„Nova Soča"
izhaja vsak petek o poldne in veljd s prilogo „ Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'40,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako »e oglase pri npravništvu.
. Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta liHta že v četrtek.
’ Uredništvo in upramiSletf je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
V Gorici, dne 31. decembra 1891.
HO 7 A
51.8 S 6
Tečaj IV.
Oznanila
in „po*laniee“ plača se za štiristopno petit-vrsto:
8 kr., če se tiska 1 krat,
7	9
1	n	n	n	n	*	rt
8	m	n	-	n	I	n
Večkrat — po pogodbi. Za veče črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo ae v pro-dajalnici G, Likarja in v tobakarni v j Nunski in šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa npravništvu I	„Nove Soče“. — Neplačanih	pisem ured-
|	ništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
1-..............................................   -4
NOVO LETO
Z današnjo številko nastopili smo svoj četrti tečaj. Zadovoljni s svojo preteklostjo nastopamo novo leto 1892. s trdno nado. da nam bo odslej mogoče še uspešneje vršiti svojo nalogo, katero smo si postavili takoj s početka in katerej smo se posvetili z yso dušo. Upamo namreč, da v prihodnje ne bomo več primoiani braniti svoje časti in svojega nekaljenega poštenja in prepričanja proti bojevitim nasprotnikom v domačem taborjn, kar je jako neprijetno nam in tudi večini naših čita-teljev, marveč da čas in prostor, kateri bi nam vzeli taki neplodni peresni boji, porabimo za koristnejše reči, ki bodo našemu dobremu narodu slovenskemu v vsestransko korist.
Z dosedanjo borbo proti napadom naših nasprotnikov pokazali smo dosti jasno, kakč neosnovano in krivično se zaganjajo v naš list; pokazali smo pa tudi, fla svojo pravično stvar lahko z uspehom zagovarjamo, ako le hočemo, kajti doslej nismo nikomur in še nobene ostali dolžni, nasprotno pa so se naši nasprotniki dosledno izogibali stvarnim odgovorom, katere so pa bogato- nadomestili z osebnimi napadi, sramotenji in žaljenji. Ker je pa tak boj povsem neploden in za nas tudi nepotreben, zat6 smo sklenili, opustiti odslej vsako tako in enako nehvaležno opravilo.
Domačemu peresnemu boju se bomo torej kolikor mogoče izogibali, ker od tega imajo dobiček le naši.narodni nasprotniki, ki se presrčuo veselč, ako se Slovenci pulimo med sabo za oslovo senco; — morebiti Se netijo in redijo take prepire. V tem našem sklepu so nas te dni potrdili prav mnogi naši gg. naročniki, ki so nam v pismih in na nakazničnih odrezkih prigovarjali, naj naše nagajivce le pustimo odslej v miru, saj so jih doslej slišali itak že dosti več nego je zemljanom mogoče prenesti in požreti. — Na to stran se torej našim p. n.gg. čitateljem ni bati, da bi jim tudi po novem letu polnili predale s podobno nepotrebno iu neplodno polemiko.
»Nova Soča" ima premnogo hvaležnejšega in koristnejšega posla, kateri se bo prizadevala vestno vršiti v svoji prihodnosti. Kot javna zastopnica slovenskega naroda na Goriškem gledala bo s pozornim očesom na to, da se slovenskemu življu nikjer v deželi naši ne bodo kratile naravne in ustavne pravice, in delovala bo z vso odločnostjo za to, da se bo našemu narodu v poknežeui grofovini Goriško-Gradiščanski skazovala od vseh stranij tista čast, ki mu tiče po njegovem številu, po njegovi nadarjenosti in razumnosti. Prizadevala se bode dalje, da polagoma posije v sleherno slovensko kočo solnce narodne zavesti in narodnega ponosu, ker od tega je največ zavisno izvrševanje popolne naiodne enakopravnosti, po katerej toliko hrepenimo. Zaveden in ponosen narod se ne bo nikoli dal slepiti in zatirati od pohlepnih tujcev!
Pravej zavednosti in zdravemu ponosu je pa glavni pogoj n&rodno blagostanje. Za narod, ki stoji v gmotnem oziru na trdnih nogah, ni se bati, da podleže bodisi v kulturni ali gospodarski borbi s svojimi drugonarodnimi sosedi. „Nova Soča" si je živo v svesti te znamenite resnice, zat6 je pač naravno, da bo, kakor doslej, tak6 tudi V prihodnje zagovarjala in branila tudi gmotne koristi slovenskega naroda na Goriškem. Ker je pa Gorica središče velikemu slovenskemu delu dežele naše, pazila bo posebno pozorno na to, da se bo tukaj razvijala le taka trgovina ali obrtnija, ki se nahaja v slovenskih, v narodnih rokah, kajti od narodne trgovine in obrtnije v Gorici zavisna je v veliki meri prihodnost slovenskega življa v Gorici, zavisna je kolikor toliko tudi narodna korist in čast vsega slovenskega naroda v deželi in celi razkosani naši Sloveniji. Prepričani smo, da nam pojdejo v tej narodno - gospodarski borbi na roko vsi naši čitatelji, kajti ugodna ali neugodna prihodnost za Slovence v go-riškem mestu položena je v roke vsega tistega slovenskega prebivalstva na deželi, ki ima kakoršnokoli dotiko z lepo našo Gorico. In mi smo prepričani, da pojde v
tem oziru goriškim Slovencem na pomoč ves slovenski narod, ki ima gospodarske ali trgovinske zveze z našim mestom, saj karkoli pripomore nam, ki živimo v mestu, pomagal bo svoji krvi, pomagal samemu sebi.
Pravo in nekaljeno zrcalo takih potreb in koristij Slovencev v goriškem mestu bo „Nova Soča". Prepričani smo, da njeni glasovi bodo padali na rodovitno zemljo iu da obrode stoteren sad, katerega se bo z vso pravico veselil ves narod slovenski.
V tej nadi začenjamo leto 1892. s presrčno željo, da bi bi bilo novo leto za ves slovenski narod bolj srečno in veselo nego staro leto 1891., katero sklenemo danes. Ker to številko dobe vsi naši p. n. gg. naročniki in čitatelji v roke danes in jutri, ponovimo naj jim še enkrat svoje presrčno voščilo: Srečno novo leto 1892!
Deželni zbor goriški
Po slovesni sv. maši v ponedeljek predpoldne imel je naš deželni zbor ob 11. uri svojo prvo sejo, ki je trajala 20 minut. Navzočih je bilo 10 deželnih poslancev; manjkali so trije Italijani in dva Slovenca. Predsedoval je deželni glavar gospod Franc grof C or o n in i, vlado je zastopal pa ua-mestniški svetovalec gosp. Alojzij vitez Bo-s iz i o.
Deželni glavar je otvoril zborovanje s kratkim nagovorom v italijanskem in slovenskem jeziku, poudarjajoč, da se de-deželni poslanci snidejo zdaj le za kratek čas, da je pa zagotovljeno, da se deželnemu zboru po novem letu ponudi priložnost, da se bo obširneje in temeljiteje pečal z deželnimi zadevami. Na to je povabil zbor, da vsklikne presv. cesarju triki ati „živio“. Poslanci so se odzvali temu vabilu s trikratnim »živio!" in „evviva!“
Za tem predstavi kot zastop nika visoke vlade gospoda namestniškega svetovalca Alojzija viteza Bosizia, kateri v imenu vlade zbor pozdravi ter izreče nado, da ga zbor počasti s svojim zaupanjem.
Deželni glavar se potem v primernih besedah spominja hudega udarca, ki je v malo dneh dvakrat doletel našo cesarsko hišo, namreč nagle smrti nadvojvod Henrika in Sigismunda. Ob enem izraža nado, da ga deželni zbor pooblasti, da izrazi v njegovem imenu presvetli vladarski hiši sožalje nad nepričakovano izgubo ter neo-mahljivo udanost in zvestobo. Deželni zbor temu soglasno pritrdi.
Na to poroča deželni odbornik dr. N. Tonkli o predlogu deželnega odbora, po katerem naj bi deželni zbor sklenil naslednjo postavo:
„0d 1. januvarija 1892. do časa, ko se objavi cesarska potrdba deželnozborskih sklepov zastran pobiranja davkov za deželni in zemljiščno-odvezni zalog v letu 1892., pobirale se bodo sledeče naklade:
I. Za odvez ni zalog doklada po 9%
na skupno svoto vseh državnih izrav-nih davkov.
II. Z a d e ž e 1 n i z a 1 o g:
«. doklado po 8% »a skupno svoto vseh državnih zemljiščnih davkov;
b. doklada po 12% »a skupno svoto držav-
ne najemnine, hišnine, obrtnine in dohodnine;
c. doklada po 20% na užitniuo mesa, vina
in mošta;
d. davščina 50 kr. od vsakega hektolitra
na drobno potočenega piva, in
e. davščina .18 kr. od vsakega litra na drob-
no potočenih žganjin, navedenih v I. členu, B. II. 1. točka, postave 18. maja 1875. (drž. zak. štev. 84) in 10 kr. od vsakega litra na drobno potočenih žganjin omenjenih v 2. točki istega postavnega člena."
Ta predlog je deželni odbor soglasno odobril. Poročevalec dr. N. Tonkli predlaga, naj deželni zbor potom nujnosti potrdi gori navedeni predlog tudi v drugem in tretjem čitanju, kar se zopet enoglasno zgodi.
Na to proglasi gospod vladni zastopnik v imenu Njegovega Veličanstva, da je deželni zbor odložen.
Koj na to prečita zapisnikar g. E. Klavžar zapisnik te seje v italijanskem in slovenskem jeziku, ki se brez ugovora potrdi.
Deželni glavar zaključi sejo z naznanilom, da naznani pismeno vsakemu gospodu poslancu dan iu dnevni red prihodnje seje.
Odgovor preč. g. I. Kokošarju
Izv. dopis z dežele, 12. dec.
(Dalje)
G. I. K. piše dalje v „R. K." str. 437 tako-le: .... „pri mestnih volitvah bi se ne bili mogli izgovarjati Italijani (katoliška stranka), da „N. 8.“ je liberalna, ko bi bila „N. S." javno svoje katoliško prepričanje pripoznala!."
Čiovek ne ve, ali bi se čudil sajivnosti g. I. K. ali pa smejal se njegovi kratkovidnosti, ker je verjel „L’Ecu“. Ali ni „N. S." javno in odločno priznala svojega katoliškega prepričanja, kakor smo s početka tega članka dokazali z mnogimi odstavki iz raznih njenih številk? Oni izgovor gori-ške ..katoliške stranke" je torej popolnoma ničev! — Ne, ne, g. I. K., Lahi (katoliški) v Gorici so ta uzrok navajali ob času mestnih volitev zato, da bi skrili ž njim pravi uzrok (kateri so pa italijanski »pobožni" spletkarji prav tako prikrivali „Ecovemu" glavnemu uredniku ter njegovemu ožjemu tovarišu in pomočniku, kakor g. dr. Mahniču njegova svetovalca.) Piavi uzrok bila je laška zagrizenost, nestrpnost in zavist proti slovenskemu gibanju v mestu, posebno v zadnjem času. Da je temu res tako, spozna se že iz tega, ker je laški duhovnik šel k Favetti-ju na predvečer pred volitvami. Uprašam Vas, g. I. K.: Ali so boljši katoličani: Favetti, Maurovich, Venu-ti, Karolina Luzzato, od urednika „N. S." in sploh od stranke, katero je ona zastopala ??! In s to stranko so celo laški duhovniki pri zadnjih mestnih volitvah skupno delovali! — Kdo je torej kriv — onemu postopanju, ali naši »liberalci", ki so bili pripravljeni glasovati za kateregakoli kandidata od katoliške laške stranke postavljenega, ali pa laški katoliki, ki so se rajši s Favettovci zvezali, da bi Slovencem v mestu škodovali??! Odgovorite, g. I. K., na to uprašanje. Sicer je pa »N. S." one razmere pojasnila prav obširno v več člankih, da je povsem nepotrebno le besedo več zgubiti o tej reči. Vsem rodoljubnim čitateljem »N. S." je jasno, kaj si imajo misliti v tej zadevi, le g. J. K. slepo tava za našimi — nasprotniki!
Dalje piše g. I. Iv., da zato je „N. Soča“ liberalna, ker o verskem stališču
vedno in povsod — molči...................Ta	—
(N. S.) uči ravno sč svojim molčanjem, da nam n. pr. v politiki versko stališče ni merodajno, ter širi s tem versko vnemarnost..." Že zgoraj smo Vam dokazali, da ta trditev je neresnična, navedši odlomke iz programov „N. S.“ Ne enkrat, večkrat je „N. S.“ slovesno poudarjala na prvem mestu, da list je političen, namenjen pravičnim zahtevam Slovencev na Goriškem; imajoč v prvi vrsti pred očmi narodno in gospodarsko življenje goriških Slovencev, vse to pa — na katoliški podlagi. Poglejmo dopise, notice iz vseh krajev, ali ne stoje na katoliški podlagi? Ne le to, tudi bori se z vso odločnostjo proti „praktičnim liberalcem", ki imajo večidel važno besedo v javni upravi, ki pod lepo krinko napredka ubogo ljudstvo molzejo; na račun nevednega ljudstva sleparijo, da bi s tujim denarjem svojim strastem stregli. Da, splošni korupciji, ki vlada v različnih krogih, je tako rekoč napovedala „N. S." boj. Zato si je tudi pri nekaterih mogotcih na deželi — in tudi v mestu nakopala sovraštvo, ker ne marajo, da bi se očitne krivice razobešale v javnih listih. Ker so nekateri mogočneži vajeni slišati o sebi le hvalo, zato škripijejo zdaj z zobmi proti »N. S.“, ki je njih gnjilobo dokazala. Hoteli smo s tem povedati, da	se
res bojuje za dobro stvar, ne menč se ne za visoke ne za nizke. Različnim osebam različnih stanov je kar v obraz povedala, kar jim tiče. Malokateri list je s tako odločnostjo bičal zlč in sploh korupcijo, kakor prav „N. Soča" — Ali ne sloni vse to bičanje — na katoliški podlagi? Ali ni veliko s tem pridobljeno veri in narodu, ako „N. S.“ moralične propalice, ki imajo navadno oblast v rokah, pomaga strebiti z javnega pozorišča?! Saj imamo dokazov v rokah, da najuplivnejše osebe v nekaterih okrajih očitno pohujšanje dajeje z grdim življenjem; in prav te osebe so take, da kdor ž njimi pride v dotiko, se prej ali slej mora pokvariti. Lehko bi navedli slučaje, ki sijajno dokazujejo naše trditve. Koliko solz, koliko globokih vzdihov so krivi taki možje t. j. praktični liberalci; celč na boben so prišla posestva vsled umetno nastavljenih spletk mogočnih oblastnikov. Prav te osebe so v javnem življenju na prvih sedežih. Ali ni to žalostno? In tem je „N. S.“, pravim, podrla stolček, na kateri so bili dolgo časa pribiti, in s tem korupciji, pohujšanju, demoralizaciji storila konec! — No, g. I. K., ali ni več koristila cerkvi in narodu — nego mnogo naših pridig ob nedeljah in praznikih ? — Mogoče, da vsi čitatelji tega ne bodo razumeli, kam merimo, utegne priti čas, ko bodo razumeli.
*
* *
Dalje piše g. I. K.: »N. S." je zato liberalna ker .... »N. Soči »smrdi" naslov katoliškega društva; pokazala je gledč društva v Mirnem. Navadna čitalnica s plesi, izleti i. t. d., to bi bilo po godu, ako pa naj bo društvo na verski in narodni podlagi — le tega ne. Zagovor plesov je v vseh onih številkah, kjer se razni čitalniški plesi v tako svetlih barvah slikajo. . . .“
Prosimo, navedite nam številke »N. S." v katerih je bilo brati, da ji »smrdi" naslov katoliškega društva?! Alo, na dan ž njo, le na dan, če si upate; navedite nam doslovno besede in odlomke iž njih! Toda g. I. K. se opira na dopise iz Mirna, ki so priporočevali »Bralno in pevsko društvo" — a povsem neopravičeno. S tem hoče reči, da je v neki številki grajala ustanovitev »Katoliškega društva", katero je ustanavljal tamošnji g. župnik. Prosim, g. I. K., vzemite v roke št. 31. „N. S.u, tam piše: »Čudno, da v Mirnem doslej ni bilo nijedne-ga društva, doslej pa naj bi nastali h kratku kar dve?! Tega Mirencem res ni treba, ker za njih nkrodne potrebe zadošča jedno samo dl ušivo, ki bi pa ustrezalo vsem poštenim n a r o n i m zahtevam t a m o š-njega prebivalstva. Zato svetujemo, naj bi se ustanovilo jodno samo društvo."...
No, g. I. K., kje je pisano, da ji smrdi naslov katoliškega društva ?! „N. S." je pri-poročevala slogo med Mireuci; ali je s tem grešila?? Ali ni naj večja neumnost; v eni majhni slovenski vasi dve društvi?! In ker je v št. 31 dopisnik iz Mirna nekako napadal župnika po nepotrebnem, zato ga v št. 38. opravičuje, ker je bil povabljen k posvetovanju v nedeljo zjutraj, ki je najneugodnejši čas za vsakega duhovnika, iu tem besedam opazi »N. Soča" v ravno tisti številki: »Te je lepo, da gosp. dopisnik rado-dovoljuo prizna svojo pomoto, kar bi se moralo vselej zgoditi, kedar se komu na tako očiten način krivica dela . . ." Kje je tedaj pisano, da jej smrdi naslov »katoliški?" Ali ni ta opazka prav katoliška? Ker je „N. S." obsojala razpor, neslogo in nasvetovalo eno društvo, to je, edinost med mirenskimi rodoljubi, zato ji očitate, da ji »smrdi" naslov katoliškega društva ?? Bravo, g. I. Iv., to ste jo pa pogodili ? Da je »N. S." povsem prav imela, dokazuje naj to, da doslej se v Mirnu ni osnovalo še nobeno društvo, ne »katoliško" ne »bralno iu pevsko." Ako bi se biii Mireuci združili, imeli bi prav lahko eno društvo, ki bi ustrezalo vsem poštenim narodnim namenom.
(Konec sledi*)
*) Ta odgovor našega gospoda ilnliovneg-ft dopisnika je tako naraste!, da bi ga ne bilo drugače mogoče prinesti nego v prilogi. Ker pa zaradi pravnikov priloge ni bilo mogoče izgotoviti, prinesemo cel odgovor v prihodnji prilogi. Slede jako »animj* vc točke.
BORISI
Iz Tolmina, 22. dec. — V sedanjih žalostnih časih, ki so zavladali na Tolminskem v obče, v Tolminu pa Se posebe, je skoro malo nevarno dopisovati v časopise, kajti Tolminsko je postalo prava turška drajna. Dopisovalci časopisov so zdaj pri nas naj večji hudodelci, katere mogočni gospodje skrbno zasledujejo. Doslej pa je Se vselej obvisela njih jeza na krivih osebah, nad katerimi so izlivali svojo žolč. Vkljub takim razmeram pišem ta dopis in sem zel6 radoveden, koga bodo zaradi njega preganjali, če tudi je prav nedolžen. —
Najpoprej naj povem, da smo izgubili okrajnega komisarja grofa Fedrigotti-ja, ki je šel domov na Tirolsko. Nekateri trdijo, da so se mu pristudile tukajšnje razmere, katerih kot pošten mož ni mogel gledati; zat6 je raje službo zapustil nego še dalje tukaj ostal. Ta gospod se je v kratkem času precej dobro priučil našemu jeziku in je bil jako pravičen, zat6 pa tudi povsod priljubljen in spoštovan mož. Skoda, da smo ga izgubili! —
Občin s k e volitve, ki so o svojem času uzročile toliko hrupa tudi po „Novi Soči11, so o vrže ne in v kratkem se bodo vršile nove. Kolikor poznam naše Tolmince, je večina edina v tem, da se imajo nove volitve dovršiti tako, kakor prejšnje, t. j. da v občinsko starešinstvo nimata priti ne D. ne <h\ St. Ako bo kaj važnega, bom že poročal.
Mlekarska društva rastejo pri nas kakor gobe po dežju; kmalu bo imela vsaka vas v naši okolici svojo mlekarijo, kar je kaj veselo znamenje za blagostanje naših okoličanov in drugih gorjanov. Le tak6 srčno, pa razumno naprej! Treba je posebno skrbeti za to, da bodo vsi izdelki sira in masla prav dobri, ker le potem zaslovi naše mlekarstvo daleč po svetu, da bomo vse svoje blago hitro in drago prodajali. V ta namen bi morebiti ne bilo slabo, da bi se vsa mlekarska društva združila še v osrednjo zadrugo, katera bi natanko vedela, koliko kvintalov dobrega masla in sira more prodajati vsak teden; na tak način lahko naredila z raznimi tvrdkami v velikih mestih posebne pogodbe za redno dopošiljanje blaga ali pa bi lahko osnovali sami svoje podružnice za nadrobno razprodajo. Vsekakor je ta reč pomisleka in preudarka vredna!
Z Livka, 27. decembra. — V zadnjem I času je prinesli „Nova Soča1* iz naše občine par dopisov proti bivšemu našemu gosp. učielju Albertu 1) o m in cu. Gospodje, katere so dopisi zaboleli, so začeli takoj za mano kazati, češ, da sem jaz oni dopisnik n N. Soče11. Da to ni res, potrdi lahko slavno uredništvo (Potrjujemo! Ured.) Jaz sem zvest naročnik „N. S.“, a dopisoval ji nisem o naših res žalostnih šolskih razmerah; raje sem potrpel, dasi sem videl, kolika krivica se nam godi. Tisti pa, ki je „Novi Soči“ sporočal, je prav storil; vsa naša občina mu je hvaležna, kajti ni ga v naši občini človeka, kateremu bi prav bilo, da so naši otroci brez šole pohajkovali celo jesen, ki je bila takti lepa, kakor malokaka, namesto da bi se v šoli kaj koristnega naučili. Vsem Občinarjem se po pravici čudno zdi, da so šolske oblastuije kaj takega mogle trpeti.
Janez Šekli (Drjač.)
Iz Škrbine na Krasu, 26. dec. — Pred letom dnij so se čitali v slovenskih listih dopisi, ki so vspodbujali Škrbince, da bi si osnovali »Bralno društvo11 in pevski zbor. Ta lepa misel je po prizadevanju našega gospoda učitelja Alojzija Lužnika obrodila prav lep sad, kajti zdaj imamo oboje, „Bralno društvo14 in močan mešani zbor, ki šteje okoli 40 glasov. Ta zbor je posebno lep6 pokaza)[svo,o izurjenost o božičnih praznikih v cerkvi, da smo ga Škrbinci prav veseli. Pa tudi nove orgije iuiamo, katerih smo ja co veseli in ki so dale povod, da se je ustavil pevski zbor. Le tak6 naprej / Gospodu učitelju pa presrčna hvala za njegov veliki trud/
Po dežju pride lepo vreme! Enako se godi tudi pri nas z našim g. županom. Prej je imel veliko nasprotnikov, zdaj so se pa sprijaznili ž njim. Gospod župan se pa tudi res trudi, da bi občinaijem koristil. Delal je na to, da se je razširila cesta proti Št. Mihelu, potem pa iz Lipe proti Škrbini; zdaj se dela iz Škrbine skozi Rubije proti Rihembergu. — Upamo, da gospod župan pohiti tudi z razdelitvijo občinskih pašnikov, kar je potreba, ako hočemo, da bo sedanji občinski svet dobro obdelovan. — Po prizadevanju g. župana smo dobili štiri ponočne svetilke, pa tudi novi vodnjak dobimo, ako pojde po ujegovi želji. — Ko je bil zadnjič tukaj okrajni glavar iz Sežane, pokazal mu je g. župan prostor, ki je namenjen za novo šolo. Želeti bi bilo, da bi se res kmalu zidala, ker zdaj imamo šolo v poslopju, ki je vsak čas v nevarnosti, da »e posuje.
Ponikve, 24. dec. — Lepa nas čaka v novem letu! Do zdaj smo imeli vsaj trikrat na teden pošto čez Slap, a te dni smo slišali praviti, da so nas potisnili v tem oziru v poldrugo uro oddaljeni Podmelec, namesto da bi dohajala naša pisma na Slap, ki je
le */* m'e oddaljen. Iz Podmelca bo hodil obhodnik k nam baje le po dvakrat na teden in sicer po nevarni ter hudi poti. Kaj pa po zimi ? — V Podmelec pride pošta jako pozno; ali bo odhajal obhodnik že istega večera čez Rakovec po strmi poti na Ponikve? Po zimi to ni mogoče ! — Za naš kraj, kakor sploh za celo našo planoto, je za pošto najprimernejši kraj Slap. To mora potrditi vsak pameten človek, ker s Slapom smo v vsakdanji dotiki zaradi štacun in mlinov. — Ali bi ne bilo dobro, ako bi v tem zmislu naredili prošnjo na veleslavno
c.	kr. poštno vodstvo v Trst ? — Rakovec naj le ostane zvezan s Podmelcem, ker hoče, mi pa tega ne maramo! Če bomo spali, pridemo z dežja pod kap!
Politični razgled
[Notranje dežele :
Novi minister. — Za božičnico dobili smo v Avstriji novega ministra brez port-felja v osebi dr. Gandolfa K u e n b u r g a, deželnega poslanca za mesto Line na Gorenjem A»<trijskem. Novi minister je potomec starodavne plemslce rodbine na Koroškem, ki se je po bitki na Beli gori razširila tadi na Češko. NaŠ minister je bil rojen v Pragi 12. maja 1841. — Mož je pristaš nemške levice, a med mirnimi baje najbolj miren levičar. Od kar sedi o poslaniški zbornici (od l. 1888.), ni pokazal posebne spretnosti v izvrševanju svojega mandata. — Vsi časopisi so obširno govorili in še vedno razpravljajo o tem političnem dogodka ter o uzrokih, ki so nagibali grofa Taaffeja, da je predlagal cesarju to imenovanje. Staročeški in tudi nekateri slovenski listi so pripisovali nzrok znanemu govoru dr. G r e g r a, da se je grofTaaffe približal nemški levici. Da to ni resnica, izjavljali so tudi levičarski listi zaporedoma, češ, da je bil vstop jednega levičarja v ministerstvo že davno poprej dognana stvar. — Vkljub temu, da je prišel v ministentvo levičar grof K u enbu rg, ostane ministerstvo dosledno na dosedanji poti, t. j. nad strankami; novi minister bo zastopal pri vladi le načela in koristi nemške levice, kakor zastopa n. pr. baron Pražak koristi naroda češkega. — Vlada se torej vendarle ni nagnila povsem na levo stran, ampak hoče si ohraniti tudi podporo „kluba konservativcev.^ S temi odnašaji so pa levičarji jako nezadovoljni. Jezi jih, da Taajffe ni maral sprejeti nobenega njih vodij, ni Plenerja ni Chlumeckega, dasi bi oba srčno rada vstopila v ministerstvo; jezi jih pa tudi, da se vlada vedno in dosledno ozira na „klub konservativ-cevu, jezi jili, da v obče ta klub, v katerim vidijo svojega največjega protlvnika, še vedno biva. Zat6 so proglasili, da ostanejo med vlado in združeno levico tudi nadalje dosedanji od-nošaji, da lo namreč tudi levica imela nasproti vladi povsem prosto roko, dasi sedi odslej v ministerstvu njen zaupen mož. Kurs ostane torej dosedanji!
Državni xbor — Poslaniška zbornica se snide zopet 8. januvarja, da dokonča razpravo o znani carinski pogodbi. Zboroval bo najbrže le do konca januvarija, febru-varija pa bodo zborovali deželni zbori. — V podnevni seji dne 18. t. m. je bil finančni zakon za l. 1892. sprejet v drugem branju, v zvečerni seji pa v tretjem. V podnevni seji govoril je dr. Herod, ter pobijal napačna tolmačenja Gregrovega govora. Obsojal je dalje, da se v Avstriji vsak nasprotnik tr oz ve z e obsodi kot sovražnik države. Češka se ne sme deliti. Dokler vlada ne spremeni svojih nazorov, bodo Čehi stali v najstrožji opoziciji. V zvečerili seji je pa poslanec prof. Spinčič s tovariši interpeloval vlado zaradi napadov na Slovane v Istri in je uprašal, ali hoče vlada skrbeti ta to, da v prihodnje Slovani ne bodo več napadani v italijanskih mestih po Istri ?
Ogerski državni it bor bo razpuščen, kakor hitro bode sprejeta nova carinska pogodba. Kot uzrok navaja se nezadovoljnost, ki je nastala med večino in vlado, in pa strah vlade zaradi volilnega gibanja, katero so Košutovci že zdaj zbudili po celej Ogerski Vlada upa, da dobi lože trdnejo večino zdaj. ko Košutovci niso še zadostno pripravljeni. Cesar je že pritrdil sklepu vlade za ta razpust.
Kraljevina Uniatska. — Za
grško-zjedinjenega škofa v Križevci je bil imenovan Julij Drohobiski, Rus po rodu, Madjarpa vzgoji in mišljenju, kije ob enem tudi madjarski pisatelj. Ziradi tega so hrvatski poslanci interpelovali bana v saboru, a ta se je odrezal, da se je to zgodilo zato, ker med Hrvati ni bilo sposobnega kandidata. — Pa tudi imenovanje novega zagrebškega nadškofa vlači «« nenavadno na dolgo. V Rimu želijo imenovati uzornega Hrvata dr. Stadlerj a, ki je prijatelj in somišljenik Strossmagerjei■, d Pešti pa delajo na vse kriplje za kanonika V u čet ič a (ali V uchetich a, kakor se sam piše), katerega madjarski lišti prištevajo tvojim ljudem. Ves hrvatski narod pričakuje z napelo radovednostjo, kdo teh dveh zmaga.
Zunanje države:
Nemčija. — Veliko pozornost so vzbudila poročila iz Prusije, da so merodajni berolinski krogi prijenljmjši nasproti slovanskim državljanom.
Najprej se je položaj zboljšal Poljakom na Poznanjskem, V poznanjskih ljudskih šolah, iz katerih so bili iztrebljeni za Bismar-
ko ve protislovanske vlade poslednji ostanki poljščine, iz katerih so bili poljski učitelji premeščeni na'Porensko in so zdaj učiteljevali učitelji, katerim je bil poljski jezik istotako tuj, kakor otrokom nemški, na poznanjskih ljudskih šolah je dovoljeno zdaj poučevati veronauk v poljščini in poleg tega je tudi dovoljeno poljskemu jeziktt nekoliko ur na teden. Dalje je bil po velikih pomislekih in zaprekah imenovan poslanec in kanonik dr. Stablemki poznanjsko-gdanskim nadškofom. Vzlic zagrizenemu in hudemu odporu vseh germanizatorjev umeščen je na staroslavno stolico sv. Vojteka, na prvo poljsko nadškofijo, zopet mož poljske krvi in mišljenja. Dalje so ustavili merodajni berolinski krogi poslovanje kolonizacijskega vladnega odbora, kateri je imel na razpolaganje 100 milijonov mark v to svrho, da bi kupoval — kakor na slovenskem Štirskem „Siidmark“ — veleposestva poljskih plemičev, razkosaval ja in po njih nameščal nemške naseljence, kateri bi imeli nalog, na Poznanjskem Poljake pripravljati za ponemčevanje. Te milijone porabiti bodo zdaj v Berlinu v utrjenje nemških postojank v Alzaciji in Loreni, kjer uničevalni ponemčevalni boj proti francoskemu življu traja dalje.
Gledč na Poljake ni dvojbe, da je ta obrat pruske politike uzročila mednarodna politika, in se je koncesija dovolila Poljakom, ker bodo izvestno oni stali v vojni z Rusijo v prvih vrstah proti sovražniku. To so že priznavali nemški listi pri mnogih prilikah, da vse te dobrote nasproti Poljakom imajo povod svoj v tem, ker si v Berolinu hoti zagotoviti simpatije Poljakov v slučaju rusko-nemške vojne.
Tudi na lužiške Srbe, kolikor jih živi v pruski oblasti, posvetilo je solnce boljših dnij. Pruska vlada je takrat sklenila, lužiško-srb-skemu ljudstvu zopet dati nazaj ljudsko šolo. Za kar se koroški Slovenci poležavajo in bori zaman celih 43 let, to je bilo nenadoma dovoljeno lužiškim Srbom. Po lužiških šolah u-vede se poučevanje vseh predmetov šolskih v lužiškem jeziku in samo računstvo se bode poučevalo i nadalje v nemščini
V 28. dan vinotoka t. I. so imeli učitelji okraja Hohersiverda konferencijo in pri tej priliki je razkril vladni šolski svetovalec Friese zbranemu učiteljstvu to najnovejšo naredbo. Med luž iškimi Slovani, katerih je do 150.000, je vsled tega nepopisno veselje. Z ganjenim srcem so šli roditelji k cesarju Viljemu ter so se mu ponižno zahvalili za toliko naklonjenost tudi slovanskim državljanom.
Seveda so bili temu povod tudi drugi uzrolci, v prvi vrsti pa prepričanje, da nemška šola slovanski mladini ubije v glavo le nekaj nemških besed, srce pa ostane mrzlo; o pravi vzgoji v taki šoli niti misliti ni. Taka mladina, vzgojena v potujčevalni šoli, zasmehuje vero in nravnost ter v tolpah dere za agitatorji v tabor sodjalizma in anarhije.
V isti dobi pa, ko pruska vlada hoče ohraniti zadnjo vejo močnega debla polabskih Slovanov ter ustreči opravičenim željam nenem-škega naroda glede na ljudsko šolo, ponemčuje se v Astriji po stari navadi. In najžalostnej- , še v tem oziru je na Koroškem. Mnogo let se , naši slovenski rojaki mučijo v ljudski šoli s tujim jezikom, leto za letom pošiljajo na Dunaj prošnje za slovenski pouk, toda doslej le z malim vspehom. Upajmo, da Božja previdnost obvaruje tudi koroško vejo slovenskega naroda, da se ne posuši in da prešine tudi avstrijske merodajne kroge ideja, ki je na Pruskem lu-lužiškim Srbom dovolila naravno pravo. Vstraj-nosti je treba, in uresničiti se mora tudi pri nas načelo slovanskega pedagoga Komenskega, ki jo učil: „Otrok priuči se najprvo materinega jezika in na tej podstavi šele drugih predmetov.1* (nSlovlt).
Balkanske države. — Bolgarsko „Sobranje“ je dovolilo 200.000 frankov za veliki spomenik, ki se postavi v Slivnici v spomin na bratomorno srbsko-bolgarsko vojno, kjer so Bolgari premagali Srbe. Dovolilo je tudi 3000 frankov za spominka ministroma Mutkurovu in Belčevu.
— Bolgarska vlada je zapovedala, da mora biti v vseh ljudskih šolah v južni Bolgariji (vshodni Rumeliji) bolgarski kot učni jezik. To je jalco vznemirilo Grke, katerih je tamkaj prav obilo. Zat6 se je grška vlada obrnila do bolgarske, da bi se v grške šole uvedel grški učni jezik. Ta zahteva je povsem praviČna\
—- Avstrijski nadvojvoda Leopold Ferdinand je bil čez praznike v Carigradu, kjer ga je Sultan sijajno sprejel ter z raznimi redi odlikoval. 26. t. m. je odplul z ladijo „Taurtisu v Smirno.
— Črnogorska kneginja Milena odplula je 26. t. m. s parnikom „Jaroslavu do Nizze. V njeni družbi je bil tudi francoski minister - resident grof Amelot.
Domače in razne novice
Gg. naročnikom . — Ob začetku vsakega leta se navadno zgodi marsikaka sprememba v krogu naših naročnikov; marsikdo se sam odpov6, mnogim se list ustavi, mnogi pa se na novo naroči. Tisti, ki ne nameravajo lista še dalje prejemati, naj zavrne^O' že današnjo številko. „Gospodarski List“ pa lahko vsakdo ohrani. Kdor tega ne stori, dolžan bo plačati list vsaj še za eno četrtletje. Vse one pa, ki se nameravajo na list na novo naročiti, lep6 prosimo, naj to čim prej store, ker hitro po novem letu se bodo tiskali naslovi. — Pri tej priliki pro-
simo tudi vse one gg. naročnike, ki žele kake spremembe v naslovu, da bi nam to v nekoliko dneh naznanili.
Vse svoje p. n. gg. naročnike pa uljud-no prosimo, da bi se požurili z dopošilja-njem naročnine za 1. 1892. Tistim naročnikom, ki dobijo danes rudeč listek ali pa da bodo imeli na pasu zaznamovano dolžno svoto do konca 1891., list že prihodnjič ustavimo, ako zaznamovane svote ne pošljejo.
Urednik „S. S.“ pred sodiščem. ~ O
znanem dogodku v veži gostilnice .pri treh kronah*• podalje naš urednik zatožbo proti Janezu Godini, trgovcu poleg gimnazijskega poslopja v Gorici. Godina je hotel oslabiti uspeh naše zatožbe s tem, da je tudi on vložil po odvetniku dr. Vinci -ju zatožbo proti nam, ker smo ga na njegovo zaušnico lopnili z debelo palico po hrbtu. Gorko klobaso je moral dobiti po plečih ker jo je hotel ohladiti s tako zatožbo!!
• Obč obravnavi sta se vršili v soboto teden od 9. — 101/2 zjutraj. Urednik se je zagovarjal sam, Godina pa je imel odvetnika dr. Vinci-ja. Gospod Ivan Hribar deželni poslanec kranjski, bil je kot priča’ zaslišali v Ljubljani, a njegovo pričevanje se je pri tej obravnavi prečkalo. — P0 pol-drugourni obravnavi, po zagovoru dr. Vin-cija ter odgovoru našega urednika proglasil je sodnik razsodbo, po kateri je bil Godina obsojen na 30 gld. globe o z i-roma na 6 dnij zapora, urednik pa je bil popolnoma oproščen.
Gosp. dr. Vinci mora imeti jako malo boljšega zaslužka, da je sestavil zatožbo in zagovarjal jo pred sodiščem, ko vsak desetleten otrok razsodi že naprej, da je ves trud zastonj. No pa „G' schaft ist G schaft!“ zato tega nihče še toliko ne zameri. Toda njegov zagovor mora razvneti vsakega poštenega Slovenca. Čujte!
Dr. Vinci je začel pripovedovati, kak6 draga in sladka je goriškim Lahom njih italijanska narodnost, na katero so pon.isni. (Tega jim nihče ne brani, niti ne šteje v zlo, saj to je povsem naravno!) Tu pa je prišla „Nova Soča“, ki je začela to narodnost napadati, blatiti iii posamičnike v njih narodnem čustvu žaliti; vrhu tega pa skuša še marsikomu v gmotnem oziru škodovati zaradi ujegovega italijanskega prepričanja. (To ni res: Mi spoštujemo prepričanje, a stopamo in bomo stopali na prste le takim trgovcem iri obrtnikom, ki našega prepričanja 'ne spoštujejo!) "Ni čuda torej, dejal je dr. Vinci, ako posamič-niki, ki so bili na take načine žaljeni V »N. S.u, izlijejo svojo jezo nad uradnikom, ko druge poti skoro nimajo — Ih 7 takem zmislu je dr. V. besedoval prav na obširno; no, saj je bil plačan za to. — Urednik je odločno zavrnil nazore, katere je poudarjal dr. Vinci. Za vse spise v „N. S.“ je odgovoren pred drugo postavo; kdor se čuti žaljenega, išče naj tamkaj zadoščenja, ne pa z zahrbtnimi napadi na ulicah. Krivda Janeza Godine je zatorej neoporečna in vredna ostre kazui, zlasti ker je urednik bil žp tretjič napaden na ulici. Kdor pa misli, da bo na enak način ustrahoval slovenski časopis v Gorici, ta se zeld moti, ker „N. S.“ pojde po dosedanji poti brez strahu naprej. Kar se ostudnih osebnih napadov tiče, imajo goriški Lahi najmanj povoda pritoževati se, ker v deželi naši ni še bilo časopisov, ki bi bili ostudneje napadali posamične osebe nego „Corriereu in pokojna „Freccia“. Tam naj gospodje pometajo!
Dr. Vinci dovolil si je v svojem zagovoru več žaljivih napadov na „N. S.“ Iz tega govora smo spoznali, da v dr. V i n-c i j u tiči prav strasten naš 11 a-s p r o t n i k, ne pa tak mož, kakoršnega je opisoval znani dopisnik iz Kanal a, ko ga je priporočal Slovencem kanalskega okraja, da bi njemu izročali svoje pravde, ko prihaja vsak teden v Kanal. — Za molzno kravico smo Slovenci pač dobri tudi dr. Vinci ju! Toda piide čas, ko ni dr. Vinci ni kdo drugi njegovih somišljenikov ne dobe niti novčiča iz rok onega naroda, katerega pri vsaki priliki žalijo v njegovi narodni časti in v njegovih pravicah! In da ta doba čim prej napoči, v to bo na vse pretege delovala tudi „Nova SočaK, Oj, kakd bo vse drugače, ko dobimo v Gorico par odločno narodnih odvetnikov kakor je
11.	pr. dr. Gregorin v Trstu! I11 ta doba ni več daleč! To naj si zapomni dr. V. in še marsikdo drugi!
Radodarni doneski. — Zadnje čase so dohajali radodarni doneski na različne osebe v Gorici. Zaradi tega bi utegnilo uasta-ti, da kak donesek ni bil javno potrjeu v našem listu. Ako je kak tak slučaj, blagovoli naj se nam naznaniti.
Nadalje imamo potrditi naslednje doneske za „Siogine“ zavode: Vesela družba v Šmarijah pri Ajdovščini je nabrala na dan sv. Janeza Evangelista 6 gld.
Za „Božičnico“: Usnja je daroval še g. Lukežič, trgovec v Židovski ulici. —■ V denarju so darovali: preč. g. župnik Milost 1 gld., gospa Drolle 1 gld., gospa Prežel l gld., g.čni Bolko 2 gld., gospod Hafner 1 gld., g. Katnik 1 gld., g. dr. F. Kos 2 gld., I. J. 3 gld. — G.čna Jelka Mercina 2paranogavic in 6 parov zapestnic;gospa Dra-šček jerbas jabolk; g. A. Kuštrin, trgovec v Gosposki ulici, je nakupil za 4 gld. šolskih potrebščin; g. A. Jerkič, fotograf, nakupil za 2 gld. šol, potrebščin; trgoveQ
Urbančič 12 žepnih rutic; trgovec Likar torbic in peresnikov; — g. Dekleva 3 gld.
— Za revne otroke na slovenski Soli v Ločniku so darovali iz Brd gg Janez Ju-ša, veleposestnik, 2 gld.; Anton Skolaris 2 gld.jneiuieuovanec 1 gld.; Anton Bele, učitelj, 50 kr.; Jožef Golja, župnik, 2 gld.; Lovro Juvančič, župnik, 2 gld. ;dve devojki
I gld. —Te zneske je poslal č. g. Graden-ski v Ločnik.
Živeli rodoljubni dobrotniki naše njež-ne slovenske mladine! Hvala in slava jim.
Drsališče v Rožni dolini bilo je slovesno otvorjeno na Božič popoldne. Udeležba je bila prav ogromna; gospe, gospodične in gospodje so po taktu svirajoče glasbe švigali po ledu, kakor blisk, da so tudi gledalci imeli prav prijeten užitek. Naslednje dni je južno vreme prekrižalo račune strastnim našim drsalcem in drsalkam. — D r-s a 1 s k o društvo, ki takč lepč skrbi za zimsko zabavo v prijetni naravi, zbira na ledu v Rožni dolini Goričane vseli narodnosti), kar zlasti dosega s tem, da ne žali narodnih čustev tukajšnjih prebivalcev in nemških gostov, kajti vsa svoja oznanila tiska v italijanskem, slovenskem in nemškem jeziku. Ponavljamo, da prav ta okoluost mnogo pomaga k lepim uspehom, katere do-seza to društvo. — Toda naš »Corrire®, kateri strastno sovraži vse, kar je slovensko, po svoji stari navadi tudi letos graja dr-salsko društvo zaradi t r o j e z i č n i h oznanil, češ, da bi uspeli bil enak, ako bi oznanila bila le laška. Temu ugovarjamo, ker ta » Corrierova® trditev ni resnična. — No, mi vemo, da drsalsko društvo se v tem oziru tako malo briga za »Corrierovo® jezo, kakor za oni led, ki je že predlanskim skopnel na prijetnem drsališču v Rožni dolini.
Drobne novice. —Trredentovskemu ilu-strovanemu časniku „L’ Illustrazione
II a 1 i a n a® je bil prepovedan vhod v Avstrijo po pošti. Zdaj ga dobivajo naročniki v skupnih zavojih po železnici kot vozno blago in se še bolj — kot prepovedan sad! — čita od prej. Tudi v Gorico dohaja na enak način. Pa bodo trdili, da ni irredente v Gorici!
— „C o r'r i e r o v i* R e b e k i so Gregorčičevi govori v državnem zboru močno potresli nježne živce, da sama že več ne vč, kakč bi dala odduška svojemu blagemu srcu. Ubogi oče Izak!
— V L a d r i h pri Kobaridu so nameravali ustanoviti »Mlekarsko društvo11 po izgledn onega v sosednjem Idrskem, a t* lepa misel je zaspala, ker ni pravili mož, ki bi bili to važno reč vzeli v roke. Škoda, kajti v imenovanej vasi bi tako društvo lahko izvrstno delovalo in vaščanom veliko koristi donašalo! Morebiti se pa v novem letu posreči, kar se je v starem zamudilo!
— Iz B o 1 c a smo prejeli od županstva »javno zahvalo11 nekemu rodoljubu v Gorici, ki je daroval bolškim revežem za božičnico izdatno svoto 50 gld. Zahvale ne moremo priobčiti, ker rodoljubni dobrotnik tega noče. Tudi za »Slogine® zavode skrbi isti dobrotnik na enak način. Bog ga še dolgo ohraui!
— »Goriška Čitalnica11 bo imela drevi Svoj vsakoletni »Silvestrov večer.11 V sporedu so petje, deklamacija, dramatična predstava »Prijetno i z n e n a d e n j e11, tombola in tikoma pred polnočjo prizor »Staroleto pred sodnijo.11 Začetek ob 8 uri. V dvorani bodo mize; za dobro postrežbo je skrbljeno. Nadejati se je torej obile udeležbe in prav prijetnega večera.
‘ — Dražba časopisov v »Goriči Čitalnici11 bo 6. januv. ob 6. uri zvečer* Kdor hoče dobivatj časopise iz druge roke, naj se potrudi priti ali poslati koga k tej dražbi.
— »Slovensko bralno In podporno® društvo bo imelo v nedeljo 17. januv. svoj redni letni občni zbor. Najvažnejša točka dnevnega reda bo sprememba nekaterih točk prenovljenih pravil po zahtevi visoke c. ki. vlade, da bo rroglo društvo kmalu začeti svoje delovanje po novi osnovi.
V Cerknem vršila se je konečno vendarle volitev novega župaua. Izvoljen je bil g. Jakob Tušar od »stare11 stranke; enako 10 podžupanov. Naj bi se novemu gosp. županu posrečilo narediti mir med razburjenimi duhovi svoje županije !
t — Posvečenje novega zaderskega nadškofa mons. Rajčeviča vršilo se je z veliko slovesnostjo preteklo nedeljo. Cerkev je liila natlačena s pobožnim in radovednim občinstvom. Novoposvečenec je odšel učeraj iz Gorice, v njegovem spremstvu sta bila kanonik Borz^tti in duh. Maupas.
— V ponedeljek je umrla gospa Dol-*chein, tašča našega deželnega poslanca dr. Rojca, v 59. letu svoje dobe. Bila je obče spoštovana in usmiljena gospš. Pogreb se je vršil učeraj. N. V m. p.!
— One tri Podgorce, ki so bili zaradi pretepa 29. nov. v preiskovalnem zaporu, so izpustili. Kolikor smo izvedeli, niso povedali nič takega, kar bi bilo Podgorcem v škodo. Le pozor!
— Rokodelsko b r a 1 n o d r u-š t v o v Tolminu priredi na Silvestrovo ob 8. zvečer kaj zanimivo veselico s petjem, deklamacijo, govorom in Vošnjakovo veseloigro »Svoji k svojim®. Vstopnina »0 kr,
— V G o r i c i imamo gospo liripo ali influenco, ki je nekatere rodbine že prav jezno obiskala. Neprijetna je ta obiskovalka !
Iz Ločnika poslal je gospod Giovanni Vidoz, tamošnji c. kr. poštar in občinski starašina, goriškemu „Corrieruu popravek, da on ni bil navzoč pri tistej seji občinskega starašinstva, pri katerej so modri ločniški očetje sklenili prošnjo na prečastiti kliezonadškofijski ordinarijat, da bi ne dovolil slovenskih piidig, ter pritožbo na c. kr. okrajno glavarstvo proti žendarmerij-skemu postajevodju v Ločniku. Gospod Vidoz je marveč zapustil sejo predno sta prišli ti dve točki na dnevni red. Ta popravek je potrdil tudi gospod župan Bregant. —• „Corriereu od torka tega popravka ni objavil v celoti, marveč je le po svoje popravil svoje poročilo. — Ob enem smo naproša-ni, da naznanimo, da oni Giovanni Vidoz, ki je pri zborovanju »Legine® podružnice v Ločniku imel veliko besedo, ni gori imenovani gosp. poštar in občinski starašina, ki noče imeti z »Lego® nikakih zvez. Oast takim Ločuičanom!
O sedanjih zdivjanih razmerah r Ločniku smo prejeli obširen dopis v italijanskem jeziku, iz katerega posnemamo nasltdnje glavne misli:
Velika večina tamošnjega prebivalstva obsoja sedanje žalostne razmere, za katere se ima Ločnik zahvaliti d vem ali trem hujskačem, ki neprestano hujskajo ljudstvo proti Slovencem, proti tamošnji čč. duhovščini, žendarmeriji in proti županstvu. — Tem hujskačem gre na roko goriški »Corriere®, ki ima svojega dopisnika v najbolj zagrizenem ločniškem lahonu, v krojaču Giovannu P e 11 a r i n-u, po domače Tettol-u, ki je bil enkrat že 6 mesecev v zaporu zaradi razžaljenja Njegovega Veličanstva. Dopisnik v ostrih besedah opisuje tega možiceljna, ki je načelnik ločniških »Corierovih® pristašev, dasi revež niti hoditi ne more, ampak se le z vozičem okoli vozi. Ta človek zna le za silo pisati, a »Corrierova11 Židinja je vesela vsake njegove vrstice, iz katere naj-brže potem ona skuje celi dopis. — Naposled nas dopisnik prosi, naj le v dosedanjem zmislu opisujemo ločniške razmere ter vspodbujamo razne oblastnije, da bi s svojo ostro roko posegle vmes, varovale podrejene oblastnike v Ločniku pred enakimi nesramnimi napadi, hujskačem pa stopile na prste. Dal Bog, da bi se oblastnijam tudi res posrečilo, da bi dobile v svojo oblast onih par hujskačev v Ločniku — potem bo mir, kajti večina tamošnjega prebivalstva je res dobra in Slovencem prijazna.
Naše poštne razmere. —- Naš gosp. državni poslanec je obširno in korenito opisal poštne in brzojave razmere na Primorskem. Povedal je med drugim, da sta dve pismi romali na Ogersko, namesto . da bi se odposlali nadpisancema v Gorici in v Korminu. — Te dni se nam je primerilo še nekaj gršega. Zavitek, v katerem je bilo več številk našega lista za naročnike v Devinu, poslala je pošta v Slovensko Bistrico, a od tam smo vse skupaj dobili po štirih dneh nazaj. Iz Gorice torej ne bo več mogoče pošiljati poštnih pošiljatev v slovenski Devin brez laškega pristavka Duino\ — Poizvedeli smo, da je to zakrivala železnič-na pošta na Nabrežini. Tamošnji gg. naročniki, ki so dobili list za pet dtiij prepozno, naj se torej ne hudujejo nad nami zaradi te zamude!
Z Nabrežine začel je znani »Corrierov11 dopisnik že zopet kozolce preobračati v imenovanem listu. Laški privandranec drznil se je zopet pošiljati v javnost smešno laž, da Nabrežina je več italijanska nego slovenska. — Taki so naši nasprotniki! S trebuhom za kruhom priromajo iz lačne dežele polente med Slovence, kjer dobijo vsakdanjega kruha, da lakote ne poginejo, potem pa se začno šopiriti v tujem domovju, kakor jež v lisičini jami. No, naši Nabre-žinci bodo že znali, obvarovati svoje lepo slovensko lice pred tujimi vsiljivci ..........!
»Corrierov11 dopisnik je nalašč napak razumel naše poročilo o tamošnji klesarski šoli, češ: celč »N. S.11 je pisala, da se 31 laških učencev z veliko težavo poučuje le v slovenskem jeziku. Povedali smo pa, da se laški učenci poučujejo tudi v njih maternem jeziku. — Ali se slovenki učenci na državni obrtni šoli v Trstu poučujejo tudi v slovenskem jeziku? In vendar je ona šola namenjena tudi za Slovence! — Na podlagi gori omenjenega zavijanja »Corrierov11 dopisnik zopet vspodbuja laške deželne poslance, da bi storili potrebne korake, da bi se omejena nabrežinska šola poitalijančila. Prazne marnje! Ako je laških poslancev 10, slovenskih je tudi toliko!!
Nogerski župnik g. Visintini imel je v nedeljo veliko piopoved v cerkvi proti liberalni »Novi Soči.® Prav hudo se je zaletel posebno v župane, ki so po njegovi misli vsi naši naročniki, češ, »namesto »N. S.*1 brat naj gredč raje orat11. — S to propo-vedjo je »N. S.“ jako priporočil, kajti vse naše tamošnje naročnike je potrdil v zvestobi do našega lista; pridobil nam je pa tudi novih čitateljev, ki se hočejo sami prepričati, kaj neki takč groznega pisari ta brezverska „N. S.“ — O tej pridigi smo dobili natančneje poročilo, katerega pa ne priobčimo edino iz ra roga, da gosp. župnika ne pokažemo takega, kakoršnega ga
vsi poznajo. Le toliko rečemo, da za duhovnika, ki se čuti Italijana, a službuje v slovenskem kraju, ni spodobno, ako v cerkvi zabavlja proti narodu, med katerim služi.
Zahvala. — Podpisano županstvo najtopleje zahvaljuje velečastite gospe in g. čne odbornice in društvenice ženske podružnice sv C. in M. v Gorici in druge gospe in g.čne v Podgori, ki so tako lepo oskrbele revne naše otročiče v otioškem vrtu z obilnimi in bogatimi darovi, z obleko, obutali, igračami in jestvinami. Bog poplačaj! — Županstvo v Podgori, 26. dec. 1891. Župan Klančič.
Lepi govori našega državnega poslanca č. g. dr. Gregorčiča, s katerimi je po] isal naše cestne, poštne in sodnijske razmere, prikupili so se tudi briškim razumnikom, ker so vzeli ozir t u d i n a Brda ter ministru povod dali, da se je v odgovorni spominjal naših peticij. Hvala gosp. govorniku !
Gradenski.
Nesrečna smrt. Iz Trente pri Bolcu na Goriškem poročajo:	Dne 22. t. m. je bila
osmina po r. Matiju Kvrhu, ki se je ubil dne 13. t. m;, ko je domov gonil svoje ovčice in kozice. Ravno sredi službe božje pa zaslišimo jok in upitje, da se je ponesrečil v gori Anton Tožbar po domače Špik. Tri ure pozneje ga privlečejo na saneh. Strašen prizor! Še živega je bilo grozno videti. I):ie 24. aprila 1871. mu je bil namreč obstreljen medved odtrgal spodnjo čeljust z jezikom. Tisti medvedji lov je prav lepo popisal pokojni Erjavec v Večernicah. Od takrat je Tožbar živel v vednem trpljenju, ker jesti in piti ni mogel drugače, nego po cevki. Vendar je bil vzgledengospodar in oče ter se je trudil do zadnjega v tem pustem skalnatem predelu. Dne 22. t. m. je s sinom podrl brino, ki ga je vzela seboj, spravila pod-se in premela mu glavo. Ravno pet dni preje je dobil od tržaškega namestništva dovoljenje, da sme po deželi hoditi z godalom in si tako prositi živeža. Bog mu daj dobro!
Tržno poročilo. — Kava je zdaj jako po ceni, kakor že dolgo ni bila, Santos je po 132, 134 in 136 gl. kvintal; sandomingo po 160, java 160 do 164, portoriko 176 do 186, cejlon 180., moka 188 gld. kvintal. — Sladkorju pa cena hitro raste; ta teden je po 36 in 3672 gld- kvintal; prihodnji teden bo najbrže že dražji. — Petroliju je cena padla za 1 gld.; zdaj je po 187* gld. kvintal. — Maslo surovo 76, kuhano 84 gld. kvintal. — Špeh novi 48, stari 54 gld. Slanina je še ceneja od lani; da bo dražja ni treba ne upati ne bati se.
Kranjsko. — V soboto 19. t. m. umrl je v Ljubljani gosp. Vojteh Valent a, iskren narodnjak in v glasb' jako izurjen mož. Od 1. 1860. se je udeleževal vsega narodnega gibanja v Ljubljani. Imel je še le 50 let. Lehka mu bodi zemljica!
— Istega dne priredila je »Ljub-janska Čitalnica® običajno vsakoletno P r e-širnovo besedo, ki se je vsakem oziru lepč dovršila,
— » Vipavska Čitalnica“ je imela svoj redni letni občni zbor dnč 27. t. m. — »Bralno društvo® v spodnji Idriji in »Šišenska Čitalnica11 sta imele občna zbora pa dan poprej, t. j. 26. t. m.
Živinska kuga je posebno razširjena v bližnjem postojinskem okraju, pa tudi v ljubljanski okolici in na Dolenjskem jo imajo. Pozor trgovci z živino!
— Cigani na Kranjskem imajo letos slabo leto, kajti oblastnije prav skrbno zasledujejo te postopače, pred katerimi ni nič varno. Dne 16. t. m. so orožniki zgrabili pri Vodicah dva ciganska uzmoviča, katera so odvedli v zapor; dva druga sta pa ušla.
— V Šturji je bil v nedeljo teden zopet izvoljen za župaua gosp. J. Defran-ceschi, ki je doslej županoval nepretrgoma že 3 L let. Čast takemu županu!
— Ljubljanski bogoslovci so pristopili k družbi sv. C. in M. kot pokrovitelji z doneskom 100 gld. Tudi goriški bogoslovci so že pokrovitelji te naše vrle družbe.
— V R a k i t n i k u pri Postojni je velik požar uničil več hiš in družili poslopij; v plamenu je poginilo tudi 8 preši-čev in dva konja. Cesar je pogorelcem daroval 1000 gld.
— V Ljubljanskem Marijani-šču obhajali so 27. t. m. božičnico, katero je z navzočnostjo počastil tudi deželni predsednik baron Winkler.
— Goriški »Corriere11 je prinesel vest, da baron Winkler kmalu naredi prostor grofu Pace-ju, sedanjemu deželnemu predsedniku v Bukovini. Ljubljanski časopisi še nič ne vedo o tej premembi.
— D r ž a v n i p o s 1. Š u k 1 j e je 29. t. m. imel volilni shod v Novem mestu, na katerem je razlagal prednosti (?) nove carinske pogodbe. Mi vemo le toliko,da ima nova pogodba toliko napak, katere ugonobe marsikako kupčijo naših južnih krajev zaradi konkurence iz Italije.
Trst in Istra. — »Pevsko in bralno društvo na Opčinah® bo imelo drevi svoj redni letni občni zbor, po katerem se bo vršila domača zabava s petjem in tombolo. — Pevsko društvo »Danica® na Kontovelu bo imelo 10. januvarja veselico. — Plesni odbor »Delavskega podpornega društva® v Trstu priredi 2. jan.
zabavni venček v Mallyjevi dvorani v ulici Torrente, — »Slovanska Čitalnica® priredi drevi »Silvestrov večer.® Plesne zabave se bodo vršile 9. in 23. jan. ter 27. febr., veliki ples s kotiljonom pa 13. febr
— Tržaški Llogd je dubil svojega novega predsednika v osebi barona K a 1 h-berga; vlada je imenovala dva svoja svetovalca, princ II o h e n 1 o h e je bil pa izvoljen od delničarjev.
—Občinske volitve v Tinjanu (Istra) vršile so se 14. 15. in 16. t. m. Vkljub vsem naporom nasprotnikov zmagala je v vseh treh razredih narodna hrvatska stranka Istra ustaja! Čast zavednim volilcem!
V Trstu je izšla v zalogi knjigarja. Schmidla srbska opera »Balkanska c a-r i c a,“ katero je po besedah črnogorskega kneza Nikolaja I. zložil Dionizij de Sarno San Gjorgjo, učitelj glasbe v Kotoru. Opera je prirejena le za glasovir s podloženim tekstom v cirilici. Stane 6 gid.
Goreča reka. — Dnč 16. t. m. dogodil se je na veki Labi pri Draždanah na Saksonskem prekrasen, a grozovit prizor. Užgala se je namreč iadi-ja, na kateri je bilo 1800 centov petrolija. Ladija je razpočila, a petrolij se je razlil po reki; celo površje reke bilo je v grozovitem plamenu. Užgale so se radi tega še štiri druge ladije, na katerih je bilo žito. Ljudje so komaj odnesli živo glavo s teli ladij.
Depulacija srbskih gospa pred cesarjem. Urednik srbskemu listu »Zastava11 v Novem Sadu Jaša T o m i č je bil obsojen na ti let ječe. Zdaj se je sestavil odbor iz 100 najodličnejših srbskih gospa, ki pojdejo k cesarju prosit pomiloščenja. Na čelu tej deputaciji je neka gospa Marija Balta. Ob enem izroči ta deputaoija prošnjo s 1000 podpisi srbskih gospa,
Nesreče. — V Severnem morju se je potopila ladija »Louise Marie®; 21 oseb našlo je žalostno smrt v morskih valovih. — N a R u m u n s k e m je blizu postaje Bacotlesti skočil s tira železniški vlak; šest vozov je zdrobljenih, nad 20 oseb pa ubitih. —
V Tarče n tu na beneškem nastal je v torek teden požar, ki je naredil škode enemu samemu trgovcu nad 100.000. lir.—
Umeten dež. — Kaj vse ne izume človek!
V največji vročini izdelujejo led, prav krasen in čist iz pitne vode (tudi v Trstu je že taka tvornica ledu), zdaj so pa iznašli c.el6 sredstvo, ki ob uaj-večji suši naredi — dež. To sredstvo je neko strelivo, katero se zažgč na kaki gori; strelivo
j se razleti v zrak, zbere tamkaj vodeno sopar, iz J katere se potem ulije hladen dež na zemljo. Neverjetno, a resnično, ako smemo verjeti časnikom! V Ameriki seje osnovalo že društvo za uaprav-Ijanje umetnega dežja; društvo ima 100.000 dolarjev glavnice. Bomo videli, če bo kaj kruha iz te moke.
Da zajci ne glodajo sadnega drevja, je neki prav pnprosto, a popolnoma zanesljivo sredstvo pasje blato. To blato se z gorko vodo tolike razredči, da nastane gosta maža, ki najjnekaj časa stoji, potem se pa namažejo drevesa ž njo toliko visoko, kolikor zajec lahko seže.
Da rastline v loncih dobro uspevajo, potrebno jim je prst na vrhu včasih zrahljati in sicer s kakim lesom ali pa s starimi vilicami. Prst se namreč vsled prilivanja sprime v kepo, skozi katero ne moreta prodreti ne zrak ne voda, in slednja ob zalivanju poprej izhlapi, predno premoči kepo. Pa ne sama voda, tudi zrak mora prešiniti prst v lonci, ker je on koreninam enako potreben kakor voda.
Svinjorejcem. — Večkrat se prigodi, da prašiči glodajo lesena korita, vrata in sploh lesene reči. To delajo zaradi tega, ker imajo v želodcu preveč kisline, katero bi radi odpravili. — Temu jo treba pomagati in sicer s tem, ako jim pokladamo med krmo nekoliko drobno stolčene krede.
Ball-Šeidenstoffe von 55 kr. bis d. a.86 per Meter — (ca. 300 versch. Dessins u. Farben) — vers. roben- umi stiickweise porto- und zollfrei die Seiden-Fabrik G. HENNEBERG (k.u. k.Hof-lief.), ZURICH. Muster umgehend. Briefe kosten 10 kr. Porto.
©> USAR
t) Gorici, Semenišlca ulica, h. št. 10.
VELIKA ZALOGA
Vsakovrstnih potrebščin za pisarnice in šole: papirja, zavitkov, vizitk, pisank, risank, peres, ročnikov, svinčnikov, ploščic, opočni-kov, ravnil, gob za zbrisovati, tinte tintni-kov, pečatnega voska itd.
Zraven tudi mašnih in šolskih knjig, koledarjev, svetih podob, voščil, knjig za vpisovanje maš, trgovskih vpisovalnih knjig, biležnic, tiskovin (za duhovnije iz Hilarijane, za županije lastne založbe), barvanega papirja in peres, pa cvetja ali popkov za izdelovanje suhih cvetlic, papirja iu olepšave za rakve (mrtvaške truge), oblov (balonov) za razsvetljavo pri veselicah, risarske priprave, mošničkov za denar i. t. d.
Razprodaja slovenskih knjig in skladb, pl. Sočebrana knjižice za vojake, profesorja Jesenka knjige, pl. Kleinmayra Zgodovino slov. slovstva, Sinekovo knjigo o davkih, jako koristna davkarskim uradnikom, županom, občinskim tajnikom in vsem davkoplačevalcem; dalje Volaričeve, Laharnarjeve in rajnkega Kocijančiča skladbe. Zadnjih je le še II. zvezek in mu je cena znižana od 90 na 40 kr. Preskrbuje tudiknjigovezna dela.
Vse je po najniže mogočih cenah proti točnemu plačilu ali s poštnim povzetjem, če ni drugače dogovorjeno.
Mlad pa@r
izvrstne pasme, ki bo dober hišni varuh, jb na prodaj. Kje ? — pove uredništvo tega lista.
Naznanilo.
Podpisana častita si naznaniti, da bo nadaljevala
Marzinijevo gostilno
pod „ GoriSko Čitalnico“ in zagotavlja, da bo skrbela vselej za dobro pijačo in jedi po zmernih cenali ter za točno postrežbo. Ob enem naznanja, da. ima mnogo spalnih sob s čisto novo opravo za jako zmerno ceno.
MARIJA iidova MANDLE«
Solidne agente
išče v rseh krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk proti ugodnim plačevalnim pogojem. Le z majhnim trudom zasluži se 100—300 gld. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter, Budapest, Andrassy strasse 56.
Gorske cvetlice
Slovenski napevi za evetero in petero mešanih glasov, zložil Janez Laha r 11 a r, delo 4., dol.č se pri Gasparju L i k a r j 11 v Gorici in pri skladatelju na S t. Y iš-k i gori, p. sv. Lucija za 50 kr. kos.
01
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztapljajoče
domače sredstvo.
Velika steklenica I gl., mala 50 kr., o pošta 20 kr. več.
X« v*«?h delili zafojniue J*
111 oj k tu dodana, zakonito v uro v a 11* Ynr«lv«Ma znamka.
“0
♦
i
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
Tam se tudi dobi:
Pražlo liversaloo ione mazil.
To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg teg« tudi blaži bolečine.
V škatljicah po po .15 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. več.
Na vitih delih za-vojuiue je mojii tu dodana zakonito varutveiia znam k«.
GLAVNA ZALOGA
| i $ ♦ + 4)
B. FREGMESrPraia, j
it. 203-201, Mali strin, lekarn „;ri trnem orli“. ^
Poštna razpošiljat e v vsak dan.	4>
1taxstava v PARIZU
Zlata svetinja Uspeh zagotovljen
Poskusite, da se prepričate
Tord-Tripe
mori ini^i podgane in krte
brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne fostora.
Uporaba lahka	Uspeh	golov.
Cena : .50, kr. zavitek.
Zaloga za celo deželo Goriško - Gradiščansko v drogeriji pri Ru-dečem križu Via Municipio it. 5.
LHj Klement Rubbiaft
lij tirat' v SemeniSki ulici St. 8. ^
H ima v zalogi	H
iMj vsakovrstne stenske ure, budil- Jf, II nice, itd. — Sprejema tildi po- 11 M kvarjene ure v popravo. —Naro- liT kg čila z dežele se hitro dovršujejo. k J U	Zagotavlja se točna postrežba U
in zmerna cena.
zmerna cena.
VINSKI EKSTRAKT.
To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina.
Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz.
PRIHRANITEV ŠPIRITA
doseže se z mojo pokrepferalno esenco za
kuanjine, ki daje pijačam prijeten in rezek žgos in ki se dobiva samo pri meni.
Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodoin za rabo.
Kazun teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Kecepti brezplačno. Cenik poštnine prosto.
Karol Filip Pollak
Tvornica esenčnih spccijnlit v Pragi.
Solidni zastopniki se iščejo.
r
f. 0-95 „ 0-75 m 0*55 0‘75
f.
Valentin Kofol
cerkovnik in pramojst čnikiter
v Kanalu
priporoča svoj izboljšani in vsem razmeram prirejeni aparat za večno luč; kakor tudi od njega znajdene in pripravljene stenje za vsakovrstno olje č. č. cerkvenim oskrbništvom za trajno, svetlo, čedno in ceno večno luč. In sicer stane:
1. Aparat: at) glaž, rudeče (roza) barve .
a.,) „	vijoličaste	„ . .
a3) „	bele	,, . •
b.) pozlačeni pokrov.............
2. Stenj i: a.) 1 škatljica Kofolovih močni bj 1	„	„	šibki	.
c.) 1	„	Gerslieimovih	.	.
3. liog za prižiganje sveč
z benzinom z 2 stenjema . .
Stenj za rog stane meter ....
Dobra zaloga izvrstnega kadila (birha)
1. drobnega navadnega (granis)
klg. . f. 0-70
2. naravnega, lepega (naturalis)
klg. . „ 1-—
3. izbranega, (lacrima)...............»1*20
X. B. Vse to pošiljam na vsako zahtevanje in naročilo brezplačno; plačati se ima še ie po poskušnji.
Neprimerno sprejmem nazaj.
Natančen poduk se dodaja vsakemu naročilu.
I
MI
1
v Raštelju št. 7 v Gorici prodajalniea drobega in nflrnberškega
blaga
na drobno in na debelo.
Mino in mjceaejše topova®.
Posebna zaloga
za kupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga
čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala
Vozički in stoli na kolescih za otroke.
Strune za godala.
Posebnost: Semena za zelenjaro in trave. Prosim dobro paziti na naslov :
Na srefli Melja šl. 7.
1*60
0-85 2*—
1-70 0-12
Prememba lokala.
Že 33 let obstoječa dobroznana
prva avstr, dunajska pisarna' za oznanila
A. Oppelik
nahaja se od sedaj naprej
Wien, Stadt, (irflnangcrgasse Xr. 12.
(na voglu lekarne, Singerstrasse Nr. 12).
in se priporoča za preskrbljevanje oznanil vsake vrste za vse dunajske in inozemske liste, koledarje itd. po najnižjih cenah in točuo izvršitvijo.
Cenik in prevdarki stroškov zastonj
v Št. Mavru
prodaja svoja zemljišča v Št. Mavru, v Pevmi in v Gorici pod jako ugodnimi pogoji, tudi na obroke. Natančneje se poizve pri opravništvu tega lista.
»Zlim goldenen Reichsapfel.u
LEKARNA
NA DUNAJU
I. Bezirk, Singerstrasse broj 15.
TT	i'l	„	i „„^.1 •• „ siekdaj imenovane universalne krogljice. zaslužijo ta pos-
KriClStlllie KrO^ljlCO, lednji naslov po vsej pravici, kajti je .........—	'...:	'
v resnici mnogo bolezni pri
te krogljice pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo zdravniki in malo je družin, koje ne bi imele zaloge izbornega tega domačega sredstva, dna škatjica z 15 krogljicami stane 21. kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld.
kojih so te jih mnogi z
Jedna škatjica 	-
5. kr., pri nefrankovani pošilljatvi po povzetju I gld 10 kr.	...	...
\ko se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, m stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 2o. kr., 2 zavitka 2 gld. »0 kr., 3 zavitki B gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj kot jeden zavitek se nepošilja).
ft
Prosimo da se izrečno zahteva
}. Pssrhoferjevs krioistiiao krogljice
u
naziti ie da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega v	'	je	videti	na	navodilu	za	porabo.
Angležkj čudežni balzam, S«
steklenica 50 kr.
Fijakerski prašek,
ferja, po-prof. Steudela,
Balzam za ozebline f’ posodca 40 kr.,
prosto poštnine 65 kr.
rr	proti katarn, krčevitemu ka-
irpotcev SOK, siju itd. 1 steklenica 50 tr.
Amer ikansko mazilo za trganje
1 posodica l gld. 20 kr.
Prah proti potenju nog, K.ca Balzam za goltanec, ISČ^SS:
/.ivljenska esenca proti pokvarjenemu želodcu iu slabi prebavi steklenička 22 kr. j
Razveu imenovanih izdelkov dobivajo se še druge tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so
bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene.
Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a tTeba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi no poštnem povzetju.
Pri dopošiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.
Tanokininska pomada ;eJ>erho*
spe s njo rast las, škatljica 2 ghl.
Univerzalni plašter domače sredstvo
za rane otekline itd., posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
Univerzalna čistilna sol/}r"hl“
izvrstno domače sredstvo proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld.
ice iu ri-
/"\ I _1'	_	.	C i	A na dan gotovega zaslužka brez glavni
VjOlU I nar ev	I	zike ponujamo vsakemu, kjer se hoče pačati g postav
„	„	,	,	J	r,.,no dovoljenimi srečkami in državnimi papirji
-Ponudbe pod naslovom -Srečke je poSiliati: Am.onceu-Espedition J. Danneberg MflB _ Wien, I., Kumpf—j-------------------------------------------------,	„	-	—
titerarao osnaailo.
Frana Andrejeviča Zakrajskega že naznanjene pesmi se pri podpisanem prodajajo, broširane (144: strani) po 70 nov., elegantno v platno vezane po ft 1.10.
Po slovanskem svetu razširjeni list „Slovanski svet“ piše izmed slov., listov do zdaj v 24 štev. str. 391 o njih tako:
Avtor novega dela je uže davno znan kot pisatelj slovenski, sosebno tudi kot humorist in satirik. YT tej knjigi nam podaje po obliki in še bolj po vsebini jako različnih pesmij. V njih so v obče zdravi nazori; mišljenje, ki se razkriva v razuih predmetih, vzbuja čvrsto in krepko čustvovanje in spodbuja k vstrajauju in pogumnemu življenju tudi v uajtužnišem položeuju. Pesnik, ki je Sam doživel več hudega in slabega, ima za lastno vodilo optimistiško nazorje in to presaja tudi v svoje proizvode. S tem se ugodno razlikuje ud pesnikov črnogledcev, ki sentimentalno opevajo svetobolje ter mehkužijo sosebno v mladini mišljenje, čustvovanje in naposled praktične sile. Iz teh poezij veje pa tudi duh, ki ne nasprotuje narodnemu iu slovanskemu mišljenju. Mislim iu nazorom odgovarja pa tudi oblika in zares krepek slog; slovenščina je poprek pravilna, in je tu pa tam pesniku ušla kaka beseda, ki kaže na narečja primorskih Slovencev. Tako so poezije Frana Andrejeviča Zakrajskega razvedrilno čitivo, duhu slovenskemu krepilna hrana. Zato te „Poezije“ tudi radi priporočamo.
Tako list, ki roma po slovanskem svetu ter ima tudi v kritiki važen glas.
Priljubljena tržaška „Ediuost“ piše o teh umotvorih in pesniku dosledno.
„Rojakom našim priporočamo najtopleje ta duševni plod moža, ki se od nekdaj trudi na slovstvenem polji slovenskem in ko-jega britka usoda od davna neusmiljeno tepe, itd.„
Podpisani se čuti torej opravičenega v živo opozoriti sl. občinstvo na omenjeno nooo knjigo ter izraziti željo, naj. oziraje se tudi na dana priporočila, seže v obilnem številu po njej. —
Zajedno priporoča svojo prav bog. to in novo zalogo vseh v rabo cerkvenih in župnijskih madov, šole ter pišočega in beročega .občinstva spadajočih sredstev, kakor so tiskovine, razne papirske, črnilske, peresne in svinčniške baže, bloki, risarski iu slikarski pomočki itd., sosebno vsakpjaki koledarji iu čestitke v vsih dež. jezikih, vizitnice in sploh vse v to stroko spadajoče strani ceno, na drobno iu debelo. —
Natočila izvrše se prav točno. Za finost, trpež in redko cenost blaga jamči se. Svojim p. n. gg. odjemnikom in prijateljem kliče Veselo novo kdo.
V Gorici, 29. decembra 1891.
udaui Ant. J e r e t i i'
not mmomi
Natančneja pojasnila se dobd v stacuni Antona Urbančič-a v Gosposki ulici v Gorici.
Čudovite kapljice
8Y. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, dl se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiši it-lodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih iiadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo, Prodajejo se v vseh glavuih lekarnicah na svetu; za naročbe in poiijjatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanvtti iu O. H■ Rov in( v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnk6czy G. Piccoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji poinagaj" ; v Postojni v lekarni Baeearcieh, » Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi r lekarni Guylitimi, v Beljaku dr. Kutnpf.
I steklenica velja 30 lep.
NB. Varovati seje treba marsikakih balzamov, katere, sijajno oz«rt«jnjo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker draiijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki.
SAEGOV
imenuje se po
slovenski
SARGOV
SARGOV
je kot neškodljiv od
zdravnik oblasti
preiskan*
je že pripoznan kot uei-zogibno
zobno
Cist tl O
SARGOV
Molom
je jako iraktičen za
potova-
nje
iROMATlCNO
okrep-
čujoč
SARGOV
je že v
lomačih
in tujih krajih z naj večini uspehom v rabi
SARGOV
je pri Ivoru iu plemstvu
ter v navadnih hišah v rabi
SARGOV
izrecno
zahtevati
zaradi
mnogih
ponaredbe
brez
vrednosti.
SARGOV
'Kalodont
se dobi po 35.
kos v vseh
lekarnah, Drigerijik is dimnica h
Priznanja iz nnjvišjih krogov pvidejana so vsakemu kosu.
izdajatelj iu odgovoiui urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.