. Bili smo tudi pod Vršičem. Nekateri so šli višje v hrib in se kepali s snegom, ki ostane v planinah preko poletja, čeprav je v dolini bilo toplo. Videli smo visoke gore, same skale in med nami je bil en mož, ki je bil med prvo svetovno vojno v teh krajih, kjer je divjala strašna vojna. Pripovedoval nam je, da so jih po vrvi vlačili gori. V Tolminu smo videli spomenik pesnika Simona Gregorčiča. Obiskali smo tudi Postojnsko jamo, ki je pravo čudo. Potem smo šli v Ljubljano, kjer smo prenočili, drugi dan pa uredili svoje stvari za vrnitev v Ameriko. Čas je hitro minil. 22. jul. smo se z busom odpeljali v Zagreb in od tam z letalom v Rim, nakar smo nadaljevali pot proti Ameriki In v 8 urah smo že preleteli veliko lužo in pristali v New Yorku. Lepo je bilo videti svoje drage, pa se lepše je bilo vrniti se nazaj v Ameriko. Vsem članicam želim mnogo sreče in zdravja v tem letu. Jennie Stusek tajnica št. 88, Johnstown, Pa. Št 90, Presto, Pa. Naša seja se je vršila 15. dec. v Slovenski dvorani. Izvoljen je bil ves stari odbor, kar nas veseli, da so naše pridne odbornice še hotele prevzeti. Po seji smo imele božičnico. Vsega je bilo dosti, da smo se odlično imele. Potem smo tudi izmenjale darila, ki ga je vsaka prinesla in imele smo grab bag za 10c. Vse smo imele s tem tudi mnogo zabave. Ses. Sarah Ferris je prinesla Stuffed Teddy Bear, ki smo ga dale na listke, in tako pripomogle naši blagajni. Hvala, Sarah, posebno še, ker sem ga jaz dobila. V nov. smo tudi imele priljubljene igre, kar se je dobro obneslo in velja zahvala vsem, ki so pridno segle po listkih, ker v resnici imamo vedno izdatke. V 19G3 smo izgubile 2 članice. Ob smrti članice plačamo 5 dol. za mašo in če se katera poroči damo 3 dol. in ravno tako, če ima baby in 2 dol., če gre v bolnišnico, zato se tnoramo truditi, da dobimo toliko notri, kot izdamo. Na letni seji smo tudi sklenile, da ne plačamo za nobeno članico, če je dolžna za več kot G mesecev. Torej v imenu odbora prosim, da točno plačujete svoj ases-ment. Z veseljem tudi poročam, da smo dobile več novih članic k podružnici. Frances More jih je dobila 5 v mladinski oddelek in 1 v odrasli ter Mildred Demsher je dobila eno v odrasli in 1 v mladinski oddelek Zveze. Lepa hvala obema. Lep pozdrav vsem članicam SŽZ, posebno še pri št. 100 v Fontani, Calif., katere sem spoznala pred par leti. Johanna Aubel. št. 99, Elmhurst, III. Naša decem-berska seja ni bila prav dobro obiskana, ker članice smo raztresene daleč okoli ter smo največ odvisne od busa, a zdaj so ustavili več nedeljskih busov, tako da kdor nima svojega fiutomobila, mora biti doma. Odbor je °stal vse po starem, brez sprememb. Smrt se je zopet oglasila pri naših Prijateljih. Dne 1. dec. je preminul John Alberti, mož naše članice Kristine Alberti, kateri izrekamo iskreno sožalje. Naša članica Olga Cigoi je bila na bolniški listi, a sedaj je toliko boljša, da ji ni treba biti v postelj*. Želimo ji hitrega okrevanja. Pozdrav vsem članicam, bolnim želim ljubega zdravja, a zdravim, da j*m ga ljubi Bog ohrani. Vsem sku-P/2 DOZ. SMILES The Raymond Schultz family of 1808 W. 22nd Flace in Chicago, III., boasts six wonderful children who are grandchildren of Mrs. Frances Zi-bert, an officer of Br. 2. From left to right: standing: Billy, age 8, and Diane, age 7; seated, Barbara, 9, Mary Ann, 11, holding Laurie, age 1, and Linda, 2. They also participated in the Christmas party for juveniles held by the branch for they are members along with their mother, Frances. The three little girls and brother attend St. St. Stephen's School while the younger two keep each other company at home. What a happy household it must be! HOYS ANI) GIRLS AWAITKI) SANTA CLAUS IN CHICAGO Santa Claus came to Chicago, III., as he did to every other city and town in the world. When he arrived at the Christmas party for juveniles of Br. 2, he found these happy children who greeted him warmly and made him feel right at home! There were about 50 children present. PATRONIZE OUR ADVERTISERS DR. FRANK T. GRILL PHYSICIAN and SURGEON Office 1858 W. Cermak ltd., Phone CAnal 6-4955 Chicago 8, Illinois H. GRDINH & SONS ZA POHIŠTVO IN ZA POGREBE Za vetele in ialostne dneve Nad 59 let že obratujemo naše podjetje v zadovoljnost nailh ljudi. To je dokaz da je podjetje iz — naroda za narod. V vsakem slučaju se obrnite do naSega podjetja, prihranili si boste denar in dobili stoprocentno postrežbo. Tel.: HEnderson 1-2088 Cleveland 3, Ohio Podružnica: 15301-07 Waterloo Rd. Tel.: KEnmore 1-1235 Cleveland 10, Ohio PogTebni zavod: 1053 E. 62nd Street Tel.: HEnderson 1-2088 Cleveland 3, Ohio 17002-10 Lake Shore Blvd. Tel.: Kenmore 1-6300 Cleveland 10, Ohio Ermenc Funeral Home 5325 W. Greenfield Ave. EVergreen 3-5060 Milwaukee, Wisconsin JOS. ZELE & SONS, INC. TWO COMPLETE FUNERAL HOMES 452 East 152nd St. 6502 St. Clair Ave. IV. 1-3118 Cleveland, Ohio EN. 1-0583 Ample Parking Facilities GEREND FUNERAL HOME SHEBOYGAN, WISCONSIN 1 AVE Safely *«oo*o *«uo*ui*h* n*u*j ttll «i. Clair Avanu* Sffjlp ASK FOR FREE SAVE-BY-MAIL KIT ZEFRAN FUNERAL HOME 1041-43 WEST CERMAK ROAD CHICAGO 8, ILL. Virginia 7-6088 LOUIS J. ZEFRAN ELIZABETH L. ZEFRAN Funeral Director« <1 Embilmtn We have a home to fit your needs! LUDWIG A. LESKOVAR Real Estate & Insurance 2032 W. Cermak Rd. Chicago 8, 111. VI. 7-6679 Velika množica Ameriških Slovencev bo obiskala prelepo Slovenijo v letu 1964. Potovati je najbolj prijetno v domači družbi. Najboljše boste potovali v skupinah, katere organizira najstarejša slovenska potniška pisarna: AUGUST KOLLANDER TRAVEL BUREAU, INC., Odhodi z letalom JET: June 10, June 16, June 22, July 18, Odhod z ladjo “Queen Elizabeth” 3. junija vodi gl. predsednica, Toni Turek Odhodi z ladjo “Queen Mary,” 27. maja; “S. S. France”, 28. maja; skupino z ladjo “Leonardo Da Vinci”, 19. maja, vodi Mr. Anton Schubel, dirigent Glasbene Matice, izlet za prijatelje Glasbene Matice. Člani slovenskih organizacij kateri potujejo v skupini imajo popust. Povratna vožnja New York-Zagreb z jel letalom $424.00 Za informacije in rezervacije pišite na urad AUGUST KOLLANDER TRAVEL BUREAU, INC. 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Phone HE 1-4148