i   '• .    , .     «_i  V.        ,¦       ¦                .                                                                                                                l.-l                 ¦¦¦lj'l
f^jp  ¦   \                ¦  Kmct in prorok.        ^                  i^!
aljivcc je šel po poti in vidol kmcta. ki je splezal na bukov in sekal veliko vejo, na katcroj jo stal z oboma nogama. Šaljivcc reče kmctu : nNorec, kaj delaš? stopi na drugo vojo, ako ne, padla bodeta ti in veja." — nBog me ne prevari! hodi ti po svojib potih," odgovori kmet. Komaj je otišel 6ni človek in kinot jc padel z vojo vrod na tla. ter, dejal: ^dušc mi, oni človek je prorok I"1 To rekši, liiti za njiui, poklito ga in nm re&e : ,,Ti si prorok, ki vse ve«, povoj mi, kdaj bodem umrl?" — rTak6j, da lo, tretjič tvoj osel zariga," odgovori mu oui. Kmet naloži drva ia začne na vso silo goaiti osla proti domu. Ivo na poti osel zagleda druzega osla — zariga, a kmetič naglo odveže svoj pas, omota ga oslu okolo gobca in nategne, kolikor najbolj more, rekoč: nKaj, rjovcš ! aii ti je bila kaka sila?'' Osel ne moro oddihavati skozi nozdri, pade in sc zadušl, a kmet razloži ž njega drva, nesc jib domčv, go-voreč : rTi-eba ti ni bilo rigati; a jaz vidim raje, da pogineš ti, nego li jaz."
_      .                                (Vo n Vuku Vrčeviču.")