LETO VII ŠTEVILKA 74 30. NOVEMBER 1973 brestov lasilo delovne skupnosti Integracijska gibanja v lesni industriji Ob pregledu integracijskih gibanj v slovenski lesni industriji dobimo naslednjo sliko: 1. Področno združevanje lesne industrije in gozdarstva. Ugotovljeno je, da izvira pobuda za tovrstne integracije s strani druž-beno-političnih organizacij, iz čer sar lahko sklepamo, da si posa-mezn delovne organizacije kljub načelnim soglasjem o nujnosti poslovnega povezovanja v tej ali oni smeri, zvečine niso znale ali smatrale za potrebno, to tudi realizirati. Takšna oblika povezovanja zagotavlja podjetjem boljšo oskrbo z osnovno surovino, za kar smo še kako zainteresirani. Poudariti moramo, da prihaja do takih povezovanj predvsem na takih območjih, kjer se gozdno območje in lesna industrija pokrivata, torej ni več podjetij, iz česar lahko zaključimo, da nastajajo močnejša lokalna podjetja. 2. Druga oblika poslovnega dolgoročnega povezovanja je sama Proizvodnja v obliki dolgoročnih Poslovnih navezav. Primer, ali bolje, poskus takšnega sodelovanja je tudi skupina 6 proizvodnih organizacij pod imenom »Domiš«. Člani te skupine so Brest, Javor, Meblo, Marles, Novoles in Stol. 3. Nosilec tretjega integracijskega koncepta je Slovenijales. *a koncept sloni na neposredni Poslovni povezavi industrije in trgovine. Take oblike integracijskih povezav so prisotne že dalj casa tudi v ostalih republikah, na primer v Bosni in Hercegovini Šipad, ki skoraj v celoti združuje proizvodnjo in prodajo. V ~R Srbiji sta nosilca povezovanj Novi dom in Jugodrvo iz Beograda- V SR Hrvatski je nosilec Rxport drvo in so delne integra-?ye že opravljene. Mi smo v svo-Jem nastopu na trgu občutili te Povezave predvsem z negativne Jtrani. Nekatera izmed teh zdra-Zenih podjetij so skoraj v celoti ZajPrla svoja tržišča za blago dru-Sm proizvajalcev v obliki izredno ostrih prodajnih pogojev in tudi z.^zmanjševanjem pogodbenih ko- Namenoma sem naštel vse tri omike integracijskih ali poslov-Pm gibanj v lesni industriji Slojni je, ker bom le tako laže prikazal vlogo in prizadevanje Bre-ta za eno ali drugo obliko potovanja. Začetni impulz tesnejšemu so-elovanju lesno-industrijskih Podjetij naše regije (Brest, Ja-,°r' Lesonit) in Gozdnega gospo-3rstva Postojna so tudi pri nas cj. e družbeno-politične organiza-„n,e naše regije. Neposredni raz-» vori vseh partnerjev so po-azali, da so določeni pro-s,ernL. katerih razreševanje je uPni interes. To se nanaša j ec*vsem na surovinsko zaledje usklajevanje proizvodnih in razvojnih programov. Interes gozdarjev je vsekakor v tem, da se oplemeniti kar največ lesne mase, ki jo nudijo naši gozdovi, kar pa se ujema z interesi lesno predelovalne industrije. Uvodni razgovori predstavnikov vseh štirih gospodarskih organizacij, konfrontacija razvojnih programov, pa tudi analiza sedanjih proizvodnih programov so pokazali, da so sedanji, pa tudi razvojni programi že toliko diferencirani, ali bolje, specializirani, da večjih skupnih programov nimamo. Saj je znano, da je Lesonit iz Ilirske Bistrice v glavnem proizvajalec lesonitnih plošč vseh vrst, plastičnih laminatov, v manjši meri proizvajalec finalnih izdelkov, furnirja in žaganega lesa, medtem ko je Javor iz Pivke proizvajalec vezanega lesa, furnirja, žaganega lesa in ima delno tudi finalno proizvodnjo, predvsem sedežnega pohištva. Ugotovljeno je bilo, da ima vsako od teh treh podjetij svoje specifične pogoje tako tehnologije, kakor tudi pri plasmaju svojih izdelkov. Neposredno je bilo ugotovljeno, da so vsem trem podjetjem skupna surovinska zaledja in oskrba s surovino s strani Gozdnega gospodarstva Postojna. Razpoložljiva surovina je omejena in s tem moramo računati pri naših prihodnjih programih razvoja. želja po optimalnem izkoriščanju te surovine tako s strani gozdarjev kot lesarjev in po usklajevanju kapacitet s surovinskim zaledjem je bila potrjena in prisotna pri vseh razgovorih. Tako je bil izražen predlog, da bi s samoupravnim sporazumom med področno lesno industrijo in Gozdnim gospodarstvom Postojna skušali dolgoročno urejati to problematiko, kar se prav gotovo lahko pozitivno odrazi pri medsebojnem sodelovanju. Analiza razvojnih programov in njihovo usklajevanje je v teku in lahko pričakujemo, da bo do takega dolgoročnega sporazuma tudi prišlo. Druga oblika poslovnega sodelovanja je bila prisotna v Domi-su. Sodelovanje med nekaterimi proizvodnimi podjetji slovenske lesne industrije je že dolgo potekalo. Začetni rezultati tega sodelovanja so prav gotovo pokazali pozitivne rezultate. Predvsem je bilo to očitno pri delitvi proizvodnih programov. V začetni fazi med Brestom, Marlesom in Meblom pa tudi pozneje, ko je bilo razširjeno na Stol, Javor in Novoles. Končni cilj tega sodelovanja, vsaj kar zadeva naše podjetje, je bil — združeno podjetje lesne industrije Slovenije. Akcije in prizadevanja v to smer so dosegla svoj vrhunec konec leta 1970. No, ko je bilo potrebno to tudi konkretno realizirati, so se pokazale nekatere razpoke med člani šestih podjetij. Nekateri predstavniki so sicer motivirali svoja stališča s stanjem v našem podjetju, razpoke pa so se pokazale tudi v delnih prekrivanjih proizvodnih programov, kajti začetna delitev programov ni več v celoti držala. Bodi tako ali drugače, razgovori in prizadevanja v to smer so bila dokončno pokopana. Šele v zadnjem času, natančneje, letos, je ponovno oživela ideja o poslovnem sodelovanju. Predlogi o sodelovanju so šli predvsem v smer enotnega nastopa na domačem trgu. Bili so predlogi, da pristopimo h gradnji lastne trgovske mreže. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo to prehudo finančno breme za samo proizvodnjo. Poleg tega domači trg ni izključni kupec naših izdelkov, ampak je za lesno industrijo še kako pomembno zunanje tržišče, saj vemo, da smo samo v našem podjetju v zadnjem desetletju prodajali od 40 do 50 odstotkov naše proizvodnje na zunanjih tržšičih. Ravno iz teh razlogov so bili razgovori z obema naj večjima trgovskima podjetjema, s Slovenijalesom in Lesnino. Razgovori so zajeli predvsem možnosti za združevanje sredstev za širitev prodajnih kapacitet. Menili smo, da bi taka oblika poslovnega dolgoročnega sodelovanja pomenila določeno racionalizacijo pri prodaji našega blaga. Trgovsko podjetje Lesnina je tako obliko sprejelo in pripravilo tudi načrt takšnega dolgoročnega sodelovanja, predvsem pri gradnji novih trgovskih lokalov, kjer bi poleg Lesnine sodelovali tudi člani Domisa. Predlog takega sodelovanja je po mojem mnenju pozitiven, čeprav ne rešuje vseh nerešenih vprašanj proizvodnje, ki so prisotna v celotni panogi. Podjetje Slovenijales je bilo načelno proti podpisu dolgoročne pogodbe z Domisom kot celoto, predvsem zato, ker je bilo že na skupnem razgovoru ugotovljeno, da si posamezna podjetja želijo različne stopnje sodelovanja, od čisto poslovnega pri plasmaju blaga, do marketinga, programiranja ipd. Nekoliko višjo stopnjo Konec na 2. strani Iz vsebine: PRED SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O ZDRUŽITVI — BRESTOV DELEŽ V LESNI INDUSTRIJI — KOMUNISTI PREGLEDUJEJO IN NAČRTUJEJO — NOVO V TAPETNIŠTVU — NA BLOŠKI PLANOTI TOKRAT ZARES — LETOŠNJI DEDEK MRAZ — NAGRADNA KRIŽANKA -m -rasa državna skupnost predstavlja le drobceno \ liso na svetovnem globusu, pa vendar je v I V svetu dosti bolj znana kot mnoge druge večje in gospodarsko močnejše države. Ena izmed najmlajših je — svoje trideseto leto praznuje v teh dneh — pa vendar se mnogo tvorneje vključuje v tokove sodobne zgodovine kot nekatere države Z dosti daljšo državnostjo. V svetu nas poznajo kot državo, ki si je jasno začrtala svojo samostojno in neodvisno razvojno pot in pogumno stopa po njej kljub mnogim pritiskom z najrazličnejših strani. Naša politika je letos dobila še posebno potrditev na konferenci neangažiranih v Alžiru. V svetu nas poznajo kot državo, ki je iz kmetijske zaostale skupnosti z lastnimi močmi zgradila moderno industrijsko državno tvorbo, ki se enakopravno vključuje v mednarodno delitev dela. V svetu nas poznajo kot državo, ki je izoblikovala svoj lastni družbeni sistem na osnovi samoupravljanja — najnaprednejšo in najbolj demokratično obliko medčloveških in proizvodnih odnosov, kar jih pozna zgodovina. Svojo poglobitev je doživela z novo ustavo, ki jo je soustvarjala vsa naša družbena skupnost. Velika družina narodov smo; zavedamo se svojih slabosti ter pomanjkljivosti in se včasih tudi spore-čemo; kadar pa se čutimo ogroženi, smo kot eden in vsi pripravljeni braniti pridobitve naše revolucionarne poti. Tudi Brest je kot družina — novo ustanovljenih temeljnih organizacij združenega dela. Tudi mi se kdaj sporečemo, da bi naslednjega dne še bolj enotno, v zavesti, da smo vsi Brestovci, gradili svoj boljši jutri. Tudi mi plavamo po nemirnih tokovih našega in svetovnega gospodarstva, a smo trdno prepričani v svojo notranjo moč ob zavesti, da bomo še z večjo produktivnostjo in s prizadevanji za resnično stabilizacijo dosegli svojo osebno in družbeno blaginjo. Vsem Brestovcem in ostalim občanom ob Dnevu republike iskreno čestitamo in želimo še dosti skupnih delovnih zmag! BORBI' 7 A Wr * Integracijska gibanja v lesni industriji Nadaljevanje s 1. strani dolgoročnega sodelovanja sem v imenu Bresta zastopal tudi sam. Moje stališče o višji stopnji sodelovanja utemeljujem predvsem z naslednjih stališč: 1. Ob načrtovanju srednjeročnega programa razvoja smo doma skupaj ugotavljali, da so vse postavke v tem načrtu realne in da smo jih sposobni realizirati, vendar je vedno ostajalo nerešeno vprašanje plasmaja in delno tudi programov proizvodnje. 2. Raziskava trga terja predvsem strokovni kader in tudi veliko stroškov. Menil sem, da bi morali nekje združiti strokovne sile, pa tudi finančne stroške. Za Brest ne more biti dovolj raziskava domačega trga, ampak tudi svetovnega, kar bi bilo za nas preveliko breme. 3. Enoten nastop na zunanjem tržišču. Po daljšem premisleku so bili moji predlogi s strani Slovenijalesa sprejeit, kar so predstavniki Slovenijalesa na razgovorih v začetku oktobra tudi potrdili. V njihovem kasnejšem izvijanju so predlagali, da bi obe delovni organizaciji navezali trajno sodelovanje z integracijsko povezavo obeh delovnih organizacij. Predlog je bil posredovan organom upravljanja in političnim aktivom v vseh poslovnih enotah oziroma temeljnih organizacijah združenega dela Bresta. Do predloga Slovenijalesa so vsi aktivi in samoupravni organi zavzeli načelno pozitivno stališče, z željo, da se podrobneje seznanijo s predlogom v neposrednem srečanju s predstavniki Slovenijalesa. Organiziran je bil razgovor predstavnikov vseh samoupravnih organov ter političnih organizacij Bresta s predstavniki Slovenijalesa. Razgovori sami so dali mnogo konkretnih odgovorov na postavljena vprašanja. Na tem razgovoru je bilo v glavnem ugotovljeno, da je obojestranski interes po tesnejšem sodelovanju kot ekonomska nuja združevanja pameti in sredstev, za hitrejšo realizacijo postavljenih ciljev, ki smo si jih začrtali v našem srednjeročnem programu in ne nazadnje veliko večjo socialno varnost vseh zaposlenih, saj bomo tako gotovo laže posegli v konkurenčni boj na domačem, pa tudi na tujem trgu. Sam razgovor ni mogel načeti vseh nerešenih vprašanj, bil je le uvod k nadaljevanju. Odgovore na vsa zastavljena vprašanja bo morala pripraviti komisija, ki jo je imenoval centralni delavski svet Bresta in Slovenijalesa. Le podrobna analiza bo podlaga za prihodnje razgovore in odločitve, ki bi temu sledile. Skušal sem nanizati celoten presek dogajanj tako v celotni panogi, kakor tudi tistih dogajanj, pri katerih je bil soudeležen Brest. Kakšna bo naša odločitev, pa je prav gotovo pomembno, kaj bo pokazala analiza, ki je v pripravi in katera bo predmet razprav v decembru v vseh naših kolektivih. Inž. Jože Strle Povečati produktivnost BRESTOV DELEŽ V SLOVENSKI LESNI INDUSTRIJI Naše dosežene rezultate gospodarjenja primerjano predvsem s sorodnimi podjetji in s celotno grupacijo. Tako nam za osnovo ocene Brestovega gospodarjenja služijo doseženi rezultati celotne lesne industrije. Za primerjavo vzemimo doseženi celotni dohodek in dohodek kot osnove pokazateljev. Nadrobnejša analiza vsebuje vse pokazatelje, zlasti pa skuša izločiti različne pogoje gospodarjenja in vse informacije strniti na skupni imenovalec. Dinamika doseženega celotnega dohodka slovenske lesne industrije kaže letos hitrejšo rast v primerjavi s to dinamiko na Brestu. Celotni dohodek lesne industrije Slovenije za devetmesečno obdobje primerjalno z enakim obdobjem lani kaže povečanje za 23 %, medtem ko je ta stopnja na Brestu 8 %>. Dohodek slovenske lesne industrije kaže dinamiko za primerjalno obdobje 25%, medtem ko je rast dohodka na Brestu na ravni 12 %. Ugotoviti moramo, da so v boljšem položaju podjetja s pretežno primarno proizvodnjo, ker je za primarne izdelke (žagan Brestov delež v dohodku slovenske lesne industrije za devetmesečno obdobje pa znaša: 1972 — 6,3 % 1973 — 5,7 % Indeks — 90 Primerjava obeh teh kazalcev nam pove, da so prejšnje ugotovitve stvarne. Dinamika rasti proizvodnje in celotnega dohodka je ozko povezana tudi z dodatnimi investicijskimi vlaganji. Po letu 1969 na Brestu nismo imeli večjih investicijskih vlaganj, tako da bomo morali v naslednjem obdobju tudi s tem ukrepom zagotoviti ugodnejše rezultate. Poleg tega pa bomo morali tudi z organizacijskimi in tehnološkimi izpopolnitvami skušati doseči večjo intenzivnost in produktivnost dela ter boljše izkoriščanje kapacitet. Samo takšna usmeritev je dejansko ekonomsko utemeljena, ker onemogoča večjo stabilnost podjetja in socialno varnost zaposlenih delavcev. B. MIŠIC Tudi letos beležimo ugodne rezultate v proizvodnji Kje smo na poti h konstituiranju PRED SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O ZDRUŽITVI V PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO SI OGLEDALI, KATERE ZADEVE MORAMO UREDITI V SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU NA OSNOVI ZAKONA O KONSTITUIRANJU ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA (PODJETJA). DANES PA PREBIRAMO, KATERA SO OSNOVNA IZHODIŠČA OSNUTKA TEGA SPORAZUMA, KI GA BO VERJETNO PRAV V DNEH IZIDA TE ŠTEVILKE OBZORNIKA TEMELJITO PRETRESLA SKUPNA KOMISIJA, DA BI GA PO SOGLASJU KOMISIJ VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJ DALA V JAVNO RAZPRAVO. Osnovno izhodišče je že v analizi nakazana popolna »razdelitev vseh sredstev«. S tem se ustvari materialna osnova posamezne temeljne organizacije in zagotovi njena dejanska samostojnost. Zato sporazum obsega ustrezne »ključe« za delitev vseh osnovnih, obratnih, skupnih in rezervnih sredstev ter njihovih virov. Na tako zastavljeni samostojnosti, ki jo skozi ustavo zahteva naša nova družbena smer, se temeljne organizacije dogovorijo, da bodo v poslovnem procesu sodelovale, upoštevale pri svojem gospodarjenju interese celotne delovne organizacije ter si prizadevale izogibati se pojavom, ki bi nasprotovali interesom drugih temeljnih organizacij ali delovne organizacije kot celote. Po osnutku sporazuma naj bi temeljne organizacije solidarno odgovarjale za svoje obveznosti v okviru celotne delovne organizacije. Prav zaradi te — dogovorjene solidarnosti, predvideva sporazum tudi vrsto začasnih ukrepov do temeljne organizacije, ki iz različnih vzrokov ne dosega dogovorjenih planov in s tem povzroča škodo drugim. Glede na to, ali gre za subjektivne (krivdne — notranje) vzroke ali za objektivne (zunanje, neodstranljive), se ukrepi razlikujejo in se gibljejo od solidarne pomoči do dokaj ostrih posegov v poslovanje. Da bi bilo poslovanje temeljnih organizacij usklajeno v okviru delovne organizacije in da bi ob upoštevanju ekonomskih zakonitosti ter delavske solidarnosti zagotovile socialno varnost vseh članov delovne skupnosti, zlasti pa tudi racionalno reševanje skupnih zadev, določa sporazum zadeve, ki imajo značaj skupnih poslov in v ta namen tudi ustrezno strukturo skupnih organov. Za opravljanje strokovnih in drugih del v zvezi s skupnimi zadevami je organizacija skupne dejavnosti kot »organizacija združenega dela s posebnim samoupravnim položajem, določenim s sporazumom in posebnimi pogodbami.« Sporazum bo urejal tudi osnovno financiranje Skupnih dejavnosti. Kot zanimivo velja omeniti določbo, po katerem naj bi na koncu obračunskega obdobja odločali delegati temeljnih organizacij, skupno z delegati Skup- Iz našega tiska nih dejavnosti, o presežni vrednosti oziroma o zagotovitvi sredstev za potrebno razširjeno reprodukcijo Skupnih dejavnosti. Lahko domnevamo, da bo sporazum našel močno oporo v praktičnem izvajanju dosedanjega sporazuma o delitvi, ki je v veljavi že od začetka leta 1972. Poleg sporazuma, (ki bo moral biti sprejet z dvotretjinsko večino v vsaki temeljni organizaciji, bo treba sprejeti tudi statutarne sklepe delov temeljnih organizacij, da bi lahko zaživelo samoupravno delo v novih pogojih in se izvedlo konstituiranje. Po zakonu o konstituiranju mora statut (ali statutarni sklep) urejati najmanj: ime, sedež in dejavnosti, organe upravljanja v temeljni organizaciji, sklepe, ki se v temeljni organizaciji sprejemajo z referendumom ali na zborih delavcev, odgovornost, razporejanje dohodka, uporabo sredstev, ustanovitev delavske kontrole in sprejem statuta ter drugih splošnih aktov temeljne organizacije. Tudi statutarni sklepi bodo kmalu v javni razpravi, da bi jih temeljne organizacije lahko sprejele čimprej po podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju. Z. Zabukovec les, iverne plošče) izredno ugodna konjuktura, zlasti na italijanskem trgu, kjer dosegajo izredno visoke cene. Brest proizvaja več kot 80% pohištva, tako da je mirnejša dinamika povsem razumljiva. Padec dolarja je posebej vplival na zmanjšanje iztržka za izdelke in s tem rna manjšo rast celotnega dohodka. Brestov delež v celotnem dohodku slovenske lesne industrije za devetmesečno obdobje znaša: 1972 — 5,4% 1793 — 4,7 % Indeks — 87 Kolikšna kilometrina Verjetno je že splošno znano, da je komisija za presojo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov 15. novembra predlagala, naj bi bil najvišji znesek nadomestila za uporabo osebnega avtomobila v službene namene 1,30 din za prevoženi kilometer z veljavnostjo uporabe od L 11. 1973. Predlog je sedaj v postopku in v kratkem bo o njem razpravljala tudi posebna komisija pri poslovnem združenju LES. Kmalu je torej pričakovati spremembo sporazuma in novo kilometrino, o čemer pa bodo seveda sklepali tudi organi upravljanja na Brestu. V kratkem je pričakovati tudi predlog za spremembo ostalih nadomestil (dnevnice, terenski dodatek, regres za prehrano in dopuste), o čemer bomo sproti obveščali. B. Levec npOH3BOfli! „jyrOflPBA“ yCKOpO na CEH;.: KOHTMHeH-TiiMa HA TJIAIIIA B A nOTPEEA CAPAJJHjE CA CBMM HPOM3BO'BAHMMA V flPBHOJ M’ UVCTPMJM, HE CAMO W CPBMJM. BETi M V PEJIAHMJAMA JVPOCJIABMJE. AHA! Zdaj bo pa šlo! Po tekstu sodeč se nam obetajo čudoviti posli za prodajo programa Barbara po vsem svetu. Upamo, da bo kaj ostalo tudi za domače tržišče. Obenem smo lahko ponosni, da je naša Barbara pridobila tako veliko popularnost. Gornji posnetek je i_z velikega beogrr r skega dnevnika vcčemje novosti. 15. no\ 'bra 1973 Komunisti pregledujejo in načrtujejo TP Cerknica OB VOLILNIH KONFERENCAH OSNOVNIH ORGANIZACIJ V novembru so se vse osnovne organizacije Zveze komunistov zbrale na svojih volilnih konferencah. Namen konferenc pa ni bil le izvoliti nova vodstva — sekretariate in sekretarje, ampak tudi vsebinsko in organizacijsko pregledati svoje delo v preteklem obdobju ter na osnovi pozitivnih izkušenj in kritične ocene neuspehov izoblikovati program dela za prihodnje. Družbeno-politični čas, katerega značilnosti so obravnavali komunisti na letošnjih konferencah, je zanimiv in svojevrsten. Članstvo je lahko ugotavljalo predkongresni delovni, idejni in organizacijski pristop k reševanju številnih družbenih nalog in nasprotij in ob tem preverjalo ter primerjalo svoje politično delo, svojo kadrovsko in organizacijsko zrelost s postavljenimi cilji Zveze komunistov in celotne družbe. Nesporno je, da so lahko vse Brestove osnovne organizacije na konferencah ugotovile oživljeno dejavnost, bogatejšo, smiselnejšo vsebino dela in trdnejšo organiziranost, le nekatere pa so lahko vsaj delno zadovoljne z uspehi svoje kadrovske politike, pa tudi z oprijemljivimi rezultati, ki bi jih lahko označili kot neposredno posledico načrtne, organizirane in zavestne akcije svojih komunistov. Obdobje, v katero stopajo osnovne organizacije in njihova tokrat z vso odgovornostjo in načrtnostj izbrana vodstva, bo še zmeraj značevalo utrjevanje notranje organiziranosti, idejne in disciplinirane delovne enotnosti, temeljitejšega teoretičnega izobraževanja in načrtnega praktičnga usposabljanja članstva, vendar vse to z namenom, da ne šele potem, ampak že sproti in tu rešujemo zapletena družbena, politična in gospodarska nasprotja — dolgoročna in tista, ki se v konkretnem času in okolju pojavljajo dnevno — včasih predvideno, včasih spontano in nepričakovano. in na drugih področjih njihovega delovanja. — Mladinski organizaciji je potrebno programsko in politično pomagati v obliki mentorstva, da bi začela, mladina uresničevati svoj program dela. — S proizvodnim programom je treba zagotoviti socialno varnost zaposlenih, ustrezni standard — primerne osebne dohodke, pa tudi dohodek, ki bo pogojeval razširjeno reprodukcijo. — Izboljšati je treba informiranje kolektiva o vseh aktualnih poslovnih vprašanjih, in sicer tako, da bodo informacije delavci razumeli. — Potrebno je poostriti odgovornost za opravljeno delo služb, posameznih strokovnjakov, pa tudi vseh zaposlenih, posebno delavcev na vodilnih delovnih mestih oziroma delavcev, ki imajo večji vpliv na poslovnost podjetja. — Zahtevati je treba od odgovornih služb, da se uskladi prodaja s proizvodnjo in da prodaja izdelkov ne bo zaostajala. Ti zaključki se nanašajo na vso delovno skupnost, komunisti pa so dolžni, da jih uresničijo v vsakdanjem življenju in delu. A. Otoničar TP Martinjak 19. novembra je bila v Tovarni pohištva Martinjak volilna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov. Poročilo sekre- V pričetku novembra je bila letna konferenca komunistov v Tovarni pohištva Cerknica. Po poročilu o delu v minulem obdobju in programu dela v prihodnje se je razživela bogata razprava. V njej je bilo ugotovljeno, da so tudi komunisti v TP Cerknica po Pismu tovariša Tita in Izvršnega biroja začeli aktivneje delovati na vseh področjih. Tako je bilo v tem času sprejetih enajst novih članov, večinoma iz neposredne proizvodnje. Proces sprejemanja je treba nadaljevati tudi v Prihodnje. Aktivnost se je pove-časa tudi v tistih okoljih in organizacijah, v katere so vključeni komunisti, čeprav to ne velja za vse. V razpravi se niso lotevali sa- mo tistih vprašanj, s katerimi se srečujejo komunisti osnovne organizacije, temveč ves kolektiv. Ta vprašanja pa so: program Proizvodnje, produktivnost dela, standard zaposlenih ... Konferenca je sprejela tudi program uela za prihodnje obdobje. Naj omenim samo nekaj bistvenih sklepov: — — Še naprej je treba krepiti osnovno organizacijo iz vrst aktivnih delavcev iz neposredne Proizvodnje. — Izpeljati je treba načrt izobraževanja članov Zveze komunistov, tako da bodo sposobni aktivno delati znotraj kolektiva tven'-rSa0vi Prodajalni pohištva v Mariboru teče prva faza preuredi-cent i Skladno s programom investicij za leto 1973 napeljujemo stala n° bgrevanje v vse prodajne prostore. Zakasnitev del je na-0 azaradi nekaterih težav z izvajalci del in pomanjkanja ustrezne Preme na tržišču 7animi,m ir. Uo ,.„„+..„1,— i--- ha mp, n.a tržišču. Zanimivo je, da priključujemo centralno kurjavo „_e,stni Plinovod, gorilni kotel pa smo predvideli tudi za možnost i etapa de prostorov Pravi’ lv“‘ ,,aJuu,J pnuuuiiu n ti lepoti. tudi ,!ni’ načrt investicij za leto 1974 pa mora zastavljeno izvedbo zagotoviti. tarja in razprava sta se v glavnem osredotočila na zastavljene naloge po pismu izvršnega biroja Zveze komunistov Jugoslavije in na aktualna vprašanja v TP Martinjak. Konferenca je ugotovila, da so bile zastavljene naloge delno opravljene, še vedno pa je ostalo nerešeno vprašanje o poživitvi mladinske organizacije v tovarni. O tem je bilo izrečenih že mnogo besed, pripravljen je bil tudi ustrezen prostor. Potrebna bi bila samo še dobra volja, pa bi bilo vpraašnje rešeno. Na kon ferenoi so sklenili, naj se za to vprašanje zavzamejo mladi komunisti in premaknejo stvar z mrtve točke. Razprava je tekla tudi o pomembnejših dogodkih, ki jih je bilo prav letos zelo dosti. Eden izmed poglavitnih takšnih dogodkov je bila seveda ustanovitev TOZD. Konferenca je ugotovila, da to vprašanje ni rešeno samo z nazivom, pač pa bo potrebnih še in še političnih in samoupravnih naporov, da bomo lahko ustanovitev TOZD tudi v resničnem življenju povsem uveljavili. Razpravljali so tudi o tesnejšem sodelovanju s krajevnimi političnimi organizacijami in o bogatejših oblikah tega sodelovanja. Sklenili so, naj sc ta navezava začne brez odlašanj. Na koncu je bilo načeto tudi vprašanje pomlajevanja oziroma sprejemanja novih članov v Zvezo komunistov in doslednejše kadrovske politike v Brestu. Na konferenci je bila izražena tudi želja naj bi tudi občinski komite nudil organizaciji več pomoči, ker bo le tako delo v prihodnje bolj kvalitetno in dosledno. Za sije bodo v tem, da stalno skrbi za idejno rast članstva, da organizira predavanja, seminarje, marksistične krožke in podobno. V svet Zveze komunistov Bresta sta bila izvoljena Franc Hvala in Rado Udovič. Konferenca je izvolila tudi člane za občinsko konferenco, in sicer Jožeta Franka, Branka Mišiča, Janeza Praprotnika in Franceta Strleta. Vodstvo osnovne organizacije, pa tudi vse člane čakajo v prihodnjem obdobju zahtevne naloge, ki jih bomo morali s skupnimi močmi dovolj hitro in s polno odgovornostjo reševati. J. Otoničar TP Stari trg Komunisti smo zelo kritično ocenjevali svojo aktivnost v svoji poslovni enoti, pa tudi izven nje. To še posebno velja za čas predkongresne aktivnosti, ko naj bi vsak član zveze komunistov aktivno deloval vsaj v eni organizaciji, če že ne v več organih samoupravljanja ali v družbenopolitičnih organizacijah ali dru- društvih. Članom Zveze komunistov ne sme biti vseeno, kako delujejo posamezne organizacije v naši TOZD, kako mladina in sindikati. Zato smo se zavzeli za večjo povezavo med temi organizacijami, pa tudi za sprejem v članstvo Zveze komunistov iz vrst mladine. Dali smo soglasje za sprejem v članstvo dveh mladincev in evidentirali pet mladincev, ki bi sčasoma lahko postali člani Zveze komunistov. Komunisti se moramo stalno ideološko izpopolnjevati. Zato smo se zavzeli za redno izobraževanje, za ciklus predavanj, ki jih bomo organizirali skupno s poslovno enoto TLI Stari trg v zim ski sezoni. Na volilni konferenci smo tud izvolili novo vodstvo osnovne or ganizacije in dva člana v sekreta riat ter dva v svet komunistov Bresta, pa še delegata za občinsko konferenco. J. šepec Volilna konferenca je bila tudi v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg. Žal — kljub dogovoru — o njej od našega dopisnika nismo dobili poročila. S planom kasnimo Zastavljeni program in rokovnik za izdelavo plana za leto 1974 teče z manjšo zamudo. Prav gotovo vplivajo na pripravo plana objektivni vzroki, ki se kažejo v neizčiščenih nabavnih cenah in razčiščevanju programov po naših TOZD. Na preteklem sestanku sveta za proizvodnjo in tržišče so bili definiratni nabavni in prodajni pogoji za leto 1974 ter okvirno določeni proizvodni programi in Udov- i u>»uuvuu, gonim Koiei pa smo pri nai .^.drugih vrst goriv. Druga etapa del v mariborski prodajalni Posegala takšno ureditev prostorov, da bi naše pohištvo ob lajbolj pridobilo na lepoti. Ustrezni načrti so že pri- F. Sterle novega sekretarja osnovne “ d°maČe organizacije je bil izvoljen Jože ln zunanje trzlsce’ Abrahamsberg. V pripravi so plani režijskih I. Škrabec stroškov in obsega proizvodnje Skupne dejavnosti Vsi komunisti v Skupnih dejavnostih moramo biti o vseh dogajanjih v podjetju, v kraju, v občini in izven nje objektivno obveščeni. Del informacij si je dolžan preskrbeti vsak sam prek sredstev informiranja, drugi del pa naj bi jih dobil na sestankih osnovne organizacije. Vsak član se mora ravnati po statutu Zveze komunistov in mora biti aktiven ter delaven na svojem delovnem mestu in povsod tam, kjer je angažiran izven dela. To so bile poglavitne misli, ki so se prepletale v poročilu sekretarja in razpravi na volilni konferenci osnovne organizacije Zveze komunistov v Skupnih dejavnostih. Komunisti v Skupnih dejavnostih smo bili v obdobju od zadnje volilne konference dokaj delavni. Poleg sestankov osnovne organizacije — bilo jih je deset — smo bili angažirani v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v podjetju, v krajevnih skupnostih, organih oblasti in družbeno-politič-nih organizacijah v občini, pa tudi v društvih, združenjih, interesnih skupnostih in drugod. Na vsakega člana prideta povprečno po dve funkciji. Težava pa je v tem, da funkcije niso enakomerno razdeljene na vse člane. Pri ocenjevanju članov Zveze komunistov smo ugotovili, da komunisti delamo po dogovorjenih partijskih stališčih povsod tam, kamor usmerjamo svoje sile. Tudi pri prihodnjem delu komunistov v tej osnovni organizaciji bo osnova delovanja akcijski program, ki je bil nakazan v poročilu sekretarja in v razpravi. Akcijski program bo sprejet na prvem sestanku osnovne organizacije. Za sekretarja osnovne organizacije je izvoljen Franc Hvala, za člane sekretariata pa: Emil Lah, Janez Otoničar, Franc Pregelj, Andrej Šega, Vasja Šega in Ljubo Ule. V kadrovsko komisijo so bili izvoljeni Karel Bahun, Janez Kovačič in Iztok Likar. Kadrovska komisija naj bi predvsem skrbela za stalno pomlajevanje članov Zveze komunistov, stalno evidentiranje, ocenjevanje, skrbela naj bi za enakomerno obremenitev s funkcijami in podobno. Izvoljena je bila tudi komisija za vzgojo in izobraževanje v sestavu: Božo Levec, Franc Sterle in Bojan Ivančič. Naloge te komi- Prvi stiki o pripravah na integracijo 21. novembra je bilo prvo srečanje komisij za pripravo elaborata o upravičenosti integracije med Slovenijalesom in Brestom. Na tem srečanju smo se predvsem dogovorili o metodologiji in o vrsti podatkov, ki jih bodo pripravile komisije. Ko bodo podatki znani, bomo prišli k oblikovanju dokumenta o upravičenosti te integracije. Računamo, da bo naslednje srečanje komisije sredi decembra. T. Kebe »ižžtifcS. L m ki so osnova za prodajni in finančni plan. Plan za leto 1974 bo moral zajeti in nadrobno obdelati vse postavke po TOZD, kot je to zapisano v analizi pogojev za uveljavljanje TOZD v delovno organizacijo. Vse to narekuje še kvalitetnejši pristop k izdelavi plana vseh zainteresiranih delavcev, ker bo plan poleg globalnih pokazateljev postavljal tudi interne instrumente za prelivanje sredstev med TOZD. Plan je tako dejansko povzetek poslovne politike in plana v dosedanji obliki ter stabilizacijskega programa. Globalne ocene in predračuni o dinamiki za naslednje leto kažejo, da bi se morali pokazatelji povečati v naslednjih okvirih: — obseg proizvodnje za 20°/o, —• ekonomičnost za 3 %>, — izkoriščanje delovnega časa za 5 o/o, — povečanje osebnih dohodkov za 15 «/«. Pri tem bi stopnja akumulacije ostala na letošnji dinamiki. Vsi ti podatki so temeljne želje, ki jih bomo uresničili z aktivnim sodelovanjem vseh delavcev v delovnem procesu. V decembru bodo znani planirani pokazatelji po TOZD, tako da pričakujemo sprejem plana do konca letošnjega leta oziroma v prvih dneh leta 1974. To obdobje je na videz dolgo, vendar je realno zaradi javne razprave o planu po TOZD. B. Mišič Posnetek z beograjskega salona pohištva. O njem in o drugih Brestovih sejemskih nastopih bomo pisali prihodnjič. NAŠI LJUDJE Uspela krvodajalska akcija VERA KLANFAR je v Tovarni lesnih izdelkov zaposlena že devetnajst let. Dela kot delavka v proizvodnji. Njen oče je z Milanovega vrha, mati pa z Babnega polja. Takole je začela: »Ne bi rada govorila o svojem življenju, pa vendar ne morem mimo tega, da se ne bi spominjala svojih najtežjih let, ki sem jih preživljala še kot otrok, med vojno. Komaj sem bila stara osem let, to je bilo leta 1942, ko sem morala z mamo in sestro zbežat od doma k partizanom v civilni tabor, ki je bil tedaj pri Sokolih. Mi smo tedaj živeli na hrvatski strani, oče pa je bil v partizanih. Ker so Italijani po Gorskem Kotoru tedaj množično izseljevali vse prebivalstvo v internacijo, so po drugi strani partizani poskrbeli za tiste družine, ki so se zatekale pred okupatorji v gozdove tako, da so nas otroke dali v oskrbo širom po Hrvatskem primorju, Kordunu in Liki. Jaz sem biia v oskrbi pri neki družini v vasi Lokač blizu Cetingrada v Liki vse do osvoboditve, do leta 1945. Ko smo se po osvoboditvi za stalno naselili v Markovcu, sem bila nekaj časa zaposlena na občini v Starem trgu, potem pa sem šla leta 1955 na Marof, kjer delam še danes. V teh devetnajstih leth sem delala na različnih delovnih mestih v tej enoti, največ pa sem delala v zabojarni. Sedaj delam pri čepilnem stroju v stolarni. Z delom sem sicer za- Zaradi tako neizdelanega sistema se je dogajalo, da so posamezne poslovne enote porabile nesorazmerno velik del za ta namen predvidenih sredstev in da so se tako v drugih poslovnih enotah počutili prikrajšane, pa tudi to, da številni delavci, ki jim je samoupravni organ sredstva odobril — le-teh niso izkoristili in niso šli na potrebno preventivno rekreacijsko letovanje. Kadrovska služba je zato pripravila osnutek postopka, ki ga bo v teh dneh dala v razpravo organom upravljanja in kolektivom. Predlog natančneje določa, katere pogoje naj delavec izpolnjuje, da se mu pomoč za letovanje lahko odobri, hkrati pa z razpisom zagotavlja možnost, da vsi delavci pod enakimi pogoji uživajo pravico do regresiranega letovanja, če so iz zdravstvenih in socialnih razlogov take pomoči potrebni in če so zanjo zainteresirani. Predlog predvideva troje organov, ki naj odločajo o izboru kandidatov: L povsem strokovni, vendar kolektivni organ, ki ga sestavljajo zdravnik, socialni delavec in referent za rekreacijo; ta izdela predlog, kdo iz zdravstvenih razlogov po prioriteti je najbolj potreben letovanja in v kakšnem okolju, 2. na osnovi njihovega predloga in ob upoštevanju vseh podatkov o premoženjskem stanju prijavljenih ter v skladu z razpolož- vimi namenskimi sredstvi odloča kadrovska komisija, 3. pritožbeni o~g" - " - svet za kadre. do voljna, osebne dohodke pa bi morali popraviti, zlasti tisti nižji težko prenesejo tako draginjo, kot je sedaj.« »Vem, da si bila v mlajših letih zelo aktivna družbena delavka. Kako pa danes s tega vidika gledaš na odnose v delovni organizaciji in zunaj nje?« »Res je, da sem potem, ko sem se poročila, ustvarjala družino in ko sva z možem gradila stanovanje in ko sem bila poleg vsega tega še bolj zaposlena s samim gospodinjstvom, opustila večjo prizadevnost v družbenih organizacijah. Toda moj odnos do delavskih interesov v socialistični družbi je še vedno pozitiven. Ko sem gradila hišo v Markovcu, sem dobila od BRESTA 900 tisoč starih dinarjev posojila. To je bilo veliko premalo, še zlasti Nekoliko Da bi preprečili ali vsaj nekoliko omilili obolenje gripe, ki se običajno pojavlja ob prehodih jeseni v zimo ter le-te v pomlad, smo se tudi letos — kot že leta Na dokaj preprost, pa vendar dovolj trden predlog tega sistema pričakujemo iz kolektiva med javno razpravo še vrsto konstruktivnih pripomb, ki bodo pomagale ustrezneje in najbolj pravično urediti tudi ta del pravic iz delovnega razmerja zaposlenih. J. Praprotnik Tehnična izboljšava Naš štipendist, študent prvega letnika biotehnične fakultete Rudi Debevc je med redno počitniško prakso v Tovarni pohištva Martinjak ne le opravil svojo formalno dolžnost, ampak je ob lastnih prizadevanjih predlagal tehnično izboljšavo, ki se nanaša na vrtanje prednjega sklopa stola Lyving. O predlogu je razpravljala strokovna komisija in ugotovila: Za dosedanji način vrtanja prednjega sklopa stola Lyving na visoko-turnem rezkarju je bil čas izdelave 0,60 min/kos. Po predlogu pa je čas vrtanja 0,36 min/kom. Po letnem planu naj bi tovarna izdelala 96.000 stolov Lyving, pri čemer pride na račun izboljšave prihranek 9.600 din na leto. Poslovni svet je predlog tehnične izboljšave v celoti potrdil in predlagatelja nagradil po pravilniku o tehničnih izboljšavah. V našem glasilu zadnje čase o tehničnih izboljšavah malo pišemo, vemo pa, da še zdaleč niso izčrpane vse možnosti na tem področju. Želimo, da bi se posamezniki intenzivneje ogreli za iskanje : jvih tehničnih izboljšav. I. Škrabec zato, ker sva oba z možem zaposlena na BRESTU. Ko sem letos spet zaprosila za 2 milijona posojila, pa komisija sploh ni prišla pregledat stanovanja. To jim zamerim in mislim, da na tem področju še vedno ni vse urejeno.« »Kako pa kaj s prostim časom? Ali ga kaj ostane in kaj ti je naj ljubši konjiček?« »Prostega časa sploh nimam. Po obveznem osemurnem delu v tovarni so na vrsti otrok, gospodinjstvo, gradnja hiše in še nešteto drugih opravkov, tako da si žena na mojem mestu ne more privoščiti ne vem kakšnega razvedrila. Rada pa se ukvarjam še z rejo kokoši in kuncev, pa malo vrtička imam pri hiši. To mi je v zabavo, to pa je tudi vse.« Da, to je vse. Koliko je še takih žena, ki so preobremenjene z delom in ki jim je preobremenitev vse, kar si lahko privoščijo. M.Šepec neresno pred tem — odločili za cepljenje proti gripi. Povzročitelj gripe je virus, ki se nenehno spreminja. Če je bil lani in nekaj let nazaj povzročitelj gripe virus Hongkong tip A2, je letošnji povzročitelj virus En-gland tip A2. S cepivom proti temu virusu smo letos že cepili — in sicer z mrtvim cepivom — delavce nekaterih Brestovih enot. Kaj je cepivo in kako deluje, sem opisal v nekem članku že lani in zato tega ne bi ponavljal. Odziv na letošnje cepljenje na Brestu (kako je bilo s cepljenjem in odzivom na cepljenje drugod, mi ni znano) je bilo porazno, saj smo cepili komaj slabo osmino Brestovih delavcev. Res je sicer, da to pisanje sovpada v čas cepljenja, vendar to ne bi smel biti vzrok za tako majhen odziv. O važnosti cepljenja in še posebno o cepljenju proti gripi, je bilo prelitega že mnogo črnila, pa tudi prek drugih sredstev javnega obveščanja je bilo izrečenih dosti besed. Toda učinek vsega tega je pri nas skoraj enak ničli. Mnogi se izgovarjajo, da imajo reakcijo po cepljenju in da kljub cepljenju zbolijo za gripo. Mnogo ljudi enači navaden prehlad ali nahod z gripo. Statistike pa so pokazale, da so imela podjetja, v katerih se je večina delavcev cepila proti gripi, manj teh obolenj kot podjetja, kjer se sploh niso cepili. Res je sicer, da ne poznamo načina, ki bi pokazal, pri komu ie bilo cepljenje res uspešno, pri komu pa ne, kot je to na primer vidno pri cepljenju proti črnim kozam. Kljub temu pa to ne more biti izgovor. Letos smo za celotno podjetje kupili 500 doz cepiva (lani je bilo nabavljenega cepiva nekaj več, moram pa reči, da ga je propadlo več kot 100 doz, ker odziv na cepljenje ni bil zadosten). Letos je bilo stališče večine Brestovih poslovnih enot, razen TP Cerknica (kjer so organi upravljanja zavzeli stališče, naj bi bilo cepljenje »obvezno), da naj bi se delavci sami odločali za cepljenje. Zato je bil učinek vsega tega naslednji: TP Cerknica — 165 cepljenih, TP Martinjaak — 25 cepljenih, TP Stari trg — niti en sam cepljen, TLI Stari trg — 35 cepljenih, TTP Cerknica — 5 cepljenih, SKS — samo 2 cepljena. Vodilnih ljudi iz vseh omenjenih enot nismo videli. Zato in zaradi že prej omenjenih dejstev ie odziv na cepljenje vse manjši in maniši. Zato se mi zdijo najrazličnejši pozivi k cepljenju kot glas vpijočega v puščavi! dr. A. Šmalc Na pobudo Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane je občinska konferenca Zveze mladine Cerknica organizirala 12. novembra krvodajalsko akcijo. V Tovarni pohištva Martinjak je bil odziv na akcijo zelo dober, saj je šlo na odvzem krvi štirideset delavcev. Poudariti moram, da se delavci iz naše tovarne vsake krvodajalske akcije udeležijo v precejšnjem številu, zato je v kolektivu več članov, ki so dobili zlate značke, saj so dali kri že dvajsetkrat in več. Izmed članov kolektiva, ki se odzovejo vsakemu odvzemu krvi in se trudijo, da bi bilo število krvodajalcev čim večje, naj omenim le nekatere: Tomo Resinovič, Emil Ule, Albin Truden, Jože Zgonc in drugi. Vsem krvodajalcem izrekamo vse priznanje za njihovo nesebično in humano dejanje. Dokler so naši delavci pripravljeni darova- ti kri za sočloveka, bo s tem ohranjeno še marsikatero življenje. T. Lovko S srečanja jubilantov Jubilanti iz Tovarne pohištva Cerknica so se tudi letos zbrali v novi delavski restavraciji in obujali skupne spomine Prijetno in tovariško vzdušje je bilo tudi na srečanju jubilantov v Tovarni pohištva Martinjak In še posnetek jubilantov iz enote Skupni dejavnosti Kako naj uredimo preventivna letovanja Vprašanje gmotne pomoči za letovanje zdravstveno ogroženih delavcev je pri nas doslej urejeno s kratkim členom v sporazumu o oblikovanju ter delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Člen določa, da se takšna pomoč delavcu lahko dodeli, višina pomoči pa je odvisna od poprečnih mesečnih osebnih dohodkov delavca, ki je take pomoči potreben. Vse ostalo je prepuščeno delavskim svetom poslovnih enot in obratnemu zdravniku. LETOŠNJE CEPLJENJE PROTI GRIPI že od nekdaj je človek želel, da bi se nekako izognil oziroma zavaroval pred množičnimi obolenji, med katerimi je tudi gripa, saj je znano, da je na primer terjala gripa (takrat imenovana »španska«) proti koncu prve svetovne vojne in po njej več smrtnih žrtev kot vojna sama. Novo v tapetništvu ODKUP LICENCE OD ŠVEDSKE FIRME ULFERTS Na 184. redni seji centralnega delavskega sveta 7. novembra je bil sprejet sklep, da se odkupi od švedske firme ULFERTS iz Tibra tehnični know-how za proizvodnjo blazinjenega pohištva iz hladne brizgane pene. Bistvena vsebina tehničnega know-howa te firme je prodaja Pridobljenih izkušenj v proizvodnji tapetniških izdelkov z vbrizgavanjem v kalupe kemijskih komponent poliola in isocionata. Ta proizvodnja se razlikuje od običajnega načina izdelave sedežnih garnitur po tem, da se trdna ogrodja ali posamezni deli ogrodja postavljajo v kalupe ter v te vbrizgava ustrezna mešanica omenjenih komponent. S tem postopkom dobimo možnost za oblikovanje najrazličnejših sedežnih garnitur, kar je z običajnim načinom izdelave le-teh drago in nedosegljivo. Pri nastavitvi različnih modelov oziroma kalupov je mogoče isto- časno izdelovati več oblikovno različnih izdelkov. Pogodbeni del tehničnega know-hovva zajema predložitev elaborata o tehnologiji za proizvodnjo izdelkov iz mehke vlite pene s hladnim postopkom ter z oddelkom za blazinjenje. Firma ULFERTS bo predložila popoln seznam strojev in naprav, torej vso potrebno opremo. Za čas, ki ga obsega pogodba, se firma obvezuje, da bo proizvodnja na isti kvalitetni ravni kot pri njih doma. Za uvajalno dobo nudi tehnično pomoč ter izurja potrebno število delavcev. Vsebinsko zajema pogodba še: — kontinuirano informiranje o tehničnem razvoju v njihovi tovarni; Tapetniški izdelek iz hladne brizgane pene So pokojnine vaših svojcev res ogrožene? Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji Odgovarja na to vprašanje: »Ne, če bomo skupaj poskrbeli zanje. Me, če bomo zanje še naprej pripravljeni prispevati toliko, kot rabijo, da bi v miru preživeli jesen svojega življenja.« Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji je vsako leto, pa tudi letos Programirala potrebna sredstva, ki naj bi ji omogočila izpolnjevanje z zakoni naloženih dolžnosti. Svojih programov na ni mošta uresničiti. V letu 1971 je na Zahteve tedanjega izvršnega sveta skupščine SR Slovenije prvič Pristala na nestvarno znižanje Prispevne stopnje, ki naj bi po zagotovilih trajalo le eno leto. °d tedaj je poslovala z izgubor Vendar je'lahko razliko krila iz svojih sredstev. Ob taki finančni Politiki republike Slovenije so se rezerve pokojninskega zavarovala manjšale. Leta 1970 so bile Z0,3 % letne porabe, leta 1971 17,7 %. leta 1972 14,4 % in letos j1 a začetku leta 8,1 %. Konec letošnjega leta rezerve ne bo več, Poslovanje pa bo zato nezako- Za normalno poslovanje brez ta.hh kreditov potrebuje sklad Pokojninskega in invalidskega za-I'ar°van ia rezervo v višini pri-tatzno 15 % letne porabe, ker je treba kreditirati do 40 dni in po-*r*vati sezonska nihanja pri iz-Ptacilih. Taka rezerva je potrebna za stalna obratna sredstva a za tekočo valorizacijo pokoi-Jb do meja, ki jih določa pokoj-'Ijtaa zakonodaja Dohodki skupnosti pokojnin-• Sa in invalidskega zavarova-]2 ^ 0V Sloveniji se zbirajo po z / % stopnji od bruto osebnih ohodkov. Ta izvirni priliv do z^ša le 90% letošnjih izdatkot, 0 Je razumljivo, da so za po-ovanjg v letošnjem letu potreb-pedalje večji krediti. V juniju že TArfttttt/jta skupnost izposoditi i. . ™ milijonov dinarjev ali do-: * dve tretjini svoje mesečne -.j?damine mase, tako da je julija s !lc v svoji zgodovini poslovala ™e?ec s tujimi izposojenimi n .®.tvi in da ne bo prišla na nnr^tlvpi saldo poslovanja. To pa v-itV6111, ^a b° treba za izplače-t,,.i; e, Pokojnin prvič angažirati T , ,,, denarna sredstva republike n;„ ern.le, saj banka po lastnih &h izjavah ne sme in ne dajati takih kreditov. — v času veljavnosti pogodbe ima kupec možnost pošiljati svoje delavce v Tibro, da študirajo proizvodnjo. V tem obdobju se lahko kadarkoli posvetujejo o proizvodno-tehničnih vprašan j ih. Tuje pohištvene industrije že dalj časa uspešno vpeljujejo v svoje izdelke poliuretanske mase. To je razumljivo in nujno glede na to, da postaja les z vsakim dnem dražja surovina. S pridobitvijo tehničnega know-hovva se tako že vključujemo v naloge našega srednjeročnega investicijskega programa, kar zadeva našo tapetniško dejavnost. S tem bo ta dejavnost pridobila na dinamičnosti v proizvodnji ter v večji in bolj razgibani ponudbi teh izdelkov na tržišču. M. Žunič Delavca dvigata izdelek iz kalupa Salon pohištva nadaljuje kulturno poslanstvo SLOVENSKI EKSLIBRISI — RAZSTAVA V SALONU POHIŠTVA V začetku novembra je bila v Brestovem salonu pohištva v Cerknici štirinajstdnevna razstava slovenskih ekslibrisov in drobnih grafik Karoli j a Andruske. Razstavo smo pripravili skupaj z Društvom exlibris Sloveniae, ki bo prihodnje leto gostitelj svetovnega kongresa ekslibristov. Na razstavi, ki jo je odprl dr. Rajko Pavlovec, je bilo predstavljenih Rešitev teh težav vidijo vsi poznavalci razmer (Informacija izvršnega sveta skupščine SRS od 10/5-1973 — podpisan Pavle Gantar; Zapisnik SDK o opravljeni kontroli 5/4-1973; Pismo SPIZ skupščine SRS 20/3-1973 in pismo SPIZ zvezni skupščini 10/5-1973) o povečanju izvirnih dohodkov do mere, ki bi omogočila skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da bi poslovala brez izgub, dokler si ne obnovi rezerve na ravni 15 % letne porabe. Za take izvirne dohodke bi bila potrebna 13,84 % stopnja od bruto osebnih dohodkov ali pa bi bil potreben kakšen drugi vir v isti višini. Zato bo po vsej verjetnosti v zadnjih letošnjih mesecih morala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako stopnjo tudi uveljaviti! ' Na videz se zdi to kot večja obremenitev gospodarstva, vendar mora že sedaj Ljubljanska banka dajati skupnosti visoka posojila, da sploh lahko izplačuje pokojnine, s tem pa jih posredno odvzema gospodarstvu in tako že sedaj obremenjuje gospodarstvo. Gre torej le za to, ali je ta obremenitev neposredna in s čistimi računi, ali pa je posredna in z zameglenimi računi! (Iz informacij republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije) TONE SVETINA V SALONU Od 27. novembra do 15. decembra letos bo v Salonu pohištva v Cerknici razstavljal železne varjene skulpture na temo »vojna v skulpturi« znani pisatelj, kipar in javni delavec TONE SVETINA. Razstavo prirejamo v počastitev Dneva republike in jo namenjamo najširši javnosti, posebej pa še vsem zaposlenim na Brestu ter borcem in aktivistom revolucije. Razstava bo odprta vsak dan, razen nedelje, med delovnim časom salona. jem bistvu le likovno obdelano označbo o lastništvu knjige. Z ekslibrisom so se ukvarjali skoraj vsi vidni slovenski slikarji in arhitekti, zlasti pa Božidar Jakac, Ivan Kos, Saša Šantel, Jože Plečnik, Marjan Tršar in drugi. Tudi Karolija Andrusko, umetnika iz Sente, Cerkničani že poznamo, saj je bil med nami na mednarodnem raziskovalnem taboru. Tedaj so ga navdušili not-rajnski motivi: jezero, jame, ostr-nice, grad Snežnik, notranjski kozolec ... Izdelal je precej drobnih grafik in nekaj ekslibrisov. Zanimiv je njegov trdi pristop k obdelavi motivov, vendar pa veje iz njegovih del globoko občuten odnos do narave. Razstava je bila svojevrstno poživilo v našem salonu. Zanimivo je tudi, da je prišlo na ogled veliko šolarjev, ki se trudijo za izdelavo ekslibrisov za razpisano nagrado Pionirskega lista. Tako bomo v februarju razstavljali tudi nagrajene ekslibrise, nagrajenci pa si bodo ob tej priložnosti ogledali našo proizvodnjo in nekatere naravne lepote v občini. F. Sterle Ekonomski slovarček MgmfiHAeE nad štiristo ekslibrisov. Drobni grafični listki — ekslibrisi — pomenijo svojevrsten prispevek u-metnosti, čeprav pomenijo v svo- VREDNO POSNEMANJA! Tople zahvale nekaterih naših ostarelih občanov so pričale, kaj jim pomeni skromna denarna pomoč, ki so jo dobili ob občinskem prazniku na podlagi sklepa sveta krajevne skupnosti Cerknica. Denarna pomoč ni bila velika, veliko pa je bilo naše zadovoljstvo. da smo nekaterim vsaj nekoliko pomagali. Tudi mi se staramo in bomo morda nekoč prav tako potrebni pomoči. Mogoče ni odveč predlog, da bi tudi pionirji navezali stike z našimi bolnimi in osamelimi občani in jim morda občasno pomagali, zlasti pozimi. Tudi topla beseda iz mladih ust jim bo v veliko tolažbo in jim bo prinesla nekoliko topline v njihovo osamljenost. V to humano delo, organizirano pomoč bolnim in ostarelim, naj bi se bolj kot doslej vključevale vse naše organizacije, saj tisto, kar storimo osamljenemu človeku, o, t •'ristno in pomembno samo Zvu.j, pač pa tudi m dmžbo, ki mora temeljit, na humanizmu. S. Mekinda POTEK PROIZVODNEGA PROCESA Podjetje nenehno proizvaja in prodaja svoje izdelke, povečuje dohodek in sklade. Vse, kar podjetje iztrži s tem, da fakturira kupcem, imenujemo celotni dohodek. To je dejansko merilo gospodarske moči podjetja. Ob koncu leta podjetje ugotavlja in deli celotni dohodek po naslednji razpredelnici: Celotni dohodek: — porabljena sredstva, — doseženi dohodek, — zakonske obveznosti, — pogodbene obveznosti, — osebni dohodki, — ostanek dohodka. Že prej smo omenili, da predstavlja dohodek vso prodajo v nekem obdobju. Porabljena sredstva predstavljajo stroški za proizvodnjo potrebnega materiala, strojev, stroški dnevnic, stroški reprezentance in podobno. Če vse te stroške odštejemo od celotnega dohodka, dobimo dohodek, ki nam služi za primerjavo uspešnosti gospodarjenja. Zakonske obveznosti predstavljajo stroški, ki jih podjetje vkal-kulira v proizvodno ceno; ti stroški pa so določeni z zakonskimi določili (obresti od kreditov, prometni davek, prispevek za zemljišča itd.). Pogodbene obveznosti predstavljajo stroški, ki jih podjetje vkalkulira v proizvodno ceno; ti stroški izvirajo iz pogodb podjetja z zunanjimi partnerji (obresti od kreditov, prispevki in članarine, zavarovalne premije itd.). Osebni dohodki so stroški, izplačani delavcem za delo v določenem obdobju, in ricer v bruto znesku. To pomeni, da se upoštevajo vsa neto izplačila delavcem in vsa socialna ter proračunska odvajanja iz osebnih dohodkov. Ostanek dohodka dobimo tako, da od celotnega dohodka odštejemo vse stroške, vključno osebne dohodke. To so sredstva, ki jih podjetje deli na sklade oziroma sredstva za razširjeno reproduk-ciio. Čim več doseže podjetje dobička, tem bolj je sposobno za nabavo novih strojev in modernizacije proizvodnje, kar pogojuje večji obseg proizvodnje in s tem višje osebne dohodke zaposlenih. Poleg tega postaja podjetje bolj konkurenčno na trgu. Podjetje deli dobiček na — rezervni sklad — skupne rezerve gospodarskih organizacij — sklad skupne porabe — poslovni sklad — neobvezni rezervni sklad. Rezervni sklad se odvaja po zakonskih določilih in je namenjen za kritje morebitne izgube in za dvig osebnih dohodkov v času, kadar podjetje nima dovolj sredstev za žiro-račun. Skupne rezerve gospodarskih organizacij predstavljajo zakonske obveznosti in se delijo na rezervna sredstva v občini in v republiki. Sklad skupne porabe predstavljajo tista sredstva, ki jih podjetje po sprejetju zaključnega računa nameni za stanovanjsko izgradnjo, dotacije svojim in zunanjim političnim organizacijam (dotacija sindikatu, krajevni skupnosti, šolam itd.) ter potreb- na sredstva za kritje anuitet za kredite od sredstev skupne porabe. Poslovni sklad predstavljajo sredstva dobička, ki jih podjetje nameni za obratna sredstva, in-vei .icije in pokritje anuitet kreditov, najetih v prejšnjem poslovanju in za osnovna sredstva. B. Mišič Še o Work faktorju NADGRADNJA WF SISTEMA IN SHEME NORME V pretekli številki je bil definiran Work-Factorjev čisti čas in bilo je v kratkih potezah opisano, kako dobimo ta čas in kaj vse nanj vpliva. V današnji številki bom poskusil pojasniti, kako na osnovi čistega časa pridemo do norme. Od nekdaj isi je človek, da bi dosegel cilj, postavljal delovne naloge, katerih izpolnitev je bilo merilo za njegov uspeh oziroma-učinkovitost. Dobra učinkovitost je temelj za napredek in blaginjo posameznika, tovarne in vse družbe. Za vrednotenje učinkovitosti in primerjanje različnih izvajalcev pri opravljanju delovnih nalog (ne glede na motivacijo) pa je bilo potrebno poiskati neko skupno merilo; to pa je čas. Čas ima pri delu dvojno vlogo: — čas je osnova delovnega tempa, —• čas je element stroškov. ČAS JE OSNOVA DELOVNEGA TEMPA Delovni tempo gradimo na teoretičnem tempu, ki ga določamo z WF čistim časom. Pravilno izbrani delovni tempo zagotavlja manjša nihanja storilnosti izvajalcev in s tem omogoča boljše vodenje in usklajevanje proizvodnih zahtev. Če izberemo kot enotno merilo WF univerzalni standard storilnosti, smo dosegli, da nihanja storilnosti izhajajo samo še iz različne fiziološke sposobnosti posameznika. WF univerzalni standard nam daje idealni tempo in izdelovalni potencial skupnosti izvajalcev, ki pa ni vedno dosegljiv. Zato je izdelana nadgradnja sistema, ki zajema vse dejavnike za zmanjševanje delovnega tempa in dejavnike, ki vplivajo na prekinjanje dela. Z metodami nadgradnje WF sistema in natančnim vzorčenjem je mogoče ugotoviti vzroke izgub, obseg izgub in mesta oziroma službe, ki so za izgube odgovorne. Ravno izgubljenemu delu časa danes v praksi posvečamo premalo pozornosti. Znotraj izgub gre za del stalnih vrednosti, kot so izgube zaradi napora, okolice in osebnih potreb. Privajanje na določeno delo lahko predstavlja znatne izgube, vendarle sledi zakonu upadanja odvisno od števila ponovitev. Organizacijske izgube in motnje pa so močno spremenljive in podvržene slučajnemu ponavljanju. Prav zadnji trije vzroki: privajanje, motnje in organizacijske izgube so največji porabniki časa in obenem (predvsem motnje in organizacijske izgube) najbolj odvisni od uspešnosti vodenja. Ko začnemo meriti delo direktnih proizvajalcev z WF sistemom, nas analitična pot, ki jo zahteva sistem, privede do tega, da spoznamo vse napake, ki so se nakopičile v proizvodnem procesu. Pričakovani delovni tempo bomo določili s tem, da bomo določili za določeno nalogo pričakovani tempo ali časovno normo, ki temelji na WF času. WF čas izračunamo z WF analizo. Za nalogo pričakovani čas je vedno dališi od WF časa. Vzroke, ki podaljšujejo WF čas, delimo na: 1. Skupino vzrokov, ki zmanjšujejo delovni tempo; 2. skupino vzrokov, ki povzročajo prekinitve pri delu. Prekinitve ne pomenijo zmanjšanja delovnega tempa, temveč stanje, ko izvajalec naloge brez svoje krivde ine izkorišča vsega, za delo v nalogi namenjenega časa. Izgubljeni čas moramo izvajalci priznati in ga nadomestiti v razmerju s povečano porabo za nalogo potrebnega časa. 1. Zmanjšanje delovnega tempa Vzroki za zmanjšanje delovnega tempa -so neposredno vezani z delovno nalogo. Med nje prištevamo: 1.1. Zmanjšani tempo zaradi čezmernega utrujanja nastaja zaradi : — zmanjšanja dotoka energije v mišice, — prevelike porabe energije v mišicah (mišica -porabi več ener- gije, kot jo lahko s kisikom nadomestimo) —- prevelikega obremenjevanja živčnih povezav. Vpliv izražamo s količnikom napora (kn). 1.2. Zmanjšani tempo zaradi zunanjih zaviralnih vplivov nastaja zaradi: —■ zmanjšanega dotoka energije v organe porabnika, ker je premajhen dotok ksiika v kri (plini, prah) in prevelika poraba energije pri vzdrževanju organizma (toplota, tresenje itd.); — motenj pri gibanju (obleka, zaščitna sredstva); —■ motenj pri sprejemanju informacij (hrup, tema, bleščanje). Vpliv izražamo s količnikom za zunanje vplive (ko). Če je delo takšno, da tempo, ki je z analizo določen, izvajalca u-truja ali če tempo v nalogi zavirajo vplivi okolice na izvajalca, moramo WF čas pomnožiti s k„ ali is k0 ter dobimo T„„ ali osnovni čas iz zmanjšanega tempa za privajenega delavca, ki dela brez motenj. 1.3. Zmanjšani tempo — ker izvajalec naloge na delo še ni privajen S privajnjem na nalogo delovni tempo izvajalca narašča, dokler ne doseže osnovnega tempa T„„. Vpiliv privajanja na čas upoštevamo .v poprečju s količnikom privajnja (kp). 1.4. Zmanjšani tempo zaradi motenj Motnje zmanjšujejo tempo takrat, kadar izvajalec naloge ne more opraviti dela po predpisanih pogojih (izmet, neustrezen material, neusklajenost delovnih nal-o-g itd.). Kadar se pojavlja ta vpliv, ga izražamo -s količnikom motenj (km). Če pomnožimo čas T„ s kp ali km, dobimo čas ki izhaja iz zmanjšanega tempa med privajanjem in motnjah Tnp. 2. Prekinitve pri delu Vzroki, ki povzročajo prekinitve niso neposredno povezani z izdelavo. Med nje štejemo: 2.1. Prekinitve, ki jse pojavljajo, ker mora izvajalec naloge med delom zadostiti fiziološkim osebnim potrebam. Čas prekinitve za visi od oddaljenosti sanitarij lin spola izvajalca. 2.2. Prekinitve, -ki jih povzroča dejstvo, da izvajalec opravlja naloge v organiziranem okolju, _ v katerem prevzema informacije, brez katerih naloge ne bi mogel opraviti. Te izgube lahko z boljšo organizacijo zmanjšamo. O-sebne izgube in organizacijske izgube določamo analitično iz izgubljenega časa ter jih upoštevamo z dopolnilnim koeficientom Kd. ČAS JE ELEMENT STROŠKOV Da bi lahko določili ob znanem, za nalogo potrebnem času, relativno povračilo izvajalcu za opravljeno delo (zaslužek izvajalca) in s tem seveda tudi stroške, ki jih je naloga povzročila, ravnamo takole: 1. Določimo osnovni delež, ki izhaja iz delovne naloge: —• vrednotenje zahtevnosti dela; — določanje krivulje nagrajevanja. 2. Določimo osebni delež, ki izhaja iz izvajalčeve učinkovitosti: — vrednotenje izvajalčeve u-činkovitosti. 3. Določimo relativno povračilo izvajalca za opravljeno delo. 1. Določanje osnovnega deleža Osnovni delež določamo z ugotavljanjem relativne vrednosti dela v nalogi, ki jo izrazimo, če pomnožimo relativno vrednost grupe dela in nalogo pričakovanega časa: V D = V G X T„ VD = relativna vrednost dela v nalogi VG = relativna vrednost grupe dela Tr = za nalogo pričakovani čas ali časovna norma (min.) Relativna vrednost grupe dela je odvisna od grupe dela. Te izhajajo iz zahtevnosti dela, ki je grajena na analitičnem vrednotenju naloge po kriterijih zahtevnosti. Zahtevnost dela v nalogi oblikujejo tri področja: —■ Naloga izvajalcu, naloga stopnje pripravljenosti, brez katere naloge ne more opraviti. —• Iz odnosa med nalogo in izvajalcem nastaja tveganje, ki se izraža v možni škodi. ■—■ Naloga izvajalca neposredno in posredno utruja. Relativno vrednost grupe dela izračunamo po enačbi: VG - VGi X f GD-, VGi — relativna vrednost dela v prvi grupi VGi = A f — stopnjevalni faktor (večji od 1) GD — grupa dela, določena z vrednotenjem zahtevnosti dela 2. Določanje osebnega deleža Relativna vrednost grupe dela je temelj pri računanju povračila izvajalca za opravljeno nalogo. Dejansko povračilo je odvisno od izvajalčeve učinkovitosti. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da izvajalčevo delovanje pomeni za nalogo strošek. Velikost stroška za delo določa relativna vrednost naloge, če so stroški, ki jih povzroči izvajalec, po uspešni « - ,i : S «a \ - ’ * J*""®6 - - -v .. „ 1 ’) - ' *' §•: - ■ " jfe ffl Igjjj ■: Ud izvedbi naloge manjši, je izvajalec učinkovitejši in dobi večje povračilo za delo v času, ki je za delo namenjen. Izvajalčevo učinkovitost določamo talko, da določimo: —• Vrednotimo neposredno u-činkovitost izvajalca. —- Kompenziramo njegovo večjo alii manjšo pripravljenost za delo, ki je brez svoje krivde primerno ne izkorišča. —■ Kompenziramo manjši delovni tempo, ki ga ne moremo pospešiti zaradi fizioloških omejitev (starost, invalidnost). 3. Določanje relativnega povračila za opravljeno delo V praksi se pogosto pojavljajo pogoji, bi ne izhajajo iz same delovne naloge ali učinkovitosti iz-vajlca in ki nalagajo izjemne posege v sistem nagrajevanja. Taki poisegi iso običajno vezani na določen čas. Dva takšna posega sta: —- Hkratna uporaba dveh sistemov za merjenje časa v delavnici. Vpliv hitrejšega tempa dela priznamo izvajalcu dela s faktorjem stimulacije. —• Pomanjkanje izvajalcev pri nekaterih delih, ker se izvajalci z odporom odločajo za ta dela. Namen tega sestavka je bil predvsem informirati širši krog ljudi na Brestu z VVork-Factor sistemom za merjenje dela in njegovo nadgradnjo. Zato sem se poskušal dosledno opirati na naslednjo literaturo: — WF informativni priročnik, — WF hitri postopek; priročnik — Troj ar Marjan: »Nadgradnja WF sistema in shema norme« (Referat na II-posvetovanju o merjenju dela). M. JAKOVAC Ciljno vodenje podjetja Nadaljevanje iz prejšnje štev. Možina v svojem delu govori tudi naslednje: Sistem delovnih ciljev, ki jih merimo po pričakovanih rezultatih, omogoča rešiti večje število kroničnih problemov, ki jih pogosto srečujemo v organizacijah, in sicer: a) nagrajevanje po učinku: definirani delovni cilji so realno sredstvo za merjenje posameznikovih prispevkov, s čimer je dana večja možnost za nagrajevanje po delu; b) pomanjkanje teamskega dela: definirani organizacijski in delovni cilji omogočajo koordinacijo posameznih naporov v smislu teamskega dela; c) pomanjkanje inciativnosti: vsak cilj daje ustrezno svobodo ter področje delovanja in s tem možnost, da pride pri vsakem posamezniku do izraza iniciativnost; d) premalo odgovornosti: sprejeti cilji so tesno povezani z u-strezno količino posameznikove odgovornosti za delovne dosežke; e) preveč subjektivnega ocenjevanja: delovni cilji ne temeljijo na ocenjevanju osebnostnih lastnosti, ampak na delu in rezultatih; f) premajhna zainteresiranost ljudi: še tako močno besedno besdno spodbujanje ljudi nima u-činka, če ne vidijo in, ne občutijo rezultatov svojega dela v praksi; g) preveč avtokratičnega vodenja: usmerjenost k ciljem in rezultatom dela odpravlja potrebo po nadziranju in opiranju na veljavne predpise in sankcije; h) neustrezno komuniciranje: delovni cilji filtrirajo poplavo informacij in dajejo prednost komunikacijam, ki so povezane z delom, odnosi in rezultati; i) nesamostojnost posameznikov: vsak član je pravzaprav toliko samostojen, kolikor prostovoljno sprejema delovne cilje in jih zna doseči; j) težave v organizaciji dela: vodilni delavec lahko koordinira delo sodelavcev, če z njimi natančno določi cilje in jim pomaga pri doseganju; k) potrebe po izobraževanju in napredovanju: rezultati, ki so bili doseženi na osnovi delovnih ciljev, kažejo, kdo potrebuje dodatno znanje in kdo ima sposob- nosti in pravico do napredova- idej in misli n ja. Opisani sistem cilj ega vodenja bi grafično predstavili nekako takole: ker se podrejnih, mu zdi, da so le njegove ideje primerne za akcijo; 9. vodilni delavec pozabi na i-deje, ki lahko pridejo v organi- Spreminjanje ciljev, akcij Seveda pa se pri postavljanju delovnih ciljev in uvajnju ciljnega vodenja javljajo tudi napake, ki jih je Možina razvrstil nekako takole: 1. Vodilni delavec ne določi dovolj jasno splošnih ciljev enote; 2. postavljeni cilji so prenizki (ali previsoki), se pravi, ne izzivajo naporov, da bi jih dosegli; 3. cilji .se ne nanašajo na notranje vrednote posameznika in možnost za ustvarjalnost pri delu; 4. vodilni delavec večkrat preobremenjuje sebe in druge z neustreznimi ali preveč številnimi cilji; v 5. vodilni delavec pozabi določiti odgovornost za sprejete cilje; 6. vodilni delavec ne koordinira dovolj svojih ciljev in ciljev enote s cilji drugih enot in skupaj s cilji v organizaciji; 7. vodilni delavec premalo jasno opiše pot oziroma akcije k pričakovanim rezultatom in določi le meglene kriterije; 8. vodilni delavec je preveč zaverovan sam vase in ne -sprejema zacijo od zunaj in tako preveč trdno vztraja pri pogojih v organizaciji; 10. vodilni delavec lahko -postavi program delovnih ciljev prehitro -in nekritično, o njem ne razpravlja z ostalimi; z drugimi besedami, bolj je usmerjen k hitremu zadovoljevanju kot pa h kritični razpravi; 11. vodilni delavec ne upošteva prejšnjih težav in uspehov in je premalo gibek pri postavljanj0 novih ciljev; 12. vodilni delavec lahko pozabi uspešno okrepiti vodenje posameznikov, ki so pri svojem deli dosegli ustrezne cilje i-n rezultate- Opisani način ciljnega vodenja podjetja ni edini sistem vodenja, je pa eden izmed sistemov« ki ga v svetu zelo uporabljajo i1 ki -prinaša boljše rezultate v poslovanju. Tako so v analizi 1?» podjetij v ZDA, ki uporabljaj0 ta sistem, ugotovili, da deluje)0 po uvedbi sitema uspešneje h°_ prej in precej uspešneje o-d poji jetij, ki uporabljajo druge načine vodenja. Tudi pri nas so znane vpeljave tega sistema vode' Konec na 7. strani Na Bloški planoti tokrat zares BLOKE, ZIBELKA SLOVENSKEGA SMUČANJA, KRAJ PREDVOJNEGA IN POVOJNEGA LETALSTVA, POVEZANA Z NOVO MODERNO CESTO OD BLOŠKE POLICE, Z NOVIMI PROJEKTI ZA POŽIVITEV TURIZMA, DOŽIVLJAJO NOV PREPOROD ŽE NEKDAJ MOČNO RAZVITE SMUŠKE IN DRUGE ŠPORTNO-TURISTIČNE DEJAVNOSTI. BLOKE Bližajoča se zima je že dobila tu pa tam svoje zunanje obeležje. Stalna prodajalka na našem trgu je že umaknila svoj prodajni prostor v varno zavetje. Vrtičkarji so v glavnem že zavarovali svoje vrtnice. Tudi avtomobilisti so poskrbeli za boljšo obutev svojih vozil. Kako je pripravljena služba za čiščenje cest, pa bomo videli, ko bo zamelo. —0— Med snemanjem Veselega tobogana je bila v cerkniški kinodvorani nepopisna gneča. Tisti, ki so imeli vstopnice, se hudujejo na »padalce«, ki so zasedli njihova mesta. Napovedovalec Kralj se je tudi tokrat dobro potrudil. Aplavz pa isi je prislužil tudi fant z zgodbo v domačem narečju. Kvalitetne in razgibane prireditve pritegnejo celo prebivalce našega malega mesta. —0— Dva nova stanovanjska bloka, ki jih dokončuje SGP Gradišče, bosta kmalu nared za vselitev, šušlja se, da bodo stanarine pre- r. a 1. decembra ob 19.30 in 2. decembra ob 16.00 — ameriški film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASI L J A. V glavni vlogi Gregory Pečk. 2. decembra ob 19.30 — italijanski film KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI. Komedija. V glavni vlogi Nadia Casini. 3. decembra ob 19.30 — ameriški film MACHO CALALAHAN. Western. V glavni vlogi David Sanssen. 6. decembra ob 19.30 — ameriški film DIVJA DEŽELA. Pustolov ski film. V glavni vlogi Steve Forrest. 8. decembra ob 19.30 in 9.decem- bra ob 16.00 — italijanski film SKUPINA REVOLVERAŠEV. Western. V glavni vlogi Dany Garco. — 9. decembra ob 19.30 — ameriški film VROČI DIAMANT. Kriminalka. V glavni vlogi Robert Redford. 10. decembra ob 19.30 — ameriški film SMRTONOSNA STEZA. Pustolovski film. V glavni vlogi Sean Garrison. 13, decembra ob 19.30 — italijanski film MIHAJLO STROGOV — CARSKI SEL. Pustolovski film. 15. decembra ob 19.30 in 16. decembra ob 16.00 — ameriški film ZADNJI DRAKULA, groz- Končno Ciljno vodenje Nadaljevanje s 6. strani nja; uporabljata ga novogoriški MEBLO in Tovarna dekorativnih tkanin v Ljubljani. Pri obeh se je po uvedbi tega sistema pokazala večja poslovna uspešnost. To je bil kratek opis sistema ciljnega vodenja, njegovih zakonitosti in možnosti, ki jih daje. Morda bi bil sprejemljiv tudi za naše podjetje, pravim »morda«, cej zasoljene, kar je v skladu s splošnimi podražitvami. Morda ne bi bilo odveč informirati tiste, ki pričakujejo nova stanovanja, katerim kategorijam osebnih dohodkov so stanovanja namenjena. —0— Zadnja podražitev kave je povzročila med »kafetarji« pravcati preplah. Baje so posamezne »kafetarske« skupine zmanjšale svoj učinek celo za 50 odstotkov. Hvalevredno bi bilo, če bi se temu zgledu podobno ravnale še ostale podobne skupinice in pod-skupinice, seveda v dobrobit lastnega zdravja. —0— Morda še niste opazili, da je v teh dneh opaziti na naših cestah več na novo postavljenih prometnih znakov. Tudi vozilo cerkniške postaje milice je opremljeno z radarjem. Vsem voznikom priporočamo, da upoštevajo prometne predpise, sicer bodo pač morali poseči v — najbrž ne preveč polni žep. ljivka. V glavni vlogi Cristo-pher Lee. 16. decembra ob 19.30 — ameriški film DETEKTIV KLUT. Kriminalka. V glavni vlogi Jane Fonda. 17. decembra ob 19.30 — francoski film NEKOČ JE BIL POLICAJ. Kriminalka. V glavni vlogi Michel Constantin. 20. decembra ob 17.00 in 19.30 — ameriški film KRALJ DŽUNGLE. Pustolovski film. 22. decembra ob 19.30 in 23. decembra ob 16.00 — francoski film REVOLVERAŠICE. Komedija. V gl. vi. Brigite Bardot. 23. decembra ob 19.30 — ameriški film KRALJ, DAMA, FANT. Erotični film. V glavni vlogi Gina Lollobrigida. 24. decembra ob 19.30 — italijanski film BESNENJE VETRA. Western. V glavni vlogi Terence Hill. 27. decembra ob 19.30 — francoski film RDEČI KROG. Kriminalka. V glavni vlogi Alain De-lon. 29. decembra ob 19.30 in 30. decembra ob 16.00 — italijanski film KOMPONEROSI. VVestern. V glavni vlogi Franco Nero. 30. decembra ob 19.30 — ameriški film IZGUBLJENA KOMANDA. Voini film. V glavni vlogi Alain Delon. knjižnica podjetja saj so tudi drugi sistemi vodenja, ki so novejši in lahko tudi boljši. Vsekakor pa je bolje imeti nek sistem kot pa nobenega. S tem ne rečem, da pri nas ni sistema vodenja, vendar pa trdim, da posvečamo premalo pozornosti tem vprašanjem, kar pa nam bi prineslo v prihodnje lahko tudi boljše poslovne rezultate. L. Ul17 Bloke so širši slovenski, pa tudi svetovni športni javnosti še posebno znane po svojih smučeh, ki so jih ljudje stoletja uporabljali v zimskem času kot splošno prometno sredstvo. Naj starejši izvirni opis smučanja na Blokah je dal naš prvi potopisec in kronist Slovenije baron Janez Vajkard Valvasor v svojem največjem in najbolj zanimivem delu »Die Ehre des Her-zogtums Crain« (1689): »Tudi kmetje na Kranjskem imajo v nekaterih krajih, posebno na Turjaku in tam okoli, posebno pripravo, ki je doslej nisem videl v nobeni deželi. Pozimi namreč, kadar leži sneg, morejo navzdol z visokega hriha voziti z neverjetno hitrostjo.« Smučarsko znanje, pridobljeno na Blokah iz potreb in pogojev življenja pozimi, je po prvi svetovni vojni pričelo dobivati folklorni in tekmovalni značaj. Po drugi svetovni vojni so bili vsi poskusi, da bi smučanje ponovno oživelo, zaman, gospodarsko šibke Bloke so takrat izgubile tekmo z novo porajajočimi se alpskimi smučarskimi središči. PROGRAMSKA USMERITEV RAZVOjA BLOŠKE PLANOTE Sedanje turistične in gospodarske zmogljivosti so na Bloški planoti dokaj skromnejše, saj obsegajo le tri gostilne in nekaj zasebnih sob. Prva znanilca nastanitvenega turizma na Blokah sta Jugoslovanski otroški rekreacijski center iz Pule, ki ima v neposredni bližini Blok svoj Dom počitka, in TVD Partizan iz Pirana. Poleg tega je počitniško naselje vikend hišic ob Bloškem jezeru na Volčjem. Bločani pa tako ponujene priložnosti niso izpustili iz rok. Navezali so stike s turističnimi strokovnjaki, kadrovsko okrepili turistično društvo, ustanovili iniciativni odbor ter skupaj z Zavodom za turizem Cerknica zastavili okvirni dolgoročni razvojni program. Tako je bil že v letu 1972 izdelan idejni projekt za gradnjo žičnic na območju Blok. Letos pa gre zares! Prva faza, s katere uresničevanjem naj bi začeli leta 1974, obsega: 1. Aktiviranje smučišč, ki s sedla (850 m) in z vrha Lisca (872 m) padajo v smeri Velikih Blok do kote 710. S tem bi pridobili 140 do 162 metrov višinske razlike. Na tem območju je predvidena krožna smučarska vlečnica poševne dolžine 500 metrov z višinsko razliko 140 metrov in zmogljivostjo 600 do 800 oseb na uro. 2. Zgraditev gostišča v Novi vasi s 50 do 60 ležišči, kar naj bi bila osnova za razvoj nastanitvenega turizma. 3. Poleg obeh osnovnih investicij pa program turističnega razvoja v prvi fazi predvideva vrsto dodatnih ukrepov: — usposobitev tujskih sob, ureditev okolja; — vzorčne kmetije za vpeljavo kmečkega turizma; — razširitev domače obrti — »suhe robe«; — Smučarska zveza Slovenije naj bi v koledar zimskih otroških tekmovanj vnesla slalom tekme pod imenom »Kačje vijuganje na Blokah« ali tekmovanje v tekih »Po poteh bloških smučarjev«. Investicijski stroški Predvideni investicijski stroški bi za obe investiciji na Blokah v letih 1974/75 znašali 6.579.960 din. Za kritje investicijskih stroškov bo mogoče aktivirati lastna združena dinarska in devizna sredstva v višini 4.211.160 din, tuji komercialni kredit in kredit Ljubljanske ali Koprske banke v višini 2.368.800 din. Druga faza turistične graditve Bloške planote predvideva: — Opredelitev kraja s programom, urbanističnim projektom in valorizacijo poletnih ter zimskih naravnih pogojev za razvoj turizma. — Težnjo za modernizacijo ceste Nova vas — Sodražica — Žlebič. — Razširitev smučišč na Blošč-ku (1035 m), Peškovcu (815 m) in Bloškem hribu (825 m). Vsi ti vrhovi v neposredni okolici nudijo smučišča s 70 do 100 metrov višinske razlike. Za uresničenje programa prve faze je bil ustanovljen pripravljalni odbor, katerega naloga je pridobivanje gospodarskih in drugih organizacij, ki bi se vključile z ustanoviteljskimi deleži v po- sebno telo KONZORCIJ ZA IZGRADNJO RTC BLOŠKA PLANOTA. Vsaka sopogodbenica vpiše in vplača najmanj en osnovni delež, to je 50.000 din, lahko pa vpiše in vplača več deležev, vendar ne več kot eno tretjino od vseh vloženih deležev. Prvi pripravljalni sestanek za ustanovitev rekreacij s ko-turističnega centra Bloška planota je bil 19. oktobra v Novi vasi, na katerega so bili vabljeni predstavniki gospodarskih in drugih organizacij. Med drugim je bilo sprejeto stališče, naj bi bilo novo ustanovljeno telo, Konzorcij za izgradnjo RTC Bloška planota, TOZD s samostojnim obračunom v sklopu Zavoda za turizem Cerknica. Prav tako je bilo sklenjeno, naj bi bil sklic ustanovne skupščine še letos. Pripravljalni odbor je 19. novembra sklical sestanek ter prikazal že jasnejšo sliko o pripravah in opravljenih nalogah za sklic ustanovne skupščine. Tako je po dosedanjih obiskih po gospodarskih organizacijah pričakovati okrog 60 deležev, kar je poroštvo za sklic ustanovne skupščine, ki je določena za 20. december. J. Truden Dober začetek slabši konec LETOS SO NOGOMETAŠI IGRALI S SPREMENLJIVO SREČO Veliko obetajoča visoka uvrstitev v jesenskem delu je v zadnjih kolih splavala po vodi. Kljub temu, da je bilo vse do konca izredno razpoloženje, je spodrsljaj, katerega so napravili nekateri posamezniki neopravičljiv. Neodgovoren odnos do rednih treningov, obnašanje na tekmah .in menjajoča trenerska mesta dajo o marsičem razmisliti, da bi v novi sezoni odpravili omenjene slabosti. Člani: 1. Hrastnik 36—12 16 2. Kočevje 24—12 15 3. Grosuplje 23—13 13 4. Induplati 20—13 12 5. Cerknica 17—12 12 6. Podpeč 20—20 8 7. Mengeš 12—15 8 8. Apnar 10—22 8 9. Ribnica 14—28 8 10. Medvode 12—21 7 11. Borovnica 12—32 3 Mladinci: 1. Ljubljana 53—14 18 2. Hrastnik 45—20 17 3. Medvode 32—22 14 4. Cerknica 31—15 13 5. Borovnica 33—11 11 6. Apnar 21—24 9 7. Mengeš 17—22 6 8. Grosuplje 30—44 6 9. Podpeč 18—35 6 10. Kočevje 11—21 5 11. Mercator 8—46 1 Nogomet privablja v Cerknici vedno več gledalcev. Filmi v decembru Prvoaprilski šali, da bo v Cerknici odprta knjižnica, ni nihče nasedel. Sedaj pa — čeprav s precejšnjo zakasnitvijo — bo knjižnica zares odprta za javnost. Svečana otvoritev bo že v okviru slavnosti ob Dnevu republike, redno pa bo na uslugo občanom od 1. decembra dalje. Njen delovni čas bo objavljen na posebnih letakih. Vsekakor lepa pridobitev za Cerknico! Če že ne iz potrebe, vsaj iz radovednosti si oglejte knjižnico, ki je založena s knjigami za vsak okus in vsako starost! Ob vznožju Lisca, kjer bo nova krožna smučarska vlečnica ORAČ KMET SRBSKO M. IME EVA VAŠIH REPUOL‘K A M. ZVEZ DRŽAVA SEVERNA INJUŽVA AM FILM-IGRALKA GABOR EGIPČAN. BOGINJA IZIDA KATRAN} STAR SLOVAN ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA nekdanji SEKRETAR OZN TRYGVE VZH- DRŽAV VZHODNI JAPONSKA OBRAMBA POUDAREK AKCENT ZMES PLINOV OKROG ZEMLJE UŽITNA GOBA VISOK VOJAŠKI ČIN AMPER STARO GERMANSKO PLEME ENAKA SAMOGLASNI