1
' "S3-'
r
Velja za rte leto • •
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00 ® Za inoxem**to celo leto $7.00
n
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
$6.00 J
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
TEL£F0N: BAECLAY 6189
f™
NO. 87. — ŠTEV. 87.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
The largest Slovenian Daily m the United States.
b Issued every day except Sundays
and legal Holidays, p	75,000 Readers.
4==hoE
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 43, 1929. — SOBOTA, 13 APRILA 1929.
TELEFON: BARCLAY 6189
VOLUME XXXVTI. — LETNIK XXXVTL
Nemčija naj plača 100 milijard mark.
ZAVEZNIKI SO SLEDNJIČ DOLOČILI SKUPNO SV0T0 NEM. OBVEZNOSTI
Zavezniki so izdelali načrt plačevanja. — Nemci bodo mcrali plačati vsako leto približno petsto milijonov, dolarjev. — Pogoji bodo danes izročeni načelniku nemške delegacije. — V osem in petdesetih letih bo dolg poplačan. — Nemci se bodo izprosili par ni odloga.
PIJAČA NA "LEVIATHAN"
POVZROČA SKRBI SUHAČEM
Radi žganja na Leviathanu bodo naprosili suhači kongres, naj določi, da velja prohibicijska postava na ameriških ladjah vsepovsod. — Trpek spor je izbruhnil med suhači in mokrači. -— Kakšen bo konec, nihče ne ve.
PARIZ, Francija, 12. aprila. — Danes je prevladoval tukaj optimizem v reparacijskem ravnanju ko so se štiri glavne upniške sile lotile odločil lie seje, da dosežejo glavno svoto, ki bi bila sprejemljiva za njih nemškega dolžnika.
Ozračje je bilo dosti bolj jasno kot pred enim tednom, in kriza, ki je takrat pretila konferenci, je najbrž prešla.
Zavezniki, ki so vedno zahtevali, naj Nemčija i-menuje skupno svoto, so bili dejanski prisiljeni i-menovati skupno svoto sami.
Neki predstavitelj ameriške delegacije je napovedal, da bodo prišli zavezniki še danes do dogovora in da bo vsled tega kmalu konec konference.
V nekaterih zavezniških krogih pa so čutili, da so napravili upniki veliko napako, ko so predložil'" dr. Schachtu svoje minimalne številke pred velikonočnimi prazniki.
PARIZ, Francija, 1 2. aprila. — Upniki Nemčiie so se danes sporazumeli glede svote, katero mors plačati Nemčija, da zadosti vsem obveznostim, ki jih jim je naložila svetovna vojna.
Upati je, da bo s tem urejeno finančno vprašanje, ki je ogrožalo izza sklenitve miru stabilnost gospodarstva dveh kintinentov.
Jutri op^dne bo imel dr. Hjalmar Schach, načelnik nemške delegacije, v rokah zavezniški načrt.
Kot se je nocoj izvedelo, bo morala Nemčija plačati približno sto milijard mark. Sedemdeset milijard jih bo plačala v sedemintridesetih letih, trideset milijard pa v nadaljnih 2 1 letih.
Nemci si bodo najbrž izprosili par dni odloga, da načrt natančno preštudirajo.
Zavezniki bodo predložili načrt tekom jutrišnje plenarne seje in sicer v obliki ultimata, pač pa kot temelj za nadaljna pogajanja.
Pred ednik konference Owen D. Young in nje gov ameriški tovariš J. P. Morgan nista bila vprašana za svet, ko so upniki sestavljali svoje zahteve.
Načrta nista niti odobrila niti kritizirala.
Šestdeset galon sakramentalnega vina in sedem in trideset galon žganja, — to je znašala množina opojnih pijač, katero se je navedlo v manifestu Le-viathana, ko je odplul na svojem deviškem potovanju pod novo, privatno administracijo, a ta množina je zadostovala, da se je vzbudilo enega najbolj trpkih sporov med mokrači in suhači.
Suhači pa izjavljajo, da se bore za princip iit proti možnosti, da hd bile ameriške ladje, vračajoče *e iz inozemstva, polne Vsa k o vrst -:ie pijače do meje dvamajstiih milj.
Suhači večinoma priznavajo, la ne prepoveduje sedanja postara prodajanja pijač na ladjah izven. ameriškega teritorij al nega vodovja, vendar pa so odločni, da izvedejo 'izpremembo v postavi.
To hočejo doseri potom nove postave, ki naj bi bila sprejeta v 'congrelsu.
Lindbergh bo letel naprej v Washington.
WASHINGTON'. 1). C., 12. apr.
Polkovnik Charb-s Lindbergh bo zapustil (jJreensboro, X. ('., zgodaj dailies zjutraj, da odleti v Washington. DLndbergh je bil prisiljen na zemljo ob poised m i h včeraj zveče.r. radi slabih letalnih razmer. On se nahaja na poti v Xew York, kjer bo počastil pokojnega ameriškega poslanika v Parizu. M. Ilerri-cka.
TR0CKI
NE SME V NEMČIJO
Berlin noče Trockega niti kot invalida, ki išče nasveta nemških zdravnikov. — Sklep je baje nepreklicen.
Požar v Tegucigalpa.
OPERNA	1
PEVKA -FARMERICA
Mlada operna pevka se bo umaknila s precej velikim premoženjem nekam na farmo, ker daje temu življenju prednost pred slavo.
Marion Ta Hey, najmlajša prima-dorta Metropolitan oj>ere, je zastavila prijateljem godbe po e-eli Ameriki veliko uganko. Ta komaj tri in dvwjBet let stara pevka, ki je prvič nastopila pred par leti, namerava baje zapustiti oder ter na Srednjem n jeni domači dr-i zaključi tam
Njen sklep je baje trden. Dne 4. maja bo zadnjikrat nastopila v Clevelandu v oj>eri Lucia di La-mermor, nakar bo odiwrtovala s svojimi stariši proti za padu, da si izbere le{^> farmo.
£>e včeraj ko ji. plosk aLi tukaj navdušeno, ko je pela v operi Mignan. Po koncu opere pa je imela daljši pogovor z ravnateljem Gatti-Casazza, nakar je sporočila, da svojemu popolnoma pre-»enečenemu trgovskemu zastopniku Engles, da bo odstopila.
Xa vedla ni nakih razlogov za svoj sklep, a je izgledala zelo srečna, ko ga je obvewflila o svojem sklepu.
Root odpotoval domov.
IiOXDOX, Anglija, 12. aprila, fiiihu lioot, ameriški jurist, je odpotoval danes proti New Yorku s paratikom "lic de Prance". Udeležil se je sej v Ženevi.
TEGUCIGALPA. Honduras. 12. aprila. — Poslopje zdravstvenega urada v Tegueigalpi je bilo uničeno v*led nočufga požara. Ili *e v bližini so bile poškodovane. Poslopja ravst ve.in»ga department«. so bila. stara šele »-st l"t ter se jili je splošno smatralo za uzorna.
Letalec ubit.
BUElXOS AIRES, Argentina,
IJERLFX, Nemčija. 12. aprila. Nemški kabinet* ki je razmišljal o stvari od srede febuarja naprej, je skbmil včeraj, da ni Leon T n teki. pre,,xnji sovjetski vojni komisar, zaželjiv v nemški republiki, 11 i t i v statusu invalida. Vsled tega je odklonil njegovo prošnjo za vrzej, ki bi mu dovoljeval poiskati nasvet nemŠSoih zdFavnlkov.
Kmalu potem, ko se je Troeki pojavil iz svojega izgnanstva v Turkestanu i<-r postal izgnanec v Carigradu, je prosil za pri pus t v Nemčijo. Francija, lJelgija m (V-hoslovaška so ga že hvaležno odklenile.
j
Člani kabineta so se obvezali, da bodo molčali glede razlogov za odklonitev vizeja. Glasilo se I je, da bo pozneje izdan ofiefjd.cn komuuikej glede cele zadeve.
Eden razlogov je bil najbrž sedanji delikatni položaj kabineta in žela. da ne bodo trije novi člani informirani o položaju pred ja\ iKJist jo.
Najmočnejša opozicija proti pripustil je prišla od strani um-narhrstov, ki st> protestirali proti
li\ aprila. — Neki armadni east-i možnenm boljšemu ravnanju kot nik je bil ubit in neki drugi po- j Iiapr.elI1 plvjštij< mu kajzerju. ka-škodovan. ko je trešč-ii ob tla ae- tereni u se je stalno zanikalo zoro plan pri I >a krmar letale m polju, ko je delal razne "Ktunte".
Ne reč a je zavlekla odpotova
I>tit.nii pri pust v Nemčijo.
Zunanji minister Strvsemann nje Spačkih letalcev, (kapitanov Je baje Podarjal. da smatra
Imeneza in Iglesiasa. i o^iošaje z Kusij° st'JiiJ za PreveC' ___[ dragocene, da bi jih spravljal v
| nevarnost s tem. da bi pripustil
- prihod v Nemčijo najbolj trpke-
Upanje izginja
za kadete. mu kritiku sedanje sovjetske vlade.
Cetvorčki v Italiji.
KODANJ, Dansko, 12. aprila. Starši številnih danskih mladičev. katere pogrešajo že več tednov na krovu neke mornariške vežbalne bidje, so izgubili danes ^rrs- Fortimata Pieeln, iz občine vKa:ko upanje, da bi biLi njih si- Brozzi. je rodila danes četvorčke, novi še živi.	deklice ter enega fanta, ki bo
seveda dobil ime Benito, na čast Mussolini ju.
USTRELIL SESTRO IN MATER
Vsi pomoli so bili zastraženi, da se prepreči beg mladega Colombijca, ki je ustrelil mater in se stro.
Vsi pomola* so bili zastraženi, da s.- prepreči beg v Južm> Ameriko irenrvn Ksjrerielli, staremu šest in <lvaj.Net, let, ki je ustrelil svojo mater ter sestro.
Esprivlla j<> sin llen. Espriella, zakonitega svetovalca eolombij-skega konzulata. Oče ne more izjasniti dvojnega umora. Henry, je rekei, je bil vedno navezan na svojo mater. V panameriški bolnici, kjer je bil mladi Espniella zapotslen kot laboratorijski pomoc-nik. se je glasilo, da se je obnašal normalno.
Popoldne se je mladič oglasil nn stanovanju st-arišev na zapadni devetdeseti cesti. Njegova mati ga je sprejela prijazno. Brez govora je potegnil pištolo, ustrelil dvakrat ter jo ubil. Njegova sestra Tereza. stara devetnajst let. je pohitela k telefonu, da pokliče policijo.
Espriella jo je ustrelil trikrat. -izvlLu mu-je .revolver ter padla na tla. do čim je on zbežal.
Sos.-djie so poklicali policista, kateremu je deklica vse raucn lela. Kmalu nato je umrla v Knicker-bocker bolnici.
Družina je bila v tej deželi. Henry je bil ljubljenček matere, ki je imela enajst otrok. Nekateri njih so ostali v folombiji.
Žganje v poštnem prometu.
PEORIA 111.. 1 '2. aprila. — Zaplenili so dve kusit.rni posodi. v katerih je neka raizpeeevalna tvrd-ka v Detroitu pošiljala žganje odjem a^eem.
Princ pospešuje trgovino.
LONDON, Anglija, 32. aprila. Princ George, tretji sin kralja, je
Operiral samega sebe.
KODANJ. Danska. 11. aprila.
sledil vzgledu svojega brata, Neki danski delavec je izvršil princa iz Walesa, ko je zahteval včeraj na sebi na zadovoljiv na-izboijšanje angleške trgovine na^in operacijo, brez katere bi po zunanjih trgih.


i *. - T ---- . 1
Iniuenju zdravnikov gotovo umrl
Volkove ima v reji.
SPRING HELD, III, 12. apr. Lorenc lirubb. državni lovski čuvaj, ima pet in bul i h volkov, katere je našel v neki duplji ni pri Chatham. Mladiči izgledajo kot mladi polieijski psi.
Trije centristi bodo
prišli v kabinet.
BERLIN. Nemčija, 12.^ aprila. Danes se je splošno pričakovalo, da bodo imenovani v "kabinet trije člani nemške centristične ali klerikalno-katoliiske stranke.
60 dijakov aretiranih, v Zagrebu.
LONDON, Anglija, 12. aprila. Poročevalec Daily Telegrapha v Zagrebu, Jugoslavija, je sporočil, da je policija navalila na zagrebško vseučilišče ter aretirala šestdeset dijakov.
Policija je tudi zaplenila dosti pamfletov, ki so napadali kralja Aleksandra ter ministrskega predsednika Živkoviča.
ZVERINSKI MORILEC SLEDNJIČ
V ROKAH PRAVICE V N. J.
Inžinir je priznal umor bolniške strežnice, katero je poročil kot bigamist. — Mož iz Elizabeth, N. J., je priznal, da je ustrelil žensko, ter zažgal njeno truplo na samotni cesti v New Jersey.
Zasleden potom para lakastih čevljev, ki jih je nosila ženska, katero je umoril, je prišel H. Colin Campbell, sivolasi civilni inžinir v roke detektivov, ko je prišel domov v Elizabeth, N. J. ter pet minut pozneje priznal, da je dolgo iskani "torch" morilec
AVSTRALSKE AVIJATIKE SO NAŠLI
Avstralci so jako razve-seljeni, ko so konečno našli izgubljene avijati-ke in aeroplan Southern Cross.
SYDNEY, Avstralija. 12. apr. Posadka aero plana "Southern Cross" j«, bila ugotovljena tlane.s na pesku, južno od Port (Jeorge. Avstralija, skoro dva Trdna potem, ko so bili a vi ja tiki prisiljeni print at i tekom poskašenega jk>-leta iz Sytlirey v Wyngham. v zapadni Avstraliji.
P.esedo, da je zagledal štiri letalce. je sporočil civilizaciji kapitan 11 ob h'n. avstralska a vi jati k ki je letel }>relco obširnih, neraziskanih v pokrajinah v severoza-jiadni Avstraliji, na iskaJiju mož
Kapitan Holdm je rekel, da so možje varni ter oči vid no zdrava.
Kapitan OlL'arles Kingford-Smiih, kapitan llm rn dva druga avi/arika r-o bili na krovu ".Southern Cross", ko je odletel dne 3<>. marca v Wyndbam. na prvem ko-limii pretTLagancga pi>] -ta v Anglijo.
Aeropla-n je bit prisiljen navzdol na Yeliikon-m'-rro ne,lt-ljo. jm>-tcau ko je letel d-est-t- ur v dežju, /ladnje-sporočilo o<| aeroplana je pr"tšlo. ko je sporo-"-TI kapitan l lm. da so morali prišla t i v "rotten country".
Kapitan lIoKlon je rekel, da je \Tgel živila letalcem in da je kro-
—	To je pištola, s katero sem ° — je rekel detektivom
ter privlekel iz žepa .32-kaliber->ko ('olt avtoonatieno pištolo.
Storil sem to, da jo spravim
po K.
—	Sestal sem se z Mrs. Mildred M O \vry V Baltimorju v preteklem letu te rse jKjročil ž njo bigamlč-no. ]M\koreč se nagonu trenutka. \ etlel sem, da je vse naučilo takoj nato. Nato pa se je nilsean molel otresti. Sklenil sem edino j»ot la se je iznebim za visele i.
—	Sestal sem se ž njo v Phila-lelpihiji na dan pred Washing-onovim rojstnim dnem. V oni nori sem jo spravil v karo ter sva
odpeljala v Dover. Del. Peljala ;va se nazaj v Philadelphijo na--lednjega dne, obedovala ter se ><l;»eljala naprej v New Jersey, ^godifj zjutraj sva bila v bližini 'ranford.
—	Nikogar ni bilo v bližini in ;az sem jo ustrelil v glavo. Nato •cm ]K)lil gazolin j>o njeni obleki er zažgal. Nato sem se odpeljal lomov.
Nezadovoljni s priznanjem, so ga detektivi obdržali v sodni hiši 'er ga skušali pregovoriti, da pridna tudi umor Margarete Brown, ki je bila na isti način umorjena ravno eno leto pred umorom Mrs. M o wry.
—	Meni je le žal za mojo pravo ženo, — je rekel Campbell, ko je st.rastno kadil cigareto.
žil nad njkni več minut.
Rekel je, da bo poaLal nadaljna poročila pozneje.
Severozaj>adna A*vstralija, kjer so letale i pristali, je ena najbolj <ltajili sekcij kontinejrta, ker pre-( bivajo tam le divje- živali, stru-: j>eui pleza ve i ter kanibali.
rojaki, naročajte se na
"GLAS NARODANAJVEfl JI SLOVENSKI DNZriUK V AME SIKI.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din.
500
1,000 2,500 5,000 10,000
% 9.30 $ 18.40 $ 45.75 $ 90.50 $180.00
▼ Italijo
Lir	100
"	200
"	300
"	500
"	1000
I 5.71 $11.80 $16.80 $27.40 $54.25
Stran1'ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t naJim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; n $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih rneakov kot goraj navedeno, bodki ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih rilih priporočamo, da se poprej z nam spor&zumete glade
nakairila.
izplačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tedni«
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEB ZA
PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
B2 COBTLANDT STREET,	NEW YOKE. M. I
TšUphon*: Barclay 0380
mmm

GLAS NAHODA, 13. APR. 1929
t
Dopis.
Owned and Published by
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation)
Frank Sakser,	Louis Benedik, Treasurer
Place of boaineai of the corporation and addressee of above officer«: 92 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NABODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except 8undays and Holidays.
Za celo leto velja list ta Ameriko
in Kanado___________$6.00
Za pot leta___________________$3.00
Za četrt Uta___________$1.50
Za New York ta celo leto ~.$7.00
Za pol leta ..................$3.50
Za inozemstvo -J celo leto —$7.00 Za pol leta____________$3Jf0
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
*'Olas Naroda" izhaja vsaki dan ievtemb nedelj tn praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj e» blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni fcoT, prosimo, da se nam tndi prejinjo bivaliide naznani, da hitrejf
najdemo naslovnika.____
"GLAS NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telephone: Barclay 6189.
ZOPETNI "USPEH" PROHIBICIJE
"Na parniku * Ive viat banu' je pij a T-a naprodaj."
To novico >la raznesla brzojav in časopisje po vsej <l< želi. To smatrajo za novico prvega reda ter ji pripisujejo največjo važnost.
Parnik Leviathan je.bil vladna last, toda popolnoma Mih ni bil nikdar.
1'otnik, ki j«4 hotel pozi rek pijače, jo je zamogel pod roko dobiti od stewarda.
Odkar je pa parnik v privatni lasti, bo pijača javnr j »a prodaj.
Uazlorek je torej le ta in pa dejstvo, da bodo potni-deležni dobre robe, kajti vsa pijača bo nakupi jena v Angliji.
Anglija dosedaj se ni, kakor znano, blagoslovljena s probibieijo, dasi ji jo hočejo fanatični suliači na vsak na-čin vsiliti.
Ta odredita novih lastnikov 1 %Leviatliana" je debelo prekrižala načrte prohihicijskili apostolov.
'LVžko je verjeti, toda vendar dejstvo: povelje, naj na Lfviuthanu prodajajo pijačo, je izdal mož, ki jr pred šestimi leti kot načelnik zvezne parobrodne oblast odredil, da se na parni kili, ki so pod vladno kontrolo, ne hrae točiti pijače.
Toda takrat je bil možak v vladni službi, dočim j, danes načelnik privatne parobrodne družbe, ki si je nabavila tudi "Leviathan".
lTnited States Lines niso bile suha če ni na ljubo prevzele Leviatbana in drugih parnikov, pač pa zato, da b delale dobičke ž njimi.
Ali je pa mogoče vršiti uspešno trgovino na ofieijelnr suhih ladjah, ki plujejo med ameriškimi in evropskimi pristanišči ter prevažajo pasažirje ?
Vodstvo United States Lines je. odgovorilo na t< vprašanje.
Tisočeri Amerikanci, ki so znani donia kot zagrizen suliači, ne potujejo v Evropo pod nobenim pogojem nr. oaniiku, kateri je ofieijelno suh.
V namenu, da pospeši trgovino, je vodstvo United States Lines odredilo na svojih parnikili prodajo opojnih pijač.
Suliači so dvignili krik in vik, pa jim ne bo nič po-magalo.
Prohibicija lahko pomeni mnogim ljudem lep princip, ki pa ne igra nobene vloge ko pride denarno vprašanje na tehnieo.
Kje so torej vedno naraščajoči uspehi, o katerih vedo suliači toliko povedat?!
Ta zadnji "uspeh" pomenja zanje krepko zaušnico.
NAPAD NOliCA
Policij;-ki komisar i jat Margare tem na Dunaju je prejel dopisnico, ki je bila podpisana z 44Gottfried Otto Gersienberger. Rampersdorf-ergasse". Vsebina dopisnice je takoj napravila vtis. da je pisal kak umobolni. Kriminalni nadzornik Klimt se je takoj podal k trgovcu z premogom Gerstenbergerju ,da bi zadevo prelskal. Gerstenberger je namreč pisal, da ga neprestano o-ajo vlomilci. Ko je nadzornik ' vstopil v lokal, je Gersten-nenadoma zagrabil za pišto-oddal pet strelov na Klimta, bil smrtnonevarno ranjen, je nato zbežal, pa ho ga zasliševali,
PRIJETNA JEČA
Iz uradnih zaporov v "Iloerde (Porurje) je nedavno pobegnil neki jetnik. Ko so ga zjutraj pogrešili in uvedli preiskavo, se je izkazalo, da je begunca izpustil na prosto neki podkupljeni paznik. Ugotovljeno je bilo, da so vsi pazniki prejemali od kaznencev ]>od-kupnino in jih puščali čez noč iz ječ, da so se mogli nevorano za-j bavati v skritih lokalih. V zgodnjih! jutranjih urah pa so se zopet vra-{ čali nazaj v zapor. To se je doga-J jalo vse dotlej, dokler se ni orne-' njeni jetnik "pozabil" vrniti in si je rajši podaljšal dopust v zlato prostost.	j
NAROČA ITE SE NA !
Ihttle Falls, N. Y.
Kot naročnik cenjenega lista Glas Naroda že 30 let in eden prvih naseljencev v tej naselbini, hočem po malem opisati tukajšnje razmere.
Kot farmar v tukajšnji okolici, imam dela dovolj, ker ako se farma dobro zagnoji in obdela, je tudi pridelek na jesen botlj uspešen.
Vreme to zimo smo imeli precej prijetno. Ni bilo dosti snega in tudi posebnega mraza ni bilo. pričeUkom tega meseca je precej dobro pokazalo. Bilo je toplo par dni kakor poleti, dne i), aprila je pa začela pihati mrzla severna burja. 10. aprila je pa začelo snežiti, tako da je bila lepa zelena narava v kratkem pokrita s snegom. upati je, da >e vreme spre meni na boljše. Pred par dnevi jt bilo vreme tako prijetno, da sem mislil, da bom lahko v kratkem živino pustil na pašnike, danes s* je pa vreme talko spremenilo, d< bo vise malo kasneje.
Po tovarnah se bolj slabo dela že več let.
Nekateri delavci deitjo polovico časa,- drugi pa še manj. tako da delavec z veliko drrržino in h tdko pičlo plačo težko izhaja, ker >o živila tako draga.
Ker človek gleda za boljo bodočnost, seiu tudi jaz, da sem kupil farmo. .Sprvega je bilo bolj počasi, ker človek ni vajen deiati in ni lidkušen, kadar se pa enkrat privadi, je pa boljše. Tako je bi-
0	tndi 7. menoj in mojo družino. Ravno dobro sem .si uredil, da bi \iilo boljše po mojem prepričanju, ;oda nesreča nikoli ne počiva. Tako se je tudi pri meni zgodilo, da ni je mlajši sin Charles nagloma
1	mrl. Bil je star 19 Jet.
Bilo je dne 4. aprila, ravno pri obedu. Vsi smo bili veseli, kakor je bila -pri nas vedno navada. Ye-el sem 'bil tudi jaz in ponosen na svoje otroke, ker me radi ubogajo in so dobri zame. Po obedu se 4opet odpravimo vsak na svoje ielo. .Jaz in starejši sin Frank >va barvala v hiši v zgornjem nad-vtropju, mlajši- sin Charles pa petje na delo sestro, katero je usluž-oena pri Rogers and Ashe Ijisu-•ance -Co. Med potjo prosr Chares sestro Marv, da mu naj kupi ivileni robee. Ona mu obljubi, da ■a bo. Kes nekaJko ob štirih jkj-)oldne se sestra spomni, kar ji je >rat naročil in kupi svileni roječ. Ko se vrne nazaj v urad, je lobila vest, naj se brzo vrne do-nu.
Jaz in starejši sin sva pripravila krmo za živino in ko sva bila gotova z delom, sva bila poklicala na večerjo. Ker pa mlajšega ina Chanlesa ni bilo nikjer, sem d mislil, da se je v mesto peljal. Videč, da je bila kara v garage, sem pa začel preiskavati, misleč, da se mu je kakšna nesreča pripetila. In res, nisem se varal. Ko odprem vrata v konjskem barnu, sagledam mojega sina mrtvega. Ni za popisati žalosti 'mattre, sestre :n brata in moje. To je najhujši udarec v ,mojem življenju zame in za mojo družino.
Pogreb se je vršil v soboto, 6. aprila. Truplo ranjkega je bilo položeno v St. Mary Cemetery mrtvašnico in pozneje bo pokopa.no na novem pokopališču v Herkimer.
Ob tej priliki se zahvalim vsem tistim, ki so nas tolažili ob krsti ranjkega. vsem, ki so kupili cvetlice ranjkemu v zadnji spomin in vsem. iki so posodili avtomobile za pogreb.
Najlepše se zahvalim bratu Franku Aibrecht in njegovi družini, kateri so mi pomagali pri delu, in hvala za evetlice, ki so jih darovali ranjkemu v zadnji spomin. Ravno tako se zahvalim sestri in in njeni družini Frank Poznič iz Detroit, Mich, za udeležbo pri pogrebu tin za cvetlice ranjkemu.
za venec ranjkemu v zadnji pozdrav.
Najlepša hvala Agnes Prek iz Waukegan, III. za i>osJano svoto denarja in za venec.
Najlepša hvala za * postrežbo, tolažbo, za vence ranjkemu v zadnji pozdrav, hvala vsem, ki so se udeležili pogreba in vsem, kateri so posodili avtomobile za pogreb.
Hvala sledečim: John Le.sko-vec, Ludvig Aibrecht. Frank Aibrecht, Društvu Marija Pomagaj, Društvu Združeni Slovenci, Društvu sv. Jožefa. Frank Masle. Frank Grašič. Joseph Mrzlikar Joseph Furiati, Gertrude Susrnan. John iSusman, Ana Greigorka, Jennie Iste nič. Frank Rožanc, Kmilio Peters, Slank t Marošek. Frank Mala vašič. Frank Lovrin, Frank llomovec, Frank Novak, fožef Miklavee, John Purnat, Ma-ijana Osredka r, Jožef Cigale. Tomaž GeržeJj. Frank Gregorin. Anton Gruden, Jaeob Furlan, D. Agnes Dale, Julia A. Keefe. Francis A. Murphy, Dorothy E. Clarke. Marie M. MeCarty. Robert Clar&e. Frank Benton, John Ad-mmdinger. Valley Mills Co.. Floyd Bdick. Raymond Belinger. Charles Gehrig. Verne Ilees, Mildred Loueks, Peter Belinger, Frank Hall, Ray Hall. Donovan Black-
SMOLA TREH ŽEPARJEV
smith Shop, Gray Metz. Rogers |	4]
Te dni je opazoval na čeko\nem uradu v Berlinu neki policijski uradni'k z "oddelka za preganjanje žeparjev'' neznanega moškega, ki se je potikal v bližini hue. kjer vnovčnjejo čeke. Pri vratih pa sta slala še dva tlruga, očividno tovariša onega. Ko je neki go>pod zapustil urad, so mu vsi trije sledili. a ipolicist jim je neopaženo sledil. GosjHjd je zavil najprej "Pod lipo", kjer si je naročil me-rieo vina, enako njegovi sumljivi spremljevalci in policist. Nato su hodili nekaj časa po ulicah, dokler gosjMHlu Hi zazdelo, da je še potreben okrepčila. Stopil je (k "Svedru" in si d:d prinesti majhen pfregrrzek. Tu li spremstvo ga je posnemalo. Od "Svedra" je šla por tlo neke hiše v Kronski ulici, kjer je gospod vstopil. V-i dol<roprsteži -o mu -ledi-dili. detektiv pa je čakal pred vrati. Kmalu -»e je {»odjetna trojica vrnila z nezadovoljnimi o-brazi. Plen jim je šel po vodi.
Policist jih ni nehal zasledovati. Na neki avtobusni postaji so ptički -kleni!i poskusiti srečo v avtomobilu. I>a V je bilo v avto-busu dovolj prostora, vendar so se yrnet.Ii na stopnišču. Detektiv jih je neprestano opazoval in videl. kako so pri več gostih po-
Poglavje o kavi.
Nega eitateljica mi pis- in pravi :
Dragi Z^aga : Popravici mi povej, odkod jih vendar |>obi-rašAli si jih sam ifmišljuješ, ali jih knideš, ali ti ji!i k<lo j»ra-vi ? Tukaj smo že vse ko rt e uiri-bale iir zato sem se " lločila. da ti pišem in vprašam. Če ln»š od-voril po pravici, seveda. Če s*-misHš sfalaturiti, je boljše, da moUiiš.
Te pf»zdravlja
Tvoja prijateljica
M. Z.
*
\ :r h katerega čr]»am ^nov za to kolono, bi moral biti pravza-
nico in j - vesel priselil v >voj žep. Tedaj {.a mu je položil detektiv roko na ramo. Žeparjeva tovariša -sta pri tem sedla v notranj- ^r avtobusa in m» zamišljena zagledala skozi okno. Policii<t je izroči! tatu sprevodniku v varstvo in se odpravil še po onadva. Vsi trije ■>o doma - Pol.Skeya in ^o oblastem že dobro znani kot skrajno nevarni žeparji.
okazati svojo spretnost.1 King obiskal kralja.
Staff o, Samuel Zambrv.
Za svete maše so darovale sledeče družine in se vsem najlepše i	W1i zahvalim: Anton Mlinar, Charles j pretJ ,kl im,avn
Eden izmed njih. oeividno vodja, je najprej segel nekemu gospodu 1
v .prsni žep. toda potegnil je ven j re«ra prijatelja WiHiama Ivinga x
Craigwe.ll Hons«- ter kramljal /.
i
j Kralj Jurij j.- sprejel .lanes sta-
Maro^ek, Fratiieis Foley, John Skubie, Jay C. Smith. D. Agues Dale, Frane Is Murphy. Julia A. Keefe. Dorothy E. Clarke, Mary M. McCarthy. Nelson Flag, Arnold Iludd. Pozdrav!
Družina Jernev Aibrecht.
, prazno roko. Nato je skušal od-:i'o pri r(m" !i i torbici neke dame. Smola. Dama je nepričakovano stisnila torbico j)od pazduho. Naposled je izvlekel nekemu gospodu iz plašča denar-
ZAKON KRVNEGA BRATSTVA
Z 22 leti je prišel Nazar Mohamed. .sin bogate kalkut.ske družine, v Nemčijo in si je tam v času o-<?romne£»^i padca nemške marke pridobil ogromno premoženje, med drugim tudi lo hiš. V svojem bogastvu pa ni pozabil na svete običaje svoje domovine, kjer je imel "krvnega brata/'
Krvno bratstvo pomeni pri Indijcih več kakor navadno sorodstvo. — Krvjto bratstvo združi oba prizadeta tako rekoč v eno bitje, življenje in premoženje enega pripada tudi drugemu. Nazar Mohamed je pohval svojega krvnega brata Ali Zareema v Berlin, da bo deležen njegovega premoženja .
Oba skupaj sta ustanovila veliko izvozno podjetje. Ali Zareem pa ni bil tako sposoben kakor njegov krvni brat, izvozno podjetje. katero je vodil, je slabo u-spevalo. Prišlo je do prepira med Mohamedom in Zareemom. Nekaj hiš sta morala prodati.
Mohamed je medtem poročil neko nemško deklico, ki je imela v Berlinu malo fotografsko podjetje. Mogoče ga je ljubezen do svoje žene privedla do tega. da se je hotel znebiti svojega krvnega brata, ko se je premoženje vsled nesrečne roke Zareema pričelo krčiti. nottl ga je izločiti iz svojega podjetja. Zareem pa se je temu proti vil in tudi berlinska indijska kolonija se je vmešavala. Končno so določili razsodnika v osebi profesorja Habarja. najuglednejšega člana berlinske indijske kolonije.
Te dni sta bila oba krvna brata pozvana pred sodni stol profesorja Habarja. Že bi se bilo skoro posrečilo doseči poravnavo, ko Mohamed ni mogel več obvladati svojih živcev. Napadel je Zareema s palico, nato pa je potegnil pištolo in
njim dva„>vt minut.
Pet m -e*leindes"tletni mornar je pokazal kralju več fotografij ;/ prejšnjih časov in kralj mu je dal ^■vojo avtografirano sliko.
Nemiri na Španskem.
—
Vesti, ki prihajajo iz Španije, sti najnovejši, so pokazali, da st so dokaj nezanesljive. Kar je mo- šir^i krojfi prebujajo iz indife-
goče zvedeti o dogodkih neposredno iz dežele stoji vse pod uradnim nadzorstvom in predstavlja stvari sevedda v obliki, ki jo smatrajo vladni krogi za primerno. Zasebna ter i udi n k t na poročila z meje pa rada prehajajo v drugo skrajnost in pretiravajo važnost dogodkov. Vsekakor se strinjajo vsi viri v ugotovitvi, da je dežela močno vznemirjena in s^ ima boriti režim z resnimi težkočami.
Pred tedni je Primo de Rivera brez znatnega napora mogel v kali zadušiti nameravano revolucijo, ki jo je pripravljal bivši konservativni ministrski predsednik Sanchez Guerra. Do resnejših dogodkov ni prišlo skoro nikjer, ker je zarotnikom upadlo srce, preden so sploh resno poskusili z izvedbo svojih
rentnesti. Primo de Rivera j« nedavno sam priznal na seji ministrskega sveta, da se je javno mnenje zadnje čas - nekoliko ohla dilo napram njemu, po njegovih mislih zato. ker ni z energičnejšimi sredstvi zatiral nemirov in uporov. Odločil se je torej k radikalnejšim korakom. Predsednik vlade j« sam objavil easopisju. da bodo i-meli njejrovi ukrepi za posledieo ustavitev vseučiliškejra pouka za dališo dobo.
C- se niti ne upoštevalo najrazličnejše vesti, ki se kolportirajo v inozemstvu o vedno večjem nesoglasju glede politične koncepcije in metode med krono in vlado in < rastočem republikanskem razpoloženju celo v krogih, katerih privrženost monarhiji je bila vedno
prav skrivaofet, toda zakaj bi človek skrival. o<Lkar je bila tajna diplomacija odpravljena.
Da ti jwpravici povem, draga" čitat« Ijica. vsega je malo. Malo iz-mišlj m« ga. malo bop«»njenega? malo ukradenega, malo prestavljenega iz drugih jezikov.
Dosti st-iu jih objavil po ustnem izroeiiu in na podlagi svojih lastnih izkušenj. Nekaj jk> direktnem naročilu. Dosti jih je plod medsebojne zavisti, ki je tako izrazito razvita med gotovim delom našega naroda.
Kadar ■-e pa lotim kaj takega pisani, kaj takega, kar meni samemu prija. se dobro pripravim in >e poslužim ]*otrebnih pripomočkov.
Eden teh |M*ij>omočkov je eiga-reta. Tajprajtar mora biti zavit v gcrit cigaretni dim, da uspešno ohra ru je.
Cigareta je pa le eden pripomočkov. Do nedavnega časa sem se posluževal musolinija. da mi je bičal možgane in ostril domišljijo, Vsled nekega umevnega vzroka, seru pa moral to zadnji čas opustiti. Garantiram ti prijateljica, da do svetega Martina ne bo nobena moja kolona z musolinijem navdahnjena.
Zakaj tudi, saj ni potreba, ker imamo na Cortlandt Streetu boljši stiimulant. To je pa kava, oziroma kofe.
Čarobna, nebeška pijača!
Naprodaj j t* v vsakem restav-rantu ira Dev. Cortlandl. Washington in WVs: Streetu.
Cast in slava kuharjem, lei jo znajo tako Izborilo pripraviti.
IV jo gr«-š v rt'stavrant pit. to stane časa groš. če pa prideš z lonce..!. ti nalijejo poln lonec za deset c( njov.
In takrat se prične v tiskarni pravo jutranje slavje.
Tz lonca kofeta s,- vi jej o rajski duhovi, iti i se ]ia začnemo puliti za vsako kapljico.
Kako tudi ne!
Ivo približaš kozarec te pijače nosu čc a m oziroma ustnktam, se moraš oprijemati 7. eno roko mize ali stola, da te ne omami in ne butne nazaj.
Po prvem požirku občutiš v sebi nadnaravno moč in < dločiiost. Najra.rši T>i ]>ok!ical vets svet na korajžo in . siguren si amu«re.
Drupri 'in tretji po ž i rek te pa duhovno preobrazi. Kaj je turški h;išiš. kaj je opij. kaj kokain v primeri s kofetom. ki ga pijemo v našem uredništvu.
Po drugem požirku pozabiš na vse težave tega sveta. Vse gledaš v rožnati luči in zdi s,- ti, da diši vsa okolica po oipersamnu.
načrtov. Vlada je nato razpusti-' izven dvoma, je vendar gotovo
izstrelil celo vrsto strelov na Za-Najlepša hvala družini Frank [reema. ki je mrtev obležal. Pro-
NARODA"!
Petkovšek, ki mi je pomagal pri delu na farmi. Hvala za tolažbo m za venec ranjkemu v zadnji pozdrav.
Najlepša hvala družini Framk G regorka za postrežbo, tolažbo in
fesor Habar je poklical policaja, med tem pa je Mohamed zbežal v
Ia topničarski 'zbor. V>e se je izvršilo brez krvolitja. čeprav so se ponekod artiljerijski oficirji skušali upirati svoji usodi.
Niso se š* pomirili duhovi v Valenciji. Ciudadu Realu. Sego-viji in ostalih garnizijah, že so izbruhnili dijaški nemiri v Madridu in drugih vseučiliških mestih. Gotovo je. da je dijaški, upor kot zgolj fizična sila daleko manj nevaren, nego bi bila vstaja topništva, no drugi strani pa je v tem . večji meri razpihaj tleče politične strasti in izzval precejšen odziv v prebivalstvu, ki je ostajalo ob raznih vojaških revolucijah večinoma indiferentno.
da Primo de Rivera ne more biti zadovoljen s potekom dogodkov.
Objektevni opazovalec mora priznati, da je diktatorski režim izvlekel deželo iz težkih kalamitet, da je odpravil mnogo zla. ki ga je poleg drugih vzrokov zakiivij tu-
Povod za dijaške nemire je dalo izenačenje zasebnih katoliških univerze imele odslej pravico dajati enakoveljavne diplome pod istimi pogoji ka"kor državne univerze. Poleg tega se dijaki boje tudi konkurence razpuščenih topniških oficirjev, ki so primorani iskati si sedaj civilne službe. S protestnim gibanjem vseučiliščni-kov se je solidariziralo tudi zelo mnogo univerzitetnih profesorjev. Nemiri so brž dobili politični značaj in so odkrito naperjeni proti vladajočemu režimu.
Vlada bo gotovo kos tudi temu pokretu, saj je glavna oborožena
J
svojo pisarno in si pognal štiri sila sedaj še zanesljivo v njenih ro-strele v prsi. Njegove zadnje be- rkah. Toda s tem se oprezni in da-sede so bile: "On je moj krvni,lekovidni upravitelji ne morejo brat, jpz se moram tudi ustreliti P'»zadovoljiti. Letošnji dogodki, zla-
Po zadnjem požirku bi pa najrajši ves svet objel. Omamljena duša bi rada še več omamne pijače. toda dajm je dajm v teh časih pros]>eritete.
Kar nas je fantov v tiskarni in v uredništvu, živimo Složno in prijateljsko. Pri kofetu pa ]>reti nevarnost, da se zares udarimo in ščitimo vsak svoje interese.
Torej, draga čitateljiea. ko se di lažni parlamentarizem. K on- j te čudežne pijače naločeon. ml je Čal je srečno z maroško vojno ( mjs&l č-ista, roka laluka, pogled pa dvignil gospodarstvo omogočil veder in uri bega po nedosežnih mirno delo. Tudi v mednarodni višinah.
politiki ni zmanjšal vpliva Špani-' Ce se-m kdaj kaj dobrega in le-
je. Vendar vse kaže, da je svojo | pe?a m'I>isa'- napisal pod vpli-misijo v glavnem za vrši! in ,la mu!VOm «« čarobne pijače. Pa kaj prane preostane kaj znatnega in nove-j™	! T<) > ambrozija. to je
e , molastika, posebno kadar kuhar
Njegova tragika je, da mu ne puste v miru dokončati priprav za novo ustavo in nov parlamentarizem. na kar bi se po lastnem zagotovilu sam umaknil. Nesreča za deželo je, da ni še videti nobene druge žive, organizirane, pozitivne sile, ki bi mu bila sposobna slediti, in da torej Primo de Rivera niti ne ve. komu naj se umakne.
PEODA SE
malo posestvo v nekem trgu, 1 uro iz Ljubljane, tik državne ceste, 5 minut od železniške postaje, hiša z električno razvetljavo. vrt, 2 njivi, 4 mimike posetve in kozolec. Prav nizka cena. Piš:.te na: — "Posestvo', co O. N., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
(3x 10—13)
p omot mina vsuje vanjo žličko sladkorja in obogati njen že itak bogati okus s kancem kondendi-ranega mleka.
Takrat je praznik v tiskarni, takrat so orgije:
Poleg neštetih prednosti ;sem še eno prednost opazi*! pni tej kavi.
Ko sem .bil nekoč preveč volčji, mi je zašel jirvi požirek v sapnik, v nosu se je pojavil odpor, silna sapa. ki je temu sledila, mi je bruhnila ostandk kave po belem ovratniku in po beli srajci.
Bil sem v veliki zadregi, če bi me videla kaka čitateljiea tako opaekanega.
Pa ni ibilo hudega. Tekočina se je posusiila in se ni ni<e poznalo. Kakor da bi se s st*udenčnico polil.
- ' • ■ ^ ,
GLAS NARODA, 13. APR. 1929
Multatuli:
PRAVLJICA O JAPONSKEM KAMNOSEKU
Poslušaj me. mala Upi: Nekoč desno in levo stran in vpepovsodi je /i vel mož, ki je sekal kameri je I naokrog.
iz skal. Njegovo delo je bilo zelo! In požgal je travo na zemlji in naporno, mnogo se j«* trudil, ven- °b!i<:ja knezov, ki so bili na zemlji, dar je .slabo zaslužil in ni bil za- Pa se je postavil oblak med zem-dovoljen.	, ljo in njim in solnimi žarki so se
Vzdihoval je. ker njegovo delo odbijali nazaj. j«1 bilo zelo težko. In je vzkliknil :| On .se je pa razsrdil, da se oblak "Ah, da bi bil bogat in bi počival ustavlja njegovi moči in je tožil, na bambusovemu ležišču, zastrtim,(la je cblak močnejši od njega. In z za vso iz rdeče svile!"	(zopet ni bil zadovljen. Hotel je
Tn prišel je angel z nebes in re- biti oblak, ki je tako mogočen, kel:	| Prišel je angel z neba ter rekel:
"Zgo.li se, kakor s j irRel!" In bil je br>gat. počival je na
Zgodi se ti. kakor si rekel." Tn postal je oblak ter se posta-
imbuHovem ležišču in zastor je bil vil med zemljo in solnce ter pre-
rdeče svile.
Nekoč pa je prišel mimo z jez-ei pred svojim vozom kralj dele. Tudi za vozom so bili jez-ei in nad kraljevo glavo so dr-tabniki zlati bajong.
sli
bogati mož to videl, mu
strega 1 sol učne žarke, tako da je trava ozelenela.
In oblak je deževal v velkih kapljah na zemljo, da so reke narasle in hudourniki so odplavili cele ! črede.
In s povodni jo je op ust oš il po-
lih
Ija.
misel, da ne drže tudi. , , , . , ,. , , . .	,	j ln padal je doli na skalo, ki se
d njegovo glavo zlatega pajon-l • *	T •, -	i . i
, . , ., ,	1 J ni umaknila. Lil je v velikih cur-
In ni bil zadovoljen.	!, , , . ,	. * ,
kili, toda skala se ni umaknila.
In prišel je angel z neha in de-"jPa ga je jezilo, da se skala ni ho-
!: Zgodi se ti ,kakor si rekel!" tela umakniti in da je bila sila
njegovih voda brez pomena. In
In
iv i i
bil
>m
kralj. Pred nie- ■ . , , .. .	ni bil zadovoljen
je jezdilo veliko šte-!---
ftcev in tudi za njegovim bili jezdeci in nad ujegi-so držali služabniki zlat
PASJE DIRKE
so v Angliji jako priljubljene. Na -tlkkii vidi Tie par dirkačev.
Avstrijske težave.
Zaklical je: "Tej skali je dana moč nad menoj. Želel bi, da bi bil ta skala."
In prišel je angel z neba, ki je rekel: "Zgodi se ti, kakor si rekel."
In postal je skala in ni se ganil.
ko je .sijalo solnce, niti kadar je
deževalo.
In pride mož s krampom, z o-
strim dletom in težkim kladivom
in je sekal kamenje iz skale.
Tn skala je rekla: "Kako je to.
da ima ta mož oblast nad menoj
in seka kamenje iz mene?" In
ni bil zadovoljen.
Zaklical je: " šibkejši sem
tega človeka. Želel bi, da sem ta!" ~~~~	..	.	7
p	'	.daleč oa zagotovljenega nnrn med
, ... (državljani, ko dopušča, da nasto-1
Tn prišel ne angel z nebes, ki je' . ,	.....j
1	. , ,	_ [pajo oborožene organizacije m iz-
rekel: "Zgodi se ti, kakor si ze-» ...	. ..
lel."
uaouwooo a unonwooe, m. t.
Ljubljana, 2S. marca. Važna vlojra pa ostane kmečki
rj , • - 9 .....	, zvezi, ki utegne biti tudi v priliod-
Za,inje ease prihajajo iz sosed- .	.	1
nje republike vesti, primerno pozornost.
ki zaslužijo
njem parlamentu jeziček na .eht-
Pred
par
niči.
;dnevi so krvavi dogodki v okolici. Gradca dokazali, da je Avstrija
VSE PRIDE NA DAN
. ■ V Ste t tin u v Nemčiji se je vr-jtirnju ii[Mri<iipj .lur. i dvoma. , - . .	,
1 ,	, , . j. ,.v	.	sna te dni zanimiva sodna obrav-
da je obstoj tasistieno nsmerje-	. , . .
Pa ie postal kamnosek. In se- .. . ... .. .. ..„	nava proti sedmorici mladeničev,
. * . . , ,	. inih formacij in soeijahstiemh vo-	.. .	. . .
kal je kamenje iz skal. s težkim1 . „. . „	so »S1 v prvih povojnih letih, ko
, , . , , , . ,	ijaiako lzlvezbanih "obrambnih"	. ,	' v..'
delom in delal je zelo naporno za!	. .... ... , ,	je bilo v Nemem radi neurfjenih
,	. , ,	[organizacij, ki jn-irejajo pohode po .. .„ .,	J
malo plačilo, ter ie bil zadovoljen.«	.	.. 1 „ 1	politienih
,. t. tt - , - , • - . • razr.ih krajih Avtrije ob vee ali .
"Tn ti lmnn Tim tai ni Si ti	esonarnccr
in« ožtra ' P
t.
sijalo z vročimi žarki zemljo, tako da se je ila. *
In ti, ljuba TTpi, kaj bi M ti .	.
„ , . , ■ .. . : ,	. manj nezadostni ,asistenci orozni-
lzbrala, ee bi te prišel tak angel v	. ,	...
„ A . .	istva m vojske ter ograzajo javno
iz neba vprašat, kaj si želiš?	I	x . .
.1	,	.. , . varnost, v veliko skorlo avtoriteti
Resnieno. gospotl, prosila hi .
, . . ,, m ugledu ustavnih oblasti. Av-ga, da me vzame s seboj v nebo. • .. .
___jslrija je malone edina država v
I Evropi, ki nudi svetu še danes sta-I ri igrc^kaz rdečih in belili gard. k sreei le v toliki meri. kolikor jo dopušča strah pred določbami mi-
Težave zionistov s Palestino.
bil
iljen.
»1 b
vzdihnil in zaklical "Že-iti solnce!"
1 je angel z neba in re
Eden učinkov svetovne vojne je tudi ustanovitev židovske države v Palestini. Palestina naj se
a; vali.!' 01. njQ nnj naseljujejo Žid je iz vsega sveta in tu naj se osnuje židovski narod kot v svojem domu.
ralj je tožil, da mu žge soln-'obnovi kot židovska dežel •je in da ima moč na*
Tn pri
kel: M	.1
"Zgodi se ti, kakor si rekel!"
iolnoe. Pošiljal je svo-tvzgor in navzdol, na
In bil j
žarske
Vendar je obnova židovstva mnogo teža\~nejša stvar, nego so si mno Ki predstavljali. Težava je že v tem, da tvorijo Arabci-muslimani ogromno večino domala devet desetin prebivalstva v deželi in gle-^lajo seveda z velikim nezadovoljstvom dosedjence. Ali ker stoji za Židi angleška oborožena sila jim ______i arabski odpor ne more biti neva-
Klektričnc, diatermične toke so uporabljali doslej v medicini z velikim uspehom za pospešenje krvo- DK Dos<ilJeIiei so <lomala samo toka in raznih zdravilnih proce- romasm 2,dJe največ iz vzhodne sov, ker povzročajo ti toki v telesu EvroPe' kjer ^ kakor znano' P0' visoko temperaturo in s tem zdra- I** l,remožluh židov mno^° vilnr
NOV NAČIN QPERIRANJA
pa so samo zionisti prineipijelno za to podjetje, so ohranili vodstvo
razmer fmnogo revolucionarnega razpoloženja, nadeli dolžnost nekakih "osvoboidteljev domovine." Družba teh ljudi ni imela nikakega oficielnega značaja niti pooblastila s strani mero-dajnih oblasti, da b i prispevala k vzdrževanju "reda" v državi. Samovoljno so si nabavili orožje in so nastopali med ljudstvom kot
Zadnji svojega rodu.
Mati zemlja spreminja svoje o-tjiižni Rusiji. Ruski kmetje so ca blieje. človeški rodovi na njej izu-, strastno preganjali in ga dolžili, mirajo in se pojavljajo novi. Ne da jim krade seno, zapeljuje kobile samo človeški rodovi, marveč tudi in jih odvaja s seboj. To je bila družine živali izumirajo ter odsto-fza tarpana usodno, pajo prostor drugim. Koliko ži-	„.
po,.., , .... , , Na Nemškem so tudi volkovi iz-
valskih plemen je bivalo pred dav- L , ,. . „ „ ........
♦ i	i -t. j trebljeni. \ Prusiji so 1. 1817. u-
nimi stoletji na zemlji, ki jih poz-	ino„ „	„ ....
,, ,	. J 1 gonobih 10S0 volkov, prišli so
namo danes le po tem, kar so nam	, ~ -
_	, , 1*1-1	blil 2	Napoleonovo vojsko
o njih razodela paleontoloska po- i 1Q10
.;io	- ,	lolA iz Ruzije in se v Nemeni
roeila. Na tusoee okamenelih o-__-	, .... _ . . , J
v , • , . ,	.. močno zaplodili. Pozimi 1. 1814-
kostnjakov staro<lavnih živali po- i-	„	„
i - • --	so raztrgali volkovi na Poznan-
ja v zemlji m priča o sprem em-1 skem 28 otrok
oah na zemeljski površini, ki soj
povzročile izumrtje teh prebival- j Kandidat smrti je na Nemškem cev prirode. Uničeni so, mrtvi, do , tudi bober. Nekoč je bil zelo raz-zadnjega iztrebljeni.	( plojen, tcKla preganjali so ga radi
Kateri so vzroki tega iztrebi je-^ hl Šk°de' ki j° nja živalskih plemen? Predvsem I ^ 8 P^»S«vanjem ' dreves,
moramo pomisliti na elementarne j 1Z katenh M -radil SVoje doino"
v	ve
zemeljske katastrofe. </e leže v
Sibiriji pod ledom dobro ohranje-	Je	i«™«^«**
ne množice mamelukov na omeje-'Vali' kl nekoc «P0P0"»i™le nem kraju, teilaj so morali pogini-ti le radi nenadne katastrofe, mor-! da radi strašnega, nevzdržnega mraza. V severni Ameriki so našli na gotovih krajih tisoče živalskih trupel vsake vrste. *Kameni-ta skorja, ki jih obdaja, jasno priča .da so te živali postal^ žrtve lave in pepela, ki so ju nametali nanje ognjeniki.
Pogrin mnogih živali so povzročile tudi spremenjene klimatične razmere, ki se jim živali niso mogle prilagoditi. Izumiranje je nastopilo v tem slučaju sicer polagoma, vendar je stopnjevalo vztrajno.
življenje v prirodi, ki pa so se morale radi neizbežnih vzrokov izživeti in žive nekatere Ie še v tradiciji prirodopisne in raziskovalne znanosti.
SMRTNONOSNIS01NČNI ŽARKI
no zaradi tega pa so nastale težave.
Zionisti so namreč med Židi še vedno v manjšini in tvorijo razmeroma zelo majhne skupine v vseh državah. Zato ne razpolagajo z znatnejšimi sredstvi in jih kljub intenzivni propagandi ne morejo zbrati. Židje-nezionisti se celo boje, da bi jim pristanek na zionistično gibanje še bolj otežil položaj med narodi, med katerimi bivajo. Zato se drže ob,strani, lahko se reče. domala ves svetovni židovski kapital.
Večje težave so na finančni stra- ^	^ .	.„
Obnova Palestine je sprieo tega
v krizi. Da si pomorejo iz nje, so zionisti pričeli z akcijo, da pritegnejo tudi nezioniste in jih seveda
— -......... ,	i za to pripustijo tudi v Jewish
pr,obilico krvi. Segretje feV"° P°™™.	l'f |Agencv, kj„ s0 idobili sk in0
'.-lenih tkanin z <]iat«mič»im to-	kl	n,MKar- Takim ,Marshall, toda morali So ji dovili-
ko„, .j, lahko tako mofno. da So	P^tma ne more n,-' ]()vie0 set]ežev y j A To
beljakovini v am!,.«!,	• eesar nuditi, zakaj to je dežela, ki'.	,	...	, .
ijaho\ na \ slanicah sesiri in	. je pognalo v opozicijo velik del
<vlo izogljeni. To sesirjevanje be-	*	zionLstov	opozicija je od.
Ija kovine ,o začeli sedaj izkorišča-	Poleg n^h pri- ^	^ akc smatrajo-
t; v kTr-iircii;	, hajajo v deželo intelektualci, ki se .	. , » . , , .
giji,	i	..ijo za nesmiselno, ees da razkraja
ElektroJn tvor;	»i: „ o J,m ne «a odrekati idealizem, ki i . . ...	.
no Kirodo t\on tenka ah pa s	...	zionistieno organizacijo m da po-
kovinastim gumbom zavarovana ra^en 5 sv0^	ne ^ meni dejansko resignacijo na zio-
igla. skozi katero spustijo elek- morejo ninogo. Kolonizacija in kul- nizem ^^	ak
fHčne valove v tkaničevje. Dru- tivacija Palatine je tedaj naveza- ^^	^ ^	y
go. neaktivno elektrodo Wi "a na.f;na^no	lzven dezele nadi, da se ji s tem posreči £riti
svinčena plošča, ki jo pritrdijo pa- blva3oeih zido^kih krogov.
eijentu na nadlehtje.	| To pomoč pa doteka zelo slabo,
Operacijska -lektroda se prav gotovo pa v manjši meri, nego je Pogodba s skupino Marshall naj
nič ne segreje, torej ne gre pri potrebno za uspeh židovskega na- bi -služila za primer po katerem
teh operacijah brez noža za nek- cijonalnega podjetja.	Je treba P<»topati tudi v drugih
danje izčganje. Tok povzroča le f Pričetek židovske obnove v Pa- državah ter pritegniti tudi nezio-
drjenje tkanine, ki jo zadene, a lestini je zgrajen na znameniti de-jnLste ^ugod na sodelovanje v ob-
"rez" nastane s počasnim pomi- klaraciji angleškega vnanjega mi- novi Palestine. O stvari se je pri-
k an jem igle okrog mesta, kjer naj istra Ralfourja, ki je izročila vod-
je prav pogosto euti o pučevskih
v^^i lil- --	• -r^, načrtih, ki jih snujejo meščanske
palestinske kolonizacije sami. Rav-S •	- ..	....
____j. ^______, , , bojne organizacije, vsaj jih razodevajo njihovi voditelji celo na javnih shodih. Z druge strani pa socijalni demokrati ne drže križem rok ter se krepko pri pravi ja-
„	..	zaščitniki zasebne lastnine itd. Ne-
rovne pogodbe. Navzlic temu pa , , .	.
__________r._jL, v	kateri razlaščeni veleposestniki so
do denarja.
se izvrši operacija.
Dve velikanski prednosti ima ta
cela po časopisju diskusija, v kateri pa mnogi židje iz zgoraj navedenih razlogov odklanjajo zio-nizem in zato tudi niso vneti za
stvo te akcije zionistični organizaciji. Ta se je konstituirala kot metoda, ki bi ju zaman iskali pri' Jewish Agency, to se pravi kot iz-
stari operacijski metodi. Prvie'ne'vršilni organ vsega židovstva, ki j zioni<?tično podjetje v Palestini, kane iz operacijske "rane" uiti .hoče nacionalizirati deželo. Ker|Zat0 bo uspeh menda manjši nego
najmanjša kaplja krvi, drugič de__|si zionisti želijo. Židovski krogi,
luje elektroda tako hitro in pre- Trpela je na oslabelosti in ' i ne mara3° iočiti od narodov,
| med katerimi živijo in pripadajo
j potemtakem asimilantom, so še
, . ...	sem popolnoma oslab!Jf.na." _ j	. -	. , ..,
ambulatoriena prarl Mrs. Grace Cashman, Marion, InU. j Vedno v Vecim m SVOje taktike tu-
pomankanju spanja.
"Bila
sem napad slabosti in po noči j di V rišem mo*la po&lv&U. ICna steklenica
eiino, da odpravi pacijemt lahko takoj po operaeiji domov. To je torej nekakšna
operaeija.	^ rlsem*
Prej je moral pacijent preleža-' ^u^a-Tonc rai Je veliko poipanaja
*;	. - ■	, .. . . j Trpeči bodo gotovo hv«J«5nt izvedeti za
ti redno nekaj časa V bolnišnici.1 porno* proti takim bolexnin;, ker Xugu-
Seveda se dado z elektrodno i"lo Tone je *udov,to sredstvo, ki pomaga
u	V tel jih Slučajih. Ve« kot mUiJon
opravul tudi večje operacije,! Uudi je.dobilo v Nu*a-Tone novo idrav-
prevsem pa nudi elektroda izbor-,	ih ako vi	Sn
uo pomoe v lažjih slnčajih, kakor th odstranitev bradavic, oteklin, neprijetnih izrastkov, kocin itd.
■ tedaj poskusite tp zdravilo. Nuga-Tofte pomaga Čudovito pri želodčnih boleznih, slabemu apetitu, plinih Želodca, nerednosti jet^r ip drugih važnih organov, glavobol ju,' omotici, na-padu slabosti, revmatični na^»adi in iz-< »menjamo Se, da se nove metode suba spania. Poskusite Kupa-Tone in nnalnJniftw ,lafi+;	i - ' t>repiiCsLjte 8e. da je to najbdljfil gradi -
poslužujejo zlasti na dunajski ki- telJ xdravJa ln mo?1> ^ stp jIh fie
rurgični kliniki prof Eiselsberga. u- Nuga-Tone »e prodaji po vseh lekar-
nah % sdravm, ln ako ga va5 trgovec ni-
' —AdV.
i	iKi •• «<7
bodoče ne mislijo opustiti. Vrh tega se pričakuje, da se Palestina prej ali slej spremeni iz mandata v angleški dominijon, kar ima za njihovo taktiko tudi mnogo pomena.
HOJ AKT\ NAROČAJTE SE NA "QLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKA '
jim prepuščali izvojevanje starih pravic. Tako je prišlo med kmečkimi delavci in temi mladimi o-boroženci ečsto do dejanskih spopadov, ki niso ostali brez žrtev. Pri neki priliki je ustrelil 22 let-
jo na obrambo republike in ustave. ^ PorofnIk	Poveljnik te
Seveda tudi v njihovih vrstah ne ^	neoborožene-a ujetni'
manjka ek.stremistov. ki sanjajo ka" .P(;doblet v sl»^bi na dvoru o socialističnem prevratu in o avst,*1Jskib cesarjev. Rudolf Rott-diktaturi proletarijata. dasiravno °er Je ZaC'el SV0J0 kariJer0 v vihar-se mora priznati, da je postopanje "T IetU	Na^rej	bil
socijalne demokracije v splošnem °Sebttl ec'sar-iev	V razmero-
zmerneje in vzbuja manj skrbi za ma kratkem Pa ^ ^ Povzpel javni mir nego vodenje hakenkre- d° cesarJ^a osebnega strežaja. utzlerjev, ki morajo nastopati Ie V tej slnžbi je do h 190°-zato, ker uživajo zaščito eelo v kar je bl1 llPok°.lp»- Spremljal je onih krogih, ki prav za prav ne bi FranCa J°Žefa T	-Dalmaci-
smeli dopuščati, da kdorkoli prev- Italljo itd' Vsako leto se je
zema vlogo javnih oblasti	,peljaI * eesariem tudi v	Ka-
dar je posetil Franca .Jožefa nemški secar Viljem, je Rottnerja navadno osrovoril: "Ah, moj stari prijatelj!" Rottnerju so ponujali lepe svote, naj mi izdal spomine iz svoje dvorne Lsužbe, kar pa je sta-r isluga odločno odklonil, češ: "Radi pietete se ne spodobi." Enako se iz "pietete" ni hotel udeležiti tožbe ,ki jo je bil vložil njegov tovariš Ketterl radi povišanja svoje pokojnine.
Poleg nesigurnosti, ki jo povzroča tekmovanje in sovražnost bojevniških organizacij. preživlja Avstrija te dni resno gospodarsko krizo, ki utegne zadeti celo kovinsko industrijo in sto tisoč v njej zaposlenih delavcev in njihovih družin. Zveza kovinskih delavcev je zahtevala, da se delavstvu v avtomobilski industriji priznajo mezde tudi za praznike. Indu-strijci so to zahtevo odbili iz na-j čelnega razloga, češ, da morejo VODA SPREMENJENA V plačevati svoje osobje samo za' VINO
storjeno delo. Pač pa so ponu-[ Ponarejanje vina na Franco-ddi delavstvu, da si z nadurami skem ob]asti jako strogo kaznuje-prisluzi isto vsoto, ki bi jo dose-!jo. Celo sladkanje grozdnega soka glo, ee bi bili prazniki plačani. smatrajo za ponerejanje. V nekem Delavske organizacije so ponudbo mestu okraja Herauit se je hotel
istotako z načelnega stališča odbi-'neki vinski trgovec poslužiti vole in splošna stavka, odnosno ^ dovoda, da bi dopolnil nekoliko na-prteje v avtomobilski in celokup- č.etih sodov. Skrivaj je napeljal iz ni kovinski industriji je neizbežno,'svoje kleti m^.ne gumija5te Cevi ee se v zadnjem trenutku ne najde do nekega cestne„a hidranta in od-kompromis. Pri nekaterih tvrd-1 {)rl petelina. Mož pa je pozabil, kah je stavka že izbruhnila.	jda je mestni župan odredH> da m0_
Tudi parlamentarno politični rajo biti ponoči vsi liidranti zapr-položaj naše severne sosede ni po- ti, dokler traja tako hud mraz. Na-sebno stabilen. Vladna koalicija peljane cevi so ostale torej praz-je pred razbitjem. Velenemci se ne, dotočna cev pa je jela sesati upirajo vedno hujšim klerikalnim vino iz sodov, namesto da bi dova-tendencam krščanskih socijalcev in jala vanje vodo. Koliko presene-paktirajo na kulturnem polju s čenje je bilo naslednje jutro za socijalistično opozicijo. Med kle-j prebivalstvo, ki je opazilo, da pri rikalci in kmečko zvezo pa vlada} vodovodnih pipah teče namesto vo-zaupnost. Le bojazen pred volit- de vino. Zlasti so bili tega veseli vami drži še Seiplov koalicijski ■ prijatelji žlahtne kapljice in so kabinet pokonci. fSeveda se i^ mislili, da jim je Bog poslal raj nevzdržnih razmer, končno ne bo' na zemljo. Nu, naposled je posegla mogel najti drugačen izhod nego vmes policija ,ki je razkrinkala ne-nove volitve pri teh čaka vele-1 pošteno namero vinskega trgovca.
Uvedena je bila preiskava še pri nekaterih drugih osumljencih. Neki gostilničar je 473 hl vina primešal 15 1 vode, za kar je mo-
MV-teorologi so iznenadili svet z novim odkritjem. Uspeh njihovih najnovejših raziskovanj je ugotovitev. da je naša zemlja izpostavljena neprestanemu obžarevanju smrtonosnih žarkov, ki izvirajo iz solnea. Nihče jih še ni videl, ker se videii sploh ne dado, pač pa so jih ugotovili z raziskovanji v laboratorijih in z računi. Znano je, da nam pošilja centralna zvezda našega sistema razne izvenspek-trabie žarke, ki se razširjajo s sila kratkimi valovi in ki jih je mogoče proizvajati tudi s pomočjo modernih fizikalnih aparatov. Ti "ultrakratki" valovi imajo strašen učinek.
Mikroorganizmi poginejo pod njihovim vplivom v trenutku, večji organizmi dobijo grozne opekline in če so jim dalj časa izpostavljeni. zapadejo istotako smrti. Ti žarki namreč razkrajajo beljakovino kakor jedke kisline.
Z aparati jih je mogoče proizvajati le v manjši količini, ki sa ne da niti primerjati s silnimi množinami, kakor jih izžareva solnce. (**e pa navzlic temu niso že davno uničili vsega življenja na zemlji, se moramo zahvaliti temu, da je zemlja obdana z neprodirnim oklepom, ki jim zastavlja pot do njene površine. Ta oklop sestoji iz kisika.
Vodja magnetsko - meteorolo-gične opazovalnice v Potsdamu
nemce, ki so zadnjič po milosti krščanskih socijalcev dosegli nekaj mandatov, hu<jl poraz, ako bodo morali sami v volitve. Glavna
bo borba med aocijalnimi demo-i rad plačati blizu poj milijona fr. krati	—1	^ "
in krščanskimi socijalci. kazni.
Nevarnejši od katastrof pa so živi sovražniki iztrebljenja živali. Ze ogromni roji kobilic lahko povzročijo za kako živalsko pleme lakoto in pogin. Se hujši so medsebojni spopadi. V zgodovinski dobi pa je bi! človek najhujši po-končevalec živali, zlasti divjih zveri, ir. baš človek je povzročil, da je mnogo živalskih plemen izginilo s površja zemlje.
Kje je danes divji vol (bas pri-migenus), o katerem je bilo v stari zgodovini toliko govora? Xi ga več, docela je iztrebi jen. Zadnji je padel 1. 1627. v Mazoviji. da ne bi delal "škode" na pašnikih. Do tega časa je živel divji vol tudi v Nemčiji, kjer so se ohranile njegove slike. Tudi asirske skulpture kažejo tura. divjega vola. Iz teh skulptur izhaja tudi pravljica o enorožcu. ker skulpture kažejo divjega vola v profilu in je viden samo en rog. Grki so potem ustvarili iz tega enorožca.
Zadnji svojega rodu so sorodniki divjega vola, bizoni. Divji vol je bil enakomerno poraščen z dlakami po vsem životu in je imel raven hrbet (bil je prav za prav praoče naših govedi,) bizon pa ima grivast tilnik in vrat in upadel hrbet. Nekaj bizonov že živi na Kavkazu. V bielovijskili gozdovih j prof doktor Kuhie je dognaJ~^a na Poljskem so bili med vojno in se kLsik v visokih o^nih plasteh v homatijah po vojni popolnoma'^ vplivom kratkovalovnik žar-zatrti. Toda človeka je začela pe-)kov pretvarja v ozon, a ozon vpi-či vest., spoznal je. da ima vsako )ja fakšne žarke in jjh pretvarja v živalsko pleme svoje pravice na običajno, neškodljivo toploto. To zemlji. Tako goje sedaj bizone po'ee ^ v višini 200 do 300 km, ka-raznih zooloških vrtovih, zlasti v mor še ni pri.spel noben človek, a Berlinu, celo posebno društvo zajvendar govori muogo razlogov za ohranitev te živali se je osnovalo. to da so Kuhlejeve dedukcije pra-
Se nekega drugega parkljarja v(Vi]ne že pre;j ^ n pr ^^g. Evropi zelo preganjajo. Losa. Ta ^ da se grom ekspiozij do 50 jelen z mogočnim, košatim rogov- kni daleC% potem se razprostira ^ jem. se vedno bolj umika proti kolj tega do 10Q ^ širokega ozem-severu v polanie pokrajine^ V lja do 50 km -irok obro^. "mrtev u	^ zone." kjer ni nič slišati. 100 do
1000 km od središče eksplozije sledi teritorij, kjer je odmev eksplozije spet zaznati. Kako je to mogoče? Kuhle pravi, da samo zaradi tega, ker se je zvok detonacije razširil tudi v zračni prostor, v višini je zadel ob ozračno plast, ki ga je odbila ponovno na zemljo. Ta plast je baš tista, v kateri se kratkovalovni žarki prevar j a jo v toploto.
prejšnjih zemeljskih perijodah je živel los v severni Italiji. V 14. stoletju tudi na Češkem. Na Saškem je izginil zadnji 1. 1746. V zapadni Pruski so ga videli nazadnje 1. 1830. V vzhodni Prusiji pa je našel zavetje in se ohranil do danes. Radi zaščite in pri-zanašanja njegovemu življenju živi tu blizu 800 losov. Vendar bodo morali število teh Živali omejiti, ker delajo ogromno škodo v gozdarstvu.
Živi še divji konj? V mrzlih puščavah severne notranje Azije, v najbolj nepristopnih predelih džungle so raziskovalci naleteli na nekoliko eksemplarov divjega konja in so jih nekaj pripeljali celo v Evropo, kjer jih skušajo zaplo-diti.
Evropski divji konj, tarpan, je. skoro docela izumrl. Koncem preteklega stoletja se je še pojavil tu
janje radi neozdravljive boleszni, pa tam v stepah ob Dnjepra v j ki ga je ie dolgo mučilo.
DRUŽINSKA ŽALOIGRA
V Strassburgu je 55 letni gar-niz. živinozdravnik Grand-Chavin ustrelil svojo ženo, 18 letnega sina, 8 letno hčerko in nato Se samega sebe. Kaj je privedlo nesrečnega moža do tega strašnega čina, ni natančno mano. Sodijo pa, da je Grand-Ghavm izvršil de-
€-LAS NARODA, 12. APR. 192*
Rdeče rože.
E O M A N.
Za Glas Naroda priredil O. P.
PAUL KELLER:
3	(Nadaljevanje.)
—	Da, — preko dobe otroških let je bila preje grda kot pa lepa. Na to je naenkrat vzcvetela tako, da sem postal pozoren celo jaz. V družbi je bila takoj obkoljena. Ona pa ne pripisuje tega svoji osebi, temveč le mestu, katero .zav ,emam. V kolikor se moram torej zanesti na svoje oči, je srce Joste še prosto. Oe pa bo sprejela tvojo snubitev, ti seveda ne morem povedati. Edinole njena stvar je zagotoviti ti, če se more odločiti, da vidi v stricu Rajnerju svojega moža. Mojega dovoljenja si lahko gotov, ker bi smatral veliko srečo za Josto, če bi se poročila s teboj. Predno pa ji sam predložiš vprašanje, bi ti rad še nekaj razodel.
—	Govori, Magnus, — je prosil grof.
—	Kar ti rečem sedaj, ostane med nama. Josta ne sme ničesar tedeti o torn ter naj izve šeJle po moji smrti. Ali obljubiš, da boš molčal T
—	Moja beseda na to!
—	Hvala ti. Poslušaj me, — Josta ni moja hčerka!
Ves presenečen se je grof vzravnal.
—	Ni tvoja hčerka?
—	Ne, — a bodi miren, — ona ti je vsaj enako vredna. Pri tem tudi ni ničesar romantičnega. Josta je hčerka mojega mlajšega brata Jurija. Ta je bil poročen z neko baroneso Ilaklen, — le za eno leto. Ona je umrla pri rojstvu Joste. Jurij je prinesel Josto k moji ženi. Ravno takrat, po neki operaciji, sva dobila žallostno gotovost, da 'bo ostala najina poroka brez otrok. Moja žena, ki je zelo ljubila otroke, je sprejela Josto kot svoje lastn-o dete. Moj brat je bil častnik ter ne z**\o premožen. Lahko pa se je unemal na žensko lepoto in ker je bil sam zelo krasen mož, so ga ženske zeilo razvadil. Josta mu j« postala zelo podobna. Ona Lma njegove oči in barvo las, a v ■»vojem bistvu in značaju je bolj podobna svoji materi. Ta je .ljubila mojega brata na svoj strastni način in njena zgodnja smrt ga je opravila skoro v obup. On ni hotel več videti Joste, ker je ona stala življenje njeno mater ter ni mogel 'ljubiti otroka.
Ni še poteklo eno leto po smrti njegove žene, ko se je blazno zaljubil v neko mlado pevko. Jurij je radi nje opustil svoj poklic ter se poročil ž njo, čeprav so mu vsi odsvetovali. S sporočilom njegove tajno izvršene poroke sem dobil tudi kratko poslovMno pismo. JS svojo ženo je odšel v Ameriko, kjer je sprejela sijajno ponudbo. Že poprej nam je odstopil vse pravice do Joste. Jaz ga nisem nikdar več videi. Dve leti pozneje mi je poslala njegova žena, ki je nastopala ta1 m pod svojim dekliškim imenom, tiskano sporočilo o smr-!i mojega brata ter dolg izrezek iz lista, iz katerega je bilo razvidno, da je padel moj mož v dvoboju z nekim nemškim plemičem.
Vdova Jurija ni dostavila niti ene besedice, najbrž raditega, i*or smo se vsi upirali njegovi poroki. Jaz sem si dal uradno potrditi poročilo o smrti mojega brata. O njegovi vdovi nisem nikdar več ničesar slišal. Njenega imena se ni nikdar več omenjalo v listih. Jaui tudi nisem imel nobenega namena približati se ji, ker je hotela o črv id no ignorirati vse stike z nami. Josto sva adoptirala. Da jo ohraniva v svoji priprostosti ter ne pustiva stopiti med nas ničesar tujega, ji nisva nikdar povedala, da ni bila v resnici najina hčerka. Za kaj bi jo vznemirjala še s tem? Ti pa moraš vedeti za to, ker se hočeš potezati za roko Joste. V svoji oporoki, v kateri sem jo imenoval za splošnega dediča, se nahaja posebno, na Josto naslovljeno pismo, v katerem ji sam razkrivam resnico.
—	Tako, — Rajner, — sedaj pa ta nimam ničesar več povedati.
Grof Namberg je pozorno poslušal. Bi lje zelo presenečen, da ni Josta hčerka ministra, kajti on je lahko zelo pogosto opazoval, karo zelo sta on in njegova žena ljubila deklico. Na njegov sklep, da
Pisma hčere*
(Slika iz življenja.) - Konec.-
prosi za roko Joste, pa ni to razkritje prav nič uplivalo.
On sam ni vedel, zakaj je tako naenkrat dozorel v njem sklep, da odide v glavno mesto, sredi najbolj potrebnega dela. On se je seveda že več mesecev sprijateljeval z mislijo, da se končno poroči n ves ta čas je stala pred njegovimi duševimi očmi slika Joste Wal-tiovv. Pri tem pa je domneval, da bo spravil svojo snubitev na dan ^b kaki posebni priliki in da se prav nič ne mudi glede tega.
Prejšnjega dne pa je čul pri nekem obisku pri sosedu, kojega edaa sin je bil častnik, govoriti navdušeno o lepoti ter Ijubeznjivo-sti minwtrove hčerke.
—	Ona ima izbiro med številnimi snubci in jaz sem radoveden, kdo jo bo odve<M domov kot nevesto, — je reked častnik konečno.
Te besede so naenkrat predramile grofa Namberga iz njegovega miru.
.Misel, da hi Josta lahko podala svojo roko kakemu drugemu snubcu, mu dosed a j še ni prišla. Sedaj pa je stala pred njim kot ne-txaj pretečega ter mu ni dajala več nobenega očitka.
Ko jo prišel domov, je dal zapreti svoje kovdege in iz jutranjim vlakom se je odpeljal v glavno mesto.
Sedaj se je vzravnal, kot iz globoke zaspanosti.
—	Ti me vidiš seveda presenečenega, moj dragi Magnus. Zdi se ju i naravnost nepojmljivo, da ni Josta tvoja hči. Bolj iskrenega razmerji rae^l otrokom in sta riši, kot pri vas, nisem še nikdar videl. Iver pa ostane Josta rojena baronica Waklow, mi ni treba delati nikakih ehzirov. Jaz ostanem pri svoji snubitvi.
Minister mu je dal roko.
—- Torej sva sedaj jasna glede vsega. Vse drugo pa je stvar Joste. Dal jo bom poklicati.
—	Prosim te, stori to.
Minister je pritisnil na električni gumb na svoji pisalni mizi. V predsobi stoječi služabnik se je iprikazal.
—	Sporočite moji hčerki, da jo prosim, naj pride takoj v zeleni salon.
je izginil in minister se je obrnil proti grofu Nam-
•rgu.

— Tako, moj Rajner, sedaj se -napoti v zeleni salon. Najboljše če ostane brez prič, kar boš govori z Josto. Jaz bom medtem re-par nujnih opravkov. Za rezultat tvoje enuibitve bom izvedel
si stisnila rok? ter se poslovila.
se je napotil v njervn znani, zeleni salon -ter se
oknu. 'Bv3
zapustila svojega očeta ter grofa Namberga, je od-v svoje sobe. Nj-ene oči so žarele od veselja nad ob in žvižgala je predse veselo pesem.
Stara gospa je dobila hud napad; njeno življenje je bilo v nevarnosti, in Hedviga je stala v veži pred starim zdravnikom in je smrt; ona se »e da ogoljufati!" smrt; ona s ene da oguljufati!"
Pa mati je spet ozdravela, glavno k°r je svak vsak dan pošiljal telegrafično dobra poročila o Ire-ninem zdravju. Čez štirinajst dni je sedela stara dama spet v naslonjaču pri oknu in je rekla Hedvi-gi:
"Otrok .jaz tvojemu svaku ne zaupam, da mi Irenino zdravje slika preugodno. Pelji se tja, otrok, prepričaj se sama, kako je Ireni, in mi daj potem sporočilo. Ce mi ti daš dobro sporočilo, je res; zakaj tj me nisi še nikdar v življenju nalagala."
Tedaj se je Hedviga obrnila vstran in je strmela s steklenimi očmi v steno.
Tretji dan je pustila mater v oskrbi tete in je odpotovala v Rusijo. Brezkončna je bila vožnja skozi prazno ravnino. Ko je dospela na malo postajo, ji je stopil nasproti svak, jo je peljal vstran pod gručo dreves in je rekel v smrtni zadregi :	—'
"Hedviga, še preden stopiva v voz, ti moram nekaj povedait—jaz sem — jaz sem zopet poročen." 'Ti si — ti si —?" "Da, brez gospodinje ne morem vzdržati posestva."
"Ah!"
Ogledala se je kakor omotena po kolodvoru.
"Kdaj gre prvi vlak nazaj?"
"Hedviga!"
"Jaz, jaz ne moreni — ne morem —"
Sedela sta pač nad eno uro pod drevesno gručo na klopi. Svak ji je mnogo prigovarjal. Ona pa je govorila vedno le z blodnim izrazom glasu: "Mati, mati—" In končno se je peljala s svakom domov, in nova gospodinja jo je sprejela prijazno.
"Ireni gre zelo dobro. Ima tako modrega, vrlega moža.
liedvigra."
" Telegrafi raj Ireni — da mora priti — mora! — Oskrbi sama telegram, Hedviga — drugi ga ne oskrbi jo prav!"
Hedviga se je oddaljila. Ko se je po kratkem času vrnila v plašču in klobuku, je zavpila mati:
"Irena — Irena — ti si tukaj
—	ti si tukaj!"
Hedviga je padla ob postelji na kolena. Klobuk ji je pal z glave, umirajoča je gladila njene rjave lase.
"Irena — moj otrok — ti si tu,
—	ti si bila tako dolgo — Hedviga in jaz sva tako čakali — Hedviga je zelo, zelo dobro dekle."
Tedaj so se ji očiVazširile, umirajoča je dvignila glavo klečoče, ji je zastrmela v obraz in rekla :
"O, ti ni-si Trena — ti — si Hedviga —"
Omahnila je nazaj v blazine, strmela v strop, hlastnila z rokami v zrak in zaklicala hipno:
"Tu stoji Irena — tam zgoraj!"
In je umrla---
Cez minute se je dvignila Hedviga in je materi zatisnila oči. Božala je bledo liee in govorila:
"Zdaj veš mati. Zdaj se ne jezi name in reci tudi Ireni, naj se ne jezi na ponarejevalko!"
Tri tedne je zdržala. Okrasila je Irenin grob z redkimi, skromnimi cveticami, ki jih je našla v pokrajini, in se je veselila hčerke, ki jo bila zapustila sestra.
Mlada Irena je bila dvanajst let stara deklica, živahna in vedra kakor nj-na mati. Celo popoldne je Hedviga snovala in pisala pisma. Menjaje je bilo vedno eno podpisano z Irena, drugo z Hedviga. Ne samo pisemski papir, ne, tudi slog se je menjaval. Medtem ko so bila Irenina pisma vedra, ljubezni polna, romantična, je pisala Hedviga trgovsko in suho.
Kratko pred odpotovanjem je Hedviga zahtevala na najodloč-nejši nčin od svojega svaka, da ji prepusti Irenino dete in ji je da seboj. Pogledal jo je po svoje, plaho toda milo, in je ugovarjal: "Kaj misliš, da otrok ne bo nikdar izdal, da je njena mati mrtva?"
Tedaj so se Hedvigi udrle grenke solze, in peljala se je sama skozi nepotolažene ruske stepe domov.
Čez eno leto se je nagnilo življenje stare gospe tajne svetnice h koncu, nišni zdravnik končno hčeri nf več tajil. In našel jo je pripravljeno.
"Tri leta sem si življenje matere še prikljubovala — zdaj ga pač ne morem nič več," je rekla.
Sedela je pogosto in premišljala, ali naj bi zdaj materi vse razo-dela. Pa prišla je vedno spet do sklepa:
"Zve naj, da je izgubila Ireno, šele v trenutku, ko bo svojo ljubljenko spet našla. Niti eno sekundo naj je ne boli srce zaradi Irenine grozovite smrti."
Pri tem je ostalo. Mati, ki je čutila, da se ji bliža konec, je dala Ireni pisati pisma polna najpri-srčnejše ljubezni, pa tudi polna tožba, da je ravno zdaj potovanje nemogoče. K temu upanje na bližnjo prihodnost.
Tako je prišla smrtna ura. Te-* 4daj je zavpila mati: _
Ob jutru pogreba je prišel svak iz Rusije. Peljal je Irenino dete za roko, je oddal Hedvigi in rekel:
"Pripeljal sem ti otroka, da ne baš preveč sama."
Tedaj je Hedviga pogledala svaka in rekla:
"Rihard, ti si zvest človek!" Zvečer, ko so sedeli skupaj, je rekel Rihard :
"Hedviga, samo na to pazi, da mi bo mala Irena pisala vsak teden pismo — sicer mi bo manjkalo solnca."
In zrl je z izgubljenim pogledom vunkaj v večer.
(J. Pueelj.)
NESREČNA 0B1LN0ST
V malem španskem mestecu na srečnih Balearskih otokih se je pred leti naselil mlad urar. Ot-voril je trgovino in se kmalu poročil. Njegova žena je nakupovala vse urarske potrebščine, urar sam pa ni nikoli prestopil* praga trgovine. Sosedi so pričeli ŠtiŠ-Ijati, da se boji krvave osvete ali tekmeca, ki je zaljubljen v njegovo ženo.... Vsekakor je bilo čudno, da ni bilo urarja opaziti nikjer v javnosti. Tako so minila leta. Prostovoljni jetnik se je izredno zredil. Nedavno pa je dobil povabilo od vojnega urada: moral se je zglasiti, da ga vpišejo med čr-novojnike, ali sploh oproste vojaške dolžnosti, če je bolan. Nobeni izgovori niso pomagali. Urar se je moral napotiti na magistrat. A prišel je samo do hišnih vrat: zdebelil se je namreč tako, da sploh ni mogel spraviti skozi podboje svojega preobilnega telesa. Poklicali so tesarje, ker bi obilnež sicer moral plačati visoko kazen: Španci imajo stroge vojne postave. Tesarji so sneli vrata in izžgali celo kos opaža* Šele potem je prilezel urar skozi. Prišel je na magistrat, kjer so ga seveda oprostili.
LJENINOVO TRUPLO
Skupini inostranskih novinarjev sta dala te dni konservatorja Lje-ninov?ga trupla prof. Vorobijev in kemik Zbarski nekaj zelo inte-resantnih podatkov o svojem delu. O tem razgovoru, ki se je vršil v mavzoleju samem, poroča neki novinar sledeče:
"Zdi se, kakor da bi Ljenin sam z bežnim smehljajem prisluškoval besedam obeh učenjakov. Njegove roke so sklenjene nad težko rdečo) odejo, ki mu zakriva spodnji del j telesa. Velika zaslužna kolajna nad srcem je edina dekoracija na rjavi vojaški obleki, v katero je oblečen. Učenjaka sta zelo ponosna na svoje delo. Vsak teden pr^iščeta truplo ,a doslej še nista imela povoda za kakšno reparatu-ro. Profesor Vorobijev je odprl stekleno rakev, vščipnil Ljenina v gladko liee, se dotaknil njegovih nosnic in zganil ušesa, lioteč dokazati. da je mrtvo meso še prožno, torej ne mumificirano. Obraz se je v petih letih komaj spremenil. Trditev, da je Ljenin "kakor živ" je seveda pretirana. Je povsem mrtva, voščena maska, toda izredno dobro ohranjena, če upoštevamo čas. Samo roke so se skrčile, zlasti desna roka je izgubila barvo in dobila gube. "V ino-stranskem tisku," pravi eden obeli učenjakov, " priobeujejo skoraj dnevno senzaeijonalne vesti o stanju Ljeninovega trupla. Teh vesti smo že navajeni. Seveda ne upava, da bova truplo ohranila večno v tem stanju, pač po bova poskusila ohraniti ga dolgo let. Kako vidite, se stanje trupla razen rok ni poslabšalo. Lahko bi po-pr., ila tudi roke, imava namreč še mnogo kemičnih sredstev v zalogi vendar rajši počakava. Nočeva trupla motiti, dokler bi ne bilo neobhodno potrebno. Seveda ne smatrava trupla za "sveto" in tudi od drugih si tega ne želiva. Truplo pod steklom je samo podoba ^spomin.. Ni relikvija, tem več spomenik, pravi prof. Zbarski." .
Ljeninov grob je obiskalo v teh petih letih že več milijonov ljudi. Pet do š"st tisoč jih gre vsak dan skozi mavzolej ob uri, ko je odprt za občinstvo. Na praznike pa jih je včasi do dvajset tisoč!
panttkw « Stunning
JU
■wJMFTT
15. aprila:
Reliance Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg, Bremen
17. aprila:
. Aquitania. Cherbourg
Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
19.	aprila:
Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
lie de France. Havre
Majestic. Cherbourg
Lapland, Cherbourg. Antwerpen
20.	aprila :
New York. Cherbourg, Hamburg Conte Grande. Napoil Genova 23 aprila.
Columbus. Cherbourg. Bremen
24.	aprila: Berengarla, Cherbourg
George Washington. Cherbourg. Bremen
25.	aprila:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
36. aprlia:
Statendam, Boulopn*, Sur Mer. Rotterdam. (Prvič). N'afi ixlet. Paris, Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Chert>ourg Antwerpen Augustus. Napoti. Genova
27. aprila:
Deutschland. Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg	j
30. aprila:
America. Cherbourg. Bremen
fi DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih narnikih:
De de France 19. apr.; 10. maja Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja.
rOb oolnoil.)
NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijai'u. In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK, N. Y.
SKUPNI IZLET
na novem in najbolj moderno opremljenem parniku
STATENDAM
HOLLAND-AMERICA LINE
preko Francije,
priredimo 26. APRILA 1929
DEVET DNI V JUGOSLAVIJO oziroma ITALIJO
Izboma hrana — Vzorna postrežba Udobnost, Hitrost. Ugodne železniške zveze.
Na razpolago so nam boljše kabine v sredini pa mika. Za vsa pojasnilu se obrnite čimpreje na:
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St, New York, N. Y.
te
J
Velik požar pri Vel. Laščah.
' 22. marca v v zgodnjih, jutranjih urah so gledali strašen prizor. Gorela je žaga, mlin in hiša posetnika, mlinarja in ža-garja v Podlogu, občina Turjak.
Požar je uničil žago, mlin in stanovanjsko hišo. Zgorelo je veliko obleke, vse suho svinjsko meso in mnogo masti.
Ostal je smao hlev, svinjak in skedenj. Ker ni bilo vetra in je bilo pri požaru mnogo ljudi, kakor tudi ve&ikoiLaŠka požarna bramba, se zon: je rešilo vsaj to. V«ro1t požar«, pa ni znan.
MALO STATISTIKE .
Na Dunaju imajo dovolj pobude in vpogleda v življenje, da iz-dado od časa do časa kakšno statistiko, ki se ne tiče samo uradnih zadev, ampak tudi razmer prebivalstva. Pred kratkim je izšel statističen pregled, ki obravnava zakonsko življenje in prinaša k temu vprašanju mansikakšno zanimivo pojasnilo.
L. 1927. je bilo sklenjenih največ zakonov na avstrijskem ozemlju v mesecih februarju, maju in novembru, najmanj pa v decembru in marcu. Pri tem so organi, ki so vezali mlade in nemlade pare* opazili, da sta so poročili med drugimi dve deklici, ki sta jedva dovršili 14. leto. Najmlajši ženin je štel komaj 15 let. Pole; mladine pa so se ženili tudi prav stari ženini. Dva sta imela čez 80 let. Takih mož je bilo osem.
Doba, v kateri se je omožilo in oženilo največ kandidatk in kandidatov, je nihala med 20. in 30. letom. Povprečni čas možitve za ženske je bil 27. leto, moške pa 31. leto. Pri tem se je pokazalo še nekaj: to namreč, da si mladi ženini izbirajo radi mnogo mlajše neveste in da v poznejši starostni ( dobi ženin ne gleda baš na mlada leta svoje družice.
Posamezne dežele kažejo svoje posebnosti tudi v starosti, ko sma-( trajo ljudje državljana zrelega za( ženitev. Tako so izračunali, da se prebivalec Gradiščanskega oženi v svojem 28. letu, Salcburžan v 32, letu. Štajerc v isti dobi, Tirolec pa eno leto bolj zgodaj. V splošnem se ljudje ne možijo in ženijo zadnja leta ne več ne manj kakor v prejšnjih Časih. Opaža pa se nekaj drugega — to, da imajo sedanji zakonci mnogo manj dece J kakor prejšnji rodovi. Socijalne razmere so pač tudi v zakonsko življenje ppsegle s svojimi neizogibnimi posledicami.	_
V in IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA g našimi znanim! parnikl: NenadkrllJIva postrežba In kuhinja v vaeh razredih.
—$198 —
Is NEW YOBKA do LJUBLJANE in NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek $5 posebej)
HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH
Za povratna dovoljenja ln druge informacije se obrnite na. lokalnega agenta ali na —
Hamburg-American Line
D> BROADWAY, NEW YORK
PISAVA ZDRAVNIKOV
Znano je, da so zdravniki v pisanju receptov tako skrivnostni, da njihove pisave često niti lekarnarji ne morejo čitati. Norveška vlada je vsled tega nedavno izdala zakon, ki predpisuje, da morajo vsi zdravniški recepti biti tako čitljivo pisani, da jih more čitati ne samo lekarnar, marveč tudi laik. Zdravnik, ki bi se pregrešil proti tej odredbi, bo kaznovan z zaporom do treh mesecev.
OGLAS.
Radi bolezni se proda dobro ido-ČkBocming-House, 50 sob, vse lepo opremljeno, v sredini mesta, zmeraj polno oddano, po zelo nizki ceni, za gotov denar.
L Poshinger, 18 N. Racine Ave., Chicago, HI. (3x IQ^Z&IZ)
1.	maja:
Mauretanla. Cherbourg
2.	mala:
Dresden. Cherbourg. Premen
3.	maja: France. Havre Vulcanla. Trst Homeric. Cherbourg
Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
4.	maja:
Belgenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda. Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg, Hamburg Le via than. Cherbourg
8.	mala:
Auit&nla. Cherbourg I'resident Harding. Cherbourg. Bremen
9.	maja:
lluenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen
Berlin. Cherbourg. Bremen
10.	maja;
lie de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.)
Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Buulotcne Sur Mer. Bremen
Republic. Cherbourg. Bremen
11.	maja: Minnewuka, Cherbourg
Albert, BaJlin, Cherbourg. Hamburg
Conte Blancamano, Napoil. Genova
13. mala:
Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. mala:
Paris, Havre
llerengarta.. Cherbourg
President Roosevelt, Cherbourg. Bremen
17.	mala:
New Amsterdam. Boulogne Bur Mer. Rotterdam
Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Mlnne»uta. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen RnmL, Napoti. Genova
18.	n-efa:
St. Luuls, Cherbourg, Hamburg
22.	mala:
Presidents W!sr,n. Trst (IiJet)
Mauritania, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen
23.	ma|a:
Stuttgart, Boulogne Sur Mer. Bremen
24.	maja: France. Havre
Veendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg
Pennland, Cherbourg. Antwerpen
25.	maia:
Minnetonka. Cherbourg
New York. Cherbourg. Hamburg
Leviathan, Cherbourg
Conte Grande. Napoli. Genova
29.	maia: Aquitania. Cherbourg America, Cherbourg. Bremen
30.	mala:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen
31.	maia:
lie de France. Havre (Izleti Statendam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Augustus. Napoli. Genov« M. junija:
Paris. Havre (IZLET)
26.	julija:
" ne de Franc«. Havre (IZLET)
Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati t rta* rt kraj. Je potrebno, da je poučen • potnih Ustih, prtljagi ln drugih atvareh. Vsled nafte dolgoletne ls-kušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparulke.
Tndi nedriavljani aamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit la Wash in gtona, bodisi za eno leto all 9 mesecev ln se mora delati prošnjo ▼aaj en mesec pred odpotovanjem la to naravnost v Washington, D. O-, na generalnega naselnlškega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila * veljavo SL julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlškl tira d ali pa ga dobi v ,New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo Lastna odgovorno*.
KAKO DOBITI 8V0JCB IZ STABEGA KRAJA
Od prvega Julija Je ▼ veljavi n*-va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave aamorejo ameriški državljani dobiti avoje Cen* in neporočene otroke izpod 21. let« ter ameriške državljanke svoje mole a katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, Izven kvot«.
Jugoslovanska kvota znaša Se redno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki ao se p« 1. Junija 1928. leta porofill ln po. ljedeld, odroma žene ln neporo-6enl otroci Izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili postavno prlpuščenl v to deželo za stalno bi. vanje tu. Tal ti Imajo prednost v kroti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd_ ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti v lstt pa se M sprejema nikakih proženj as ans rtkanske viae je.
STATE BANK
_