SLOVENSKI LIST
COREE O ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, 0. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Begistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AírO (Leto) IX.
BUENOS AIRES, 5 DE MAYO (MAJA) DE 1939
Núm. (Štev.) 119
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto 5 arg. 6.—; i a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TTSA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Kolonizacija
Nekatero argentinsko časopisje, državniki in drugi rodoljubi o kolonizaciji večkrat pišejo in govorijo. "Gobernar es poblar" še vedno drži t® je glavno načelo argentinske politike in gospodarstva.
Doslej je že več provincialnih vlad ^dalo različne načrte za zboljšanje Poljedelstva; napraviti gospodarje zemlje one, ki jo obdelujejo; velika zemljišča je porazdelila v manjše Parcele, a dovolj velike, z namenom, da jo proda z ugodnimi plačilnimi Pogoji poljedelcem.
V nekaterih provincah se je kolonizacija vsaj deloma obnesla; pri onih, ki jim je bila zemlja izročena Kot lastnina, a vsem ni bila.
Sicer je argentinsko narodno gospodarstvo že več let usmerjeno v rf1 smislu, da se da zemlja onemu, « jo obdeluje ter je vlada s posebnim zakonom dovolila narodni hipo-banki potrebno posojilo «metom, da so mogli dobiti dolgo-
stvT ****** d° 8°% vrednosti P°se"
Izvajanje tega zakona je v nekaterih slučajih prinesel dober rezultata v drugih je propadel. V prvem siuéaju je bila zemlja poljedelcem Po dobro preštudirani ceni prodana ^o, da je izkupiček za pridelke odgovarjal obveznostim in prvim potrebam posestnika. A v drugem zemljiški pridelki niso dali toliko iz-«JiPttka, ter so prišle še druge ne-del CVne okoliščine, da bi polje-nnJv mo£el napraviti svoje obvez-t ° 1 111 Je bü Prisiljen pustiti vse I '« oditi, če je hotel rešiti sebe in! SVoJo družino.	!
Med one, ki so pomagali poljedel-
mv v Propast, prištevamo tudi raz-
špekulante, ki so mu za visoke oorestne pogoje dobivali posojilo na «abo zemljo ter so tudi pridelke oni Pokupili po poljubnih cenah, kar £m je prinašalo dvakraten dobiček, poljedelci so sicer kmalu spoznali Prevaro ter zapustili zemljišče, obenem pa izgubili tudi ves vložen kapital, da ne računamo izgubljen čas in trud. Pri tem je imela velike izgube tudi hipotekama banka, ki je posojala denar, četudi ji je zemlja ostaja v last, a če za kmeta ni bila dobra, bo tudi banka težko dobila ko-S^» ki bo pod takimi pogoji nasedel, «i so njegovega prednika pregnale in pahnile v propast. Edini, ki so pri tem imeli dobiček, so bili posredovalci.
. Ta dejstva prikazujejo, da četudi Je načrt kolonizacije dober in zamisel dati zemljo onemu v last, ki jo obdeluje, pravilna, bi se nikakor ne smelo dovoliti, da bi se v te zadeve vmešavali ljudje, ki pri tem nimajo ničesar opraviti.
Izključno je tudi, da bi kmetje, četudi postanejo lastniki zemlje, postali kdaj trdni kmetje in steber države, če nimajo istočasno zagotovljenega trga svojim pridelkom. Poljedelci bi se morali organizirati v lastno zadrugo, ki bi bila pod državno zaščito. Na zadrugo menda argentinski kmetje še ne mislijo, a država študira, kako bi jim zaščitila trg Pred posredovalci '' acaparadores''.
Blizu mest in prometnih sredstev Je v Argentini skoro vsa zemlja last nekaterih bogatašev ter železniških družb,, ki jo oddajajo za visoko ceno «metom v obdelovanje. A Argentina ima še velikanske pokrajine, ki so državna last in v te pokrajine bi morali speljati ceste in železnice ter Porazdeliti zemljo poljedelcem, če °e še ni prišel čas za agrarno reformo, ki so jo v Rusiji temeljito v nekaterih drugih državah pa vsaj delno že izvedli. S tem načrtom se nekateri argentinski državniki in domoljubi resno ukvarjajo.
Nacionalna hipotekama banka po-
Mednarodna varnostna pogodba
HITLER JE GOVORIL — ZAHTEVAL JE GDANSKO IN KOLONIJE — POLJAKI SE BODO NEMCEM POSTAVILI V BRAN — JAPONSKA SE ODTEGUJE OD OSI RIM-BERLIN — ANGLIJA, FRANCIJA IN RUSIJA PRIPRAVLJAJO KOLEKTIVNO VARNOSTNO POGODBO — BALKANSKI SPORAZUM IN RUSIJA — REGENT PRINC PAVLE GRE V RIM — NARODNO IN MANJINSKO VPRAŠANJE
TREBA REŠITI
Hitler je pretekli petek imel svoj napovedani govor. Kot je bilo že v naprej pričakovati je napadel demokracije, ki so po njegovem mnenju slabše nego njegov nacizem in Musolinijev fašizem. Zanimivo je, da Rusije tudi to pot ni nič omenil, česar v prejšnjih letih ni nikoli pozabil.
Hitler je dejal, da je Gdansko, kjgr imajo Poljaki edino pristanišče in izhod na morje, nemško ,mesta; kar pomeni z drugimi besedami, da ga imajo Nemci namen zasesti. Poljakom je stavil pogoje, ki bi jim omogočili prost izhod na morje, a seveda čez nemško ozemlje, kar pa smatrajo Poljaki za nastavljeno jim past, da bi jih Nemčija napravila gospodarsko odvisne. Tega pa Poljaki pod nobenim pogojem ne morejo dopustiti in so pripravljeni boriti se pa življenje in smrt.
Tudi kolonije je Hitler omenil. Dejal je, da so za Nemčijo vitalnega pomena. In da je besede tudi dejansko podprl, je že prej poslal generala Brauchitseha v Afriko na o-glede, kjer ima Nemčija namen s pomočjo Italije napraviti potrebne vojaške ekspedicije. Mussolini je naročil italijanskemu kralju, naj posije zagotovilo egiptovskemu kralju, naj se nič ne boji, ker Italija ni- ' ma nobenih slabih namenov. In to .je slabo znamenje. Kadar se Italija komu dobrika, ga ima gotovo namen ugrizniti. Saj je bil tudi z bivšim a-besinskim cesarjem Selasijem, kralj Emanuel "bratranec" in je bil pri poroki albanskega kralja Zoga za "druga", grof Ciano.
Zanimiva je tudi Hitlerjeva zgodovinska ugotovitev, namreč, da spadata Češka in Moravska od nekdaj k Nemčiji. Po njegovi logiki bo morala zgodovina pisati, da je Masaryk iz tisočletne svobode češkoslovaški narod zasužnjil, sicer samo za dvajset let, ker ga je Hitler spet osvobodil in vrnil v naročje veliki materi Nemčiji, če bi Hitler diktiral zgodovino, bi se brez dvoma to zgodilo, tako pa zelo dvomimo. Si-
cer pa je Hitler priznal, da Čehi niso Nemci, s čemer pa je le še bolj potrdil nacistično namero, ki je: podjarmiti tuje narode ter jih držati v gospodarski, kulturni in politični sužnosti. Za tako vljudnost in "pokroviteljstvo", ki ga je Hitler v svojem govoru ponujal manjšim državam, pa se vse, tudi najbolj zapuščene, lepo zahvaljujejo.
Poljaki so se Hitlerjevi nameri odločno postavili po robu. Dejali si, da Gdanskega ne bodo odstopili za nobeno ceno in bo zunanji minister polkovnik Beck te dni točneje odgovoril Hitlerju. Vlada pa je izposlo-vala od parlamenta diktatorski mandat do prvega novembra, da bo za-mogla hitreje poslovati v tem kočljivem položaju.
Poljska, je pričela iskati tesnejših stikov tudi s sovjetsko Rusijo, za kar so jo seveda prisilile prilike same in pa Anglija in Francija, ki brez Rusije nočeta p odvzeti nobene odločilne akcije. Seveda bi šli Francija in Anglija tudi na pomoč Rusiji, če bi bila ista napadena preko baltiških držav, a le tedaj, če bi slednje zaprosile za pomoč sovjetov.
Značilno je tudi dejstvo, da je bil Hitler povabil svojo,''»veznico Japonsko, naj tudi ona odpošlje svoje vojno brodovje na Sredozemsko morje, kjer bodo skupno z Italijo dokazali Franciji in Angliji, kolikšna je njih moč, a Japonska tej želji ni ugodila, marveč je izjavila, da nima interesa z demokracijami iska- i
nudili garancije in pomoči, če ne bo istega nudila tudi Rusija, to se pravi, če ne bo vsaka posameznih držav imela- potrebnega dogovora tudi z Rusijo. Z eno besedo: Francija, Anglija in Rusija se prizadevajo organizirati splošno kolektivno varnost vseh držav. Prepuščene bi bile na milost in nemilost fašistični ekspanziji samo one države, ki bi ne hotele pristopiti v ta kolektivni varnostni blok.
Iz Bukarešte poročajo, da bo zunanji minister Gafencu odpotoval v Beograd, kjer se bo sestal s zunanjim ministrom Marltovičem, ter se bodo morda sporazumeli, kakšen korak bo v tej kolektivni varnosti zavzel Balkanski sporazum. Kar se tiče Turčije, Grčije in Romunije vprašanje ne bi bilo težavno, a Jugoslavija sovjetske Rusije do danes še ni priznala.
V Rimu se sedaj pripravljajo za sijajen sprejem princa Pavla, kamor namerava dospeti dne 10 maja, kjer bo ostal tri dni. V Nemčiji in Italiji so obljubili Jugoslaviji tudi veliko posojilo, oziroma kredit za njene vojne in druge industrijske potrebe, ki jih ima namen Jugoslavija v veliki množini nabaviti. Po našem mnenju pa vse prizadevanje Nemčije in Italije, da. bi pridobili Jugoslavijo za svoj fašistični in "protikomuni-stični" blok, ne bo nič zaleglo, ker bi ji to v nobenem pogledu ne koristijo. Če so se v Franciji, Angliji in Rusiji res odločili za kolektivno var-
seduje 3.000 posestev skupno z 2.000.000 ha, ki jih oddaja pod zelo ugodnimi pogoji v last poljedelcem. Poleg omenjene banke pa so še druge uradne zemljiške družbe, Id so sicer pod državno kontrolo, a ne nudijo dovolj garancije, da bo kmet res uspel, temmanj, če ga obišče slaba letina ali kaka druga nezgoda. Določeno kupno svoto mora kmet izročiti, pa četudi gre potem na boben. V Argentini pa, kot povosod, so nekatere letine dobre druge slabe in gorje kmetu, če je v začetku na slabe naletel.
Noben poljedelec pa noče postati posestnik pod takimi pogoji, ki mu lahko požrejo še njegov težko pri-služen kapital. To je tudi eden glavnih vzrokov da priseljenci, ki so povečini poljedelci, nočejo na deželo, marveč ostanejo po velikih centrih, ld nehote povečajo proletarjat ter vržejo iz ravnovesja vse gospodarstvo.
Razumljivo je, da ljudje, ki imajo veselje do kmetovanja, se bodo za ta poklic odločili le tedaj, če bodo dani pogoji za gotov uspeh in napredek.
Id kot rečeno se v tem pravcu v naši novi domovini precej razpravlja in tudi pozitivno dela, kar brez dvoma zanima tudi mnoge izmed nas. Zato se bomo k temu vprašanju ob priliki še povrnili.
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga
ti konflikta. Seveda je pravi vzrok ta, da ji zelo slaba prede v boju s Kitajsko in bi rada zaključila vojno, če bi mogla, a je pri tolikšnih izgubah in žrtvah nazaj težko več iti. Kitajci pa, ki so podpirani od Rusije in Združenih držav, lahko vztrajajo ter vzdržujejo položaj še leta in leta. V Angliji celo upajo, da bo Japonska kmalu prisiljena zaokreniti svojo znuanjo politiko ter da se bo ločila od osi Rim-Berlin.
Kot zatrjujejo so Francija, Anglija in Rusija v glavnih obrisih že izdelale načrt skupne varnostne zveze, ki pa uradno še ni potrjena in se bodo menda še le v polovici tega meseca sestali zunanji ministri prizadetih držav. Kot trdijo, Francija in Anglija nobeni manjši državi ne bosta
nost vseh držav, in je skrajni čas, bo brez dvoma tudi Jugoslavija pristopila zraven.
Skoro pa mislimo, da bomo lahko v bližnji bodočnosti imeli priliko videti, če so se velike demoki'acije res odločile za nepopuščanje napram totalitarnim režimom, kajti po našem mnenju Hitler in Mussolini ne bosta mogla dolgo čakati in bosta kmalu poskusila napraviti kje kako novo aventuro.
Kolektivna mednarodna varnost je potrebna kot beraču kruha. In ne samo to, marveč morajo vsi narodi zahtevati in dobiti tudi vso svobodo ter morajo narodne manjšine biti priključene k svojim narodnim celotam, če to zahtevajo, kot zahtevamo primorski Slovenci in Hrvatje.
Angleška politika neizpremenjena
V	zadnjih letih se ni o zunanji politiki nobene države toliko razpravljalo kolikor o zunanji politiki Velike Britanije. Posameznim odgovornim nosilcem te politike so se često pripisovale povsem osebne note v zunanjepolitičnih smernicah britanskega imperija. Tako se je na primer govorilo o Edenovi politiki kot po-
\vsem osebno določeni politiki, ki da je pomenila veliko spremembo v primeri z angleško zunanjo politiko pred njegovim nastopom. Po Edeno-vem odstopu se je spet v čisto nasprotnem smislu tolmačila Chamber-lainova in Halifaxova politika. Pri tem se je navadno prezrlo, da te razlike, o katerih se je toliko pisalo in ki več ali manj obstojajo ves čas, niso načelnega značaja, temveč se tičejo samo metod, ki si jih razni nosilci angleške zunanje politike v raznih radobjih sicer vsak po svoje zamišljajo kot najbolj uspešne, ki pa ne vplivajo na spremembo osnovnih smernic te politike.
Zato ni mogoče kar na splošno govoriti o kaki "razvojni črti'' angleške zunanje politike, zlasti v kolikor bi s tem mislili na razvoj osnovnih smernic te politike, v kolikor gre le za posamezne metode. S tega vidika smemo tudi pri sedanjem angleškem ministrskem predsedniku Qhamber-lainu kot prvem nosilcu trenutne angleške zunanje politike govoriti o razvojni črti, ki je ni mogoče prikriti. Pri tem pa ostajajo stalni'elementi angleške zunanje politike povsem nespremenjeni.
V	svojem govoru v. Birminghamu dne 18. marca, Ghamberlain na primer ni prikrival svojega nezadovoljstva nad drugačnim razvojem dogodkov, kakor si ga je bil do tedaj zamišljal v skladu z monakovskim sporazumom in dogovori, ki so mu sledili. Iz tega spoznanja pa ni izvajal posledic v znamenju spremembe angleške zunanje politike, kakor so nekateri listi tedaj poudarjali, temveč samo v znamenju spremembe dosedanje svoje metode. Cilj njegove politike sploh, in smernice, ki do tega cilja vodijo, pa so ostali isti: zavarovanje miru za vsako ceno, tu-diz vojaškim nastopom, alto ni drugega izhoda.
Doslednost Chamberlainove zunanje politike od lanske septembrske do letošnje marčne krize nam najbolj zgovorno potrjujejo citati iz njegovih govorov, ki nam odkrivajo neko stalno izhodišče vseh Cham-berlainovih naraščajočih prizadevanj za strnitev angleških in drugih sil proti poskusom enostranskega obvladovanja Evrope in sveta. Kot rdeča nit se v navideznih spremembah angleških stališč vleče izjava, da Anglija nikdar ne more dopustiti nadvlade ene same sile na evropskem kontinentu. Po tej osnovni smernici svoje zunanje politike se Anglija odpove, kadar to zahteva razvoj dogodkov, tudi svojemu sta- * remu načelu o "sijajni osamljenosti", da se po načelu o kontinentalnem ravnovesju sil v etapah dokoplje do prevzema konkretnih skupnih obveznosti na evropskem kontinentu in drugod.
Lani 27. septembra je Ghamberlain izjavil dobesedno: "Ako bi se prepričal, da se je katerikoli narod odločil, tla z grožnjo sile zavlada svetu, bi smatral, da se mu je treba upreti. Pod tako nadvlado bi se narodom, ki verujejo v svobodo, ne splačalo živeti." Na to svojo osnovno misel se je Chamberlain vrnil tudi letos 18. marca v svojem govoru v Birminghamu. In ko so ga 23. marca poslanci opozicije v spodnji zbornici silili, da jim razodene smisel poslednje angleške diplomatske akcije
Nadaljevanje na 6. str.
. Str, 2
SLOVENSKI LIST
Núm. (Stev.). 119
Argentinske vesti
PREBIVALSTVO ARGENTINE
Po statistiki glavnega urada za ljudsko štetje, je razvidno, da je i-mela Argentina ob koncu leta 1938 nič manj kakor 12.958.217 prebivalcev. Prebivalstvo se je z ozirom na leto 1937 precej pomnožilo. V letu 1937 je štela Argentina namreč samo 12.761.509 prebivalcev, torej se je njeno prebivalstvo v letu 1938 povečalo za 196.708 oseb.
Rojenih je bilo v letu 1938 otrok 293.389, v letu 1937 pa 288.161. Leta 1937 se je torej v Argentini rodilo 5.828 otrok manj kakor lanskega leta. Umrlo jih je 1938 leta 148.435, leta 1937 pa 143.463 oseb. Umrlo je tedaj lansko Jeto 4.972 oseb več kakor predlansko leto. S tem pa seveda ni rečeno, da je bila lansko leto umrljivost večja, saj se je v primeru s tem tudi prebivalstvo pomnožilo.
Porok je bilo 1938 leta S5.015. Leta 1937 pa 86.503. Kakor je razvidno, je bilo lansko leto 1.488 porok manj, kakor pa predlansko leto. Sedaj pa nastane vprašanje, kako je mogoče, da je bilo tako malo porok, ko se je prebivalstvo vendar tako pomnožilo. Stvar pa je čisto enostavna. Današnji svet je postal sila moderen. Zakon smatra za buržuaz-no ustanovo in zato se mnogi ne poročijo, ampak živijo v divjem zakonu. Izgovor, da se poročiti ni mogoče, ker ni denarja, ne drži. saj se položaj v splošnem ni poslabšal, prej še izboljšal.
mmmm^mmmmmBmm.
Oori, pa ni zapazil, ko je iz ulice Maipú prihajal voz naložen z mlekom, na katerem,je bil voznik Timoteo Aguirre. Oba vozila sta s tako sile trčila, da sta bila Gori in njegov spremljevalec Saul Rodríguez takoj mrtva, Aguirre pa težko ranjen. U-bit je bil tudi konj, razbit pa je bil tudi voz in ves raztroščen tudi avto.
VLOMILEC V LEKARNI V VILLI LURO PRIJET
Policija je te dni napravila preiskavo v hiši št. 3520 ulic? San Alberto. Dobila je namreč sporočilo, da v tej hiši stanuje nek . tak človek, ki je podoben onemu, ki ga policija išče. Policija se je tedaj na to ovadbo res v to hišo podala in ko so začeli preiskovati hišo, so policaji zapazili nekega sumljivca, ki je nameraval zbežati na streho hiše. Policija mu je beg preprečila in ga aretirala. Piše se Pedro Polaez. Policija je trdno prepričana, da je on vlomilec v lekarno na ulici Porcel de Peralta 1477 in na Nogoya št. 5800. kateremu je pomagal pri tem še nek tovariš, kateri pa tudi ima pasti kmalu policiji v roke. Pri tem vlomu sta vlomilca tudi ustrelila policijskega scarženta Tomasa Sota.
verria, so se dečki v nedeljo popoldne igrali nogomet. Kakor pa je že navada, da se na igrišču radi sprejo, tako se je zgodilo tudi ta dan.
Med prepirom je nekdo tako močno udaril ali sunil v prsa soigralca Francisca Godino, da je ta nezavesten obležal. Storilci so pa nato zbežali. Nezavestnega Godino, kateremu je bilo komaj 15 let, so drugi ljudje odpeljali v bolnišnico Pirova-no, kjer pa je že čez eno uro izdihnil.
VLAK SKOČIL S TIRA
V petek je vlak centralne kordob-ske železnice, blizu postaje Coronel Bogado skočil s tira ter so bili pri tem 4 osebe obite 2 pa težko ranjene.
Če je med ponesrečenci tudi kak Jugoslovan, še ni znano.
Tam okrog Pavona, Sante Lucije in Coronel Bogado živi namreč mnogo Jugoslovanov, doma večinoma iz Dalmacije, ki imajo v tem okraju svoje kmetije.
BOLEZEN V PROVINCI JUJUY
Bole?en, ki razsaja v provinci Ju-juy, posebno med otroci, je zavzela že tak obseg, da je zdravstvena o-blast morala potom letala poslati zdravila proti tej nevarni bolezni. Z ozirom na veliko nevarnost, da bi se megla bolezen še dalje razpasiti, je dala oblast že pred tednom zapreti vse šole, v tistih krajih, kjer ta bolezen razsaja. Sedaj pa še vse javne lokale.
PREISKAVA O DELOVANJU NEMCEV V ARGENTINI
Preiskava o morebitnem namenu Nemcev zaposesti Patagonijo in mogoče tudi še kak drugi kos zemlje v Argentini se bliža koncu, izpovedbe Alfreda Müllerja, ki pa javnosti niso znane, so bile že predložene sodniku dr. Paulucciju Corneju. da jih preštudira. Obenem pa sodnik proučuje sedaj tudi politično delovanje nemških tukašnjih organizacij ter mogočo prepoved njih obstoja. Bavi se pa tudi z osebnostjo ovajalca Heinricha Jiirgesa.
V torek sta bila zaslišana v San Juanu Valter Kohler in Valter Siel-feld, ki sta bila prijeta v Iglesiji, ko sta prišla iz Cliileja. Kaj sta izpovedala do sedaj še ni znano, ker drži sodnik še vse v tajnosti. Zna se saino to, da so pri njiju zaplenili razne fotografije in načrte, ki se nanašajo na andsko mejo s CLilejem in na vzhodne kraje San Juana.
TUDI V SALTI RAZSAJA BOLEZEN
Ne samo v provinci Jujuy, ampak tudi v provinci Salta je začela razsajati nevarna bolezen davica. Do sedaj je samo v mestu zbolelo na te] bolezni čez 60 oseb. Zdravstvene o-blasti so že napravile potrebne koraka, da se razširjanje te bolezni zaustavi in uniči.
Vila našega rojaka Franja Paterno sta v San Paulu v Brazilu
San Juana, da so radikali in bloki-sti poslali 158 pritožb, podprte z dokazi o nasilstvu konkordancistov na raznih voliščih. Z ozirom na to, pričakujejo radikali in blokisti, da bodo volitve razveljavljene. Skoro gotovo pa se to ne bo zgodilo. Štetja glasov se je pričelo v četrtek. Katera lista je prodrla se še ne omenja, zelo verjetno pa je, da bo odnesla zmago konkordancija.
STROGA KAZEN
Ivana Modrovska, 30 let stara in po narodnosti Čehoslovakinja, je bila obsojena na 10 let ječe, ker je hotela 27. septembra 1937 'eta, umoriti sebe in svojo 9 letno hčerko. Do tega obupnega koraka jo je privedla žalost, ker je bila hčerka na enem delu telesa mrtvoudna. Obe je sicer mož rešil, toda žena je bila sedaj za poskušen umor in samomor le obsojena. Pač prehuda kazen v tem slučaju. Posebno še, če primerjamo druge umore, radi katerih so storilci obsojeni le na par let, če že ne oproščeni. Sicer sta tudi v tem slučaju dva sodnika glasovala za oprostitev, toda ostala sta v manjšini.
PROMETNE NESREČE KOLESARJEV
Do zadnjega časa je bilo le redkokdaj slišati, da bi se kak kolesar ponesrečil. Seveda je temu pripisovati dejstvo, da je bilo mnogo manj kolesarjev in še ti so bili dobri vozači, ker so bili že to povečini odrasli, ki so se vozili radi potrebe na delo, ker so stanovali daleč od svojega dela. Vse drugače je sedaj. Povsod kar mrgoli malih kolesarjev in kolesark, od katerih mnogi niti še voziti ne znajo. Nobeno čudo tedaj ni, če se zgodi v tem oziru nesreča njemu samemu, ali pa komu drugemu. Samo to nedeljo je bilo pet takih slučajev. Na križišču avenide Juan B Justo in ulice Cuenca ¿e podrl ka-mijon kolesarja José Hernandeza. Med ulicama Cabildo in Guanacache je neznan kolesar podrl 57 letnega Manuela Martineza. Na višini 5450 ulice Rivadavia, je kolesar Cayetano Zingoria podrl Zulemo Salaber-ry, staro 44 let. Na križišču Cabildo y Pino, je kolektivo, katerega vodil Emilio Pardo podrl kolesar ja Nico-lasa Cuchuvicra. Na avenidi Alvear in Acevedo pa je avto Hamberta Un-guarta zadel ob kolesarja José Lo-peza starega 18 let ter ga poškodoval
Mnogo teh nesreč so krivi starši, ker ugodijo otrokom njihovim kapricam, da jim kupijo bicikelj, ko ga prav nič ne potrebujejo.
VOLITVE V SAN JUANU
Volitve v San Juanu, ki so se vršile v nedeljo, so potekle nepričakovano mirno in brez prelivanja krvi. Interventor je poročal notranjemu ministru, da so se vršile v redu ter ni bilo pritožb od nobene politične skupine, ki bi kot taka prihajala v poštev. Sedaj pa poročajo iz
PRVI MAJ
Letošnji delavski praznik, 1. ma.i se je vršil dostojno. Nikjer ni prišlo do najmanjšega incidenta. Omembe vredna proslava 1. maja, je bila socialistična in nacinalistična. Prvi so v povorkah iz raznih delov mesta prikorakali na Diagonal Norte, kjer so bile postavljene tribune za govornike. Govorilo je več govornikov, med njimi tudi dr. Repetto, ki je rekel med drugim tudi, da Argentina pri reševanju svetovne politike ne pride mnogo v poštev, vsi delavci pa morajo delati za sporazum med , amerikanskimi narodi, da se ubranijo sovražnika, bodisi zunanjega ali notranjega, ki bi hotel rabiti metode nasilja.
Nacionalisti so pa imeli svoje zborovanje na trgu San Martin, kjer so tudi nastopili razni govorniki.
Naj še pripomnimo, da je policija socialistom prepovedala izvajati državno himno, istotako nacionalistom.
RESTAVRACIJA
SMRTNA KOSA
Y ponedeljek 1. maja ob 2 uri pO; poldne je po kratki in mučni bolezni umrla v bolnišnici Ramos Mejía, naša rojakinja Marija Skvarča, stara komaj 33 let in doma iz Sv. Vida pri Vipavi.
Pokojnica je prišla pred 10 leti v Argentino, kjer si je hotela služiti svoj kruh in se kdaj vrniti zopet v lepo vipavsko dolino. A usoda je hotela drugače.
Pokojna Marija je imela dva otroka. Da preživi svoja otroka, sebe in moža, ki je že več let živčno bolan ter za delo popolnoma nezmožen, J® morala uboga Marija trdo delati. Pomanjkanje in čezmerno delo sta zrahljala njeno trdno zdravje in j« končno položila v hladni grob.
Pakojnica zapušča tu v Argentini moža Bernarda, sina Alberta starega 8 let in Suzano 6 let staro.
Pogreb se je vršil v torek popoldne na pokopališče Chacarita, katerega se je udeležilo izredno veliko število vaščanov. prijateljev in znancev, ki so prihiteli tudi iz raznih krajev provinc, da so pospremili po-kojnico na njeni zadnji poti. Naj bo pokojnici lahka argentin-
_ , . .	. ska zemlja. Soprogu Bernardu, sinu
Vrtojbe, star 55 let. Pred letom je Albertu iu hčerkici Suzani pa naše prišel v Ameriko za svojimi otroci.. iskreno ^^ toda tujina mu je rahlo zdravje uničila. Bil je na smrt lepo pripravljen in žalostni otroci in sorodniki so ga 3. maja spremili na pokopališče v Flores, kjer ga je pokopal g. kaplan Hladnik.
Naj počiva v miru. Žalujočim pa naše sožalje.
PROVINCIJALNA POSLANSKA ZBORNICA SE JE SESTALA
V torek se je sestala poslanska zbornica province Buenos Aires, k 8t5 rednemu zasedanju. Na tem zasedanju je podal svoje poročilo gu verner dr. Freseo. Njegovo poročilo je bilo bolj polemičnega značaja. — V sredo pa si je zvezna poslanska zbornica izvolila svoj izvršni odbor. Izvoljena je bil ponovno prejšnja izvršna oblast: Dr. Kaiesr, predsednik. Dr. Carlos Pita in Juan Mor-rogh podpredsednika.
DOMAČE VESTI
ŽALOSTNA VEST
Umrl je Andrej Lasič iz Zgornje
PROMETNA NESREČA V MENDOZI
Prejšnji petek se je zgodila na'a-venidi San Martin v Mendozi huda nesreča. Po tej avenidi je z veliko naglico vozil z avtomobilom Cesar
UDAREC V PRSA NA NOGOMETNEM IGRIŠČU POVZROČIL SMRT
Na nogometnem igrišču ki se nahaja ob avenidi Centenario in Eche-
OBJAVE POSLANSTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires
Kr. jugosl. poslaništvo išče in poziva. da se mu javijo sledeči izseljenci :
Kovač Ivan in Stanko Mate, oba
stanujeta navadno na Piñeyru (A-velaliieda) F.C.S.
Despot Stjepan pok. Ivana. Pred letom dni je prejemal pošto na naslov: La Plata F.C.S. Poste Restante.
Če bi kdo vedel za katerega zgoraj imenovanih, naj mu sporoči, da ga poslaništvo išče, ali pa javi poslaništvu njegov naslov.
'!■> IWI'I IIIH'Í ilMl'1WWTIHIMI'" "II11<""iTMTilfnTMTI iTTfi TTWTi iTMfii "MT WT ÜTi ^THI ^rMITmtfT•"'1^'
$ AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- f Ú	VORNEGA ZDRAVNIKA	g
x	/	zatecite se k	£
Dr. A. G ODE L

I
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542
W 33HWK3MKMBSM
*
¡ J
S?
4 1 i
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
Ugodna prilika
za čitatelje Slovenskega Lista
• 8x1 A-vvJ E» •
Kombinirano pohištvo za jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 komadov za samo $ 225.
Avda. SAN MARTIN 2700
U. T. 59 - 0504
(Nasproti pošte)
NABIRALNA POLA ZA POGREB POK. MARIJE SKVARČA
Za pogreb pok. Marije Skvarče so darovali sledeči rojaki in rojakinje: Po $ 20,— Štefanija Trošt in Ludvik Mislej; po $ 15.— Josip Tram-puž; po $ 10.— Antonija Mislej, Josip Volk, Frančiška Gorili, madam Sulas in Domingo Gaciano; po $ 7.—-Fani Mislej in Lasič; po $ 5.— Pedro Avellaneda, Marija Lipovž, Henrik Piščanc, Anton Trošt, Josip Piščanc, Marija Bratuž, Alojz Dru-fovka. Rjiza Ferjančič, dr. Fernanda Ibargaray, Gumersindo Moyans, Manuela Jaioso. Carmelo Novarro, Mana Bareyro, Gustavo H.; po $ 3.-— Vera Piščanc, Josip Mislej, Ivan Mislej; po.$ 2.— José Castro, Ber-domas; po $ !.— Manuel Iiodriguez, Alojzija Fabčič. Vsega skupaj se je nabralo $ 204.—.
Tem potom se vsem teško prizadeta družina najsrčneje zahvaljuje.
Naznanjamo pretužno vest, da je po kratki in mučni bolezni v pondeljek dne 1 maja, nenadoma umrla v bolnišnici Ramos Mejía žena in mati
Marija Skvarča
doma iz Št. Vida nad Vipavo, stara 33 let. Zapušča moža Bernarda ter dva mladoletna otroka: Alberta starega 8 let in Suzano staro 6 let.
Pogleb se je vršil drugi dan pop. na pokopališče Chacarita ter jo je na nje zadnji poti spremljalo veliko število prijateljev, vaščanov in znancev, kar je pričalo, da je bila pokojnica pri vseh, ki so jo poznali, zelo priljubljena.
Naj bo dobri ženi in materi lahka tuja zemlja!
žalujoči ostali: mož in otroci ter ostali sorodniki, ki pa so vsi v domovini.
BUENOS AIRES — ŠT. VID NAD VIPAVO.
Buenos Aires, dne 2. maja 1939.
Núm. (Štev.), 119
SLOVENSKI LIST _;_--
Str. 3 ___
ob priliki izleta v Tigre
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadajočih del
Albert Gregoric
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. V&rela 5130
"SLOVENSKI DOM"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3867 — Buenos Aires
PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej. ol> nedeljah in praznikih pa ves dan.
PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo.
DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo.
GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto.
DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo.
DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogliiíjéem ter drugimi igrami za moške, ženske in otft&e. iV '
POSTANI ČLAN tudi ti ter sóMuj íií' poslužuj Se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja!
STARŠI, ki želite, da bi se vaš ali hčerka, izučila v glasbi bodisi violine ali klavirja, prijavite jih v društvu. Pouk brezplačen.
šolski otroci
ti


• •
iz organizacij
rtmmmmmmzzm: 5»sč3»BO
Z NEDELJSKE DOMAČE ZABAVE V SLOVENSKEM DOMU
Preteklo nedeljo se je vršila v Slovenskem domu napovedana domača zabava, ki je potekla v najlepšem razpoloženju ter zadovoljstvu vseh številnih posetnikov.
Društveni orkester pod vodstvom Vencela Lazariča je zelo dobro igral. Pogrešali pa smo lepega petja zborov Slovenskega doma. Zato bi želeli, da bi drugič petje ne izostalo. Tudi bi bilo dobro, da bi se ob takih prilikah dalo na oder kako majhno veseloigrico, da bi tudi starejši posetniki prišli do svoje zabave.
IZ ROSARIA
DELATI, PA NE SAMO GODRNJATI
naj bo v odgovor onim, ki samo kritizirajo, ničesar pa k stvari ne doprinesejo. Saj to tudi mi vemo, da ni vse v redu, a če bi mi kot oni samo godrnjali, nikoli pa nič storili, bi bili vedno na istem. Vsi ste vabljeni k sodelovanju, kajti deltr je za1 vfceh dovolj.	'■' -t;
Imeli smo priliko slišati zarés 'nesmiselno fraze: ti si komunist, oni je narodnjak, fašist, Krafojč, Primorec itd. Zakaj taki nesmiselni izrazi. Zakaj bi ne bili složni, ko pa smo pravzaprav vsi en'© — delavci. Več treznega mišljenja, pa m&hj nespametnega besedičertja, rojaki, pa bomo prav gotovo prišli db kakegk stvarnega zaključka, i Rojaki in rojakinje! t,1'- ' Tudi vi, ki danes še niste pristopili v naše vrste, vas ponovno vabimo : pridite! Pristopite v nase delavsko društvo Triglav v naš ''Slovenski dom. Pokažimo vsi, da nas živo zanimajo naše delavske dolžnosti, bodisi doma ali v tujini.
POZOR	>
Kdor želi sliko z otvoritve Slovenskega doma Triglav v Ros'nriu, si ¡jO lahko naroči v nedeljo 7. maj a ppp. v društvenih prostorih Mitre 3936. Vsaka slika stane 50 cejit.'-
PLESNA ZABAVA
Društvo priredi v Slovenskem domu dne 21. maja ob 4 urrpop^v nI. 1 de Mayo 1159 veliko plesrto vza-bavo. Vstopnina za nečlane $ I.—, xa člane pa 0.50. Čisti dobiček gre v prid obzidave društvenega' zemljišča. zato pričakujemo, da se boste v polnem številu odzVaii.
Torej na svidenje nedeljo dne 21. maja.
F. Mezgec, tajnik.
smmMm&ymomcymymcmeomc
Velika prireditev v Berissu
Jugoslovanso društvo vzajemne pomoči v Berissu priredi sokolsko akademijo v soboto 6. maja ob 9 uri zvečer v Poljski dvorani, ulica Ñapóles 4333 v Berissu. Pri tej akademiji nastopijo razen tamošnjega dru štva vzajemne pomoči in Sokola Dock Sud-Boca, tudi češkoslovaški Sokol iz Buenos Airesa in češkoslovaški Sokol iz Ville Dominico.
Program obsega sledeče točke:
1) "Kralj Petar II." deklamira Vidosava Lekovié. 2) Skupinske vaje, izvajajo člani in članice Sokola Dock Sud-Boca. 3) Proste vaje, izvajajo članice češkoslovaškega Sokola fz V, Dominico. 4) "Braca", dekl. Prag. Josipovičeva. 5) Proste vaje izvaja moška deca Sokola Dock Sud-Boca. 6) Zagrebške proste vaje, izvajajo člani Sokola Doek Sud-Boca. 7. Vaje na bradlji, izvaja ženski naraščaj Sokola Dock Sud-Boca. 8) Proste vaje. izvajajo člani češkoslovaškega Sokola Villa /Dominico. 9) Proste vaje, izvaja ženska deca Sokola Dock Sud-Boca. 10) "Soko", dekl. Luka Lekovic. 11) Skupinske vaje, izvajajo.člani in članice. 12) "Tri junaka '— tri Sokola", dekl. Petar .josipovic. 13) Piramida, izvaja deca Sokola Dock Sud-Boca. 14) Vaje na bradlji, izvajajo češkoslovaški in jugoslovanski Sokoli. 15) Klavirska točka, Irena Hruby.
Proste vaje bo spremljala na gla-sótir naša Marica Mavčeva s Pater-nala.
Za to sokolsko akademijo pri kateri nastopajo tudi naši bratje Če-hoslovaki, vlada veliko zanimanje tako v mestu Buenos Airesu samem kak&tjj tudi v okolici. Ilarli tega je pričakovati, da se bo ta dan zbralo v Berissu veliko naših rojakov in bo to lepa slovanska manifestacija.
V Berisso bodo ta dan vozile za to naročene" ba ñadere". Kdor bi se torej želel peljati skupno s člani Sokola s tem vozilom, naj to javi odboru Sokola Dock Sud-Boca, 25 de Mayo 1484 Doek Sud. Vožnja tja in nazaj, vključivši večerjo stane samo $ 2.—.
Na svidenje torej 6. maja v Berissu !
G.P.D.S.
Opozarjamo vse slovenske rojakfi, da bo G.P.D.S. v Villa Devoto, Sim-brón 5148, v nedeljo 14. maja praznovalo svojo 4 obletnico, z dobrohotnim sodelovanjem vseh slovenskih društev v Buenos Airesu.
Ponovila se bo ob tej priliki prelepa otroška igra "SIROTA JERICA". Priznani pevski zbori naših organizacij, nam bodo zapeli zbrane komade.
Radi obširnega programa se bo spored začel izvajati točno ob 16 uri.
Natančen spored prinaša "Naš Dom".
Za obilno vdeležbo tega pravega shoda slovenske naselbine se vljudno priporoča
ODBOR.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAV-NIŠTVA
Novak P., Misiones. — Naročnino i^iiio prejeli v redu. Pozdrav.!
Leban J., Tucumán. — Naročnino prejeli. Hvala! Pravite, da vam je zelo ugajalo, kadar je nastopil zbor S'o v. doma na radio, a da sedaj vas radiovalovi ne dosežejo več, odkar so premestili uro. Pisali ste na radio uro, pa vam niso odgovorili. Bomo mi posredovali, vendar dvomimo, če bomo kaj dosegli vsaj hitro nr, ker so z radiom v zvezi veliki stroški in so tudi druge okolnosti, ki ne dovolijo, da bi napravili vse, kot bibilo želeti. Pozdrav!
Bernetič M. — Naročnino prejeli, v redu. Pozdrav!
Fon J., Aleksandrija. — Naročnini snio prejeli v redu in tudi list "#m dostavljamo, upamo, da ga v redu dobivate. Pozdrav!
Luksič I., Jugoslavija. — Naročnino prejeli v redu in boste videli
"SLOVENSKI I, IS K
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od U do 19. üre vsak dan. ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
o
jjAKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, O sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI UST" tel naj tudi pobere narocniuo in pošlje na naše upravo.
POSLUŽUJTE SE samo onih prijetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
Tudi naši telovadci so se pokazali na izletu v Tigre: Silvan Pečenko drži na ramenih Staneta Baretta
na ovitku poleg naslova, do kdaj i-uiate plačano. Pozdrav!
Saksida J., C. Saltos. — Naročnino za dve leti prejeli v redu. Hvala! Sprejmite najlepše pozdrave!
Podreka K., Mesto. — En pes za spremembo naslova smo prejeli. Hvala in prejmite naše pozdrave!
Novak J., Misiones, — Naročnino smo prejeli. Hvala!*Pozdrav!
Orel I., V. Guillermina. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
Domicelj V. — ček z nakazano naročnino prejeli v redili Zdravo!
Skok L. — Naročnino prejeli. Hvala! Pozdrav!
Furlan L., V. Calzada. — V Argentino ne more priti nihče, če nima katerega svojih, ki ga vpokliče, to je starši otroke ali obratno in mož ženo ter obratno. Kdor ima tukaj pelje, tudi lahko pride in turisti.
Če bo kaj primernega, bomo javili, a niste navedli koliko let ima vaš sin. Sprejmite najlepše pozdrave!
Šolski svet v V. Devoto. — Omenjena objava ne zariima širšo javnost, zato se obrnité direktno na društvo, ki vas je brez vašega dovoljenja stavilo na spored. Pozdrav!
Paulin K., Córdoba. — Naročnino smo prejeli v redu. Pozdrav!
Bratož F., Ensenada. — Naročnina .je še plačana. Zaostale številke vam bomo dostavili. Pozdrav!
Brezovac A. in Pustovrh K., Mun-ro. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav !
Šuklje I., Las Breñas. — Bomo počakali dokler ne ozdravite in ker pravite, da tudi s kosečo ni bilo kaj prida. Pozdrav!
Gabrijelčič J, Trebeč I., Turin L., Bangelj A., Rozina L. in Rejc Š. —■ nam izročil g. Lakner v redu.
Andrej Krajnc plačal g. škrbcu ter dobol i v redu.
Vsi oni, ki ste prosili za pismen
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Šolarji in šolarke paternalske in docksudske šole se igrajo v naravi
odgovor ter priložili znamko, ste dobili pismo.
Vsi tisti, ki so vas obiskali naši inkasanti ali ste se sami oglasili na uredništvu, imate tozadevno potrdilo. Sicer pa imate vsi. ki ste z naročnino zaostali, na ovitku to označeno.
Podpirajmo svoj list
Moremo spoštovati ideale, a... nimamo zakaj biti razdraženi. Naš narod more biti bratsko združen, tembolj v izseljenstvu, ki živimo daleč od naše domovine, moramo v tej naši drugi domovini biti tesno združeni, da nam bo dala sad skupne moči. za nas in za naše zanamce. Zbli-žavati se moramo v vseh vprašanjih, ki se nas posredno ali neposredno tičejo. Na naš tednik Slovenski list bi morali biti vsi naročeni ter ga moralno in materialno podpirati, da bi bil velik po obsegu in vsebini ter poln idealov in skupnih 'misli. Dokazati bi morali da smo kulturno in gospodarsko dozoreli ljudje, ki vemo kaj hočemo.
Vsi vemo, da je tisk danes najmočnejše orožje. Državniki, diktatorji. stranke, trusti, sindikati itd., vsi imajo lastna glasila, ni treba še posebej povdarjati, da ima delavstvo in ljudstvo vobče, najmanj be-
sedé pri tisku, čeprav ga ono čita in podpira na razne zavestne in podzavestne načine.
izseljenci pa imamo, hvalabogu, p.o zaslugi nekaterih požrtvovalnih ljudi, svoje lastno glasilo Slovenski list, ki bi zaslužil vse večje naše o-pore in zanimanje za njega, a je že tako, da raje segamo in podpiramo kar tli našega ter omalevažujemo svoje.
Podpirati svoj tisk ni nihče prisiljen, a je naša dolžnost, zato bi moral biti vsakdo izmed nas na Slovenski list naročen.
Rudolf Sate j.
SE3Q1_ IOBQg=S
PRVOVRSTNA
Restavracija, Bar q in Pivnica D
RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461
Zračni prostori za društva, bankete "in svatbe z rezerviranimi prostori za družine Kegljišče in krogljišče Q O Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik
ANTON DEKLEVA
IOQC
SL0VBNSK3 LIST
Núm. (Štev.) 119
Slovenci doma in po svetu
Poldrugi milijon lir je hotel iztihotapiti
Tržaški "Piccolo" poroča, da je bil pred dnevi razkrit drzen poskus iztihotapijenja za poldrugi milijou lir. V zadevo je zapletenih več znanih tržaških osebnosti med njimi in dustrijalec Oskar Brunner, po rodu Žid, svoj čas solastnik velikih tekstilnih tovarn v Podgori pri Gorici in v šturjah, ter odvetnik baron Rudolf de Rinaldini, ki sta bila aretirana. Brunner je v družbi z nekim holandskim inženirjem dospel z zasebnim avtomobilom v Genovo, od koder se je odpeljal proti francoski meji v Ventimiglia. Tam ga je pa policija prijela in našla pri njem poldrugi milijon lir, ki jih je hotel tajno spraviti čez mejo.
GORIŠKI NADŠKOF PROTI PLESOM
Proti plesom v postnem času je goriški nadškof v svojem škofijskem listu za mesec marec napisal ostre besede proti plesni norosti v post' nem času. Nadškof pravi: " V raznih krajih naše nadškofije se pripravljajo plesi in druga posvetna veselja-čenja, čeprav je to v nasprotju s sve-?Jm postnim časom in čeprav cerkvene postave tako početje strogo prepovedujejo in čeprav so najvišji oblastniki ponovno poživljali k stroki disciplini in k resnemu življenju." Potem izraža nadškof svoje začudenje nad tolikšno brezbrižnostjo, s katero kristjani kršijo stroge cerkvene predpise. V nadaljneai spodbuja duhovščino, naj pouči ver-,-iike o teži njihovih prestopkov; kjer se ji zdi pa potrebno, naj izvaja navodila, ki so jih v tem pogledu izdali škofje Treh Beneči.f leta 1935.
Samo stari nad dvajset let smejo na sezonsko delo
Anketna komisija, ki jo je sklicalo ministrstvo za socialno politiko v Murski Soboti, je soglasno sprejela sklep, da se dovoli odhod na sezonsko delo v inozemstvo kakor tudi na veleposestva v naši državi samo delavcem in delavkam starih nad 20 let-. Izjemo je dovolila anketna komisija le v uvaževanja vrednih primerih velike bede, velike družine in r.emogočnosti, dobiti doma primerno zaposlitev. V takem primeru bi lahko dobil dovoljenje delavec star nad 18 let, ako bo zaposlen skupno z materjo, očetom ali starejšim sorodnikom pri istem delodajalcu. Ta omejitev ima svoje vzroke v izredno žalostnih primerih moralnega in telesnega propadanja našega mladega delavstva v inozemstvu. Posebno velja to za dekleta. Mnogo primerov poznamo, ko so se mladi delavci s prenapornim delom povsem pogledajo, da delavec čim več naredi m ne vodijo računa o njegovi starosti in zmožnosti. Naš človek, poseb-dq mlad in priden, pa tudi ne pasi dovolj nase in gara preko mere, posebno pri akordnem delu, da bi se izkazal iij čimveč zaslužil. Mlada dekleta prav tako rada zapadejo preveliki vnemi, poleg tega pa imamo še mnogo primerov moralnih prestopkov, ki močno škodujejo našemu ugledu v tujini.
ŽELEZNIČARJI IMAJO SVOJ LIST
S 1. aprilom je v Ljubljani začel izhajati mesečnik "Slovenski železničar", ki ga izdaja klub železničarjev JRZ v Ljubljani. V uvodnem članku sporoča novi list, da bo slovenski, železničarski, obenem pa gladilo političnega kluba železničarjev JRZ. Na prvi strani prinaša sliko dr. Korošca ter sliko prometnega ministra dr. Spal) a.
LIKVIDACIJA KMETSKIH DOLGOV
V poročilnem letu je Priviligira-na agrarna banka zelo intenzivno nadaljevala delo glede izvršitve U-redbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Na osnovi doslej definitivno prejetih kmetskih dolgov je bilo odobreno denarnim zavodom in zadružnim organizacijam na tekočem računu €19,903.606.37 din in 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov din. 204,392.903 oziroma skupaj za 824,296.509.37 dinarjev.
SKLADIŠČA ZA NAFTO V JUGOSLAVIJI
Velika skladišča za nafto in bencin urejujejo po vsej državi, tako poročajo iz Zemuna. V Zemun namreč prihajajo te dni ogromne množine nafte in bencina iz Romunije. Kakor se doznava, dovažajo romunsko nafto in bencin tudi v'nekatera druga naša rečna pristnišča. V Zemun dovažajo nafto in bencin v posebnih železnih vlačilcih. Tu ga prelivajo v železne sode in odpravljajo dalje. Kakor poročajo, grade v vsej državi deset velikanskih skladišč za ti dv^ dragoceni tekočini. Večino teh skla-lišč urejujejo pod zemljo zaradi varnosti pred eksplozijo. Vsa t-i skladišča, katerih vsako sestoji iz treh delov, morejo sprejeti okrog 45.000 vagonov nafte in bencina.
hna posojila do 2000 din poleg kre ditiranja potom meničnih posojil proti odškodnini na nepremičnine in dolgoročna hipotekama posojila in oso jila na lombard vrednostnih papirjev. Stanje hipotekamih in do1-goročnih posojil vodnim zadrugam e bilo 31. decembra 1938 naslednje: Hipotekama poosjila 395,845.893.1" lin, dolgoročna posojila vodnim zadrugam 13,403.865.09 din, skupaj -109,249.758.26 din.
ORAZI ODIDE ZA RAVNATELJA V RIM
(i. Vezio Orazi je imenovan za gla-nega ravnatelja Državnega urada ¿0 produkcijo filmov v Rimu. Pre-Tekt, ki se je med svojim bivanjem v Gorici veliko trudil za gospodarsko povzdigo dežele in posebej še za elektrifikacijo Soške doline, bo v kratkem odšel na novo mesto.
NOV KOMISAR ZA OBČINO KOJSKO
Župan občine Kojsko g. Gaioli Carrara je premeščen iz Kojskega, kjer zapušča bolestne spomine, in je .menovan z akomisarja občine Opa-rje selo. Za komisarja občine Kojsko ¿e prefekt imenoval g. Visintina, u-radnika iz Gorice.
KREDITI POLJEDELCEM
Največji del kreditov, mimenjeuih poljedelcem, je bil odobren zadružnim organizacijam po vsej državi, in sicer za odkup, predelavo ali vnov-čcnje kmečkih pridelkov. Stanje zadružnih posojil je bilo dne 31. decembra 1938 naslednje: zadružna posojila na obveznice in menice; izdanih 7,295.678 din, na zadružni teljo-?i račun 106,423.477.52 din, na lombard zadružnih obvešnic 14.619 din, posojila za nabavo poljedeljskih strojev in orodja 2,355.161.50 din, tekoči račun zadrug in zvez po U-iedbi 241,153.927.03 din, kar da skupaj 377,476.031.55 din. Po zadružnih organizacijah je kreditiran neposredno tudi mali kmet-zadrugar v znesku 12 milij. din (dočim je leta 1937 i a vrsta kredita presegala komaj znesek 2 milij. din.). V letu 1938 .'o banka prvič začela izdajati maj-
DVAJSETLETNICA ZAVODA ZA ŽENSKO DOMAYO OBRT
Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani praznuje letos dvajsetletnico svojega plodo-nosnega dela. V proslavo svojega ju-1 ileja je otvoril na cvetno nedeljo v svojih prostorih na Novem trgu zelo pestro razstavo belokrajinskih pisa •lic, ki so se pojavile tudi še le po prevrata prvič v ljubljanskih trgovinah in so sedaj zelo udomačene in priljubljene za velikonočni čas v Ljubljani in tudi drugod. Nad 800 komadov je bilo razstavljenih. Belo-krajinske pisanice so izdelane v težki batik-tehniki, ki zahteva veliko spretnost od risarice ali "pisačice". Motivi so na pisanicah geometrijski, nabočni in naturalistični. Po veliki večini imajo vse pisanice temno podlago, od katere še potem rdeča, bela selena in rumena barva prav lepo odražajo, Svoj ;čas so pisale Belo-kranjice pisanice le za svoje ožje prijatelje in znance, danes pa, ko je zaprla bogata Amerika revnemu svetu iz Bele Krajine pot preko oceana, skušajo doma pridobiti z ročnim delom nekaj denarja za vsakdanje nujne potrebe, ker ni drugod zaslužka. Zato nam izgledajo pisanice kot velike kaplje srčne krvi, ki jo nosijo na trg za svojo deco. Poleg pisanic so razstavljene tudi belokranjske vezenine, preproge in platno. Kot novost v moški modi so pa razstavljene krasne športne srajce z bogato vezenino, ki nadomešča kravato. Srajce so narejeije iz belokrajinske-ga domačega platna in se izvrstno nosijo. Verjetno je, da se bodo prav hitro udomačile pri moški športni mladini, zlasti pa pri turistih, ker so zelo trpežne.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
KROJAČNICA
Martin Turk
ima na izbero
vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegantno obleko. Prepričajte se!
LORIA 1760 Buenos Aires
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se
DANIEL KOSIČ
Ul. Calderón 3216
Villa Devoto
Naši kmetje: Marušičevi na svoji kmetiji v Mendozi
1
Tihotapstvo lesa iz Jugoslavije v Itali jo
Italijanske oblasti so odkrile zadnje čase veliko tihotapstvo lesa iz Jugosalvije v Italijo — vsaj tako pišejo zadnje čase italijanski časopisi. Med drugim pravijo tudi tole: Po poročilih in ovaduhih je prišlo oblastem na uho, da na tisoče debel prihaja čez mejo opremljeno z, vsemi potrebnimi dokumenti kot tranzitno blago. Les prodajajo tvrdkam v notranjost Italije in carinske o-blasti so dosedaj debla označevale s carinskimi oznakami ter še s posebnimi konvencionalnimi znaki. Zaradi tega so se pritoževali vsi dvolastni-ki in so proti temu zelo ostro protestirali, posebno pa so bili prizadeti, ko so nastopile sankcije in ko .je bil promet zaprt. Italijanskim oblastem se je tedaj zdelo marsikaj sumljivo. Da bi si odpomogli, so lastniki gozdov v obmejnem kraju pregledali vse dogovore med Italijo in Jugoslavijo, ki se nanašajo na promet z lesom in so tako na veliko iznenadje-nje italijanskih oblasti po "diplomatski" poti, kakor piše tržaški list, rešili zadevo v svoj prid. Pozablje-nja soo teli klavzulo v nekem starem obojestranskem dogovoru med Italijo in Jugoslavijo, ki pravi med dru-. gini, da je posestnikom v obmejnem pasu, ki imajo gozdove, v katere ne peljejo z italijanske strani nobene ceste, dovoljeno, da prepeljejo svoj les po določenih prehodih v Jugoslavijo ; odkoder ga potem po železnici ali po večjih cestah zopet spravijo v Italijo, ne da bi za to plačali carine in drugih dajatev. Italijanske oblasti so sevedfj morale ugoditi njihovim upravičenim zahtevam in zopet dovoliti uvoz lesa, ki
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Airc3 U. T. 54 - 3588
je bil sicer iz gozdov v italijanskem obmejnem pasu, pa se je moral zaradi slabih oz. ugodnejših prometnih sredstev prepeljati v Jugoslavijo in šele potem zopet v Italijo. Toda italijanskim oblastem se je vse-eho malo čudno zdelo, odkod tolike množine lesa. Ker niso mogli ničesar ugotoviti pri transportu in nobeno poneverbo, ni jim ostalo drugega, kakor se podati v gozdove in s težko muko prešteti, koliko debel je v teh godovih. Po dolgih računih so začudeno ugotovili, da je število debel izvoženih v Italijo, znatno prekašalo število " oiiíh, ki so jih prešteli in da prekašajo tudi število italijanske in jugoslovanske zone skupaj. Toda ti gozdovi še stojijo in so skoro neizsekani. Zaradi tega o-blasti obtožujejo, da je les prihajal iz drugih krajev Jugoslavije, kar se je bale ugotovilo. Italijanske oblasti so po svojih računih izračunale, da je bilo na la način vtihotaplje-nih v Italijo nič manj kakor 222.833 debel! Zaradi tega prestopka je obtožena cela vrsta jugoslovanskih dvolastnikov, ki se bodo morali zagovarjati pred italijanskim sodiščem zaradi tihotapstva.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?

Ana Clwpova.
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje, j SIFILIS \ vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914)
KOŽA: Kronfini izpahi, mozoljčki. Izpadanje las, Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izgub» spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nndua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nom-Skem načinu.
PLJUČA: KnSelj, Šibka pljuča.
CUEVA; colitis, razSirjenjo, kronična za* peka.
OBLO, NOS, TISE S A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—
PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Nafi zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI 1« edini te vrste v Argentini. — LečenJ» zajamčeno. — Ugodno tedensko in m&-
plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Núm. (štev.) 119
SLOVENSKI .OST
Str. 5
ZIDJE V SLOVENIJI
Beograjski listi objavljajo nekatere podatke o ugotovitvah ljudskega štetja, ki je bilo	marca 1931
v Jugoslaviji. Po teb poáatkih je bilo takrat v državi 68.405 Židov. V«, -čina idov je živela v dunavski banovini, najmanj pa jih je bilo v dravski banovini, ki jih je štela ob ljudskem štetju samo 820. V Ljubljani in ljubljanskem srezu so jih našteli 97, v murskosoboskem srezu 269, v dolnjeiendavskem 207. Večina. srezov v dravski banovini ni izkazala nobenega Žida.
Seveda jih je danes primerno ninogo več, ko je namreč prevzel pok. Dolfuss popolno oblast v Avstriji v svoje roke, jih je mnogo pri-bežalo v Jugoslavijo in se nastanilo mnogo njih posebno v Sloveniji. Še več jih je našlo zavetja v naši držaji, ko je Hitler Avstrijo priključil Nemčiji. Precej jih jé tudi pribeža-lo v Jugoslavijo ob aneksiji Češke in Moravske, od katerih se jih je nekaj ustanovilo tudi v Sloveniji.
IZDATKI BANOVIN
Izdatki vseh banovin znašajo za novo preračunsko leto 1,050.166.314 din, in sicer odpade na preračune same 988,626.142 din, a na preračune banovinskih skladov in zakladov 61,540.172 din. V primeri z lanskim letom so se vsi preračuni povečali skupno za 68,573.553 din, vendar pa za kritje tega poviška ni bilo treba v nobeni banovini vpeljati kako novo davščino ali dajatev-. Izdatki se bodo krili iz povečanih prejemkov s tem, da se .bo izboljšala služba pobiranja dajatev V neka terih banovinah pa so celo ukinili več dajatev.
razveseljiv. Krajevni činitelji so po-' kazali veliko zanimanje za elektrifikacijo ter so obljubili tudi primerno pomoč. Ker je tudi mariborska mestna občina stavila nadvse ugodne jpgoje in ker obstoja upanje, da bo izvedbo načrtov podprla banskr. uprava, je vprašanje elektrifikacije Slovenskih goric na najboljši poti, da bo v kratkem izvršeno. Te dni se je vršila pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah konferenca, katere so se udeležili zastopniki mestne občine in mestnega električnega podjetja ter številni župani in krajevni činitelji iz Slovenski goric. Na konferenci je bil dosežen popolen sporazum. Mestno električno podjetje v Mariboru bo napeljalo daljnovod najprej od Pesnice do Sv. Trojice v Slovenskih Goricah. Daljnovod bo sel preko Sv. Marjete in Št. Lenarta. P ti Sv. Marjeti, v Št. Lenartu in pri Sv. Trojici bodo transformatorji za napajanje krajevnega omrežja. Pozneje bodo v vseh navedenih krajih napeljani odcepi v druge si oven je-goriške večje kraje.
ODLOK O DEVIZAH IN VALUTAH
Finančni minister je izdal tale odlok: Po pravilniku o ureditvi prometa z devizami in valutami se prepove uvažanje efektivnih bankovce.* po 100 din v našo državo, kjer gre za vsote, kri presegajo 500 din. Vsako uvažanje dinarskih bankovcev po 100 din v višini več kot 50Ü din pride, na vezane, račune, pri Narodni banki. Carinska in poštna °hlastva bodo poslala Narodni banki vse stotake, ki jih bodo vzela posameznikom ali zasegla iz pošiljk iz tujine, Narodna banka pa odobrila zneske v višini vrednosti prevzetih efektivnih bankovcev blokiranim računom oseb, ki jim je bankovce za segla.
ELEKTRIFIKACIJA SLOVENSKIH GORIC
Eden najnaprednejših slovenskih gospodarskih okolišev — Slovenski gorice na Štajerskem — je bil sedaj v marsikaterem oziru še daleč zi drugimi našimi kraji. Velja to predvsem za prometne potrebe Slovenskih goric in pa za elektrifikacijo vsi pogoji: gosta naseljenost, precej ugodno gmotno stanje prebivalstva in pa bližina elektrarne Fale. Zadnja leta je mariborska mestna občina, ki je do sedaj vzorno ?'ektrifici-raia '"so mestno okolico, začela posvečati večjo pažnjo vprašanju elektrifikacije Slovenskih goric. Zadeva ;je krcniia z mrtve točke lansko leto, ko se je elektrificiral skrajni za-padni kos Slovenskih goric okrog Sv. Kungote in Svežine. Leles je bil podaljšan daljnovod od Sv. Kungote do Pesnice in s tem je bil obenem napravljen prvi korak za vstop v Slovenske gorice. Mestno električno podjetje v Mariboru je zaintere siralo za problem elektrifikacije krajevne činitelje po slovenjegoriških vaseh in trgih. Odziv je bil nadvse
KROJA
DENAR POSLAN V DOMOVINO ZADRŽAN
Jugoslovansko finančno ministrstvo daje na znanje našim izseljencem sledeče:
Po odredbi fin. min. št. 64542 je zabranjen donos v našo zemljo bankovec od 500 in 1000 dinarjev. Ta odredba je bila izdana iz razloga, ker se v inostranstvu pojavljajo velike količine našega denarja, katerega nepostavnim potom iznašajo v prvi vrsti državljani židovskega pokole-nja in pa profesijonalni tihotapci valut. Radi tega je s tem ukazom o-remogočen donos večjih bankovcev, da bi se jih tako manj zahtevalo v inozemstvu. Medtem in še pred to prepovedjo, ki obstoji že tri mesece, so došle in še prihajajo potom pošte pošiljke v dinarskih bankovcih, raznim osebam v naši zemlji. Navadno naši izseljenci in sezonski delavci kupujejo v inozemstvu naše bankovce, ker so cenejši, nego da pošljejo proste devize. Te pošiljke pa na pošti zadržijo, nakar jih potem oddajo v shrambo Narodni banki.
Nekaj takih pošilk je prišlo tudi iz Argentine. Ta denar radi omenjenega predpisa» ni mogel biti izročen naslovljencem ter se sedaj nahaja v Narodni banki.
Naši jugoslovanski izseljenci naj bi tuje valute pošiljali v domovino neposredno preko naših bank, a ne preko inostranih. Narodna banka je že odredila, da se izseljenski čeki računajo po prostem tečaju.
FRANCOSKI INSTITUT V LJUBLJANI
V posdopju Narodnega doma v Ljubljani ima svoje prostore Francoski institut. S svojo veliko knjižnico, predavalnico in poslovnimi prostori zavzema kar cel prvi del desne strani tega monumentalnega poslopja v središču Ljubljane. Prostori so zelo okusno itrejeni, police za Knjige prepolne; prav tako bogato pa so obložene tudi mize s časopisi in revijami in lahko bi rekli, da je v Ljubljani redko kje kaka čitalnica, kamor bi prihajalo toliko čitateljev. Vse poslovanje zavoda je silno skrbno in prijetno in je pač tudi temu pripisati tako velik uspeh ustanove, ki sicer širšemu občinstvu v Ljubljani še ni tako znana. Vendar pa so stiki med slovensko in francosko kulturo že stari. Saj je to že na zunaj dokazano na dovolj zanimiv način: vse važnejše francoske manifestacije v Ljubljani se pri nas proslave pred spomenikom pesnika Valentina Vodnika, svoje slovenske zvezde pa smo tudi pritrdili na najvišji vrh spomenika Neznanemu vojaku Napoleonove vojske na Napoleonovem trgu. Prvi krožek prijateljev Francije pa je bil v sedanjem stoletju v Ljubljani ustanovljen v letu 190S ter se je imenoval "Francosko-slo-venski k^ék — 1'organisation Franco-slovéne". Krožek je deloval čisto samostojno in brez vsake podpore, prav posebno pa ni užival nobene podpore od tedanjega francoskega veleposlaništva na Dunaju. Krožek je štel lepo število članov, največ je bilo v krožku profesorjev, ki so svoja šolska leta lahko prebili ;udi v Franciji. Krožek se je iepo razvijal do izbruha svetovne vojne ter je med vojno seveda precej miroval.
Pogled na mesto La Paz v Boliviji, kjer živi mnogo jugoslov. sorojakov
ŽENITNA PONUDBA 0
Dva prijatelja, stara 32 in 38 let, eden iz Ljubljane, drugi iz Zagreba, katera posedujeta tu lastno zemljišče in hišo in s stalno službo, se želita seznaniti v svrho ženitve, s prijaznima, dobrima gospodičnama do 32 let starosti.
Samo resne ponudbe s sliko je poslati pod W.D.S.N. 634, Excelsior, Victoria 723, Bs. Aires.
ZIMA V POMLADI
Trst. — Zadnjič smo mislili, da nam je zima za sv. Jožefa poslala zadnji pozdrav in se bo čez noč poslovila za dobo dobrih 9 ščipov. A smo se zmotili. Proti koncu tedna je naraščal mraz dan za dnem, ponoči bolj kakor podnevi, o f čemer je vsako jutro pričal sveži led. Sedaj pa je nastopila prava zima. Nebo se je potemnilo in naraščajoča burja je begala snežinke, da so plesale v veliko veselje otrokom, ki tako veselje le redkokdaj uživajo, a v veliko skrb vrtnarju in sadjarju.
Ta zakasneli mraz, ki je menda zaključil letošnji zimski čas, je pri-' zadeval ljudem precejšnjo škodo. V vrtovih spodnje mestne okolice so bile marelice, breskve in hruške zgodnjih vrst že v lepem cvetju. Mraz je brstje in cvetje moril. Najhuje pa je bilo za nekatere vrste češ-pelj. Zadnja leta so si sadjarji v tržaški okolici pridobili več vrst eksotičnih sadnih dreves, med njimi posebno tako imenovane "amole", vrste Burbank, Climas in sv. Roža. Letos teh vrst sadja na trgu gotovo ne bo.
Še večjo škodo je napravil mras po zelenjadnih vrtovih. Pri Sv. Ani, v Rocolu, pri Sv. Ivanu, v Barkov-
ljah in tja doli do Čedada, je bilo v zadnjih tednih na vrtovih dela čez glavo. Večino gred so že posejali in nekaj dni pred mrazom je bila presajena tudi že solata iz gorkih gredic v mrzle, odprte grede. Ker je vreme dobro kazalo, so ljudje pre-kopavali in ravnali vrtove celo v poznih večernih urah z lučmi v rokah. Kako bo nežno rastlinje preneslo veliko spremebo, si vsakdo lahko misli. Škoda je neprecenljiva.
Ta pomladna zima pa je tudi Ric-manjcem prekrižala račune. O sv. Jožefu, ko obhajajo praznik svojega patrona, se zgrinjajo nepregledne vrste Tržačanov in bližnjih okoličanov v Ricmanje. Za domačine je to dan žetve. Gostilne in osmice se leto za letom prenapolnijo in vsakokrat zmanjka prostora, tako da morajo ljudje še v bližnji Boršt in na, grad Mohov. Ricmanjci prodajo na ta dan vse svoje zaloge gnjati, pleč, klobas, kokoši, jajc, domačih štru-kljev in domače vinske kaplje za dober denar. Letos pa je bilo vse narobe. Računi, kako bodo plačani davki, obresti za posojila in morda tudi kakšen obrok, kako se bodo o-troci oblekli in obuli, so se na mali skvarili zaradi tistega nesrečnega pomladanskega mraza. V Ricmanjih se je zglasilo le nekaj nazvestejših, ki se pri vseh dobrih dobrih in slabih novih nazorih ne morejo otresti starih tradicij. Sedaj pa čakaj "u-boga para" prihodnjega sv. Jožefa!
vzorno skrbel za mater ter pet bratov in sestric. Kljub vsem težavam pa si pO svojih skromnih močeh hrepenel po izobrazbi, ljubil si petje in godbo. Vedno so nam bila vrata Tvojé domače hiše odprta, vedno smo bili deležni dobre in prijazne besede.
Vsi, ki smo Te poznali, Te ohranimo kot dobrega prijatelja v najlepšem spominu!
Slov» Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordi nira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
C N
S
I C A
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam vsakovrstnega blaga.
Cene nizke.
Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIč
DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av: San Martin — Bs. Aires wMomcmes. :<♦:< :•:♦>:: m& ::<♦>; mxsx< <♦>: <>mc tam murnom
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in conat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
V spomin Štefana
f1	'vvl
Gomiscka
Pred letom dni v začetku spomladi si nas zapustil, mlad in poln načrtov za prihodnjost, Štefan, povsod znani in priljubljeni goriški delavec. Trpka usoda Te je tako kruto iztrgala v najlepši mladeniški dobi iz naših vrst, Solnce je sijalo toplo na cvetno nedeljo ob letu preko vse solnčne Gorice, ko smo Te žalostnih src spremljali iz Tvojega rodnega doma v Št. Petru tja doli po poti proti Vertojbi, kjer si našel po hudem trpljenju svoj zasluženi tihi in mirni dom.
Ne samo Tvojim svojcem, materi, sestricam in bratom, temveč tudi nam, Tvojim sodelavcem in mnogim prijateljem širom vse goriške okolice in drugod, je bila Tvoja smrt bridka izguba. Bil si nam vzor, poštenjak in zvest prijatelj. Niso bila rožnata Tvoja mlada leta. Bridka so bila, polna razočaranja in težke borbe za obstanek. Pridno si prijel za vsako delo in s svopim zaslužkom
USTANpVITEV DRUŽBE ZA UVOZ JUGOSLOVANSKEGA LESA V TRSTU
Trst, marca 1939. — V kratkem času bo zopet nova panoga italijanskega gospodarstva centralizirana in celo monopolizirana. Kakor so prej ustanovili monopolska društva za uvoz kave, tako bodo sedaj razdelili ves uvoz lesa, po državah iz katerih prihaja, na 5 miljonov glavnice in vsak trgovec bo primoran postati družabnik teh družb, od katerih bo dobavljal les. Pri vsaki družbi bo moral podpisati delnico za 1000 lir torej skupno 5000 lir. Sedeži teh tvrdk bodo v Trstu, Genovi, Benetkah, Na/pol i ju in Kataniji. Tržaška družba bo imela v rokah jugoslovanski uvoz, beneška družba samo nemški uvoz, Genova bo uvažala samo eksotičen les itd. Delokrog je vsaki družbi torej točno začrtan in ga ne sme prekoračiti. Tako bo ves izvoz lesa iz Jugoslavije šel skozi Trst in samo skozi eno družbo, ki bo imela na ta način precej prednosti med katerimi so glavne: kontrola nad cenami, enoten nakup ob izključitvi vsakega posredovalstva, edini kontakt z ministrstvi, uvedba discipline v domači produkciji.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od
3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
FRANCIJA ZAPIRA IZZIVAČE V TUNISU
Francoske oblasti so zaprle v Tu-nisu 16 Italijanov radi izzivanja in protifrancoske akcije. Seveda je to zelo razbudilo italijansko javnost in celo smatrajo, da bi te aretacije do-vedle do večjih in nevarnih zaplet-ljajev. Pravijo namreč, da te aretacije lahko "dovedejo do novih nevarnih agitacij od strani italijanskih kolonistov v Tunisu, kar bi še bolj kompromitiralo odnošaje med Francijo in Italijo". Italijansko časopisje piše seveda zelo ostro proti Franciji tako, da je angleški poslanik v Rimu na to opozoril italijanskega zunanjega ministra Ciana, zlasti na oster napad na Francijo, ki je izšel v časopisu "Relazioni internaziona-li" z željo, da bi se to popravilo, kar bi brez dvoma blagodejno uplivalo na razvoj političnih dogodkov.
KROJACNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postreženi.
FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
Sfa i
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 119
GRADITEV LADJE "STOCK-HOLM"
Trst, marca 1939. — Med združenimi ladjedelnicami, švedsko paro-plovno družbo Sveuska Amerika Line in zavarovalnimi družbajpi, je ,pri-šlo do sporazuma o zgraditvi .pjiave ladje "Stockholm", ki je pred nedavnim časom zgorela in se potopila v tržaškem pristanišču. Ladjo so sicer po nesreči takoj dvignili, toda ugotovili so, da je popolnoma nerabna. Ta motorna ladja je bila zavarovana pri raznih zavarovalnicah, toda največ pri angleških zvaroval-nicah. Škoda je bila cenjena na 100 miljonov lir. Ladjedelnica je zahtevala od zavarovalnic, da ji izplačajo vso škodo, kar pa tega niso hotele storiti. Zaradi tega so pogajanja potekala zelo dolgo in kakor sedaj javljajo so se v Rimu z uspehom zaključila. Tržiške ladjedelnice bodo ladjo popolnoma nanovo izgradile in bodo uporabile samo one dele prejšnje ladje, ki še niso bili montirani. Ladjedelnice so se obvezale, da bodo ladjo izročile švedski družbi konec prihodnjega leta. Od'pogo-rele ladje bodo vzeli samo motorje v kolikor niso poškodovani. V poročilu, ki so ga izdale združene jadranske ladjedelnice zgleda, da je bila precejšnja krivda tudi na: strani ladjedelnice same ker omenja, da "bi ladja morala imeti že na podlagi prejšnje pogodbe mnogo boljše varnostne naprave, kakor jih predvidevajo ital. državni in mednarodni predpisi". Poleg tega bo imela la-dja ob izročitvi še druge varnostne naprave. V obvestilu tudi ni govora na kakšni podlagi je bil sklenjen sporazum med zavarovalnicami in ladjedelničarnji. Nova ladja bo imela iste dimenzije kot prejšnja, t. j. 28.000 rgt in 19 vozlov brzine.
Drobne vesti iz naših krajev
O italijanskem pesniku Krasa
V letošnji prvi številki mesečne revije "Sodobnost" je priobčjl njen sotrudnik in naš roja^ Lino Legjša daljše knijžno poročilo o zbirki pesmi "Carso", ki je izšla 1. 1938. v Trstu in katerih avtor je Darío de Tuoni. To poročilo se glasi ■
"Ta zbirka sonetov nédvomno zasluži našo pozornost, neglede na cas najnovejšega političnega prijateljstva. Gre za našo zemljo, za nas Kras, ki ni dobil svoje pesniške podobe samo pri slovenskih pesnikih pri Grudnu in Srečku Kosovelu, ampak tudi pri italijanskem Slataper-ju in zdaj še de Tuoniju. Oba Slo-, venca sta bila domačina, Kraševca, medtem ko sta Italijana tržaška izletniška ljubitelja Krasa. Torej bi se že zastran tega razmerja splačalo malo več pobaviti z odsevom te zemlje pri enih in pri drugih. Slovenski iredentist Gruden je pokazal nekaj socialno pobarvanih izrazito pokrajinskih slik, ki so domače in drage zlasti za človeka ob našem morju, čeprav presega njih nacionalni problem daleč ta ozki okvir. Kosovelov Kras pa ni provincialno omejen, ampak je splošna podoba te, iz katere začne mladi človek boj, da bi uresničil svojo lepo misel nóvega človeka, in v katero se vrača, ko je strt in ko je spoznal, da njegove sile niso kos velikim zasnutkom.'Kras je bolnemu in še neizčiščenemu eks-presionistu zatočišče, ki ga sprejme kakor mati. Podobno je pojmoval to ubožno, a vendar tako lepo in do bro zemljo italijanski iredentist Sla-taper, ki jo je proslavil še pred obema Slovencema. V nji je našel utehe svoji večkrat nemalo bolni in kaotinčni čustvenosti, ob nji je bil sebi zanimiv boj: boj slovanske oko-
Gorica. — V Abesiniji je 25 septembra umrl dr. Cario Bussi, ki je bil znan na Goriškem, Tržaškem in v Istri koder je služboval in posebno v Tolminu.
*
Reka. — Za jelšanskega dekana je bil pred kratkim imenovan Viktor Perkau, rojak iz Trnovega pri Ilirski Bistrici in dosedanji župnik v Jelšanah.
*
Trst. — 49-letni delavec Marij Go-rjup je po pomoti popil nekaj natrijevega luga misleč, da je vino. Prepeljali so ga v bolnišnico.
*
Trst. — 8-letni Škilan Armand je prišel pod "litorrino", ko se je smu-
lice in zaledja z italijanskim jedrom v Trstu, ki je bil obenem boj slovenske krvi, ki se je je zavedal v sebi, z italijansko.
De Tuoni ni zajel s tako strastno, vročo in omotično besedo kakor Sla-taper, dasi je njegova ljubezen do te zemlje podobnega korena. To je že bolj miren samoten izletnik, ki se ne umika milostnemu hrupu samo v o-kolico, kjer izpred tihe gostilne o-pazuje skale, ki se ogledujejo v sončnem pristanu, ampak zahaja še dalje od ljudi na kraške vrhove, med ograde, doline s školji, brinjem in žepkom. Tu, koder odmevajo samo njegovi okovani čevlji, lahko sanja, rešuje svoja premišljevanja, spoznava sorodnost v življenju narave s katero se tem bolj sklada, čim bolj se odteguje zankam iluzij. Ta osebni, svetobežni, rahlo refleksivni poudarek pa je na splošno v manjšini, zakaj po večjem delu je knjižica zbirka naravnih slik, vtisov z izletov, zelo spretno prenesenih v strnjeno sonetno obliko.
Kolikor večkrat manjka elemen-tarnosti in pomebnosti razpoloženja, hoče zabrisati zelo poetično besedišče, v katerem je dosti več lepobe-sejnega, iz arhaične italijanske dediščine, kar napravlja sonetom nekoliko virtuozno, bledo podobo. Podobno je z doživljanjem narave, ki jo skuša po Rilkejevem zgledu pokazati nekam prosojno, mistično prežeto s skrivnostno silo, ki kakor da hoče spregovoriti. Kljub nekaterim bledotam je pa vendarle znal de Tuoni zajeti v svoje verze mnogo lepote naše zemlje, ki se pač odpre le tistemu, ki je dolgo znan ž njo. Tu so podobe, ki jih doslej še niso izrabili : preprosto pokopališče sredi razvnetega petja škržatov; čar sta-rinskosti, ki obdaja značilne nadzid-ke zvonovi nad kraškimi cerkvicami ; počitek pod zidom nasproti staremu Repentabru, medtem ko divja spodaj po moderni cesti "prosta-štvo upijanjeno od rdečega vina in hitrosti"; "nostalgija" zapuščenih kamnolomov; kraške doline z vrstami trt: tiho življenje ograd, s kušča-ncami, škržati in govedom, ki obira dišeči žepek; školji, ki odsevajo v bledi samotni svetlobi; tiho razkošje m zmagoslavje kraške pomladi; otožno plameneči vinogradi ob trgatvi; pa tudi resna postava ždelanega Kraševca, ki zbuja spoštovanje, in podoba jasnega ljubko čistega, a vendar trdno na zemljo postavljenega dekleta iz tega ljudstva "posvečenega nesreči" — če prav razlagam sonet "U tuo sorriso". To razmerje do naše zemlje in do našega človeka mora zbujati simpatije za pesnika. Za lepoto, ki je je bil deležen, in tudi za novo zgodovinsko podobe; ivrasa, ki odseva iz njegovih pesmi, pa mu bo marsikdo zaviden, vsaj tisti, ki mu ni več dovoljeno, da bi se ji znova približal."
čal pri progi pri Sv. Ani. Motorni vlak ga je z vso silo butnil na srečo proč od tira. Rešilna postaja je bila iz naslednje postaje takoj obveščena o nesreči. Dečka so našli z zelo težkimi ranami na železniškem nasipu. V bolnišnici so mu takoj napravili operacijo.
Trst. — Pod avtomobil je prišel Marij Bizjak star 16 let. Dobil je lažje rane in zdraviti se bo moral 10 dni.
—Neznani motociklist je povozil 14-letno Nerino Vrabec iz Sv. Ivana in ji prizadel težje poškodbe tako, da bo morala ostati v bolnišnici 2 tedna.
—Pod velik kamjon je prišla 6-letna Anita Pahorič, ki pa je na srečo ostala še živa. Dobila je številne rane po vsem telesu, tako da bo morala ostati v bolnišnici 5 tediiov.
—Pri padcu si je zlomila kost v kolku 18-letna Marija Antolovič.
Zgonik. — V Zgoniku na Krasu se je poročil rojak Janko Obad iz Saleža z gdč. Marico Skrkovo. No-voporočencema, ki sta bila zaročena že dolgo dobo, a ju je nemila usoda ločila za nekaj let, želimo čim več sreče!
*
Bilje. — V Biljak pri Renčali se je pretekli petek zgodila huda nesreča. 65 let stara Marija Šavnikova je dvigala vodo iz domačega vodnjaka. Pri tem se je pa preveč nagnila čez obzidek in padla v vodnjak. Starka je v njem utonila.
OBIŠČITE
KROJAČNICO
j Leopolda Usa j t
kjer dobite najboljši mus", obleke in obleke ženske (Traje sastre)
Nadaljevanje s 1. str.
o skupnem nastopu tako zvariih "protinapadalnih" držav, se Cham-berlain, zvest svoji osnovni misli, ni pomišljal izjaviti: "Edina stvhr, ki nas trenutno zanima, je tálé;' Mi1 se ne moremo podrediti postopku, po katerem bi bile neodvisne države podvržene takemu pritisku groženj o uporabi sile, da so prisiljene odreči se svoji neodvisnosti; in mi smo odločeni, da se z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, upremo poskusom izvajanja takega postopka."
V tem pogledu torej nikakor ni mogoče govoriti o kaki "razvojni črti" angleške politike v zadnjem času kot nekem nasprotju z dosedanjimi njenimi osnovnimi načeli. Zato je mogoče reči, da je tudi'Cham-
I berlainova i?java o Poljski samo na-I ravno dopolnilo vseh prejšnjih in sicer v tem smislu, da se Anglija T določenih prini^ih, ko gre za izvajanje osnovniV načel njene politike, .lie brani prevzema določenih vojaških obveznosti v Evropi.
Podobno kakor sedaj, je Anglija postopala tudi leta 1914, le da se je takrat bolj obotavljala. Zgodovinsko dejstvo je, da Anglija leta 1914 pred izbruhom vojne ni dala tako daljnosežne izjave, kakršno je dal 31. marca Chamberlain. To še posebej potrjuje dejstvo, da je uvedena vojaška obveznost. Po končani svetovni vojni so se slišali očitki o veliki angleški soodgovornsti za izbruh vojne, češ da bi bila vojna morda preprečena, ako bi Anglija pravočasno povedala svoje mnenje.
* ;> ¡ ¡j:*. ■. J i
Sprejem jugoslov. zunanjega minis tra dr. Cincar-Markovica v BerlinU-
Trdnjavski pas Rusije od Baltiškega do
Bele
P
morja
V zadnjih letih so sovjeti začeli I Gradj «o vsa 70 m pod zemljo. Voda zelo hitro utrjevati obale Severnega za turbine bo pritekala po podzein-
[GARMEN-í DIA 4947
"Sastrebu
;<♦:< :»»>:. .>:«.< >:♦>;. :<♦>' 'm<.	>:♦>: ms< •:♦>, <♦>.. .,<*>, >;♦>, >:<*
i
(KROJAČNICA MOZETIČ
f:
Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakqyrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
OOSOBIO 5025 (Paternal) — Buenos Aires
| Telefon: 59-0522 - Bs. Aires $
Sioas:-.¿»yjaKZSá?, .-av••mtr.......Ml«'UMI min——g ' ^^'^^^^^•'^^¡PT^^MMm^
Kavarna in pizerijaj
Razna vina — Vsakovrstni • likerji in vedno sveže pivo ^ Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
{fotografija^
I "LA MODERNA" ¡
$ VELIK POPUST PRI * FOTOGRAFIRANJU
¿5	'¿
«? Ne pozabite	v
| foto"la moderna"$
S. SASLAVSKY 1 Av. SAN MARTIN 2579 *
ledenega morja. Ustvarjajo, si po sebno vojno organizacijo in obeu,em grade velika središča oboroževalne industrije. V vojaškem kot v gospodarskem oziru se je na severu SSSR že zelo mnogo izpremenilo. Ljenin-grad in Kronstadt sta že izpremenje-na v prave trdnjave. Poznavalci takih pravijo, da so te trdnjave,po obsegu in po utrjenosti "najmočnejše trdnjave sveta". V Finskem zalivu grade obalne utrdbe. Tudi trd-njavska črta, ki sega od Leningrada do Ladoškega jezera in Petrozavod-ska ob Oneškem jezeru, na jug pa do Pskova na litvanski meji,tlse hir tro dograjuje. Posadke v Ljeningra-du in Kronstadtu so v zadnjem času okrepili. Zastarele, trdnjavske naprave so odstranili in jih nadomestili z modernimi, zlasti v Kronstadtu. To pa je samo nekaj del obsežnega sovjeti zamislili obrambo svoje na-gradbenega načrta, po katerem so, si rodne zahodne meje. V največji tajnosti — koliko jo je ob zaposlitvi toliko tujih inženirjev sploh mogoče doseči — delajo na vseh ostalih predelih severne obale.
Vojaške podrobnosti teh del sovjeti torej drže kolikor mogoče, v tajnosti, pač pa se tudi v SSSR veliko piše in govori o gospodarskem izpopolnjevanju severnega dela ev ropske SSSll. V 1. 1938 so popolnoma elektrificirali polotok Kola, ki ima v vojaškem oziru velik pomen. V notranjosti polotoka, ki je izredno bogat na naravnih zakladih; so ustanovili in zgradili industrijska podjetja za izrabljanje cinka in aluminija. Vsa ta industrija je namenjena izključno potrebam vojske in letalstva. Velika elektrarna v Mur-mansku je tik pred dograditvijo, druga podobna elektrarna v mestu Povieniec ob Oneškem jezeru pa bo kmalu začela obratovati. V bližini Kandajaška so začeli graditi tretjo elektrarno "Niva 3", ki naj bi zalagala s tokom ne samo industrijo cinka in aluminija, ampak tudi vso trdnjavsko črto vzdolž finske meje.
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
uní,, d
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
skenurpvu, ki je dolg 2.7 km. So-ivjetpki generalni štab si veliko prizadeva, da bi bila ta elektrarna čimprej gotova. V načrtih tretje petletke je,,obravnavana kot najbolj nujno delo . in je za njo tudi namenjenih .sorazmerno največ kreditov. Pri gradnji je,;zaposlenih 3000 plačanih delavcev in 6000 političnih jetnikov in 400 inženjerjev oziroma tehnikov. Dela vodi ipž. Miedvedjev, ki je elektrificiral tudi že zahodno mejo SSSR.
S to vojaško okrepitvijo severne obale in zgraditvijo oboroževalne industrije sovjetska vlada v Moskvi zasleduje v. glavnem tale namen: da se v Murinansku ustanovi stalno vojaško oporišče, ki bi v potrebi moglo sovjetski vojni mornarici varovati pot do Atlantskega oceana; trajno zvezo med severnimi pokrajinami srednje Rusije in Tihim osea-nonu in sicier brez navezanosti na Daljni vzhod in transsibirsko železnico, da se izpelje redna letalska zveza na • t progi Ljeningrad—Murmansk—Severna Amerika čez severni tečaj.
VSi ti nameni so se rodili iz željer da bi sovjetska vojna mornarica i-njela izhodišče, ki bi bilo odmaknjeno tuji kontroli. Sovjetski generalni štab je namreč prišel do prepričanja, da je sovjetska vojna mornarica ob sedanjem mednarodnem položaju in ob numeravanem utrjevanju A-landskih otokov v Potniškem zalivu enostavno blokirana in nima izhoda. Edino "Stalinov prekop" v Belo morje in utrditev Murmanska in hitre zveze med središči oboroževalne industrije na seevru bi moglo to stanje izpremeniti. Zato v zadnjem času sovjeti tako hite, da bi dohiteli mednarodni ' položaj. (Transcontinental).
Po
zor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50-0277
Ste bolni?
' t UUX .iiilill . I .
Telefonirajte po slovensko
U. T. 22 - 4026
in takoj Vam pošljemo pomoč
&I,
Núm. ..(Štev.) 119
SLOVENSKI LIST
Str. f
Visoko gori je .čepela bela cerkvica z rdečo streho. Zvonik je bil kakor čuvarjev obraz. Izpod sive koničaste kape, kateri je bili pod* škriljeva zvonikova streha, so hi-.stro gledale štiri line/na vse štiri strani neba. Kakor da so žive oči, ki budno gledajo vse tja do obzorja, tako se ti je videlo iz prevala.
Toda oni dan je bilo vse drugače, kakor, včeraj in jutri. Visoko gori nad senožetmi je vse dni samevala cerkvica svetega Filipa in Jakoba. Le mežnarija ji je delala tiho družbo in samotarski mežnar. ki je vsako jutro še pred zoro klical Zemljane k jutranji molitvi in jim spet oznanil sedmo uro in poldne in večerno angelsko češčenje. Daleč, daleč tja čez strmine je valoval zvonov glas in oznanjal pridnim soseščanom uro in čas in tudi namen njihovega življenja.
Božji mir je vlada! leto in dan na hribu pri Svetemu Filipu in Jakobu. Samo prvega majnika je gora oživela. Tako je kazala pratika že iz sive davnine, da je tisti dan pri svetima na gori velik shod iz devetih fara in devetkratdevetih vasi.
Zato pa sta božja svetnika tudi na moč -vabila oni dan. V cerkvici sta lepo bratsko čakala v svojih svetniških podobah; iz zvonika sta pa klicala vse, ki so ju hoteli slišati. Veliki zvon je klical "Filip" mali pa "Ja-Tsob" in tako je bilo zvonovoma tudi ime. Tisti dan sta imela svoj god. Vsako leto prvega majnika.
Tudi Lipe se je dvignil oni dan. Saj je bil tudi njegov god in domenil se je s sosedovim Jokelnom, ki je bil njegov najboljši prijatelj. Saj je bilo prav tako, ker sta bila oba isti dan rojena in isti dan sta tudi svoj god praznovala in se nista nikoli sporekla, tudi ne zaradi godu, ker je bilo že kar jasno da je Lipetov god dopoldne, Jakobov pa popoldne, praznovala sta ga pa cel dan. •
Skozi opojno dehteče sadne vrtove, navzgor med brežnimi njivami kjer je bohotno zelenela setev, skozi bukove gozdove in spet skozi laze je vodila pot. Tam je skozi gosto praprot zavila v breg strma steza.
Pa nista bila Lipe in Jokel sama. Že daleč naprej je bilo videti skozi drevje bele rute božjepotnic, tam iz one strani pa se je vila čela procesija, ki je hitela iz Osoj. Skozi skrivnostno tihoto gozdne sence je bilo -slišati razgovor še nevidnih potni-
Prvega majnika...
kov. Vse bolj je oživljal brez, vse je hitelo na goro. Sonce je pa vse huje pritekalo. Saj je bila že blizu deseta; ura ju prvega majnika že zna son-qe dobro' pogreti,
Brez postanka sta pela zvonova, narod pa je hitel.
Polna je bila cerkev. Še okna je bilo treba odpreti, da bo množica zbranega ljudstva vsaj skozi olmo lahko slišala, kako teče v cerkvi maša.
Lipe in Jokel sta si kmalu pomagala. Na koru sta imela že staro pravico. Zdelo se jima je, da jima prav tako pristoja mesto na koru kot svetnikoma na oltarju.
Pred Bogom pokleknimo, povzdignimo srce... taka se je oglasila pesem. Tudi Lipe in Jokel sta malo pritisnila.
Vse je šlo svojo običajno pot kakor vsako leto na ta dan. Sveta ti-hota je vladala tudi med množico zunaj cerkve in vsi so prisluhnili be-mož.
Tri praznike praznujemo, tako je začel. Prvi je namenjen našima dvema apostoloma Filipu in Jakobu, ki naj nam iz nebes navdihneta pravo spoznanje svetih resnic prave vere.
Drugi praznik je Marijin, ker se danes začenja njen majniški mesec, ki naj nam s svojo materinsko pomočjo nasipa tolažbo na pot našega življenja kakor mi s cvetjem krasimo njen majniški oltar.
Tretji praznik je pa delu namenjen, kakor pa slave vsi delavski ljudje celega sveta in ga po pravici in po zasluženju obhajate tudi vi trpini, ki si s trdim žuljem in potnim čelom pridelate skorjico kruha.
In o tem, kaj je delo kristjanu po nauku naše vere vam hočem sprego-vjriti, da boste znali breme živlenja prav nositi pod varstvom Marijinim in po poti, ki sta jo hodila in učila sveta apostola Filip in Jakob.
Gospod Primož je bil učen in tudi lepo je znal povedati. Med njegove hribovce je že tudi začela zahajati novii učenost iz širokega sveta in so se tudi že oglašali taki, ki so vsega mnogo vedeli, samo prave resnice o Človekovem življenju niso hoteli poznati, tiste resnice, ki jo je prinesel na svet sam božji sin Jezus Kristus. Gospdd Primož je zato skrbel, da so bili njegovi verniki prav podučeni.
Tudi Lipe in Jokel sta poznala svet. Saj sta bila že oba v kmetijski šoli in sta marsikaj čitala. Zato sta
pa tembolj pozorno poslušala gospoda Primoža.
Vsem so bile gospodove besede prav. Le Torek, ki so mu ljudje
' Merkant'' rekli, je ves čas kaj po-momljaval, toda nihče ga ni hotel poslušati.
*
Ko je bilo slovesnosti v cerkvi konec je pa "Merkant" dobil besedo. Ljudje so se posedli k zasilnim mizam in se pomenkovali o tem in o-nem. Saj je minilo že leto in več, ko so se zadnjič videli.
Merkant je pa kar na vso moč pridigal.
Ali ste ga slišali gospoda. Od dela je pridigal in še to je rekel, da kdor ne dela naj tudi ne je. Zakaj pa sam ne gre delati.
Gospoda Primoža so ljudje radi imeli. Saj ga je bila sama dobrota in zato so take besede kar kmalu izzvale nevoljo.
Toda tudi Merkantova stranka je kmalu imela pristašev. Slabega semena je povsod nekaj in tudi pod zvonom svetega Filipa in Jakoba je bilo nekaj takih, kateri so bili prele-ni za pošteno delo in preneumni, da bi mogli kam naprej priti. Tisti so seveda prikimavali Merkantu in mu še za pijačo dajali — od denarja, ki so ga po sejmih primešetarili, ker drugega posla niso opravljali. Tak je pa bil tudi Merkantov opravek. Bil je mešetar in razgrajač.
Tudi Lipe in Jokel sta prisedla k njegovi mizi. Bila sta fanta, ki sta nekaj vedela pa tudi besede sta znala sekati.
Kako je tisto od dela, gospod Torek? je mirno vprašal Lipe.
Merkant je spet začel od kraja, da takih ljudi, ki brez dela žive ni prav nič treba na svetu. Vsi naj gredo delat...
Kaj se pa to pravi? Delati? Kdo pa dela? je prašal Jakob.
Tele, je zarohnel Merkant prav po mešetarsko.
Torej teleta delajo, se je namuznil Lipe in pozvedoval dalje:
Kaj pa mešetar ji delajo? Meni se njihovo delo ne vidi jako potrebno. Med poštenimi ljudmi, se teleta tudi brez mešetarjev lahko prodajajo in kupujejo.
"Med poštenimi že", je skušal pomagati Merkantu njegov prijatelj, toda če ti pride talijanski mesar, pa te tako nabriše, da je kaj. če nimaš mešetarja.
Jaz bi le to rad vedel, kaj se pravi delati je vztrajal Jokel. Ali dela
tudi tisti, ki lenuhe k delu priganja"?
Dva smrkavca me že ne bosta učila, se je razjezil merkant in jo je pihal ves rdeč od jeze. Toda pogovor, s tem ni bil končan. Saj so drugi še ostali. Lipe in -Jakob .sta pa bolela priti stvari do konca.	iT ■'
Kaj se vam zdi, ali "šribar" dela? je silil -Jokel.
Kaj dela?J Poseda in dobro je, so menili eni. Drugi so pa zagovarjali pisarja, da je tudi pisati treba.
Kaj pa dohtar, ki zobe ruje in bolezni zdravi?
Bog nas varuj teh ljudi. Pa kadar jih je treba, le koristno delo vršijo, tako so bili vsi enih misli. Da, dohtar ve, kaj boli in kako se pomaga, da človek prehitro ne umrje.
In tisti ki imajo trgovine in gostilne? Ali delajo?
Pa še kako morajo letati sem in tja, da si zaslužijo kos kruha in kam bi človek moral iti, če bi ne imela Bara štacune. Bog varuj.
Torej vsi ti delajo, je ugotovil Lipe. Samo gospod Primož ie po vaši modrosti nepotreben človek.
Tega ni nobeden rekel, so takoj ugovarjali Merkantovi zavezniki.
Še bolj prav, se je pomiril Lipe. In bi bilo dovolj neumno kaj takega samo misliti. Če je trgovec potreben, da nam preskrbi kvasa in petroleja in sol, če je zdravnik koristen zato ker pomaga v bolezni, potem pač lahko razumete, da je tudi duhovnik koristen in potreben, ne le zato, ker zna dati moder nasvet v katerikoli stvari in ker je on prvi, ki v potrebi pomaga, ampak tudi zato, ker bi brez duhovnikov ljudje čisto pozabili zakaj na svetu žive in bi iz ljudi postali tolpa zveri, ki bi se med seboj grizli in izrabljali kakor bi le mogli.
Da, je nadaljeval Jokel. Če je vredno klicati dohtarja in ga drago plačati, kadar te trebuh boli in se bojiš snirti — čeprav več da ji ne boš ube-žal — potem je pač tudi vredno misliti na dušo, ki je za venost ustvarjena. Seveda za Merkanta to ne velja, ker pravijo da je dušo že hudiču zapisal v Boga pa ne veruje.
Kaj Merkant! On je pijanec in kričač! tako so ga zatajili njegovi prejšni zavezniki, ko so morali priznati resnico.
In delo? Še vedno nismo tega razvozlali, je vztrajal Jokel.
To je pa razvozlal že gospod Primož, ki je takole razložil: kakor mora vsako drevo donesti svoj sad, pa
céíudi so le kisla lesnika ali grinta-vo seme, tako mora tudi vsak človek vsaj nekaj koristnega storiti, vsaj nekaj uporabiti zriitfžfeišti; ki jih je od Stvarnika dobil! On bó od vsake-'gb tibial račun'6'tem, kako je pre-jéíe da&ve uporabljal.
Torej tudi Merkantu bo vroče, ki zna dobro jezik sukati, pa namesto da bi Boga molil, ga koine in mesto da bi kaj lepega v poduk nevednim povedal, dela med ljudmi zdražbo in prepir.
*
Pamet je zmagala oni dan in pri onih ljudeh. Toda ni vselej tako. Ni pa zato, ker so včasih najbolj kričavi tisti, ki najmanj vedo, pa vse druge učiti hočejo.
*
Radostno se je smehljalo majni-ško sonce na hrib svetega Filipa in Jakoba, na Osoje in Prisoje, na Laze in Zabrdo, pa tudi na gospoda Primoža, ki je bral iz svetega pisma tako kot vsak dan in za prvi majnik si je izbral pismo apostola Jakoba. \ "Nujte zdaj, bogatini, razjokajte se in tarnajte nad stiskami, ki pridejo čez vas. Vaše bogastvo je pre-perelo in vaša oblačila od moljev razjedena. Vaše zlato in srebro je zarjavelo in njuna rja bo pričala zoper vas in razjedla vaše meso kakor ogenj... Glejte plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, ki so poželi vaša polja, vpije do Gospoda nebesnih čet...
Potrpite torej, bratje, do prihoda Gospodovega, kakor kmet čaka sonca in dežja in dočaka tudi sad, saj Gospodov prihod je blizu.
Hm, ko bi le vsi brali te, tako lepe besede, in jih umeli je želel gospod Primož.
Mrkant se je pa med tem klel, da bo že pokazal, onima dvema mlečo-zobima, samo da mu prideta v pesti...
Hladnik Janez
CERKVENI VESTNIK
. 7. maja maša na Paternalu za Antona Pavletič in Marijo Nemec. Molitve na Paternalu.
14. maja maša na Avelanedi za Terezijo Frumen iz Motovileč.
Pridite k molitvam v majniku, da se čim lepše pripravimo na lepo petje svetogorske pesmi za dan slovesnosti. Pa tudi v Lurdu jo bomo peli, ko bo doli shod.
Hladnik Janez
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 137
Kadar se je zjutraj zbudil, je takoj skočil iz postelje in odhitel k zrcalu, ko pa je zagledal prazno o-česno duplino, se je zjokal od žalosti.
Obupno je prihitel nazaj v svojo posteljo, pritisnil obraz med blazine in ihtel.
Ko pa je potem prihajal h kosilu
—	je bila carica napram njemu še mnogo bolj nežna, kakor poprej — in ubogi Potemkin se je moral pretvarjati, moral je biti najbolje volje, mnogokrat je moral govoriti o stvareh, ki ga niso prav nič zanimale.
Vedno je začenjal govoriti o svojem izgubljenem očesu.
Kadarkoli je slišal o kakem napredku v medicini, o izumih na področju medicine, je bridko vzkliknil:
—	Zakaj mi ne morejo vrniti očesa?
—	Bogato bi ga nagradil kdor bi mi mogel pomagati! — K njegovim nogam bi mu položil vse moje premoženje, vse moje bogastvo in kljub temu bi ostal vedno njegov dolžnik.
Carica ni mogla potolažiti obupanega Potemkina.
Poleg tega pa ga je pri vsaki priliki hotela prepričati, da ga še vedno ljubi.
Ravnala je z njim, kakor ravna odrasel človek z nebogljenim otrokom. — Izpolnila mu je vsako željo, njegove želje mu jc čitala že z obraza, obsipavala ga je z darovi še bolj kakor prej — v kratkih besedah, Potemkin bi ne imel želje, ki mu je Katarina ne bi izpolnila. Zanj bi bila storila vse.
Mladi caričin čitalec je imel dovolj priložnosti, ko ji je lahko čital.
Katarina ga je vsak teden klicala k sebi, da ji je čital francoske knji-ke. Na njegovo največjo žalost pa je
prišel vsakikrat tudi Aleksander Potemkin v caričin budoar. Platon Su-bov je sedel daleč od nje, medtem ko je Potemkin sedel s carico na di-vanu, ubogi čitalec je moral gledati, kako je Katarina objemala svojega miljenca.
Platon Subov je komaj premagoval svojo jezo, ko se je vračal po čitanju v svoje stanovanje. Jezil se je, kljub temu pa si je moral priznati, da je brez moči, da ne more ničesar storiti da bi se znebil osovraženega Potemkina.
Vzeli so mu celo njegovega prijatelja in svetovalca Gregorja Orlova. Orlov se je moral na Katarinino povelje vkrcati na "Česmo" in odpotovati, tako da ni imel ubogi Platon Subov nikogar, ki bi se mu zaupal in mu potožil svoje gorje.
Da, njegovo stališče se je zelo poslabšalo. Temu pa je bil kriv ta pro-kleti Aleksander Potemkin, ki se je zbudil iz tiste narkoze, pa tudi knez Gregor Orlov, ki ga je zapustil.
To je bilo vendar popolnoma jasno. Knez Orlov je videl, da bo sedaj morda zopet postal Katarinin prijatelj in morda celo njen miljenec, mislil je, da si bo zopet pridobil ca-ričino milost in radi tega je smatral za nepotrebno, da bi podpiral Platona Subova in njegove spletke proti I>otemkinu.
Nasprotno, za svoje prvo delo po povratku v Rusijo si je Gregor Orlov stavil nalogo, odstraniti z dvora .mladega Platona Subova, ki bi mu morda vseeno lahko postal nevaren.
Dvorjaniki pa so se sedaj razdelili v tri tabore.
Na čelu prve stranke je stal minister grof Panin, ki je bil za Potemkina.
Grof Panin ni čutil do Aleksandra Potemkina samo osebne simpatije in prijateljstva, zanj je bilo tudi zelo važno, da bi grof Orlov ne dobil Katarine zopet v svoje pesti.
Ko je bil Orlov Katarinin miljenec, dokler je še on vladal, grof Panin sploh ni prišel do besede, ker sta vse državne posle vodila brata Orlova. Šele tedaj, ko je črni grof padel, se je Paninu posrečilo, da si je pridobil Katarinino zaupanje, ki si ga je do sedaj ohranil.
Panin je torej moral paziti, da bi ostal Potemkin vedno caričin miljenec, ker je vedel, da se on ne bo nikdar mešal v državne posle.
Nasprotno, Potemkin je občudoval Paninovo genijalnost in je bil prepričan, da je Panin izvrsten državnik.
Ministrovi pristaši so bili, samo po sebi umevno, tudi Pothemkinovi privrženci.
K tem so prištevali naujglednejše člane Katarininega dvora.
Druga stranka je bila Orlova.
Ta stranka do pred kratkim sploh ni obstojala. Če pa je bila ta stranka že ustanovljena, je bila lepo tiho,, ker je Gregor Orlov zapravil Katarinino milost.
Sedaj pa ko je Katarina poverila Orlovu to važno nalogo, ko ga je imenovala za admirala mornarice in ga poslala v Benetke, se je življenje te stranke na dvoru popolnoma spremenilo.
Ti ljudje sicer niso vedeli, zakaj je Katarina poslala Orlova z ladjami v Benetke, vendar so bili prepričani, da gre za neko zelo važno stvar.
Vedeli so, da sta se Katarina in Orlov pomirila ko pa so zvedeli, da je bila carica v njegovi palači, to je, da je Katarina storila prvi korak k zbližanju, so triunfirali tisti, ki so mislili, da je sedaj odklenkalo Po-temkinovi moči in slavi.
Stranka Gregorja Orlova je bila sestavljena iz članov najstarejših plemiških rodbin iz ljudi, ki niso mogli pozabiti, da Katarina ni Rusinja! Ti plemiči še vedno niso mogli pozabiti, da si je posadila na glavo
carsko krono ta tuja ženska, ki ne pripada niti Romanovim niti Run-kom!
Orlova stranka je začela sedaj delati z nekakšnim mrzličnim navdušenjem. Stremeli so za tem da bi iz-podkopali Potemkinov položaj.
Čisto tiho pa je delala tretja stranka na Katarininem dvoru. To sicer ni bila velika stranka, njeni pripadniki pa niso bili kratkovidni!
Marsikateri dvorjanik je jel premišljati in iskati vzrok, ko je videl, da je postal skromni častnik Platon Subov caričin čitalec in je bil imenovan vitezom Vladimirovega reda, čeprav si ni pridobil nikakršnih zaslug.
Prepričani so bili, da je Platon Subov človek, ki ima préd seboj sijajno bodočnost in da bi bilo čisto dobro, če bi se ga držali.
Na ta način so ustvarili majhno stranko Platona Subova, ki je zaenkrat samo še čakala in opazovala dogodke na dvoru. Hoteli so, da bi najrej končala borba med Orlovim in Potemkinom, da bi najprej požrl tiger leva.
Stranka je bila sestavljena iz mladih častnikov in iz starih dvornih dam, katerim je Platon Subov obljubil sijajno bodočnost, če bo prišel do cilja.
Glava Orlove stranke na dvoru je bil njegov brat, vodja Potemkinove stranke pa inister Panin. Tretjo stranko pa je vodil mladi Subov
sam.
Carici seveda ni ušlo, da se na njenem dvoru bolj živahno spletkari kakor kadarkoli poprej.
Njene ostre oči so spregledale vse.
Da hi storila konec tem neprijetnostim in da bi obvarovala Potemkina, ki ga je še vedno ljubila, pred vsakim morebitnim razočaranjem, ga je nagovorila, da bi šel z njo v Carskoje selo. Tam je nameravala ostati čez poletje.
Tako se je sredi junija preselil dvor v Carskoje selo. Katarini so se še enkrat vrnili lepi trenutki, ko se je z Aleksandrom Potemkinom sprehajala po senčnatih poteh dvornega parka in po gozdovih, držala sta se za roke.
Svojega Aleksandra je ljubila, ljubila ga je in ga milovala, pri tem pa se ji ni bilo treba bati tekmovalke.
A Potemkin?
Oh, Potemkin je bil srečen, da ga Katarina ljubi in da ji sme vračati ljubezen!
Bil je v položaju človeka, ki je nekoč razpolagal z mnogimi ladjami, prišel pa je vihar, ki je spremenil bogataša v berača. — Bil je srečen, da mu je ostala samo še ena ladja, ki ga je privedla nazaj v mirno pristanišče.
Elizabeto smo zapustili, ko je z Olgo in z Mirovičem ter s svojim dedom pobegnila iz strašnega ujetništva in ko je z njimi prišla do neke majhne najemniške hišice v bližini dvorca Soltikov.
Vemo tudi to, da je pozneje prišla tudi Natalka sem, ko jo je Mirovie rešil, da bi čakala na nadaljne zločinske korake svojega brata.
Naslednjega dne je Natalka zvedela strašno vest da so našli v vrtu ožgano truplo njenega brata. Bil je zvezan s truplom starega kozaškega stražmojstra. Tako je Natalka zvedela za strašno usodo svojega brata.
Na noben način se ni mogla odločiti, da bi odšla k ravalinam svojega dVórca.
Mirovič in Votoncov sta jo nagovarjala, da bi šla tja. Hotela sto jo celo spremiti. Natalka pa tega ni storila. Ni hotela videti razvalin nekdaj ponosnega dvorca rodbine Soltikov.
— Na tem prostoru, kjer je stal
dvorec, — je rekla Natalka, ko je
/
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Manica:
Zajec in polž
Skokonogi zajček se je rad obregnil ob počasnega polža ter na račun njegove počasnosti zbijal vsakovrstne šale. Ubogemu "slinarju" je zajč-kova neslanost začela presedati, zlasti še, ko so bile pri tem navzoče tudi druge živali. Zato se enkrat pošteno razkorači:
"Kaj se boš širokoustil, dolgo-ušec! Poglej onile kozolec, ki stoji dober streljaj od tu. Ako se midva oba naenkrat podava od tukaj, pa ne boš ti niti trenotek prej pri kozolcu kot jaz. Grem stavit, da ne!"
"Revše", pomrdne zaničljivo zajček. "Torej poskusiva takoj!"
"Danes ne", se upre polž, "toda jutri pa lahko na vse zgodaj, če hočeš. Da se pa zjutraj ne bova iskala, prenočiva skupno pod temle grmom !''
Zajec je s tem zadovoljen in zvečer se oba stisneta pod bližnji grm. V tem pa, ko zajček kmalu sladko in trdno zaspi, zleze polž previdno nanj in se trdo prilepi na njegov dlakasti hrbet. Ko se zajček zjutraj zbudi in ne vidi polža nikjer se zasmeje :
"Ha, ha, ni neumen ta počasnež. — Glejte si, kako jo je skrivoma od-kuril naprej. Toda vseeno ga pretečem!"
To rekši 0drvi kot strela in v par trenutkih je že pri kozolcu. Tedaj pa se polž odlušči z njegovega hrbta in se žakotali preden:
"Evo mef"
"Goljufija", zakriči zajec in na mah skliče bližnje živali ter jim ogorčeno pojasnjuje, kako ga je polž prekanil.
Ali — vse živali so mnenja, da je stavo dobil polž in sicer prav po poštenem potu. Pes, pooblaščen,' da govori v imenu vseh, modruje?
"Polž je vendar trdil samo to, da bosta vidva oba naenkrat pri kozolcu, kar se je tudi točno zgodilo. Ni pa omenil prav nič, na kakšen način bo kateri izmed vaju dospel na določeno mesto. Kaj se torej repen-čiš, dolgoušec! V drugo rajši ne izzivaj!"
slišala o strašni nesreči —. bom sezidala samostan. Na prostoru kjer se je zgodil ta strašni zločin, se ne bo nikdar več razlegala vesela pesem, nihče več se ne bo zasmejal! Od tam se bodo dvigale v višave samo pobožne molitve! Natalka je strašno trpela. Ljubila je svojega brata, pa sta si Olga in Elizabeta zaman prizadevali, da bi jo potolažili.
Naposled se jima je vendar posrečilo,, da je kneginja pozabila, kar je doživela.
Sedaj so skupaj uživali v tišini ki jih je obdajala.
Hiša se je nahajala v zelo lepi o-kolici, v dolini, medtem, ko je vas stala na griču.
To premoženje je bilo sestavljeno iz lepe hišice, dvoje hlevov in ostalih poslopij, ki so pripadala gospodarstvu.
Vse je bilo v najlepšem redu, vse se je svetilo od same čistote in človek je lahko takoj opazil, da živijo tukaj srečni ljudje, ki so živeli v izobilju od tega, kar jim je dala zemlja.
To je bilo tudi zares tako.
Natalka je izročila lepo premoženje v najem nekemu mlademu zakonskemu paru.
Najemnik je bil star šele dvajset tri leta, njegova mlada modrovka žena pa je bila stara komaj osemnajst let.
Pilo je nekega večera. Naši begunci so posedli okoli mize pod starim hrastom in večerjali. Jedli so mrzlo meso, jajca, mleko, sir in kruh.
Naenkrat pa se je stari Voroncov obrnil k Natalki in ji dejal:
— Poslušajte, kneginja, jaz se vam čudim,, da ste izročili to posestvo tema mladima človekoma v najem! To je zares redek slučaj! Po navadi ne dajemo radi premoženja ljudem, na katere se človek ne mo-
dieski kotiček
Nič ni pomagalo, zajček je bil poražen. Polž je imel pa odslej za vedno mir pred njim.
Mara J. Tavčarjeva:
Mala Majda bolni mamici
Življenje je mamica deklici ¡dala, od takrat ni več iz postelje vstala, Ko Majda je mala zobke dobila in prve korake v svet je nastopila, prve besede je že pojmovala in z lutkami, žogo se je igrala, vse belo odelo je Majda imela, ko z atekom v bolnico je vesela
[hitela,
dišeče cvetice v naročju držala, da mami na postelj bolniško bi dala. "Oj, mamica moja, ti lepa" je rekla, in z drobnim korakom k mami je
[tekla.
Kako prazno povsod pri nas je doma, ko z atekom vedno sva, vedno sama,
pridi, oj, mamica z nama nazaj, glej, zunaj, cvetoč in sončen je maj. Z atekom moliva k Bogu srčno, ozdravi, da tvoje srce bolno, na vrtu je petje ptičjih glasov, oj, pojdi že danes z nama domov, Na dan materinski sem ti cvetje
[prinesla.
Da ž njimi bolezen bi tvojo odnesla, saj z atekom ljubiva te srčno oba, le ti si vsa najina sredi srca." Objela je mamico Majdiea mala, z ljubeznijo srčno je zdravja ji dala.
Kruh je božji dar
Kruh je še danes opevan kot nekdaj. Saj je življenje borba za kruh, za obstanek.
Pa vendar. Čeprav je danes borba za kruh hujša in celo prisluženi kruhek silno tenko odrezan, vendar ljudje kruha ne spoštujejo dovolj.
Stari ljudje so vedeli, da se je treba odkriti, če greš mimo žitnega polja. Še danes je ponekod na-
vada, da prekrižajo hlebec, preden ga razrežejo.
Majhnega so me učili, da moram kruh poljubiti, če mi pade na tla. Tega se še vedno držim, čeprav se mi kdo zato smeje. Ne bi bilo greh, če bi to navado opustil, pa jo držim, ker sem tako obljubil.
Pri sosedu sem dobil nekoč kos kruha, pa sem ga zabrusil v grmovje, ker ga nisem mogel pojesti. Od tedaj mi je nekaj očitalo, da mi bo kruha manjkalo, pa sem sklend, da ga bom odslej vsakokrat poljubil, če mi bo padel na tla.
In kako ravnajo s kruhom nekateri? Videl sem otroke, kako so zakopavali kruh na vrtu, ker ni bil z maslom namazan. Žalosten sem jih bil. pa sem šel naprej in videl berača, ki je iz smeti vzdignil košček kruha in mi ga kazal, rekoč, da bo še slabo na svetu, ker otroci ne znajo več ceniti božjega daru.
Matere, pazite malo, kaj delajo vaši otroci s kruhom. Ali ga vselej pojedo? Naučite jih, da bodo kruh
¡JH H	WwJr^M WLfMW y Mg Wwm Zgrni	H»	' 1 - i • - - . v. i - r i
	IRt 'h. A hQHHS^Vr \ .' , i \ Js V.		aH v
	/		
BILaJI^b/§i pV	-Wp • w V.'v : a	X. HBH i CH Kri ';• < ■	
	\ M	■Ei. • : H	
re popolnoma zanesti! In kdo naj bi zaupal mladosti!
—Ah, vi govorite o Apraskinu in o Mili ? — vzklikne Natalka in se nasmehne. — Mislim,, Voroncov, da se boste čudili njuni mladosti, kajti v Rusiji je zelo malo mladih ljudi, ki bi samostojno obedolvali zemljo. Toda povejte mi sami, ali ste že ke-daj videli bolj pridnega človeka kakor pa je ta-le Apraskin? Poglejte samo, kako je previden in pameten in kako pazi na svojo in mojo korist !
—	Res je, — odvrne Voroncov in si pogladi svojo dolgo brado, — ta Apraskin ,ie zares izreden človek!
—	Dostikrat ne morem prespati vso noč. Star sem že in radi tega vstajam tako zgodaj. Predvčerajšnjim sem prišel ob štirih na dvorišče. Videl sem Apraskina, ki je ravno pripravlajl voz, ker se nahajamo sedaj v času žetve. Danes zjutraj pa sem prikolovratil na dvorišče že ob treh in moj Apraskin je bil tudi že na delu! Ko sem se mu čudil, mi je dejal:
—	Pokvarilo se mi je kolo na vozu. Vidite, gospod Voroncov, jaz moram biti tudi svoj lastni kovač, kajti če bi vedno klical kovača iz vasi, bi moral predolgo čakati na njegov prihod.
—	Prav tako, kakor Apraskin vzor gospodarja, — reče sedal Olga, — je Mila dražestna, mala gospodinja, najemnica v najboljšem pomenu besede.
—	Sedaj je v sobi,, sedaj v kuhinji, sedaj v kleti, povsod, kjer delajo ljudje. Sedaj krmi živali, sedaj sedi v hlevu in molze ali pa dela sir, kadar pa se njen mož zvečer vrne z dela, je vedno čista, lepa in dražestna, tako da je ta Apraskin zares srečen človek!
—	To je resnica! — odvrne Natalka. —. Črni Apraskin in plavolasa
I Mila! Prijatelji moji, ali veste, da
imata ta dva človeka že svojo preteklost in svoje doživljaje, čeprav sta še tako mlada? Če bi ne bilo mene, bi Apraskin ne imel svoje plavo-lase Mile. Lahko mi verjamete, da jima ni bilo lahko pomagati k sreči.
—	Prav gotovo gre za ljubezen? — vzklikne Olga. — Natalka pripoveduj nam!
—	Ali bi tudi Elizabeta hotela slišati to pripovedko? — vpraša Natalka.
—	Prav rada, draga moja! Elizabeta ni že ves večer spregovorila niti najmanjše besedice.
Zadnje dni je bila sploh molčeča in žalostna. Njenim prijateljem ni bilo težko uganiti, da jo je srce vleklo nazaj v Petrograd, tja, kjer se je nahajal njen edini,, ljubljeni Potemkin. Elizabeta bi bila srečna, če bo mogla stanovati vsaj v istem mestu kakor on.
—	Natalka, pripoveduj nam, — reče Elizabeta. — Mar res misliš, da ne morem brez zavisti poslušati o sreči drugih ljudi. Vsi ne morejo biti srečni, vsi pa tudi ne nesrečni! Boljše je, da jih je samo nekaj, ki trpe, kakoV pa da bi vsaka žena na tem svetu doživela to, kar sem doživela jaz!
—	Oh,, zagotavljani vam, — reče Natalka, — da je povest o Apraskinu in o Mili zelo kratka. Pripovedovala jo bom komaj tako dolgo, kolikor bo Mirovič potreboval, da bo pokadil cigareto, ki si jo je pravkar prižgal.
—- Da, tako je življenje, — reče stari Voroncov, — cigareta zgori zelo hitro, — tako se tudi hitro menja človeška usoda.
Natalka je prinesla svojo čašo mleka k ustom, se z njim osvežila in vprašala:
—	Ali ste že kedaj opazili, kako čudno gleda Apraskin s svojim desnim očesom?
cenili. Za vsak košček naj posebej prosijo in lepo "Bohka' 'naj napravijo, potem jim ga šele izročite.
Ne tako kot napravijo nekatere matere: "Na, tukaj imaš kos, pa se zgubi, da ne boš napote delal!"
Če tako odpravljen otrok ne bo mogel kruha pojesti, ga bo gotovo vrgel proč.
Tudi za take matere vem, ki dajo otrokom nalašč velike kose, da se gredo k sosedu bahat, koliko kruha imajo. In če potem pride s sosedovimi otroki do spora, se kar s kruhom obmetujejo.
Kar malo pomislimo, koliko j® danes ljudi, ki kruha nimajo in pa to, da ne vemo, kakšna bo naša bodočnost! — Hlater.
NA VODI
Šumijo valovi in vetre šusti. nalahno naš čolnič po vodi drči. Veselo utriplje nam mlado srce, iz čolniča daleč se pesmi glasé.
Glej, bistra je voda in vedro nebo, na bregu zelenem se ovčke pasó. Med drevjem zbor ptic žvrgoli in cvetka pri cvetki po logu diši.
*r
Ko mrak se razlije, ko bliža se noč, k očetovi hišici veslamo pojoč. Večerjo skromno nam mati dado. pomolimo k Bogu, zaspimo sladko^ Zefi Klinar.
SPREHOD NA JEREBOV GRIČEK
Sinjina gora je v mraku utonila. Tančica nežne zarje čez vrhove Razpela rdeče, zlate je trakove, Iskaje mesta, kjer bi si počila.
Črn pajčolan je stkala noč — zavila Kraljevsko sonce v pravljične
[gradove-Utonil zadnji žarek je v mrakove. V modrini se je zvezda zaiskrila.
Sanj ave gričke, Ulako zeleno Poljublja mehka, svetla mesečina, Oblak zastira s tanko jo kopreno.
Moj dragi griček in neba modrina Izlije v srcu se v ljubezen eno: Nebo in zemlja — Bog in domovina l Marija Brenčič.
Mirovič. — Samo po sebi umevno! Opazil sem, da ima ta človek desno oko čisto drugačno od levega. A-praskin je lep mož, visok, vitek, močan in črnolas! Njegovo levo oko je milo in lepo, desno pa je otrplo in temno, dejal bi, da gleda s tem očesom nekam sovražno!
— Poslušajte in vse vam bo jasno ! — reče Natalka. — Lebrun, najprej pa poglejte, če ni katerega izmed njiju kje v bližini. Ne bi rada, da bi jima s svojim pripovedovanjem povzročala žalost.
Stari Francoz je vstal, čez nekaj trenutkov pa se je vrnil in javil, da se mladi par nahaja v hiši pri večerji.
126. POGLAVJE
Apraskin in Mila
—. Mila je doma iz neke vasi, ki leži blizu Moskve. — je začela Natalka, ,— njen oče je bil najbogatejši in najuglednejši kmet, ki je imel več zemlje kakor marsikateri graščak.
Že zdavnaj si je kupil svojo svobodo; ni bil več kmet. Svojo hčerko Milo je vzgojil kakor veliko damo, ker si je vbil v glavo, da se mora poročiti s kakšnim visokim in odličnim gospodom. Svojega zeta si je predstavljal kot častnika ali pa kakšnega drugega kavalirja, nikakor pa ni smel biti kmet!
Njegova žena je bila s tem načrtom zadovoljna. Mila je bila lepa, plavolasa deklica. Starši so bili na svojo hčerko izredno ponosni.
Bila je prava lepa ruska deklica.
Ni bila ravno velika, — njene oči so bile modre, lasje plavi, roke in noge majhne, — prava dama.
Povedala sem vam že da jo bila dobro vzgojena. Njenemu očetu ni bila v tem pogledu nobena stvar predraga. Poklical je celo nekega

— Da čudno gleda? — vzklikne • starega gospoda iz Moskve, ki jo je
pokojnine.
Ko je bila Mila stara sedemnajst let, je imela mnogo subačev, ki so njenim staršfem ugajali.
V bližini njihove vasi je bil na primer graščak, ki je bil zadolžen do ušes in je lahko čisto natančno izračunal, da se bó rešil vseh svojih dolgov, če bo dobil Milo za ženo in z njo doto, katero ji bo dal stari Barjanski. Da je bila Mila hčerka njegovega prejšnjega kmeta, ga ni prav nič motilo. — Moj Bog, saj ima mnogo denarja, lepa pa je tudi.
Razen tega, graščak a bi se bil z njo rad poročil tudi neki stari vpokoje-ni major.
Ta major si je postavil v vasi, kjer je bila Mila, vilo in živel je od svoje pookjnine.
Major je vsak dan zahajal v Barjanskega hišo in se je do ušes zaljubil v mlado deklico.
— Ta Mila bi bila izredna bolničarka za moje stare dni in noči brez spanja. Major sem, denarja pa i-mam tudi, — ne bo me zavrnila! — Tako je premišljeval vpokojeni major. — Mila je sicer hčerka posestnika, ki je bil prej kmet, to je seveda neprijetna stvar, jaz pa sedaj itak ne živim več v velikem svetu, — prišel sem v samoto in me prav nič ne briga, kaj bodo govorili ljudje o meni.
Na vsezadnje pa je bil v vasi tudi neki moskovski trgovec, ki je po navadi kupoval pri starem Barjanskem vino. Imenoval se je Balog, tudi njemu so se cedile sline po lepi Mili. Bil je zelo bogat, kakor so pripovedovali, bil pa je tudi skopuh, ki se vlekel za vsak sodček vina kakor da bi šlo za življenje.
Mila ga ni mogla videti. Še kot otrok ga ni imela rada, ker ji je nekoč obljubil lepo, veliko knjigo s podobami, .katere pa še do danes ni dobila.
(Dalje prihodnjič)
.