„Nova Soča" izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo „ Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4'40, Pol leta .... „ 2-20, Četrt leta .... „ 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako »e oglase pri npravništvu. . Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta liHta že v četrtek. ’ Uredništvo in upramiSletf je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. V Gorici, dne 31. decembra 1891. HO 7 A 51.8 S 6 Tečaj IV. Oznanila in „po*laniee“ plača se za štiristopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiska 1 krat, 7 9 1 n n n n * rt 8 m n - n I n Večkrat — po pogodbi. Za veče črke po prostoru. Posamične številke dobivajo ae v pro-dajalnici G, Likarja in v tobakarni v j Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa npravništvu I „Nove Soče“. — Neplačanih pisem ured- | ništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. 1-.............................................. -4 NOVO LETO Z današnjo številko nastopili smo svoj četrti tečaj. Zadovoljni s svojo preteklostjo nastopamo novo leto 1892. s trdno nado. da nam bo odslej mogoče še uspešneje vršiti svojo nalogo, katero smo si postavili takoj s početka in katerej smo se posvetili z yso dušo. Upamo namreč, da v prihodnje ne bomo več primoiani braniti svoje časti in svojega nekaljenega poštenja in prepričanja proti bojevitim nasprotnikom v domačem taborjn, kar je jako neprijetno nam in tudi večini naših čita-teljev, marveč da čas in prostor, kateri bi nam vzeli taki neplodni peresni boji, porabimo za koristnejše reči, ki bodo našemu dobremu narodu slovenskemu v vsestransko korist. Z dosedanjo borbo proti napadom naših nasprotnikov pokazali smo dosti jasno, kakč neosnovano in krivično se zaganjajo v naš list; pokazali smo pa tudi, fla svojo pravično stvar lahko z uspehom zagovarjamo, ako le hočemo, kajti doslej nismo nikomur in še nobene ostali dolžni, nasprotno pa so se naši nasprotniki dosledno izogibali stvarnim odgovorom, katere so pa bogato- nadomestili z osebnimi napadi, sramotenji in žaljenji. Ker je pa tak boj povsem neploden in za nas tudi nepotreben, zat6 smo sklenili, opustiti odslej vsako tako in enako nehvaležno opravilo. Domačemu peresnemu boju se bomo torej kolikor mogoče izogibali, ker od tega imajo dobiček le naši.narodni nasprotniki, ki se presrčuo veselč, ako se Slovenci pulimo med sabo za oslovo senco; — morebiti Se netijo in redijo take prepire. V tem našem sklepu so nas te dni potrdili prav mnogi naši gg. naročniki, ki so nam v pismih in na nakazničnih odrezkih prigovarjali, naj naše nagajivce le pustimo odslej v miru, saj so jih doslej slišali itak že dosti več nego je zemljanom mogoče prenesti in požreti. — Na to stran se torej našim p. n.gg. čitateljem ni bati, da bi jim tudi po novem letu polnili predale s podobno nepotrebno iu neplodno polemiko. »Nova Soča" ima premnogo hvaležnejšega in koristnejšega posla, kateri se bo prizadevala vestno vršiti v svoji prihodnosti. Kot javna zastopnica slovenskega naroda na Goriškem gledala bo s pozornim očesom na to, da se slovenskemu življu nikjer v deželi naši ne bodo kratile naravne in ustavne pravice, in delovala bo z vso odločnostjo za to, da se bo našemu narodu v poknežeui grofovini Goriško-Gradiščanski skazovala od vseh stranij tista čast, ki mu tiče po njegovem številu, po njegovi nadarjenosti in razumnosti. Prizadevala se bode dalje, da polagoma posije v sleherno slovensko kočo solnce narodne zavesti in narodnega ponosu, ker od tega je največ zavisno izvrševanje popolne naiodne enakopravnosti, po katerej toliko hrepenimo. Zaveden in ponosen narod se ne bo nikoli dal slepiti in zatirati od pohlepnih tujcev! Pravej zavednosti in zdravemu ponosu je pa glavni pogoj n&rodno blagostanje. Za narod, ki stoji v gmotnem oziru na trdnih nogah, ni se bati, da podleže bodisi v kulturni ali gospodarski borbi s svojimi drugonarodnimi sosedi. „Nova Soča" si je živo v svesti te znamenite resnice, zat6 je pač naravno, da bo, kakor doslej, tak6 tudi V prihodnje zagovarjala in branila tudi gmotne koristi slovenskega naroda na Goriškem. Ker je pa Gorica središče velikemu slovenskemu delu dežele naše, pazila bo posebno pozorno na to, da se bo tukaj razvijala le taka trgovina ali obrtnija, ki se nahaja v slovenskih, v narodnih rokah, kajti od narodne trgovine in obrtnije v Gorici zavisna je v veliki meri prihodnost slovenskega življa v Gorici, zavisna je kolikor toliko tudi narodna korist in čast vsega slovenskega naroda v deželi in celi razkosani naši Sloveniji. Prepričani smo, da nam pojdejo v tej narodno - gospodarski borbi na roko vsi naši čitatelji, kajti ugodna ali neugodna prihodnost za Slovence v go-riškem mestu položena je v roke vsega tistega slovenskega prebivalstva na deželi, ki ima kakoršnokoli dotiko z lepo našo Gorico. In mi smo prepričani, da pojde v tem oziru goriškim Slovencem na pomoč ves slovenski narod, ki ima gospodarske ali trgovinske zveze z našim mestom, saj karkoli pripomore nam, ki živimo v mestu, pomagal bo svoji krvi, pomagal samemu sebi. Pravo in nekaljeno zrcalo takih potreb in koristij Slovencev v goriškem mestu bo „Nova Soča". Prepričani smo, da njeni glasovi bodo padali na rodovitno zemljo iu da obrode stoteren sad, katerega se bo z vso pravico veselil ves narod slovenski. V tej nadi začenjamo leto 1892. s presrčno željo, da bi bi bilo novo leto za ves slovenski narod bolj srečno in veselo nego staro leto 1891., katero sklenemo danes. Ker to številko dobe vsi naši p. n. gg. naročniki in čitatelji v roke danes in jutri, ponovimo naj jim še enkrat svoje presrčno voščilo: Srečno novo leto 1892! Deželni zbor goriški Po slovesni sv. maši v ponedeljek predpoldne imel je naš deželni zbor ob 11. uri svojo prvo sejo, ki je trajala 20 minut. Navzočih je bilo 10 deželnih poslancev; manjkali so trije Italijani in dva Slovenca. Predsedoval je deželni glavar gospod Franc grof C or o n in i, vlado je zastopal pa ua-mestniški svetovalec gosp. Alojzij vitez Bo-s iz i o. Deželni glavar je otvoril zborovanje s kratkim nagovorom v italijanskem in slovenskem jeziku, poudarjajoč, da se de-deželni poslanci snidejo zdaj le za kratek čas, da je pa zagotovljeno, da se deželnemu zboru po novem letu ponudi priložnost, da se bo obširneje in temeljiteje pečal z deželnimi zadevami. Na to je povabil zbor, da vsklikne presv. cesarju triki ati „živio“. Poslanci so se odzvali temu vabilu s trikratnim »živio!" in „evviva!“ Za tem predstavi kot zastop nika visoke vlade gospoda namestniškega svetovalca Alojzija viteza Bosizia, kateri v imenu vlade zbor pozdravi ter izreče nado, da ga zbor počasti s svojim zaupanjem. Deželni glavar se potem v primernih besedah spominja hudega udarca, ki je v malo dneh dvakrat doletel našo cesarsko hišo, namreč nagle smrti nadvojvod Henrika in Sigismunda. Ob enem izraža nado, da ga deželni zbor pooblasti, da izrazi v njegovem imenu presvetli vladarski hiši sožalje nad nepričakovano izgubo ter neo-mahljivo udanost in zvestobo. Deželni zbor temu soglasno pritrdi. Na to poroča deželni odbornik dr. N. Tonkli o predlogu deželnega odbora, po katerem naj bi deželni zbor sklenil naslednjo postavo: „0d 1. januvarija 1892. do časa, ko se objavi cesarska potrdba deželnozborskih sklepov zastran pobiranja davkov za deželni in zemljiščno-odvezni zalog v letu 1892., pobirale se bodo sledeče naklade: I. Za odvez ni zalog doklada po 9% na skupno svoto vseh državnih izrav-nih davkov. II. Z a d e ž e 1 n i z a 1 o g: «. doklado po 8% »a skupno svoto vseh državnih zemljiščnih davkov; b. doklada po 12% »a skupno svoto držav- ne najemnine, hišnine, obrtnine in dohodnine; c. doklada po 20% na užitniuo mesa, vina in mošta; d. davščina 50 kr. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva, in e. davščina .18 kr. od vsakega litra na drob- no potočenih žganjin, navedenih v I. členu, B. II. 1. točka, postave 18. maja 1875. (drž. zak. štev. 84) in 10 kr. od vsakega litra na drobno potočenih žganjin omenjenih v 2. točki istega postavnega člena." Ta predlog je deželni odbor soglasno odobril. Poročevalec dr. N. Tonkli predlaga, naj deželni zbor potom nujnosti potrdi gori navedeni predlog tudi v drugem in tretjem čitanju, kar se zopet enoglasno zgodi. Na to proglasi gospod vladni zastopnik v imenu Njegovega Veličanstva, da je deželni zbor odložen. Koj na to prečita zapisnikar g. E. Klavžar zapisnik te seje v italijanskem in slovenskem jeziku, ki se brez ugovora potrdi. Deželni glavar zaključi sejo z naznanilom, da naznani pismeno vsakemu gospodu poslancu dan iu dnevni red prihodnje seje. Odgovor preč. g. I. Kokošarju Izv. dopis z dežele, 12. dec. (Dalje) G. I. K. piše dalje v „R. K." str. 437 tako-le: .... „pri mestnih volitvah bi se ne bili mogli izgovarjati Italijani (katoliška stranka), da „N. 8.“ je liberalna, ko bi bila „N. S." javno svoje katoliško prepričanje pripoznala!." Čiovek ne ve, ali bi se čudil sajivnosti g. I. K. ali pa smejal se njegovi kratkovidnosti, ker je verjel „L’Ecu“. Ali ni „N. S." javno in odločno priznala svojega katoliškega prepričanja, kakor smo s početka tega članka dokazali z mnogimi odstavki iz raznih njenih številk? Oni izgovor gori-ške ..katoliške stranke" je torej popolnoma ničev! — Ne, ne, g. I. K., Lahi (katoliški) v Gorici so ta uzrok navajali ob času mestnih volitev zato, da bi skrili ž njim pravi uzrok (kateri so pa italijanski »pobožni" spletkarji prav tako prikrivali „Ecovemu" glavnemu uredniku ter njegovemu ožjemu tovarišu in pomočniku, kakor g. dr. Mahniču njegova svetovalca.) Piavi uzrok bila je laška zagrizenost, nestrpnost in zavist proti slovenskemu gibanju v mestu, posebno v zadnjem času. Da je temu res tako, spozna se že iz tega, ker je laški duhovnik šel k Favetti-ju na predvečer pred volitvami. Uprašam Vas, g. I. K.: Ali so boljši katoličani: Favetti, Maurovich, Venu-ti, Karolina Luzzato, od urednika „N. S." in sploh od stranke, katero je ona zastopala ??! In s to stranko so celo laški duhovniki pri zadnjih mestnih volitvah skupno delovali! — Kdo je torej kriv — onemu postopanju, ali naši »liberalci", ki so bili pripravljeni glasovati za kateregakoli kandidata od katoliške laške stranke postavljenega, ali pa laški katoliki, ki so se rajši s Favettovci zvezali, da bi Slovencem v mestu škodovali??! Odgovorite, g. I. K., na to uprašanje. Sicer je pa »N. S." one razmere pojasnila prav obširno v več člankih, da je povsem nepotrebno le besedo več zgubiti o tej reči. Vsem rodoljubnim čitateljem »N. S." je jasno, kaj si imajo misliti v tej zadevi, le g. J. K. slepo tava za našimi — nasprotniki! Dalje piše g. I. Iv., da zato je „N. Soča“ liberalna, ker o verskem stališču vedno in povsod — molči...................Ta — (N. S.) uči ravno sč svojim molčanjem, da nam n. pr. v politiki versko stališče ni merodajno, ter širi s tem versko vnemarnost..." Že zgoraj smo Vam dokazali, da ta trditev je neresnična, navedši odlomke iz programov „N. S.“ Ne enkrat, večkrat je „N. S.“ slovesno poudarjala na prvem mestu, da list je političen, namenjen pravičnim zahtevam Slovencev na Goriškem; imajoč v prvi vrsti pred očmi narodno in gospodarsko življenje goriških Slovencev, vse to pa — na katoliški podlagi. Poglejmo dopise, notice iz vseh krajev, ali ne stoje na katoliški podlagi? Ne le to, tudi bori se z vso odločnostjo proti „praktičnim liberalcem", ki imajo večidel važno besedo v javni upravi, ki pod lepo krinko napredka ubogo ljudstvo molzejo; na račun nevednega ljudstva sleparijo, da bi s tujim denarjem svojim strastem stregli. Da, splošni korupciji, ki vlada v različnih krogih, je tako rekoč napovedala „N. S." boj. Zato si je tudi pri nekaterih mogotcih na deželi — in tudi v mestu nakopala sovraštvo, ker ne marajo, da bi se očitne krivice razobešale v javnih listih. Ker so nekateri mogočneži vajeni slišati o sebi le hvalo, zato škripijejo zdaj z zobmi proti »N. S.“, ki je njih gnjilobo dokazala. Hoteli smo s tem povedati, da se res bojuje za dobro stvar, ne menč se ne za visoke ne za nizke. Različnim osebam različnih stanov je kar v obraz povedala, kar jim tiče. Malokateri list je s tako odločnostjo bičal zlč in sploh korupcijo, kakor prav „N. Soča" — Ali ne sloni vse to bičanje — na katoliški podlagi? Ali ni veliko s tem pridobljeno veri in narodu, ako „N. S.“ moralične propalice, ki imajo navadno oblast v rokah, pomaga strebiti z javnega pozorišča?! Saj imamo dokazov v rokah, da najuplivnejše osebe v nekaterih okrajih očitno pohujšanje dajeje z grdim življenjem; in prav te osebe so take, da kdor ž njimi pride v dotiko, se prej ali slej mora pokvariti. Lehko bi navedli slučaje, ki sijajno dokazujejo naše trditve. Koliko solz, koliko globokih vzdihov so krivi taki možje t. j. praktični liberalci; celč na boben so prišla posestva vsled umetno nastavljenih spletk mogočnih oblastnikov. Prav te osebe so v javnem življenju na prvih sedežih. Ali ni to žalostno? In tem je „N. S.“, pravim, podrla stolček, na kateri so bili dolgo časa pribiti, in s tem korupciji, pohujšanju, demoralizaciji storila konec! — No, g. I. K., ali ni več koristila cerkvi in narodu — nego mnogo naših pridig ob nedeljah in praznikih ? — Mogoče, da vsi čitatelji tega ne bodo razumeli, kam merimo, utegne priti čas, ko bodo razumeli. * * * Dalje piše g. I. K.: »N. S." je zato liberalna ker .... »N. Soči »smrdi" naslov katoliškega društva; pokazala je gledč društva v Mirnem. Navadna čitalnica s plesi, izleti i. t. d., to bi bilo po godu, ako pa naj bo društvo na verski in narodni podlagi — le tega ne. Zagovor plesov je v vseh onih številkah, kjer se razni čitalniški plesi v tako svetlih barvah slikajo. . . .“ Prosimo, navedite nam številke »N. S." v katerih je bilo brati, da ji »smrdi" naslov katoliškega društva?! Alo, na dan ž njo, le na dan, če si upate; navedite nam doslovno besede in odlomke iž njih! Toda g. I. K. se opira na dopise iz Mirna, ki so priporočevali »Bralno in pevsko društvo" — a povsem neopravičeno. S tem hoče reči, da je v neki številki grajala ustanovitev »Katoliškega društva", katero je ustanavljal tamošnji g. župnik. Prosim, g. I. K., vzemite v roke št. 31. „N. S.u, tam piše: »Čudno, da v Mirnem doslej ni bilo nijedne-ga društva, doslej pa naj bi nastali h kratku kar dve?! Tega Mirencem res ni treba, ker za njih nkrodne potrebe zadošča jedno samo dl ušivo, ki bi pa ustrezalo vsem poštenim n a r o n i m zahtevam t a m o š-njega prebivalstva. Zato svetujemo, naj bi se ustanovilo jodno samo društvo."... No, g. I. K., kje je pisano, da ji smrdi naslov katoliškega društva ?! „N. S." je pri-poročevala slogo med Mireuci; ali je s tem grešila?? Ali ni naj večja neumnost; v eni majhni slovenski vasi dve društvi?! In ker je v št. 31 dopisnik iz Mirna nekako napadal župnika po nepotrebnem, zato ga v št. 38. opravičuje, ker je bil povabljen k posvetovanju v nedeljo zjutraj, ki je najneugodnejši čas za vsakega duhovnika, iu tem besedam opazi »N. Soča" v ravno tisti številki: »Te je lepo, da gosp. dopisnik rado-dovoljuo prizna svojo pomoto, kar bi se moralo vselej zgoditi, kedar se komu na tako očiten način krivica dela . . ." Kje je tedaj pisano, da jej smrdi naslov »katoliški?" Ali ni ta opazka prav katoliška? Ker je „N. S." obsojala razpor, neslogo in nasvetovalo eno društvo, to je, edinost med mirenskimi rodoljubi, zato ji očitate, da ji »smrdi" naslov katoliškega društva ?? Bravo, g. I. Iv., to ste jo pa pogodili ? Da je »N. S." povsem prav imela, dokazuje naj to, da doslej se v Mirnu ni osnovalo še nobeno društvo, ne »katoliško" ne »bralno iu pevsko." Ako bi se biii Mireuci združili, imeli bi prav lahko eno društvo, ki bi ustrezalo vsem poštenim narodnim namenom. (Konec sledi*) *) Ta odgovor našega gospoda ilnliovneg-ft dopisnika je tako naraste!, da bi ga ne bilo drugače mogoče prinesti nego v prilogi. Ker pa zaradi pravnikov priloge ni bilo mogoče izgotoviti, prinesemo cel odgovor v prihodnji prilogi. Slede jako »animj* vc točke. BORISI Iz Tolmina, 22. dec. — V sedanjih žalostnih časih, ki so zavladali na Tolminskem v obče, v Tolminu pa Se posebe, je skoro malo nevarno dopisovati v časopise, kajti Tolminsko je postalo prava turška drajna. Dopisovalci časopisov so zdaj pri nas naj večji hudodelci, katere mogočni gospodje skrbno zasledujejo. Doslej pa je Se vselej obvisela njih jeza na krivih osebah, nad katerimi so izlivali svojo žolč. Vkljub takim razmeram pišem ta dopis in sem zel6 radoveden, koga bodo zaradi njega preganjali, če tudi je prav nedolžen. — Najpoprej naj povem, da smo izgubili okrajnega komisarja grofa Fedrigotti-ja, ki je šel domov na Tirolsko. Nekateri trdijo, da so se mu pristudile tukajšnje razmere, katerih kot pošten mož ni mogel gledati; zat6 je raje službo zapustil nego še dalje tukaj ostal. Ta gospod se je v kratkem času precej dobro priučil našemu jeziku in je bil jako pravičen, zat6 pa tudi povsod priljubljen in spoštovan mož. Skoda, da smo ga izgubili! — Občin s k e volitve, ki so o svojem času uzročile toliko hrupa tudi po „Novi Soči11, so o vrže ne in v kratkem se bodo vršile nove. Kolikor poznam naše Tolmince, je večina edina v tem, da se imajo nove volitve dovršiti tako, kakor prejšnje, t. j. da v občinsko starešinstvo nimata priti ne D. ne USAR t) Gorici, Semenišlca ulica, h. št. 10. VELIKA ZALOGA Vsakovrstnih potrebščin za pisarnice in šole: papirja, zavitkov, vizitk, pisank, risank, peres, ročnikov, svinčnikov, ploščic, opočni-kov, ravnil, gob za zbrisovati, tinte tintni-kov, pečatnega voska itd. Zraven tudi mašnih in šolskih knjig, koledarjev, svetih podob, voščil, knjig za vpisovanje maš, trgovskih vpisovalnih knjig, biležnic, tiskovin (za duhovnije iz Hilarijane, za županije lastne založbe), barvanega papirja in peres, pa cvetja ali popkov za izdelovanje suhih cvetlic, papirja iu olepšave za rakve (mrtvaške truge), oblov (balonov) za razsvetljavo pri veselicah, risarske priprave, mošničkov za denar i. t. d. Razprodaja slovenskih knjig in skladb, pl. Sočebrana knjižice za vojake, profesorja Jesenka knjige, pl. Kleinmayra Zgodovino slov. slovstva, Sinekovo knjigo o davkih, jako koristna davkarskim uradnikom, županom, občinskim tajnikom in vsem davkoplačevalcem; dalje Volaričeve, Laharnarjeve in rajnkega Kocijančiča skladbe. Zadnjih je le še II. zvezek in mu je cena znižana od 90 na 40 kr. Preskrbuje tudiknjigovezna dela. Vse je po najniže mogočih cenah proti točnemu plačilu ali s poštnim povzetjem, če ni drugače dogovorjeno. Mlad pa@r izvrstne pasme, ki bo dober hišni varuh, jb na prodaj. Kje ? — pove uredništvo tega lista. Naznanilo. Podpisana častita si naznaniti, da bo nadaljevala Marzinijevo gostilno pod „ GoriSko Čitalnico“ in zagotavlja, da bo skrbela vselej za dobro pijačo in jedi po zmernih cenali ter za točno postrežbo. Ob enem naznanja, da. ima mnogo spalnih sob s čisto novo opravo za jako zmerno ceno. MARIJA iidova MANDLE« Solidne agente išče v rseh krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk proti ugodnim plačevalnim pogojem. Le z majhnim trudom zasluži se 100—300 gld. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter, Budapest, Andrassy strasse 56. Gorske cvetlice Slovenski napevi za evetero in petero mešanih glasov, zložil Janez Laha r 11 a r, delo 4., dol.č se pri Gasparju L i k a r j 11 v Gorici in pri skladatelju na S t. Y iš-k i gori, p. sv. Lucija za 50 kr. kos. 01 je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztapljajoče domače sredstvo. Velika steklenica I gl., mala 50 kr., o pošta 20 kr. več. X« v*«?h delili zafojniue J* 111 oj k tu dodana, zakonito v uro v a 11* Ynr«lv«Ma znamka. “0 ♦ i Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. Tam se tudi dobi: Pražlo liversaloo ione mazil. To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg teg« tudi blaži bolečine. V škatljicah po po .15 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. več. Na vitih delih za-vojuiue je mojii tu dodana zakonito varutveiia znam k«. GLAVNA ZALOGA | i $ ♦ + 4) B. FREGMESrPraia, j it. 203-201, Mali strin, lekarn „;ri trnem orli“. ^ Poštna razpošiljat e v vsak dan. 4> 1taxstava v PARIZU Zlata svetinja Uspeh zagotovljen Poskusite, da se prepričate Tord-Tripe mori ini^i podgane in krte brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne fostora. Uporaba lahka Uspeh golov. Cena : .50, kr. zavitek. Zaloga za celo deželo Goriško - Gradiščansko v drogeriji pri Ru-dečem križu Via Municipio it. 5. LHj Klement Rubbiaft lij tirat' v SemeniSki ulici St. 8. ^ H ima v zalogi H iMj vsakovrstne stenske ure, budil- Jf, II nice, itd. — Sprejema tildi po- 11 M kvarjene ure v popravo. —Naro- liT kg čila z dežele se hitro dovršujejo. k J U Zagotavlja se točna postrežba U in zmerna cena. zmerna cena. VINSKI EKSTRAKT. To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina. Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz. PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrepferalno esenco za kuanjine, ki daje pijačam prijeten in rezek žgos in ki se dobiva samo pri meni. Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodoin za rabo. Kazun teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Kecepti brezplačno. Cenik poštnine prosto. Karol Filip Pollak Tvornica esenčnih spccijnlit v Pragi. Solidni zastopniki se iščejo. r f. 0-95 „ 0-75 m 0*55 0‘75 f. Valentin Kofol cerkovnik in pramojst čnikiter v Kanalu priporoča svoj izboljšani in vsem razmeram prirejeni aparat za večno luč; kakor tudi od njega znajdene in pripravljene stenje za vsakovrstno olje č. č. cerkvenim oskrbništvom za trajno, svetlo, čedno in ceno večno luč. In sicer stane: 1. Aparat: at) glaž, rudeče (roza) barve . a.,) „ vijoličaste „ . . a3) „ bele ,, . • b.) pozlačeni pokrov............. 2. Stenj i: a.) 1 škatljica Kofolovih močni bj 1 „ „ šibki . c.) 1 „ Gerslieimovih . . 3. liog za prižiganje sveč z benzinom z 2 stenjema . . Stenj za rog stane meter .... Dobra zaloga izvrstnega kadila (birha) 1. drobnega navadnega (granis) klg. . f. 0-70 2. naravnega, lepega (naturalis) klg. . „ 1-— 3. izbranega, (lacrima)...............»1*20 X. B. Vse to pošiljam na vsako zahtevanje in naročilo brezplačno; plačati se ima še ie po poskušnji. Neprimerno sprejmem nazaj. Natančen poduk se dodaja vsakemu naročilu. I MI 1 v Raštelju št. 7 v Gorici prodajalniea drobega in nflrnberškega blaga na drobno in na debelo. Mino in mjceaejše topova®. Posebna zaloga za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala Vozički in stoli na kolescih za otroke. Strune za godala. Posebnost: Semena za zelenjaro in trave. Prosim dobro paziti na naslov : Na srefli Melja šl. 7. 1*60 0-85 2*— 1-70 0-12 Prememba lokala. Že 33 let obstoječa dobroznana prva avstr, dunajska pisarna' za oznanila A. Oppelik nahaja se od sedaj naprej Wien, Stadt, (irflnangcrgasse Xr. 12. (na voglu lekarne, Singerstrasse Nr. 12). in se priporoča za preskrbljevanje oznanil vsake vrste za vse dunajske in inozemske liste, koledarje itd. po najnižjih cenah in točuo izvršitvijo. Cenik in prevdarki stroškov zastonj v Št. Mavru prodaja svoja zemljišča v Št. Mavru, v Pevmi in v Gorici pod jako ugodnimi pogoji, tudi na obroke. Natančneje se poizve pri opravništvu tega lista. »Zlim goldenen Reichsapfel.u LEKARNA NA DUNAJU I. Bezirk, Singerstrasse broj 15. TT i'l „ i „„^.1 •• „ siekdaj imenovane universalne krogljice. zaslužijo ta pos- KriClStlllie KrO^ljlCO, lednji naslov po vsej pravici, kajti je .........— '...: ' v resnici mnogo bolezni pri te krogljice pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo zdravniki in malo je družin, koje ne bi imele zaloge izbornega tega domačega sredstva, dna škatjica z 15 krogljicami stane 21. kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. kojih so te jih mnogi z Jedna škatjica - 5. kr., pri nefrankovani pošilljatvi po povzetju I gld 10 kr. ... ... \ko se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, m stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 2o. kr., 2 zavitka 2 gld. »0 kr., 3 zavitki B gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj kot jeden zavitek se nepošilja). ft Prosimo da se izrečno zahteva }. Pssrhoferjevs krioistiiao krogljice u naziti ie da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega v ' je videti na navodilu za porabo. Angležkj čudežni balzam, S« steklenica 50 kr. Fijakerski prašek, ferja, po-prof. Steudela, Balzam za ozebline f’ posodca 40 kr., prosto poštnine 65 kr. rr proti katarn, krčevitemu ka- irpotcev SOK, siju itd. 1 steklenica 50 tr. Amer ikansko mazilo za trganje 1 posodica l gld. 20 kr. Prah proti potenju nog, K.ca Balzam za goltanec, ISČ^SS: /.ivljenska esenca proti pokvarjenemu želodcu iu slabi prebavi steklenička 22 kr. j Razveu imenovanih izdelkov dobivajo se še druge tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene. Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a tTeba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi no poštnem povzetju. Pri dopošiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. Tanokininska pomada ;eJ>erho* spe s njo rast las, škatljica 2 ghl. Univerzalni plašter domače sredstvo za rane otekline itd., posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Univerzalna čistilna sol/}r"hl“ izvrstno domače sredstvo proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld. ice iu ri- /"\ I _1' _ . C i A na dan gotovega zaslužka brez glavni VjOlU I nar ev I zike ponujamo vsakemu, kjer se hoče pačati g postav „ „ , , J r,.,no dovoljenimi srečkami in državnimi papirji -Ponudbe pod naslovom -Srečke je poSiliati: Am.onceu-Espedition J. Danneberg MflB _ Wien, I., Kumpf—j-------------------------------------------------, „ - — titerarao osnaailo. Frana Andrejeviča Zakrajskega že naznanjene pesmi se pri podpisanem prodajajo, broširane (144: strani) po 70 nov., elegantno v platno vezane po ft 1.10. Po slovanskem svetu razširjeni list „Slovanski svet“ piše izmed slov., listov do zdaj v 24 štev. str. 391 o njih tako: Avtor novega dela je uže davno znan kot pisatelj slovenski, sosebno tudi kot humorist in satirik. YT tej knjigi nam podaje po obliki in še bolj po vsebini jako različnih pesmij. V njih so v obče zdravi nazori; mišljenje, ki se razkriva v razuih predmetih, vzbuja čvrsto in krepko čustvovanje in spodbuja k vstrajauju in pogumnemu življenju tudi v uajtužnišem položeuju. Pesnik, ki je Sam doživel več hudega in slabega, ima za lastno vodilo optimistiško nazorje in to presaja tudi v svoje proizvode. S tem se ugodno razlikuje ud pesnikov črnogledcev, ki sentimentalno opevajo svetobolje ter mehkužijo sosebno v mladini mišljenje, čustvovanje in naposled praktične sile. Iz teh poezij veje pa tudi duh, ki ne nasprotuje narodnemu iu slovanskemu mišljenju. Mislim iu nazorom odgovarja pa tudi oblika in zares krepek slog; slovenščina je poprek pravilna, in je tu pa tam pesniku ušla kaka beseda, ki kaže na narečja primorskih Slovencev. Tako so poezije Frana Andrejeviča Zakrajskega razvedrilno čitivo, duhu slovenskemu krepilna hrana. Zato te „Poezije“ tudi radi priporočamo. Tako list, ki roma po slovanskem svetu ter ima tudi v kritiki važen glas. Priljubljena tržaška „Ediuost“ piše o teh umotvorih in pesniku dosledno. „Rojakom našim priporočamo najtopleje ta duševni plod moža, ki se od nekdaj trudi na slovstvenem polji slovenskem in ko-jega britka usoda od davna neusmiljeno tepe, itd.„ Podpisani se čuti torej opravičenega v živo opozoriti sl. občinstvo na omenjeno nooo knjigo ter izraziti željo, naj. oziraje se tudi na dana priporočila, seže v obilnem številu po njej. — Zajedno priporoča svojo prav bog. to in novo zalogo vseh v rabo cerkvenih in župnijskih madov, šole ter pišočega in beročega .občinstva spadajočih sredstev, kakor so tiskovine, razne papirske, črnilske, peresne in svinčniške baže, bloki, risarski iu slikarski pomočki itd., sosebno vsakpjaki koledarji iu čestitke v vsih dež. jezikih, vizitnice in sploh vse v to stroko spadajoče strani ceno, na drobno iu debelo. — Natočila izvrše se prav točno. Za finost, trpež in redko cenost blaga jamči se. Svojim p. n. gg. odjemnikom in prijateljem kliče Veselo novo kdo. V Gorici, 29. decembra 1891. udaui Ant. J e r e t i i' not mmomi Natančneja pojasnila se dobd v stacuni Antona Urbančič-a v Gosposki ulici v Gorici. Čudovite kapljice 8Y. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, dl se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiši it-lodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih iiadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo, Prodajejo se v vseh glavuih lekarnicah na svetu; za naročbe in poiijjatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanvtti iu O. H■ Rov in( v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnk6czy G. Piccoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji poinagaj" ; v Postojni v lekarni Baeearcieh, » Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi r lekarni Guylitimi, v Beljaku dr. Kutnpf. I steklenica velja 30 lep. NB. Varovati seje treba marsikakih balzamov, katere, sijajno oz«rt«jnjo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker draiijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki. SAEGOV imenuje se po slovenski SARGOV SARGOV je kot neškodljiv od zdravnik oblasti preiskan* je že pripoznan kot uei-zogibno zobno Cist tl O SARGOV Molom je jako iraktičen za potova- nje iROMATlCNO okrep- čujoč SARGOV je že v lomačih in tujih krajih z naj večini uspehom v rabi SARGOV je pri Ivoru iu plemstvu ter v navadnih hišah v rabi SARGOV izrecno zahtevati zaradi mnogih ponaredbe brez vrednosti. SARGOV 'Kalodont se dobi po 35. kos v vseh lekarnah, Drigerijik is dimnica h Priznanja iz nnjvišjih krogov pvidejana so vsakemu kosu. izdajatelj iu odgovoiui urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.