jjsajp
,f"V • •'; w ■ •• 'v ■
r "f
m
»T To" r^f ffi t^
» teden.
n mftti

>••. • m
Rfv i tik
' : J
};' r <
.. »...	t >vvjf • '	t'	'or « o-	" Miff
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
1 rT
i


30. 30.
CLEVELAND, pHIO, TOREK, 15. APRILA 1913
novica.
Morilec kapitana Byrnsa je bil v soboto po sodniku Vi-ckerju obsojen na smrt na električnem stolu.
SLOVENSKI POROTNIK.
"^--Obravnava proti morilcu Kinneyu, ki je sam priznal, tla je ponoči vlomil v stanovanje kapitana ByCjrsa in streljal na njega, da je bil kapitan mrtev, je bil v petek od porotnikov s po man krivini umora prve vrste in v soboto obsojen od sodnika Vickerja na smrt na električnem stolu. Sodnik je sledeč.* naznanil smrtno obsodbo: Frank Kinney, najden si ibil kriv umora prve vrste iti porotniki te niso priporočili tej sodniji za milost, raditega je pa dolžnost te sodnije, da ?« s peine postava, in mnenje sodni jo v imenu postave je, da se te odpelje v pokrajinsko ječo, in da te v teku prihodnjih 30 dnij odpelje šerif tega okraja v chiosko kaznilnico, kjer te izroči oskrbniku ječe. in na dan 15. avgusta, leta 1913, pr.dno bo solnce izšlo na ta dan, med zidovjem omenjent ječe v Columbusu, bo oni oskrbnik ječe povzročil, da se .spusti v tvoje telo h k elektri-k,, ki bo dovolj močna, da povzroči tvojo smrt, tek elektrike, ki bo šel skozi tvoje telo, in kateri električni tok bo toliko časa v tvojem telesu, dokler ne boš — mrtev — mrtev — „ mrti.v, in Beg se usmili tvoje uuse!
Tako je govoril sodnik. Med porotniki, ki so sodili morilca Kinney a, je bil rstli Slovenec Gašper Korče. bivši gostilničar v Collinwoodu. Pravil je. da porotniška Siiižba v enakih slučajih je jako naporna.
—Samostojno pevsko in pod. društvo "Edinost'* priredi 30. ( maja 11a Decoration Day izlet v D-troit, Mich. Ako se hoče kdo izven društva izleta vde-ležiti, ima sedaj lepo priliko, ker vožnja velja za tja in nazaj samo $4.00. Ker je tedaj ravno najlepši pomladanski čas, >i upati, da se odzove več slovenskih rojakov, da poseti-jo detroitske Slovence, Prosi se vse one, ki se mislijo udeležiti, da se javijo pri Primož Kogo ju, na 6006 St. Clair ave. najkasneje do 15. marca, da se lahko okn^ne vse potrelbno.
—Pismo ima v našem uredništvu Tom Lavrič. Oglasi naj se takoj.
—Opozarjati moramo one cenjene rojake, ki hočejo imeti "mali oglas" v lisu, da se plačajo vsi taki oglasi naprej, ka kor je tudi navada povsod drugod.
. —Clevelandski zastopniki baptistov so se izjavili, da se mora vera pečati s politiko Cerkve ne bodejo imele dovol upljiva na ljudi, dokler ne bo* dejo cerkve začele politično delovati. Če se to zgodi, teda, nastane v Ameriki ravno taka doba, kot se bere v sv. pismu, kjer se govori, da je nastopilo v Egiptu sedem suhih let, k je vladala lakota po celi deželi. Po našem mnenju naj se pu sti vsakemu svoj.« delo. Politi-kar se razume na politiko, duhoven pa na cerkev in vero. Baptisti namreč trdijo, da so gostilničarji največji brezbož-C niki, ker točijo ob nedeljah. Vendar bo tudi baptistovske vlade v ClevHandu kmalu ko-c, ker bo ljudstvo govorilo volitvah.
m
fn pred sodnikom naj pove, kakšne vzroke ima, da s»s njegovo ime ne sme izbrisati iz liste odvetnikov. Kakor znano je bil Leon Ulmer priča, pri obravnavi preti svojemu očetu, v kateri obravnavi je stari Ulmer trikrat krivo prisegel. •
—Mogoče bo mesto že v kratkem prevzelo cestno železnico v svojo last. Predsednik cestne železnice Stanky, se je izjavil, da ne more več jshaja-ti s sedajnimi dohodki, ker je po postavi ima mesto pravico, treba vedno novih stvarij, in da v tem slučaju prevzame železnico v svojo last, ker sicer je trkentna Vožnja v nevarnosti. ' , *
—V nedeljo popoldne,, ko je v Clevelandu vladala suša, je imelo kakih 200 ljudi j fino zabavo. Odpeljali so se na za-padno stran mesta, izven mestnih mej. v gostilno, kjer bi e, moral vršiti pasji boj. Iz ttsburga so importirali ne-ščene, ki naj bi se bojevalo slclevelandskim psom. Nad 200 judij je prišlo k temu boju, m vsak je plačal $1.00 vstopnine. ZmagaKc je ostal elev. pes Policija je prišla prepozno, da bi pasji boj ustavila.
-Hrv. društvo "Prosvjeta ima v nedeljo v Grdinovi dvorani lepo narodno hrvatsko igro "Seoska Lola". Slovencem priporočamo, da se udeležijo te igre, ki je jako zanimiva, in ker slovenskih ig-r itak nimamo.
Dve kompaniji vojakov, ki sta bili v služfbi v Daytonu za časa velike povodnjji, ste se vrnili v Cleveland. Tekom enega tedna s«; vrne še deset kom-panij, kčr položaj se je toliko zboljšal, da vojaštvo ni več potrebno.
—Cleveland-ki sloven, baseball klub ima svojo prva igro v nedeljo, 27. aprila.
—V Clevelandu je neki zdravnik dr. Stutz, ki se je /ilzrazii, da ravno tako lahko jetiko zdravi kot dr. Friedman. Najibrž znata oba enako nič.
-.Komaj dobrih dvajset dnij od velikenoči štejemo, pa imamo v C>evelandu že 64 slovenskih porok po veliki nedelji. Slovenska naselbina ima zagotovljen dober napredek v potomstvu.
mir.
Velevlasti so odgovorile ns zadnjo noto balkanskih narodov in upajo, da m sklene mir.
Dela
RAZNI PREDLOGI.
Sofija, 13. aprila. Bulgarski miništerski predsednik je dobil danes od evropskih velesil sledeč odgovor na no Po balkanskih držav:
Velesile »o jako vesel' -■, ker so balkanske države nagnjene k miru. Evropa hoče torej odgovoriti Balkancem in jim razjasniti položaj, v katerem se livr pa nahaja. Prvič, velesil nimajo ničesar proti temu, da bo prihodnja b-ulgarska meja taka kakor si jo Bulgari sami želijo. Kar se tiče egejskih otokov, se velesile tudi v tem podajo in dovolijo nekaj otokov Grčiji. Kar se tiče Albanije, so velesile že določile meje na severu in severo-vzho-du, toda glede južne in jugo-zapadne nn je se pa vrši posebna konferenca. Kar se pa tiče odškodnine, priznajo vele sile, da imajo balkanski zavezniki pravico do odškodnine, vendar kakšna in kolika naj bo ta odškodnina, o tem se bo obravnavalo v Parizu, kamor so p vabljeni zastopniki balkanskih vlad.
Evropa dela / v<o silo. da s1? nadaljni boji ustavijo. Janina, Solun, Drinupolje, vse je v rokah zaveznikov, usoda Skadra je pa žalostna, ker osamljeni Črnogorci ne morejo 7. vojsko naprej. Srbi so odpoklical i zadnje vojake od Skadra. potem ko je bilo 72 urno obstreljevanje trdnjave zaman. Pred Ska-drom ni nobenega srpskega vojaka več. In nadaljno prelivanje krvi je tudi brezuspešno, ker Balkanci so na eni strani s<* oprostili svojih najhujših sovražnikov, ko so z neprimernim junaštvom pokazali, da se ne dajo tlačiti naprej, na drugi strani so pa dobili toliko ozemlja. da so lahko zadovoljni in da se jim kaže lepa bo dočnost. Najlepši zaključek vojne je si--ce'r Avstrija skalila, vendar do-hi tudi ta stara sovražnica Slo varno v svoje plačilo, ko se oja-čjjo slovanski narodi na Balkanu.
,*.» » . ., ■ Nad 500.000 delavcev y Belgiji je odšlo na štrajk za splošno volivno pravico. Mnogo kompa-nistov v Belgiji simpatizira z delavci. Vlada ima pripravljene vojake. Delavski vodji priporočajo delavcem mir in spodobno obnašanje tekom štrajka. Pomanjkanje živil.
Društva in trgovci pozor!
Zopet smo založili večje število slovenskih rezitnih knjižic. Re»zitne knjižice so tako narejene, da jih društva in trgovci lahko v vsakem mestu Zjedinjeniih držav rabijo. Rezi-ti »o tiskani na finem, bekm papirju in vezani skupaj 75 V eni knjižici. Vsako društvo bi moralo imeti take režite za razna plačila. Cena eni knjiži ci je 15 centov, po pošti 22c ker znaša sama poštnina 7 centov.
DOPISI.
Ravena, Mich. Cenjeno uredništvo. Rad bi poročal nekoliko iz naše naselbine. Vreme imamo lepo, pričeli smo orati In krompir saditi. Po časnikih beremo, kake nesreče se godijo po Ohio in Indiani, v naših sosednjih deželah, tukaj je pa vse mirno. Kakor vidim, so se rojaki začeli zanimati za rfarme. V začetku aprila so kupili trije rojaki tukaj zem ljo, vsak po 80 akrov in i* več se jih obeta priti.Pozdrav rojakom, vrlemu listu pa želim mnogo uspeha. John Schneider R. D. Raute 4, Ravena Mich.
Pet ubitih.
Wilkesbarre, Pa., 15. aprila. V Woodward premogovnika je bilo. danes pri neki eksploziji ubitih 5 delavcev.
Ogenj v ječi.
Lansing1, Mich., 13.	aprila.'
Tu je zgorela državna	jetniš-
nica. Ogenj je naredil	škode za $700.000.
Sole požigajo.
Bruselj, 14. aprila. Vlada in delavci pričakujejo danes, ob pričetku generalnega štrajka, z največjim zanimanjem, kaj prinese usoda. Delavci zahtevajo od belgjske vlade splošno in ennko volivno pravico. Ta boj med vlado in delavci opazuje z zanimanjem tudi cela Evropa.
Natančno se še ne ve, koliko delavcev bo ubogalo svoje voditelj..' in odšlo na štrajk. vendar se lahko računa, da jih bo pustilo delo najm^ij 300.000. nekateri pa celo računajo, da naraste to število na 500.000.
Obe stranki ste s: dobro pripravile za boj. Vlada je nastavila vojake na vseh važnih točkah, vendar jih ikriva, da se za njih bivanje ne ve mnogo, in vojaki imajo objednem tudi povelje. da nastopijo samo v najbolj skrajnem trenutku in da se ogibljejo vsega, kar bi izzivalo delavce. Tisoče otrok in /en štrajkarjev je odpotovalo iz dež' le, da ne bodejo priča hudih prizorov. Strajkarji pravijo, da imajo 15 milijonov frankov, da se lahko vzdržijo. Vlado zelo boji dejstvo, da so prodajalci orožja imeli zadnje čase dbbro trgpvino .Več trgovcev je prodalo vse svoje revolverje. Stvom več fanatikov, ki provo-cirajo z nasilnimi deli. Prvi strath se je polotil Vlade včeraj, ko so dobili na verandi nekega tovarnarja, peklenski stroj s pol ttžgano zažigalko. Socijalističtv.1 demonstracije so se vršile včeraj po celi Belgiji. Samo v Ant-werpu jih je fbilo devet. Pri vseh demonstracijah je vladal red in mir.
Xajibolj važno zborovanj«? je bilo v Monsu, kjer je središče premogarskega okraja. Nad 20.000 ljudij se je zbralo v bližini mestne hiše, kjer »o poslušali govornike. Vsi voditelji so navduševali ljudstvo za štrajk, toda priporočali so vsem, naj bodejo mirni iti ne rabijo nobene sile. Govornik je dejal: Socialist, ki bo rabil silo pri tem štrajku, ni vreden član stranke. Naj vas še tako izzivajo, naj z vami še tako slabo postopajo, ostanite mirni m spomnite so na vzvišenost naše borbe. Pustite delavce na miru, kateri hočejo delati."
Različna mesta so razdelili v posamezne okraje. Vsak okraj mora skrbeti za štrajkar-je v dotičnem mestu. Čo. Ibo sila. bodejo delili med delavce vsak dan kruli in juho. Po celi deželi še vedno nabirajo denar, da bodejo delavci lahko kaj dobili hrane, ko bodejo brez dela. Nihče ne ve, koliko časa štrajk trajal.
Parniške družbe*katerih par-niki pridejo dines y Autwerpen so naznanile danes vsem svo-
Kritično stanje.
Papež je dobil pljučnico. Zdrav-niki pravijo, da je papeževa bolezen v kritičnem položaju.
Je u*el
y rr .
London, 13. aprial. Policija je zajela danes več sufraget, ki so hotele zažgati nekaj šol. Včeraj se je vršilo več sufra-getnih zborovanj, toda moški so sufragete povsod napadli in pregnali.
Nobene sprave.
Dunaj, 13. aprila. Pogajanja, ki so se vršila med češkimi in nemškimi . za«topniki glede nemško-češkega sporanuma, so se končale z nepovoljnhn uspe ika Že ve<
Kristijanske, kakor tudi kato-iiške delavske organizacije so sklenile, da se nikakor ne udeležijo štrajka. Tu se vrjame, da v pondelj'.k niti polovica (belgijskih delavcev ne bo šla na štrajk.
Trdiš Ponts. 13. aprila. Delavci v rudnikih v tej okolici, kakor tudi drugi delavci izven rudnikov, so sklenili, da se ne udeležijo štrajka. To se razlaga deloma tudi iz tega, ker j.; večina delavcev inozemcev, ki se ne brigaj'a za politiko Belgije.
I.utih. Belgija, 13. aprila. Delodajalci in tovarnarji v tem mestu so naznanili, da bodejo plačali onim delavcem, ki so šli na štrajk za splošno volivno pravico, izplačali za dneve 14. 15. in t6. aprila polovično plačo, četudi ne bodejo delali, toda se morajo vrniti na delo 17. aprila.
Herstr»l, 13. aprila. Večina' tukajšnjih delodajalcev sicer obžaluje štrajk. vendar simpatizira z delavci, ki bodejo štraj-kali y.a občno volivno pravico. Xeki tovarnar se je izrazil, da bo tekom štrajka na svoje stroške preživljal 50 delavskih otrok drugi tovarnarji so pa sklenil«, jfai Mffifti	štrajka pla-
ti jih plače za en te(kn.
Seraing. 13. aprila. Tukajšnje velike družbe so naročile stotine postelj za one delavce, ki ostanep na delu i.11 bi se morebiti bali iti na prosto, da jih ne napad-jo štrajkarji. Prijatelji štrajkarjev so preskrbeli vse potrebno, da Ibodejo hranili tekom štrajka 4000 delavskih otrok, ko njih očetje ne bodejo ničesar zaslužili.
Namur. 13. aprila. Vlada je tukaj nakopičila velikanska zaloge premoga. Vsako uro prihajajo še vlaki iz Nemčije, ki vozijo premog.
Dampreny, 13. aprila. Tukajšnji peki so naznanili občin s t vir, da od pondeljka naprej ne bodejo nrogli več prodajati kruha, ker nikakor ne morejo dobiti mok.% in ker je večina delavcev odšla na štrajk.
Bruselj, 13. aprila. Tu se vr ši veliko izseljevanje delavskih družin. Več sto železniških de lavcev je odšlo na Bulgarsko, 25 družin se je pa danes vkr calo na parnik, ki odplove v Ameriko. Povsod se pobirajo prispevki, ker lakota in beda bo vladala med delavstvom. Neki časopis se je izjavil, da bo razdelil vsak teden med de lavce 100.000 frankov. Vlada je pripravljena na odločilen boj. Vsi premogovniki ter pli nove ter električne naprave so obdane z vojaško stražo. V slu-čuju, da štrajk traja dalj ča sa, bodo vojaki prevzeli v vod stvo železnice in druge javne
SMRT PRIHAJA.
Rim, 13. aprila. Papež je danes na robu groba. Vročina neprestano narašča. Zdravniki so se izjavili, da je papež dobil pljučnico. Strah se je še povečal, ko se je pridružil pljučnici hud kašelj. Papež je pljuval izveočr kri. Kmalu potem je papež z znamenji pokazal, da bi rad svojega osebnega spovednika. Spovedcval se je 45 minut. Bolezen pape2a se je že tako shujšala, da j.; Ibil dr žavni papežev tajnik, kardinal Mlerry del Vali, prisiljen cen-zorirati zdravniške buletine.
Vatikan je izdal najstrožje '..dredbe. Vsa žendarmerija je bila c.lo noi; v službi ter je patrolirala zunaj in znotraj palače. Ob istem času je pa »ta lijanska vlada organizirala posebno četo policistov, ki stra-iijo okoli vatikana. Velik strah se je polotil navzočih, ko je papež ob 11, ponoči bruhal kri. Hiteli so po zdravnika in po kardinala Merry del Val. Ve liko vzburjenje je naitalq po-)oldn ■ tudi v cerkvi sv. Petra. Tam je bilo nekaj sto poljskih r.marjev, ko so naenkrat za-čuli zvonenje. Mislili so, da je papež umrl, in glasen jok je nastal v cerkvi, dokler niso potnike pomiril) prihiteli du-hovrn.
jim agentom, da od sedaj na- oprave Socijalisti pravijo, da
'	0	... .*.„ „l,wU »Alrnm »r«h sinil np
prej ne prevzamejo nobene od govornosti za blago, ki je namenjeno na parnike ali ki se izkrca iz parnikov. Vse blago, ki pride iz Zjedinjenih držav, bo izkrcano v Rotterdamu. Dvajset polnih parnikov z rudo in žitom je že odposlanih v druge luke. Kmetje, ki pošiljajo žovež v Antwerp:n in Bruselj, so se danes izjavili, da se bojijo naložiti svoje vozove z živili, ker se jim zna na potu kaj pripetiti. Sto majhnih parnikov, ki so bili naloženi s krompirjem, je bilo v trenutku prodanih. Ljudje hranijp živila, ker
če vlada tekom treh dnij ne bo dovolila splošne volivne pravice, da .bo prišlo v Brusel 1000 županov iz cHe dežele, ki bodejo protestirali proti kralju
Odvetnik saškega kralja iz
ginil. V <Dfaždenah je nenadoma zmanjkalo kraljevega odvetnika Koernerja, ki je zastopal kralja v aferi Montignoso. Najbrže igre za samoumor.
Oglasi so pol trgovine trgovca. Trgovec, ki ne ogla-šuje, teiko napreduje.
Neki anarhist je španskega kralja, Id daj it osmi£ ušel
PREMIŠLJEN KRALJ.
;
Madrid, 13. aprila. Danes panski kralj Alfonzo že ušel smrti od roke* am Neki Rafael Sanchez A1U doma iz Barcelone, je trii ustrelil na kralja. Kralj Al zo se ima zahvaliti za si življenje svoji lastni kc hitrosti in izvežbanosti v hanju. Kralj je jahal s *voj štabom po Calle de Ah Vračal se je iz vojaškega v< bališča. kjer so r.^rutje [
ali -zvestobo kralju. Hip< skoči iz vrste gledalcev mož in prime z eno roko k vega konja za uzdo. z roko pa pomeri z revolv na kralja. Alfonzu je silno snil konju ostroge v živ« se }:t' šiloma spel nazaj,* tem trenutku je počila glja, ki je biia tako b streljena, da se je kraljei kavica počrnila od stin Detektivi so padli p ter ga zvezali. Kralj >e j odp.ijal domov, kjer je * ci povedal, kaj -e je Medtem se je pa nal trgu pred kraljevo ogromna mno/.ica. ki prej miru. dokler se kralj-rco ni prikazal, ljudij je klicalo ži1 ki se je ves čas pri Žici.	\
Kdo lio naslednik papeža Pija X.? To je vprašanj-:-, za katerega se zanima danes ves svet. Konklave, ki bo zvolil prihodnjega papeža, bo najbolj prost in neodvisen, kar je bilo še konklavov, ki so volili papeža. Pij X. je za vedno odpravil avstrijski protest pri volit-vi papeža. Avstrijski cesar je namreč mislil, da ima pravico protestirati proti kakemu kandidatu, kar je sedaj odpravljeno. Jako vaino/ibo tudi dejstvo. da bodejo ijavzoči trije ameriški kardinali, kar se prej še nikdar ni zgodilo. Neki odločil n prelat se je glede novega papeža izrazil sledeče: Ne morem povedati, kdo bo, toda novi papež bo mlajši kot drugi, gotovo ne star nad 50 let, in bo tudi liberalen ter di-plomatičen. Kardinali lahko izvolijo tudi kakega druzega ?a pap-'za kot kardinala, kar se je že vekrat pripetilo. V tem slučaju podelijo novoizvoljen-cu vse duhovniške časti. Novi papež bo moral biti živahen, učen. bojevit, da se bo lahko ustavljal modernim in socialističnim nazorem. Jako se misli tudi na ameriškega kardinala O Connella, ki je nadškof v Bostonu. Kardinal še ni star, dober diplomat in učen človek. In nikakor ni nemogoče, da bi bil prihodnji poglavar katoliške cerkve Amerikanec."
Svojo snaho ubil. Iz Pulja se poroča: V Krnici pri Vodnja-nu je sedemdeset let stari nez Bravs urbil svojo 35 litno snaho'Fokso Bravs. s katero*se je prepiral. Pri preiskavi je re-kek da jo je krava podrla ter usmrtila. Sele po dolgem ta je 11 ju je priznal zločin.
Vele izdajski proces. Iz Sarajeva pišejo: 2. aprila se prične pred sarajevskim okrožnim so-razprava proti 'jso osu
Ta napa«
Ija. 31. maja i< bombo proti njegovi se je peljal iz cerkve s co, s katero se je pravi ročil. Leto poprej je n< gnal proti njemu boi se je peljal s francoskim sednikom Loubetom v 5. jan. 1911 je .nekdo v vrgel proti njemu bombo, kar. ko je zapiral vrata kjer je stanoval. 19. jur je strelja! na njega 111 než, ko so je z materjo iz cerkve. V januarju 1* •našli bombo na \ rtu v Madridu, in novembi je razpočila bomba v cei Petra, kjer se je mudil ši. Neta 1908 so pa proti njemu bombo v Ioni. Kakor je vid ti iz reči t, ima španski kralj vadno srečo.
Vzoren zastopnik.
Jako delaven in vs naš zastopnik g. Jakob iz San Francisco, Cal. vsak teden nas razv< kini novim naročniki re naročnike tako opominja k ponovitvi, njegov imenik naročni dno v najboljšem redu. sinu smo dolžni našo hvalo in žalimo, da bi| snemali vsi drugi zi
---i.
DENARJE V STARO DOMOVI pollljamo:
50 kron ........ za
100 kron ........ za
........ za
**
200 kron
300 kron
400 kron
500 kron
1000 kron
2000 kron
Poturin« J« Vitet« Doma m nakazan« izplačajo bra* Nate danarn
c. kr. pottnl ti 12 ^ —

► R€K IN PETEK,
A R O Č N I N K i
....................KM
I po polti................. $2.80
i itofitlu po 3 mb to.

Vsa pisma, «1« mini in denar naj m poitlja na;
IDSKA AMERIKA, «11» ST. CLAIR AVE. N. E.
CLEVELAND. O. __
EDWARD KAMSH. Publisher. > L01TI8 J. PIRC, Editor.
ISSUED TUESDAYS ANI) FRIDAYS.
l.VOort Klocntun« (Krulaera) In the City • I cterrt tut «nil cl»cwherr. Ad-er-iBf rjtc* on request.
TKU. CUY. PKINCETON 189
že upeljala tak delavnik, in ska zalo se je, da kompanija ni prav nič zgubila pri tem. pač pa se je vflednosrt proizvodov celo povečala, ker deltvci so bolj zanesljivi in bolj delavni pri osmih urah na dan, kot prej pri io ali celo 12, ko (lclavca skoro vse moči zapustijo.
Kongres Zjedinjenih držav je do dame* naredil malo ali pa skoro nič postav za delavce Povsod djnugjje imajo gfotov delavske postave, le pri nas so 'C postave popolnoma zanemar jale. Posledica take nemarnost je pa ta, da se prijxti toliko smrtnih slučajev med delavci toliko poškodb in zla. Kompa nije vedo, da niso nikomur od govorne, vedo, da ni postave, ki bi jih prisilila, da ti rede* svo je prostore tako, da so varn in zdravi. Odtod izvirajo torej
ittttd as MV«B4<laM
«3
m.
za delavce
ili smo ze, da je sedaj-inova vlada bolj prijaz-:em kot vsaka druga ir smo jih še imeli v tonu. Predsednik \Vil-►ro ve, da je danes te-inati brez delavske po-Delavska organizacija j« danes tako razvita, da >rni sili, ki jo ima da-ruženo delav&tco, jako ivljati. Vsak mora v jemati današnjo delavec. In če imajo trgovci svojo zaslombo in poide, so do tega opravi-tako tudi delavci, ki ivna opravila, pa malh« pri vladi.
11	je torej ustanovil pri iben oddelek za delav-
1 tega oddelka je, da delavske razmere po ''■ državah, preiskuje v rudnikih ali j na to, da je in varnostnih prostorih, kjer „ so Eiti, sploh je na-oddelka od časa do jati nasvete zveznemu ki naj potem izdela v prid delavcev, delavski oddelek Wit* v ladij ne drži križem pa dela, nam je v do-leče; Delavski oddelek začel s preiskavami nah jeklenega trusta. se je, da mora delati »tkov vseh delavcev, ki )eui pri jeklenem t ni -;ni dnij 'na teden, ta-nimajo nobenega počit-elavci na drugi strani pa radi delajo, ker njih pla-majhne, in če dobijo še seben dan dela, zaslužijo več.
eni trust se zadnje čase <boji linijskega gibanja, li sovražniki jeklenemu so linijski delavci. Kakor zapazi tru*t, da se pojavi ■rami linijsko gibanje, lovi vsakega delavca, na ka-pade senca sumnje, da je
i uniji. Toda jekleni trust bo kmalu nehati s takim >an}.ni. ker vlada snnia stopila na prste. Delav-tomisar že pripravlja za-načrt, glasom katerega ijo delavci gotovo plačo, pa delali oseni nr na dan. dnij v tednu za i>le plače j^li imajo sedaj pri delu tih u1' »a dan in sedem dnij >n. Delavski komisar Neil ; objednem tudi izdal knjiži-v kateri se opisujejo delav-: razmere v tovarnah in raz-'j- med delodajalci in delav-
;tika iz leta 1910 kaže so tedaj delavci pri jckle-f trustu delali po 12 ur, orf-I j>a se različne kompanije. »rane vsled pritiska od raj. določile deset urn i <le-Vendar to še ni občno, od-tot kov delavcev klenem trustu še danes
12	ur na dan, in sicer dela. pri kate-
malo zasluži, oddelek naše vlade kongresu, da ki ho dolo
matter January	delavslop ŽrtVC. ki SC dOga-
| *t**»oe. at in« po*t afi« al cit*»Und, o, j jgjQ vsak dan v Z i e d i n i e n i 11 dr-
aaJer the Act of March », 1*70.	\\ ' , - , „„, 1 1 , ,
-----——------zavali. Sele \\ ilsouova vlada je
lo. 30 Tue April 15*13 Vol VI! p» išia „a -rečno idejo, da se
nstanevi poseben oddelek pri vladi, ki bo proučeval delavske razmere in skušal slednje ufola žiti. To kaže, da je Wilson 11a preden tudi 11a tem polju. Tafi je bil drugačen. Ko so .ga ne-Iccč vprašali, kaj , naj delavec naredi, kadar je brez dela ali da dela ne more dobiti, odgovoril: "'Bog ve;" S tem je pokazal, da ni imel niti pojma o delavskih razmerah, in da nje gova vlada ni bila sposobna voditi usodo tako ogromne dežele ko je naša.
Če je' sivdajiii Wilsonovi vladi resno na tem, da ublaži delavske razmere, tedaj gotovo ne bo odpustila nobenega truda in požrtvovalnosti, da se čimprej izkorenini i/, delavskega življenj strašno gorje in beda, ki se je naselila v delavske družine, posebno zadnjih deset let. Wilson ima besedo, in na polju ck<-lavske propagande in delavskih koristij mu želimo vsega uspeha.
Goljufiva kača.
Ivan Štrukelj.
Mesto M. je oživelo. Po dvomesečnem odmoru so se dijaki vračali s svojih počitnic.
Lep jesenski dan je bil, ko sem na klopi v malem drevoredu sedel nasproti državni gimnaziji. Pričakoval sem sinčka, ki je tam (klal vsprejemni izpit.
Dijaki so se ieprehajali ger-indol in v to vrvenje so se mešali drugi ljudje.
Vzbujali so se mi pri tem spomini uza mojih dijaških let. Študiral sem sicer v drugem mestu, a stično življenje se je razvijalo tu, kakor v tedanjih dneh.
Dozdevalo se 1111 je, da vidim obraze enako fkrbnih očetov in mater, ki so pripeljali v mesto svoje sinove, kakor bilo v istih časih.
Tam stopa zastaven kmet v temni praznični obleki. Pozna se mu na polnem in zadovoljnem < brazu, da je imovit mož. Dostikrat je že moral danes odpeti telovnik s tistimi debelimi srebrnimi gumbi in odpreti veliko listnico in iz nje šteti bankovce in krone. Ne da 1>i dejal, da mu je ravno te/ka za denar, a toliko izdatkov za eden dan, od česar nima nič poka/ati, »e mu vsa stvar, to študiranje zdi že v začetku drago, silno drtffto. —
Suha ženica sedi tam na vrtnem ozidju šolskega poslopja, Xekam plašno gledajo nje oči v to pisano množico. Tudi ona je pripeljala svojega sina v latinske šole. Spoznali so ga. da ima bistro glavo, ta in oni je obljubil nekaj pomoči, sklep je bil gotov in deček odmenjen za študije. Razne misli in skrbi ji zdaj polnijo glavo. Med njimi pa se dviga ena lepa. tako osrečujoča misel... Nejcdaj zazre -vojega ljubljenčka v zlati opravi pred oltarjem... Mi-11a to srečo se jiodozdeva drzna, skoro pregrešna pred Bogom. Zatapljati jo mera. Ah, ta iskrena želja naj le gori globoko doli v materinem srcu.,.
H klopi, na kater A sem jaz
je n
klobuk in zamrmral nekaj nerazumljivih besed, najbrze v
pozdrav, ter sedel na drug konec klopi.
Bil je suh človek, lasje w> mu bili 'osiveli in ti so na prvi pogled pričali, da je zdavnaj pre koračil petdeseto leto svoje starosti. Obleka mu je <bila po nošena, a vendar ne zanemar jena. Po vsej zunanjosti pa sem sodil, da je bil izvestno kak upokojenec.
Tudi 011 Je gledal tja v dr v.če dijaštvo, ki se je izpre liajalo gorindol, pozdravljalo gorindol se med seboj, glasno se pogovarjalo in Šalilo.
Tujec se je parkrat obrni k meni in videti je bilo, da 1)i se rad začel z menoj ponienko vati, Toda na gladko obritem obrani so bile poteze ostre skoro mrke, ki mi niso vzbu jale veselja do kakega pogovora z njim.
Xekolikokrat je šinil smeli prek usten, ki pa ni bil dobro voljen, temveč je kazal zlosten sarkazem.
Slednjič pa je vendar — le izpregovoril.
"Človek se mora le smejati tej "nadebudni" mladini. Va tudi zanima to opazovanje?
"Pričakujem sina, ki ravno sedaj dela vsprejemno skušnjo, n to ves Jo dijaško gibanje mi <rati dolgčas, ker mi vzbuja spomine iz mojih dijaških dni."
"LTu, 111 ti dijaški spomini so >ač kakor navadni mladostni pomini, vsi v lepem, žarnem svitu. Tako se človek samega scfbe vara, a pozneje pa se zave resnice. "Mladina mora pač imeti voje veselje, sicer ni več mla-ina."
"Ostati mora vse v nepozna-nju. A spoznanje rodi pozneje tako trpek sad..."
Ni čakal, da bi mu odgovo-
na to mnenje. "Od teh. ki se izprehajajo tu gorindol, so večinoma cmečkega rodu. Vsi hrepene za tem, da bi si ložj? služili svoj kruh. S'rote uboge, kako »e varajo! gladovali bodo n marsikdo f>i pozneje rad tol-cel kamenje na cesti, ako bi mu tega ne prepovedal njegov stan.
Prekinil je, pa z op: t kmalu nadaljeval svoj govor. Prišel je v nekak ogenj.
"Kak tribut že zdaj plačuje ta uboga mladina za svoj pri-lodni "lahki" stan. Poglejte onega-le fanta! Sčipalhik ima na nosu. Kmečkega stanu ic, očetom se je pripeljal včeraj; >0 pogovoru sem ju spoznal, a sta oče in sin. Pa vprašam as, bi I i ta nosil na očeh šči-■»alnik za plugom na polju ali a k< so na travniku, ako bi bil oma ostal 11a rodni grudi?"
Pri tem mu je hušknil drastičen nasmeh preklica in a odgovor ni čakal, ampak zopet nadaljeval:
Se mlad je moral položiti že veliko žrtev na oltar svoje zobra/'be. Daroval je za njo )istrost svojih oči. Ako bi 1)il oma ostal, bi s svojim vidom azločeval po gorah male lise, kaj predstavljajo, visoko )od nebom bi zaznal, katere it ice plovejo ondot.,.'' Takoj je zopet nadaljeval. "Vidite ga tega dijaka. Vitek je kakor ptica flamingo ob nil-vem obrežju. Pa vam povem, e se ne metim, da 3a že napada jetika..
M'Kako Klubov i to gfteda zopet tam oni-le, ki sloni ob drevesu. Duhovitost pa vam je kakor lepa potuhnjena rastlina zajedalka, ki srka sok iz zdravega debla, pije kri iz zdravega telesa..."
"Moderna vzgoja pa stremi 7a ravnovesje med duheni in telesom," pridotaknem jaz.
"Vse na papirju, samo na papirju, dragi moj gospod. Poznam vse to. Pri reševanju tega problema so filistri, satni lilistri; potem pa lahko sodite, kdaj se bo to rešilo. Za to bo treba pričakovati novega stoletja."' >
Naslonil je brado na koščeni primšček svoje palice ter umolknil, kakorfrbi Ibil izgrešil tok svojim mislim.
Črez nekaj časa pa j^ zopet dvignil glavo, napol krenivši z licem proti meni je rekel: "Koliko pa jUi pozneje po-
klin svoje
ga poklica, bo nalik rimskemu jetniku v galeji vprežen v dolžnosti svojega stanu. • Iskal
bo odmora, počitka svojemu izmučenemu duhu na deželi in z dragim denarjem plačeval raz-vdrilo in veselje po letoviščih. Ko pa pride zopet po končanem "dopustu" k svojemu poklicu, bo črez nekaj časa zopet izmučen, 'kakor je bil po-pred. In koncev konec: S takimi mučenci se polnijo dandanes sanatorji in — norišnice..."
"Ali prosim, to so pač izjeme," pristavim jaz.
"Seveda izjeme. Ali prosim vas, gospod, tu izjema, tam izjema in zopet izjema. In človek lahko kmalu trdi £ pravilu. Dovoljujem si vas vprašati, koliko je vaših tovarišev, ki ste skupaj študirali kot "nadebu dna" mladina in dosegli svoj smoter in svojo srečo?"
"Resnici na ljubo moram reči, prav malo."
Vidite, vidite! Tako je! Pa iuteresantno je tako opazovanje. Kaj ne?"
Vstal je, obrnil obraz proti meni. Dozdevalo se nii je zdaj. da so se mu omilile one ostre »11 trde' poteze. Prav prijazno se jP nasmehnil, elegantno pri-donil, potem*pa odhajal z drobnimi kordlti.
Jaz sem zrl nekaj časa za njim, kakor bi hotel iz njegovega života spoznati njegov značaj in zaslediti, odkod pri-laja to njegovo temno nazi-ranje.
Na sosednji klopi je sedel >reprost meščan rokodelskega stanu, ki je tudi pričakoval svojega sina iz šole.
Ko * e proti njemu obrnem, mi prijazno nasmehlja rekoč: "Najbrže ne poznate tega gospoda. To je gospod Ko-dran, 'bil je odvetnik. Z nesrečnimi špekulacijami, po lastni ali tuji krivdi, je prišel v kriminal. Izgubil je vse imetje, dektorstvo, zapustila ga je žena jn otroci. Zdaj ima službi-Co pri mestn in uradu, ki ga skromno živi. ^ Stanuje zttnaj mesta v majhni hišici pri nekem -čevljarju."
"Siromak!" sem vdihnil. Zdaj mi je bilo umevno njegovo sovraštvo do študij. Zamislil sem
Ne samo pri tem mežu. čigar življenje je prišlo do popolnega, ampak tudi pri izobražencih, ki se ne morejo prištevati k ponesrečencem, je zapazova-ti, da ko so bili dosegli svoj smoter, za katerega so delali desetletja in desetletja z vso energijo svojega duha in telesa, tožijo in žalujejo po pri-rodni priprostosti in svobodi kmečkega življenja. Visoko izobrazbo so plačali s svojo živ-ljensko srečo.
To hrepenenje po prvotno-sti je dostikrat izraženo tudi v idealno navdihnjenih pesnikih.
V	spomin so mi zdaj silili Gregorčičevi grattesi:
"Postal sem mej svetom drugačen pastir in čedo zdaj čuvani slovečo; a vsahnil veselja je prejšnjega vir,
izgubil življenja sem srečo." I11 Prešerni V krasnem sonetu britko toži, da ga je "uka-željna, golfiva kača" izpeljala iz domačega sveta.
(roljfiva kača v raju je obetala Evi božanstvo,^goljfiva kača "ukaželjna" mu je pričaro-vala srečo z bleskom in slavo!...
V	gimnazijskem poslopju so se zdajci f><^r||i vrata in iz množice tnalih dečkov mi je nasproti prihitel žarnih lic moj sin z veselim poročilom, da je prestal vsprejemni izpit. Isto tako veselega obraza je bil sin onega meščana na sosednji klo-|)i.
Xa nebu je medtem časom sol lice razgnalo vsako meglo,
nad mestom in ckolico pa razlilo vso svojo prijetno jesensko mildbo
Iz stare domovine.
KRANJSKO.
Kako se godi avstrijskim re-servistom na jugu Avstrije?
Reservist iz že
bajo napravnl
je. Da reservisti prezeaJbjo tu in preklinjajb one, ki so krivi,
da so morali zapustiti svoja domača ognjišča. Slaba stanovanja, hrana, slaba obleka, poman-kljiva obutev — so stvari, ki se nikakor ne strinjajo z vojaškimi pmdpisi — so stvari, na katere pač oni reservisti, ki so bili vpoklicani v letu 1912—13 pod orožje, nikdar ne bodo pozabili. Tako n, pd. posteljne rjuhe se po dva in celo več mesecev ne zamenjajo z čistimi, svežimi, kar bi se po §49. službene knjige L. — 4 moralo zgoditi vsaj mesečno enkrat. Da potemtakem " niso uši in enaki neprijeten mro-s nenavaden gost pri naših reservistih, je samoobsebi umevne. Toda vse to bi še voljno prenašali, ako bi se x nami vsaj človeško postopalo. Čujte, s kakimi priimki pitajno nas uboge 30 letne pe-serviste naši oficirji! N. pr. rit-mojster F,: "Die ganze Eska-dron niedeschiessen und neu aufstellen ', ich weunsch mir nur nocli Pruegrclrecht", poročnik K.: "Verfluchte Bande", "Anarhisten", poročnik P. : "Halten Sie das Maul!" "Sie Luder" itd. Poročnik K. je mož češke rodbine, z 20 krpami "zaflikano" vojaško suknjo, potlačeno, .blatno kapo, raztrganimi čevlji in zarjavelo, skrhano sabljo — pa nestrpen sovražnik vsega, kar je slovanskega. Mož rad pokončuje alkohol in ljubi ženske — a uniforma mu je deveta briga. In tretji poročnik P.! Pesti stiskajo reservisti, ako le čujejo ime P. Na vsie mogoče načine muči svoje re-serviste. Za vsako malenkost prisodi po 7 dni samotnega zapora in odredil je, da se ima ta kazen čez velikonočne praznike odsedeti. A te dni jo je jpa pošteno izknpil. (Nekega dne je svojemu oddelku prečita! takozvano dnevno povelje, ki je določevalo povelje za vaje prihodnjega dne. Bil je pa popolnoma nerazumljiv in zara-ditega je stopil neki četovodja pred poročnika in ga ponižno prosil za natančnejša povelja, na kar ga j>? poročnik nahru-1x1: "Halten Sie das Maul!" Četovodja, 3oleten mož, lastnik večjega premogokopnega podjetja, je to tako razburilo, da je zaklicali "Nein! Ich meldi? gehorsamst, dass> ich kein Maul bab'Mladi poročnik je dal na to četovodjo zapreti in je vložil preti Mjemu kazensko ovadbo.'A ves oddelek vojaštva se je zavzel za četovodjo in pismeno potrdil poročnikov« surovost napram moštvu. Vsa stvar je sedaj v rokah gar nizi j-skega sodišča v MJostarju.
3000 delavcev k zgradbi belokranjske železnice. Po poročilih i-s. Dolenjske, je prišlo K dni okrog 3000 delavcev, katere so zaposlili po celi progi nove belokranjske železnice. En del teh dela ve-v je v Novo mesto že dospel z vlakom v sredo. Delavci so ponajveč iz vnanjih krajev. Zatrjuje se. da bodo železniški mest čez Krko že v kratkem začeli graditi, oziroma, da se začne s predpripravami za most. Značilno za dolenjske razmere pa je. da ravno v tem času!" ko i/ raznih krajev drugih dežel dohaja na Dolenjsko toliko delavstva, pa zopet d-cmači delavci tru-moma odhajajo v Atnerikq. Vlak. ki pripelje tuje delavce1, odpelje domače delavce v daljno tujino za negotovim zaslužkom. In še botj žalostno je. da je med temi izseljenci največ ali posestnikov sami»h, ali pa njihovih sinov. Posestva na Dolenjskem so v zadnjem Času postala strahovito zadolžena. Glavni vzrok teth zadolžitev so prepogosto zdaj že po vsaki večji vasi posejane posojilnice. ki so izpočetka lahko-mišljeno denar ven izpesojeva-le. Zdaj pa gredo grunti na boben. kmetje pa v — Ameriko.
Hudoben mož je Jože Grive. Priženil s»e( je v Golobinjek pri Mirni peči. Kmalu pa je. začel pretepati svojo ženo Rezo. Ve-dni prepiri so ga privedli, da je odšel na Gorenje Štajersko na delo. Cez dalje časa je prišel domov. 2ena je mislila, da pob
steno nabunkal, predno sta bila še doma. Potem se je vrstil pretep za pretepom. Ko ni mogla žena več prenašati moža, sie
je sodnijsko ločila od njega. Od tega časa je šele hud Jože Grive na S'vcjo ženo. Zažugal ji je. da ga bo že pomnila in da ji bo delal škodo, kjer ji bo mogel. Reza Griviec ima tudi en vinograd. Ko je prišla dne 12. marca v ta vinograd delat, je našla 33 najlepših trt porezanih. Poznalo se je, da so bile porezane šele v pretočeni neči. Škoda znaša bojda nad 150 K. Nihče ne zvrača krivde na drugega, kakor na Jožeta Grivca,*ki je menda zelo maščevalen.
PoskuSetn rop. Pri Spitzerje-
vi parni žagi na Rogu je za delavce postavljena večja kantina, v kateri sta pila dne 17. marcia France Sadar in France Marink. Sadar, ki je sicer varčen 111 priden, se ga je pošteno nalezli'!, Marinku pa ni šlo vino
devetih z v svojo nedal Marink jo je pa za njim, vendar je n ja v svoji sobi že s Planil je nanj in ga tepel davil. Za nekaj časa se je le posrečilo Sadarju, razk ti Marinkove roke od svojega vratu. V tem hipu je začel kričati na pomoč. T>ega se je sMa-rink zbal in je zbežal z Roga stran popustivši službo. Sadar je nekoliko poškodovan. Ker ni bilo preje med njima n-dbe- \ nega prepira, i» ker ima Sadar nekaj prihranjenega denarja, mislijo, da je Marnik hobel Sa-darja oropati. Pravijo, da se je orožnikom posrečilo vjeti Marinka na begu.
Spolno posilstvo. France Ravihar je posestnikov sin iz Jurkevasi, star okoli 20 let. Dne 18. marca je šel v gozd drva sekat. V gozdu nekako v sredi med Vavtovasjo m Mrasevem
Dalje na tretji strani.
i m
be
Z
\

SLOVENSKA DVORANA,
MIHAEL SETNIKAR,
6181 MT. OLAIK AVE.
Tml. Prinoaton IM4 L •
Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvorano v Clevelandu zal veselice, igre, za poroke in krstne slavnosti kakor tldi za vse dnige priHke. Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim!

SLOVENSKO
PODJETJE
Z naselbino rastejo tudi slovenske trgovine, ? katerih dobite danes vse, kar potrebujete za vrni dom in vaio družino.
V naši popolnoma nanovo urejeni trgovini dobite veliko iz bero, pohištva, kakor omare za obleko, kuhinjske omare, omare za porcelan, mizo, stole postejje, žimnicc, posteljne preproge, kovtre, raznovrstni porcelanrJcakor krožniki, za meso in juho, razne skledice, vso kuhinjsko opravo, kakor ponve, lonce, nože, vilice, žlice, in še sto in sto raznih drugih posod in priprav, ki se rabgo pri hišL
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE VSAKE VRSTE PO.......................
10c.
Poleg te trgovine pa imamo tudi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naročila za kočije in automobile za vse priHke. Cen« vedno najnižje. Postrežba točna.	,
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI POGREBNI K IN BALZAMIST. TRGOVINA S POHIŠTVOM.
Piriwc. .17S4C £208 St. Clair-av T*L

IMPELLER
ms jt m o"
ALCOHOL. 49% TA^RICHTCR



Imejte vedno v hiši, ker kadar rabite, rabite hitro. Pazite na ničvredne posnetke, •v	-
■Mi
Ustanovljena 13. novembra 1910.
Glavni sedež: Cleveland, O.
Predsednik: JOHN GORNIK,, 6106 S t Clair Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 B. «lat 8t Tajnik: FRANK HUDO VERNIK. 1243 E. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC. 1284 Bast 65th Street Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spllker A vetrne.
Nadzorniki: ANTON OftTSR, 6080 8t. Clalr Avl.; PRANK fcORlC, 1366 Eaat 66th St.; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZBLJ, 6128 Olaas Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clalr Ave.; FR. tIBERT, 6124 Glas* Ave, Poobjattancc: ANTON ORDINA, 6127 St. Clatr Avenue, Vrhciml zdravnik: J. M. SELIflKAR. 6127 St. Clair Avenue. Vsi f dopisi tn druge uradne atvarl. naj ae poftlljajo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zveclno glaailo "CLBJVELAND8KA AMERIKA"
jf srečal osemletno Franco Pire desetletno Franco Zbašnik, ste šle v Vavto^as v šolo. Iravile so, on pa je zgrabil Ibašnikovo in jo pobili, med 4em ko je Franca Pire ušla. Deklica je povedala doma vse od kraja. Njeni starši so pa šli nazmanit "Ravbarja" k orožnikom, ki so ga dne 20. marca prijeti in odvedli k okrajni so-dniji v Novo mesto, kjer bo menda imel priliko premišljevati svoj "ravbarski" čin.
Umrl je v Idriji Ivan Mora-vec, ključavničarski mojster in "hišni posestnik, v visoki starosti, 87 let.
—Državna policija v Lju bjjani. Iz Dunaja je došlo spo ročilo, da je imenovan za ravnatelja državne policije v Ljubljani grof Kuenigl. Država bo prevzela izmed uradništva me istne policije samo policijskega (kancelista loplikarja in pa 52 mož mestne straže. Državna policija je prio-la poslovati prvini aprilom.
Dinam.it v spalni sobi pod otroško posteljo. France ZaJbu-kovec po domače Primšar. go stilničar v Sodražici, je kupil \ oblastvenim dovoljenjem nekaj -čez dve kili dinamita in dina mitnilli kapic in je spravil vse to — v spalnico pod otroško posteljo. Za to skrajno lahko mvselnq postopanje so izvedli j orožniki, ki so Primšarju od vzeli ves dinamit s kapicami vred ter so mu pre doc Hi. ka bi vse se lahko zgodilo vsle<i tega neprevidnega ravnanja pravijo, da mu tudi sodnija v Ribnici dala lekcijo, kako in kje se spravlja dinamit.
Nesrečna smrt. 1. aprila >0
našli na Ilovci v takozvanem Koruznikovem jarku mrtvega bivšega anončnega uradnika Ueopolda Birka, rojenega 1856 J je ta v Ljubljani. Na lice tne »sta d osla policijska komisija je }i dala njegovo truplo prepeljat' v mrtvašnico k Sv. Krištofu Kakor se je dognalo, ji? mož |K> nesreči zašel v jarek in utonit. Pokojnik je svoj čas precej hodil po Balkanu, zlasti še po Srbiji in Bolgariji in ni mogel teh dveh narodov ne pozabiti ne prehvaliti.
STAJERSKO.
V Mariboru je bil dne 21. marca obsojen pred tamešnjim c kr. okrožnim sodiščem posestni? Franc Bračič iz Noric pri Gor. Radgoni, na tri tedne zapora, ker je baje dne 30. novembra 1912 V gostilni Jagerič v Gor. Radgoni rekel: "Srlii so bratje in bilo Ibi prav, če bi
1 prišii pod srbsko vlado. Na Sr-1k mi Slovenci ne moremo streljati. Mene ne more nihče siliti, da<bi nanje streljal. Jaz lahko streljam v zrak, ali pa v tla." Pri obravnavi je le ena priča, neki Kebler, to potrdila, dočim so Ostale priče rekk, da se le * spominjajo, da so Bračiča vlekli in da je bil ta nekoliko raz bairjen. Državni pravdnik je dejal, da Bračič tega ne bi smel storiti, ker je simpatiziranje s Srbi — veleizdajstvo. Dr. Ro-sina, kot zagovornik, j.; bil mnenja, da ker je bilo diplo-mattčno sporazumljenje takrat ;ot dane-, nekaljeno, g( rajšna izjava pa, v kolikor ne pride v poštev streljanje, ni kot simpatiziranje, kazniva. A tudi xadnji pasus nima vrednosti, ker ga potrjuje priča Ke-ki je Bračiču radi neke ivne afere, gorka! Zanimivo idi. da so oblasti izdale »alogo, naj orožniki v :i
pn
veleizdajstvo. • Iz Mozirja se poreča, da ni res, da Ibi neki Ilovšek poneve-ril v šmartinski filijalki 4000 K 11 pobegnil z njimi v Ameriko. Pač pa se je pokazala ob sklepnem obračunu#z IlOvškom meča diferenca, ki so jo že pokrili Ilovškovi stariši.
Drobne novice. Iz ^Gradca 17. mestnega sveta je izstopil pl. Underrain. Vzrok ibodo raz-pori, ki jih imajo v graškem mestnem svetu med seboj za stopniki uradnikov in obrtnikov. — Iz S»2vilice. Hrvaški usnjarski pomočnik Blažičko je ukradel dvema svojima tovari šema 100 K in jih je zapravil v Zagrebu. Ko so ga prijeli, že ni imel skoraj ničesar več. — Iz Pobreža pri Mariboru poročajo, da se je tam klatil dne 25. in 26. marca po vasi stekel pes in obgrizel več oseb. V mestu Mariboru. Pcbrežu in drugih okoliških občinah je razglašefi pasji kontumac. — Iz Rogatca poročajo, da so se pojavili v trgu in okolici veliki teden zopet falsificirani 5krcnski tolarji Napravljeni so po skronskih tolarjih ogrskega kova iz leta 1902 in se dado prav težko raz ločiti od pravih. — Iz Marittx) ra. V sredo večer je na Graj skem trgu kočijaž Likavec nožem težko ranil izvoščeka Temovška. Storil je to iz ma ščevanja, ker ga Ternovšek, si cer po zas)uženiem, odpustil iz Jfhižbe. — V Leltersbergit pri Mariboru so se vršile v četr tek občinske volitve, pri katerih so ibili v vseh 3 razredih zopet izvoljeni sami numškutarji.
, PRIMORSKO.
M
Samomor vojaka. Lovec Bre ga nt je skočil v Gorici pod vlak južne železnice. Našli so ga raztrganega na tiru. Izvr šil je samomor iz strahu prec kaznijo, ker je prekoračil za 24 ur svoj velikonočni dopust
Vojaka roparja. V sredo zve 6er sta napadla v Trstu dv vojaka Bosanca delavca Ivana Miloha iz Milj. Eden je delavca prijel, drugi pa mu je iztrga iz žepa srebrno uro in veriži to in mu vzel 30 vinarjev de narja. Policija je aretirala še ti*ti večer kletnega Alijo Ba tlaha iz Mostarja, drugo jutro pa njegovega tovariša Homera Bečiroviča.
Podlo haščevanje. Pod tem naslovom smo poročali, da so neznani zlikovči le iz malen kostnega maščevanja poreza posest, istrskih vinogradnikov več tisoč trt in drugih sadik Uradno se je sedaj dognalo, da znaša skupna škoda, ki so jo povzročili ti podli maščevalci več kot 50.000 K. Obenem so ti ljudje zanetili tudi več po žarov. Kljub strogemu nadzor stvu in strogi preiskavi pa ob lasti še do sedaj niso izsledile niti enega hudodelca. Občinski zastop v Poreču se je zaradi te-ga obrnil na ministrstvo za notranja dela. da izposluje ministrstvo' v obrambo vinogradov in drugih nasadov stalno vojaško stražo.
Polet Benetke - Rim. Kakor smo poročali je nameravaj izvršiti znani avijatik Vidmar polet Benetke - Rim v 4 etapah. Ponesrečil pa se je pri Fa. 110 in padel. Avijatik je ostal riepoškcdovan, precej poškodovan pa je Stroj. Vidmar se je odločil, da vslted neugodnih vremenskih razmer poleta ne bo nadaljeval, marveč se vrne v Benetke. Počakal bo ugodnega vremena in ifco polet po-
' 'I i------
v kratkem času, bržkotne že čez en mesec posebna državna
dbmejna policija. Vsi koraki občinska sveta, ki smatra to uvedbo za kršenje avtonomije mesta, preti ustanovitvi so ostali brez uspeha. V krogih občinskega sveta prevladuje mnenje, da je ta uvedba prvi korak za splošno podržavljanje policija. Po zadnjih poročilih je pričela poslovati že 1. aprila. Zupan dr. Franc Vio in poslanec dr. Anton Vio sta bila pri minisiterskemu predsedniku ukaesu v Lovrani, kjer sta v imenu mesta protestirala proti ti novi samovoljni odredbi. Lu-icacs pa jima je samo toliko obljubil, da se bode gledalo, da sie spravijo privilegiji, mesta v soglasje z državno policiji. Namignil je pa tudi jasno, da bo slučaju kakega javnega odpora postavljen takoj vladni comisar. Občinski svet se še ni odločil, kaj bede storil.
v najem. Poste! Vpraša naj se na ave.
v sobah.* 19 Pros ser
(32)
FARM®!
Kupite' farmo! Aker samo $10.00, če so hiše na farmah, velja aker $16.00. v Chase* Lake, N. Y. Očiščena zemlja in jako rodovitna. Blizu velikih mest, ob progi New York Central (železnice. V mestu je po^ šta, telefon, šola, cerkve, tovarne, žage. Nizki davki, ev-ropejska okolica. Vprašajte ali pišite E. Mi'halyi, Chases Lake, N. Y.	(30)
Malijglasi.
Dobra kuharica išče službe pri privatnih ljudeh. Vprašajte na 1139 E. 63rd St.	(30
Takoj dobi delo krojaški pomočnik, ki je do^o izvežban Stalno delo. Poizve se v našem uredništvu.	(31)
Išče se soba s hrano vred pri dobrih ljudeh. Vpraša se uredništvu. Najraje med 55. cesto in Addison Rd.
Pozor.
Rad bi zvedel kje se nahaja Andrej Grill. Zadnjič sem sli šal od njega v Falls Creek, Pa za nj^ov naslov bi rad zve d J Frank Henikman, 15606 Calcutta ave.	(31)
POZOR!
Za Collinxvood znižane cene. Naznanjam v*em, posebno tistim, ki so popraševali za ene ali drutge vrste' čevlje, da imam sedaj v zalogi vse vrste, rober-je in druge. Tudi poletno blago. Se priporočam rojakom za udeležbo.	(4O
Josip Kos, 15406 Calcutta ave. Stop 116.

Aostro
s. s. co.
Dli-ekta« voAnJa med
New Torkoni ln Avatro-Ograko
NIZKE CBNR.
3 Fina podvorba, električna ■ lu2, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega ras* reda na ladyi Kaiser Franc Joseph t in Martha Washington. Govorijo se. vsi 3 avstrijski jeziki.
Kompanija Ima sledeče dvovflake: Kaiacr Pran« Joseph I., Martha "Washington, Laura, Allen, Argentina, Oceni*, ia nove ladij« ee fte delajo. Za vse podrobnosti ee obrnite na generalne agente.
I Phelps BroSe&Co,!
2 WashiigtM SI New Ytrk, N.Y.
POZOR!
Takoj dobijo delo dobri, stalni, porabljivi možje za vsako vrstno delo v foundry in stroj niči. Potrebujemo mnogo do brili in močnih mož- za 111 older-je helperje. Lepa prilika za iz-učenje. Vprašajte pri The Fer ro Machine Co. Holbbard ave in E. 65-th St. Vzemite Broadway karo.	(27-34)
Deklica, ki zna angleško in slovensko dtfbi takoj delo pri zdravniku. Za lahna hišna opravila. Vprašajte dr. Fink, 6202 St. Clair ave.	(33)
Zahvala.
Štejem si v delanost zahvaliti se vsem onim, ki so mi prihiteli na pomoč ob slučaju smrti moje pokojne žen«; in matere-, katero je nemila smrt pobrala iz naše sredine. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, ki so nas cb času nesreče dbiskali. Zahvaljujem se vsem onim, ki so pokojni prinesli cvetlic in ji tako ska-zali zadnjo čast, nadalje zahvala udeležencem pogreba, in zahvaliti se moram tudi po-brebniku A. Grd>na, ki je tako lepo uredil sprevod.
Žalujoči Frank Lavše in družina.
NAZNANILO.
Od zdelaj podpisanega so prav uljudno prošeni člani, dr> "Mir" št. 10. S.D.Z. da se pol-noštevihio udeležijo mesečnt ti.je, ki se vrši 20. aprila v J. Simončičevi dvorani, 3723 E. 77th St. in sicer točno ob pol drugi uri pop. ker se bo čital trimesečen račun in sledijo še druge važne stvari. Vsak brai naj steri svojo dolžnost in gotovi smo, da bo šlo vse mirnim potom" naprej. Ako smo vsi bratje, ozrimo še na zvezin znak ter podaj 1110 si desne roke, eden za vse, vsi za enega. In tako smemo upati, da noben ne bo zapuščen v slučaju smrti ali bolezni. Pozdrav vsem članom S.D.Z. in vsem rojakom po Ameriki. Frank Stavec, tajnik.
Mlado dekle, staro cd 16 let naprej, dobi službo kot knji-govodkinja pri New York Dry Cleaning Co. 6428 St. Clair...
(30
Pridna mlada slovenska deklica dobi službo kot hiši na. Lahno opravilo. Blizu Clevelanda. Vprašajte v uredništvu. (31)
HARWARD PARK,
poprej Raus park. Independence in Fleet ave. Vzemite 55. ceste karo. Zberite si sedaj prostor za piknike, ker čas je kratek, dokler je park odprt. Je tudi izven mesta, in ne bo nadlegovanja radi pijače. Poizvej-" 6 E. 59th St. Bel. tel.
PAZITE !
. Kupujte ž eni sike in otročje potrebščine, suknje, obleke z žicketom, kiklje, bluze, korzete spodnjo obleko in vse drugo pri meni, ker so cene mojemu blago* vedno najnižje. Torej če si želite pri nakupovanju pri hraniti kaj denarja, pridite meni, predno greste drugam Oglejte si lino izbero omenje nega blaga, in prepričali se bodete, da imam bolje blago in da so cene v resnici nižje kot kje drugje-. Za obilen cbisk in podpiranje mojega novega pod uzetja se uajtopleje priporočam, in vam »bom vedno hvale žen,	(34)
BENO LEUSTIG, 6424 St. Clair Ave.
Pazite na pravi naslov. Tretja vrata od Addison Rd.
ali pa na pritnane agente v Z. D. in Canada

vr
Skoro vsakdo rabi plin.
Skoro vsaka družina v Cleveland* rabi pH»v
v hiši in trgovini.
Zakaj ?
Ker plin je cenejši kot premog afi les, ne dela nesnage ▼ hiši, se hitro prižge in ugasne, hrani denar, čas in udobnost. Če ne rabite plina, pridite v oaš »ad in povejte, ki»j bočete imeti.
The
East Oftio Gas Company
1447 EAST 6th STREET
OZON
Up jetlčmh.
Ce imate hud kašelj, krehatt	_ _
in pljujete, če imate bolečine v 1 ^^cMootoioiotoioto^^ ledju, če zgufrivate težo, cer"1 nimate apetita, se potite ponoči in ste sploh slabi, pojdite takoj k zdravniku, če nečete postati žrtev časovne bolezni — jetike.
Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je
K
HIŠE NAPRODAJ.
Okoli slovenske cerkve. Hiša, 7 sob, za 2 'iružini, vetik lot, cena $2300. $400 se plača takoj, drugo pa na majhne obroke. Hiša za dve družini na 61. cesti, velik lot, hlev za konje, cena $3000. Plača se
$500 takoj, drugo na male obroke. V slučaju bolezni se počaka. Nova hiša v Notting-hamu. za 2 družini. Proda se ako se plača le par sto na njo, drugo na obneke. Dvonadstropna hiša in šest lotov, proda se poceni, lepa prilika za Slovenca. Se mnogo drugih hiš in 16 lotov naprodaj. Na 45. cesti imam hišo za dve družini, škriljeva streha, cena samo $2700, in še 16 drugih hiš, katere vidite lahko zapisane na tabli pred stanovanjem. J<chn
Zulicli, 1197 H. 61 St. (3±).
OZON
S samim OZONOM so se dosegli čudoviti uspehi pri vseh boleznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že upeljala ozonske aparate.
Ne zgubite upa!
OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj dalieč, da dobite pravi ozon, ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli ito slavno zdravilo v naše mesto, In ozdravljenja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od vašega dela. Ko pride to zdravilo v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem zgirne kašelj, vaš apetit je dober, spanje se vrne, pridobite na moči in teži.
Vsa pojasnila o tem zdravljenju dobite v uradu
Dr. L. E. Siegelstein,
308 Permanent Bldg.
746 Euclid ave.
JOHN GORNIK,
Slovenki fcrojafl, WW ST. €kAW AVCNUE.
Priporočam ae vaem rojakom v nakup nlh epomladaneklh in letnih oblak tar oaken j. Prodajam ohlaka po mori In 2e narejene. Priporočam ae alawilm otov. društvom v napravo uniform In IxvHhjJem vaa draga krojaška naredila. Priporočam tudi avojo votli« aalogo vsak ouAMh potraMčto,
MT Edini založnilc vseh sokoUkA potrebščin. * Telefon Princeton 2402 W	8toJ k avqjlmt


POROČNI PARI - POZOR!
Zastonj 1 Zastonj! Zastonj!
Fotografski zavod*Liebich Studio v a at da mm ras-polago en avtomobil zastonj, te se fotografirate pri nas. Prosimo, da pridete. Popolno«* zastonj.
LIEBICH STUDIO, 1841 EUCLID iV&
TELEFON WORTH UH j
KDOR HOČE DELA »ESSr^
Veliki movenako-Aaal
1 Tolmač
$100 nagrade.
Sto dolarjev nagrade dobi, kdor mi 'pripelje nazaj sina, ki se je zgubil 19. marca. Star je 14 let in pol, nna črnkaste lase, srednje postave. Sporočite ali pišite na Jos. Roje. 6114 St. Clair ave.	(31)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanjam. da sem sprejel v svojo trgovino g. Rud. Perdana, ki je opravičen mene zastopati v vseh poslih, tičočih se moje zlatarske trgovine. Fr. černe, slovenski urar in zlatar, 6034 St. Clair ave. Cleveland, O.
(34)
NAZNANILO.
Cenjenemu ofbčinstvu -uljuif-no naznanjam, da »e mi je posrečilo dobiti boljše slovenske gramofonske plošče iz stare domovine. Kdor jih zeli, naj se kmalu zglasi, ker zaloga bo Se
Našli smo
da Je slovenski sobosdrarnlikl zavod Imel krasen napredek leta 1912. Posli so se poročali aa 40%, cene so ostale 1st«. Una cena vsem ljudem vselej. Tn ae ne poganja, vi dobite ia kar plačate. Najbolje delo ta srednje cene. Nekaj vsrokov, sakaj smo vedno zaposljenl.
1. Ml ne rabimo slabega, drobnega zlata. 2. Instrumenti ao Cisti. 3. Delo najbolje, i. Cene zmerne:, 6. Občevanje uljudno. Vafi Jezik se govori pri naa.
7.	Izkuien zdravnik sedmih let
8.	Naši bolniki naa priporočajo.
9.	Samo najbolje blago aa rabi.
10.	Največjo pozornost poeveča-mo Slovencem. 11. Vrednoat denarja dobite pri nas. 11. Deremo zobe brez bolečin. 18. Delo garantirano 10 let, če aa ka] pokvari, zastonj popravimo.
14.	VI ste v tem urada doma.
15.	tenska postreiba. 11 Zdrav, člat urad. Vprašajte svojega soseda. Prosta preiskava. Kjer naredimo drugo delo, na, ma ta puljenje sob.
da m bo lahko In hitro bra u«tc|)a print »ijlilllii. K*H*a a) •asi. raagOTor aa Ttakdaajo potreb«, aaveSHa aa aa#. pharo, aofMklb plaeat ta kako ae ooataat aaMiikaaak« drtavgaa. ViAatcga k*(aa haadoadaf naJve«! elor. angl. taangt. akrr. atovar. Kmfigm trto ha okaaaa v plataa vcaaaa (nad «28 atranl) ataae SS.OO In a» 4oM «afc
V. J. KUBELKA, «t.»K«•» krt,11
8dlno li »Jte^tfaMattito ilaf.aagLIa raaaJbaSov.kaflB.


Dr. A. A.
White
Tine pijače.
Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vino in iganje prve vrste. Mi žgemo v naši lastni žganjarni vsakovrstno žganje, ki je garantirano, in zadovoljni bodete a aarocilom, leer sicer vam vrnemo denar. iPosknsite samo enkrat, in zadovoljni bodete.
Sprejemamo' vsa naročila od ene galone naprej. Pri večjih naročbah dajemo znaten popust:
NIZKE CENE.
Najboljši domači tropinjevec, 5 galon s sodom
Drožnrk, finega okusa, 5 galon s sodom.....flS.M
Najboljša domača sHvovka, 5 galon s sodom $13.50
Najbolje rudeče žganje, 5 galon s sodom____$12.35
Pravi rum, 5 galon s sodom...... .....
Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.59
VINA:
Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu Belo naravno domaoe vino, 50 galon v sodn Belo naravno domače vino, 50 galon s sodom $35.
Ako želi kdo pojasnila 9 dragih pijačah, ki niso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pijače v zalogi in se priporočamo za številna naročila.
N	'	< , '	• .'j
Prva Slovenaka družba
5 OHIO BRANDY Oil


mi
m
m
—

"S kom si pa govoril?" * "Z Nemcem in s fratrom." "Ali gospodarja ni bilo tam?" Toda zakaj nisi govoril z
ijjmT*
"Saj tem hotel," odvrni; po-sIbukc, nakar pripoveduje ves dogodek, ko je gotov, vpraša poročnik:
"It Nemec je res zahteval, da ce moraš podpisati na pobot-
>r
"Kakcr sem rekel."
fc/
s4ole, tako, da se niti premakniti ne moreta. Ko čuje brat o cckm dogodku, mi ponudi roko in reče:	» • "Senor, vi ste mož, s katerim grem rad v G ran Chaco. Toda kaj naredite z obema vojakoma?"
"Ali imate mogoče kak prostor, kamor jih lahko zaklenemo?" vprašam gospodarja.
"Več kot dovolj. Za enkrat adutov ne mon:m izročiti obla-
"Hral Ton.j ima kako za- steni, ker vest o tem bi se pre-

brbtno misel. Bodi previden. Ko dobii denar, prijahaj naravnost sem in ne po ovinkih. Seveda ne smeš podpisati svojega imena, pač pa izmišljenega. Sedaj pa pojdi in hrabro se drii" *
"Jaz se ne !>ojim ničesar. Sicer pa imam narejen načrt, da oe me hoče Nemec ogoljufati, da no porinem nož v srce, skočim na konja in pobegnem^ Predno se zavedo, sem jaz bi na -varnem. A DiosP
In poslanec zajaha ter odide. Obadva tovariša stopita aa njim in čakata, dokler ne agme, nakar se vrneta na prejšnjo mesto.
"Spremeniti se ne da ničesar," pravi poročnik, "počakati moramo, kar pride. Zažgiva si cigareto in igrajva karte, da hitreje preide čas"
"Da, igrajva. Tukaj sva po po!noma vama."
"Motite se, senores, vidva nista tako vama kot mislita."
Po teh besedah pomignem eštanevjeru, in oba planeva nad vojaka. Vsak dobi svoj ndarec sence, da se zvrne kot-hlod zemljo. Hitro ju poveževa i. Poročnik je bil le «ie-omotičen. Kmalu zo-oMr »n ko zapazi me% mu prikaze na licu hy strahu. "Nemec!" zakliče. "Da, Nemec, senor" odvr-cm. "Jafco prijetno je, ker se ke se spominjate." "Vi s tie hudič." "Nikakor ne, senor, pač pa em pravi angelj potrpljenja. 2e pol ore sem ležal tu v grmovju, slišal sem, kako ste pso-vaN aa mene. pa vendar nisem vstal, da bi vam tista zamašil. Da, cck> toliko uljuden sem, da vas povabim, da greste z j na eštancijo, kjer vas bo-dobro sprejeli." "Jaz pa zahtevam, da me ta->j spustite," zatuli nsd me-
'L* pomirite sel O vaši pro-osti lahko govorimo že čez ekaj tednov."
"Ne psujte! življenje senorja Montesa je v nevarnosti."
■^Gotovo, in tudi desettisoč sdkMrtaaov. Prišel sem namreč um, da vam nekaj razlo-£1». Vf ne dobite denarja niti življenja našega prijatelja.'" » "Rad bi vedel, Itako se vam to posreči. Saj niti ne veste, kje so ujetniki.
"Prav trdno pričakujem, da jib dobimo na pdutoku del crocodilo. Napotimo se v najkrajšem času tja."
"Hndič T zakliče poročnik. "Saj ste mi sami povedali, da v«s tam pričakujejo, ker je ta kraj jako pripraven za vaše Mi pridemo tja in po-majorja s polotoka v kjer ga požro krokodili. Da ne zgubimo preveč časa, vas bi sedaj prosil, da za jahate m nas spremljate." "Jaz ostanem tu." "Ha! Enake bandUe kot ste vi, se kmalu nauči p&orščinc."
Oba z gospodarjem dvigneva vsaftrga posameznega na konja, »vezemo vojakom roke na fcrbt«, noge pa okoli konjskega trupla. Potem pa se podamo v galopu proti ešta<nci^. Ko vidijo ljudje prihajati, nas jo z glasnimi klici ve-jim govern
■

ji vojak, da ga mora > esprv jeti in ne sprejem ga
clici ve- i h dolj , da korvoriti.
_ •	un .
hitro razširila, in če major zve, tedaj pobegne s svojimi vojaki, a še prej gotovo usmrti mojega brata."
"Enakega mnenja sem tudi jaz. Takoj ko pride poslanec, ga primemo, nakar se padamo na pot. Senor Hilario, ali vam je -znan neki polutok del crocodilo?"
"Ne. Polu tokov je ob reki dovolj, krokodilov pa tudi. Tre-b« je bolj natančnega opisa."
Sedaj naznani p"on poslanca. Ko slednji vstopi, skrbno pogleda okoli sebe, in ko ne zapazi ničesar, postane zopčt miren. Naši pogledi so bili sicer resni, toda ne sovražni, ra-dičesar vpraša gospodarja:
"No, ali ste bili pri sosedu in sti; dobili denar?"
"Žal da ne. Njega ni doma. Pride šele jutri."
"Toda tako dolgo ne morem čakati."
"Zakaj pa ne? Ali se vam res tako rmuli?"
"Povelje se glasi, da morem čakati kvečjem tri ure. Dajte mi toliko, kot imate na rokah.''
"S tem pa nikakor ne rešim svojega brata. Saj ste sami povedali, da manj ne vzamete."
"Pridem pa pozneje po ostanek,"
"Potu-m pa jaz predlagam, da pridete celo svoto pozneje iskat. Plačila na ohrake nimajo nobenega namena, ker bodete ujetnika le tedaj spustili, kadar bo vse plačano."
Mož je prišel v zadrego. Videl je, da se brat počasi pomika proti vratom, vedel pa ni, da pomeni to premikanje le, da se mu zastavi pot za beg. Ja-z sem dosedaj molčal in se tekom pogovora podal proti oknu, ki je bilo odprto. Pogk-dam na dvorišče. Vojakovega konja so že odstranili.
"Sedaj pa v resnici ne vem, kaj naj naredim," reče nezadovoljno.
"Jaz na vašem mestu bi pametno pogodil," rečem sedaj jaz. "Vi jahajte nazaj k majorju in on vam Ibo dal nova povelja."
"Toda to traja predolgo. Ali naj ujetniki toliko časa čakajo rešitve?"
"Položaja pač spremeniti ne moremo. Sicer pa je polutok del crocodilo prav prijazen kraj. Tam bodejo že prestali svoje ujetništvo."
"Moj Bogi" zakliče prestrašen. "Vam je znano, kje je major in njegovi vojaki ?'"
"Kaj mislite, da nam ni znano, kje se vaša handa potika?"
"Torej ste vi edini človek, ki je govoril s Ptrom Anja-
____o
sain.
"Peter. Anjas?" vpraša sedaj brat Hilario. "Ta človek mi je znan, in gotovo mi bo še kaj več povedal, ker sva prijatelja."
"Vidite torej, da ima laž kratke noge," povzamem zopet jaz be-sedo. "Prej ste mi rekli, da ste prišli sami sem, m pri tem ste očitno lagali."
"Resnico sem govoril, se-nor.
"Laž, ne resnico. V majhni gorski kotlini, ki je obraščena •zgostim grmovjem, in kjer stoji mala vodica, počivajo vaši tovariši."
Mož me vie-s otrpel pogleda dolgo časa ne more sprego-
Konečno pa reče: 'Senor! Sto zlodjev! Vi ste pravi hudič!"
"Vavijo, da hu-
i i.
i."
"Kakšen noi?"
"Saj ste vendar rekli, da me hočete z nožem zabosti, ko ste se mudili pred poldrugo uro pri poročniku. Kaj ne, da je res?"
Vojak odpre usta; niti sanjalo se mu ni, da je kaj tace«-ga mogoče, vendar se mn roka počasi premika proti pasu, kjer tiči noi. Jaz pa potegnem revolver, pomerim na kavaleri-sta in rečem:
"Proč z roko, sicer dobite krogi j o."
Njegov obraz postane bled in roka mu odpade od pasu. Brat pa stop) k njemu in mu vzame nož.
Vojak pogleda sedaj proti vratom, ker je videl, da so odprta in da tam ni nikogar. Jaz pa sem poznal njegove misli in mu hitro zastavim pot. Pv.tem ga pa primem za vrat in ga tiram do okna, kjer mu pokažem na dvorišče. Ei-veda je mora! opaziti, da' je zginil njegov konj. Pa to še ni bilo dovolj presenečenji zanj. Tiram ga še do- stranske sobe, kjer odprem vrata, in tu se vojak smrtno prestraši, ko vidi v sobi oba svoja tovariša zvezana. Hotel ji? govoriti toda njegova usta le zajecljajo:
"Senor, prisegam vam, da ste pravi, pravcati hudič!"
"Če ste o tem prepričani, tedaj vam pamet tudi kaže, da bi bil vsak upor največja neumnost. Udajte se toivj v svojt usodo, ki pa ne bo tako grenka, kot ste jo vi pripravili za mene." -
Tudi vojaka zvežemo in ga spravimo k njekovim tovari-šim v sobo. Z enim delom smo bili gotovi. Sedaj pa se je pričela šel." težava za nas. Treba je bilo rešiti ujetnike. Dogovorimo se, da odpotujemo takoj, in ibrat ter gospodar eštancije nista imela ničesar proti temu. da prevzamem jaz poveljstvo nad ekspedicijo. Ujetnike spravimo v poseben oddelek, kjer jih peoni dobro stražijo. Ostati morajo tam do našega po-vratka.
Kmalu potem se pa podamo na pot. Nas vseh je' bilo osem oseb, namreč haciendero, frater, jaz in pet jerbaterov, ki so kar goreli poželenja, da opro-ste svojega načelnika. Prva naša pot je bila proti ranči, da spolnemo svojo obljubo in pokopljemo mrtveca. In še predno se je stemnilo, smo že dospeli na cilj. Tam povemo? kaj se je zgodilo. Dobri rančero je l>il tako razIjučen. da se jo takoj ponudil, da gre z nami in se maščuje nad bola možmi, kar smo pa seveda odbili.
Pogreb se je vršil istega večera, nakar smo se poslovili od prijaznih ljudij. Rančero nas je v čolnu pripeljal preko reke. da nismo bili zopet mokri. Obljubiti sem mrcal, da ga zopet ohiščem, kadar me nanese pot mimo njegove ranče. Sicer pa nismo vedeli, kaj nam prinese prihodnjost.
Na drugem bregu Rio Negre je bil frater naš vodnik. Poznal je okolico bolje kot vsakdo drugi, in skazalo se je, da je imel tudi prav.
Mesec je sijal tako dobro, da je bila porročna ježa prav prijetna. Jahali smo mimo ranč "in eštancij, mimo manjših vasij. Ko je-napočil dan, smo imeli že dolgo pot za seboj.. Treba je bilo torej nekaj odpočitka.
Iskali smo kraj. kjer bi lahko razjahali. Nekoliko od nas na levi zapazimo, kako se dviga dim proti nebu. Nekfij je dišalo po žganem.
"Tam je neka pristava," tc-6? brat. "Ta dim se mi zdi sumljiv. Pa se vendar ljudem ni kaj pripetilo?"	(
"Ali poznate lastnika?" vprašam.
"l)a. Star senor je s svojo ženo, ki imata edinega sina in štiri gavče. Poznan je kot lastnik najboljših konj. Okolica je samotna. Mogoče je kdo zažgal. Jahajmo tja!"
že vi? nekaj minutah se la|i-ko prepričamo, da je tu v resnici gorelo. Zidovje je razpadlo, korale so bile prazne, le tupa-seni se je paslo kako govedo, konj pa nismo mogli opaziti.
"Tu se j«? zvršil napad," reče frater. "Kaj so bili bola možje že tukaj?"
r%
Ker ni nobenih
v bli-
žini.

"Torej so pobegnile pred ognjem."
"Nikakor ne. Poglejte ta kaktusov plot. Niti najbolj divji bik bi se r»? drznil prodreti tak plot. Vrata so odprta. Nekdo je živali pregnal iz ograje. Nesreča se je zgodila.*'
Ko pridemo prav do pogorišča, vidimo, da je vse zgorelo, in da ni bilo ničesar rešenega. Po nasvetu fratra se razkropimo po celem pogorišču. Kmalu zaoujemo glasen klic. Jerlbate-ri so nekaj našli, in mi hitimo k njim. Vidimo jih, kako se trudijo, da oprostijo nekaj oseb, ki so bile zaprte v trnje vo ograjo in skupaj zvezane. Bil je stari lastnik pristave, njegova žena in trije gavči. Bili so popolnoma zmučeni. Vode so potrebovali najprej. V (bližini je star vodnjak. Tja peljemo ljudi. Hoteli so nam takoj pripovedovati, kaj se je zgodilo, toda prosili smo jih, naj se prej spoči}e'jo.
Dalje prihodnjič. *
1 91 i
i r
Nerodno ime nexve zvezne prestolnice v Avstraliji. V Avstraliji zgrade novo prestolno mesto tamošnjih zvezinih držav in nedavno seje slavnostno proglasilo ime nove prestolnice. Krstili so jo za Canberro, kar je vzeto iz jezika avstral"-skih urojencev, kakor ima tudi kanadska prestolnica indijansko ime Ottawa. Sedaj je pa neki avstralski učenjak dognal, da Canberra ne pomenja nič drugega kakor — smeječi osel! Vsekakor malo nerodno ime, ki naj velja kot zadnje maščevanje urojencev nad belokožci.
Gozdar: Prijatelji! Pozdravite našega Svedrca. To bo pravi nedeljski lovec! Prvikrat je bil danes na lovu in ko je prvikrat ustrelil je zadel nekega kmetskega fanta.
Svedre: Kaj iga ne Ibom — ko mu je Zajec ime!
Mažarska igralska strtat. — J
Minuli teden sta v nekem du-(
najsk?ni -hotelu igrala bakaratj dva mažarska aristokrata; šlo je za velikanske svote. Do 3. ure zjutraj je eden igralcev 1 dobil 2.700.000 kron. Igrala sta naprej in z menjajočo se srečo, je igralec, ki je doslej izgubljal priigral svojo skoro trinviljon-sko izgivbo nazaj, tako da sta bila igralca ob 5. uri zjutraj zopet vsak na svojem brez iz-gubička ali dobička. Kljub temu pa nista nehala igrati; sedaj se je sreča obrnila na stran igralca, ki je prej izgubljal, do 7. ure, ko sta nehala igrati, je priigral skoro pol milijona kron, ki so se mu čez dve uri izplačale. To so vredni primeri aradskih mater, o katerih gr« glas, da svoje dojenčke polo-že na klop k peči, nato pa cele noči preigrajo.
I
X
Domače prodajalne:
Glavna prodajalna: 2329 Ontario, vogal Markat
3367 «t Clalr <001 at Clalr 10401 St. Clalr 700« St. Clalr
3806 Payne 4723 Broadway •8446 Broadway 4905 Clark
Ta oglas Je dober, C« ga prinesete ■ aeboj sa DVOJNE ZNAMKE S vsakim nakupom Cez $1.00.
ZELENE ALI RUDB6B ZNAMKE.
Ml imo preselili .svojo prodajalno, ki Je bila prej poleg Relmerjeve trgovine na 3857 St. Clalr avs. zraven Schellentragerjeve lekarne, fitirt vrata zapadno od E 34. ceste.
Kdor ieli dela v šumi, naj se ogfrf j P™ meni in dobi vsa natančna pojasnila. Dobre ugodna plača in delo stalno sa več l?t
JOHN MODIC
6201 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO

91
{
Najoolj|a Slovensko-angleška slovnici.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani *L
3SBBSBEES

Kaj je nečista kri
Nečista kri je tisto, katera je obložena z nečietimi ali strupenimi snovmi, katere bi pravzaprav morali odstraniti razni organi. Ogr-ce, črvnavke, opahki, kožne bolezni, bule, otekline, žive rane, splošna slabost so navadni znaki nečiste krvi.
Severov Kričistilec,
(SEVERA'S BLOOD PURIFIER) je zanesljivo in hvalevredno zdravilo, ki zelo uspeino učinkuje v
takih slučajih.
Cena $1.00 steklenica.
Napro taj v vseh lekarnah. Ne vzemitedruz g«. Vprašujte za
Severova Zdravil«. Ako ih vaš lekarnar nima, pišite na:
\
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA

ooo^orwxiiooooo*
Najnovejše za rojake jS
Jedini nai rojsk ? Ameriki je dobil priznanje od vlade i z Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakorlnih ie ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moikim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmatl-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in kniicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge ally čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKpB WACHCIC,
Sedaj je čas za nove spomla-danske obleke.
Ne prenaglite se pri nakupu »pomladanskih oblek. Oglejte si prej mojo veliko zalogo vsakovrstnih oblek
po najnovejšem kroju.
\
Fine obleke z žeketom, vsakovrstne barve in kroja, s svilo nakinčane in s svilnata podlago od $4.50 do $17.00.
Ženske cele obleke -Princes- vsake barve in velikosti, svilnate baržunate in volnene samo od $5.00 do $12.00.
Pralne ženske obleke od 60c. $4.00.
Imam tudi ogromno zalogo ženskih kril vsake barve od bele do črno svilene, vsakega kroja od $1.50 do $10.00. Fine ženske suknje za spomlad s širokim ovratnikom od $5.00 do $15.00.
Ženske dežne suknje iz najboljega roberja po $4.95, kakor tudi otročje kape za dež po $1.25 in $1.50.
Ne pozabite, da imam veliko izbero ženskih bluz raznih barv, svilnate in druge od 50c do $6.00.
Posebnost za pomladne otročje suknje po $4.95. Še mnogo drugih sukeqj za otroke od $1 do $5.
Vsem bodočim nevestam naznanjam, da imam jako lepo za-logo poročnih oblek najnovejšega kroja.
Fine volnene obleke za neveste, lepo okinčane od $6.50 - $12
Svilene poročne obleke s čipkami vsake barve od $9 do $25.
Importirani venci, tančice in šopki za neveste.
• *
Glejte na oglas, ki bo »kozi cel mesec v vsaki številki