Ppštno tckoei račun št. 24. Conto corrcnte con laposta. Posamezna številka 2() stolink. Izliaja : vsak pondelsck in čctrtck popoldnc. Stane za cclo lcto 15 L. „ pol leta 8 „ » čctrt „ 4 „ Za inozcmstvo cclo lcto 25 L M/ naročila brcz do- Poslunc nnročninc sc nc moremo oziruli. Odgovurni urcdnik: Poldc Kcmpcrlc. vu. Ncfrankirana pisrnu se /w sprejcmajo. (Jtflusi se računajupo dogovoru in se plnčajo v nuprej. List izduju konsorcij „GORIŠKE STRAŽE" Tisk Zadruine tiskurnc v Gorki Riva Piuzzutta št. 18. IJpruva in uredništvo: ulica Mumeli štev. 5. (prcj Scuotv). — Razlastitev nepremičnin v nemških in slovanskih obmejnih pokrajinah. ^i'cd tcdiiom dni siiio priobčili v ')ašein listu besedilo odloka, ki dolo- ^ onicjitvc kistninskili pravic v našili .Krajili tcr interpelacijo, ki jo je v tej ^devi vložil na vlado poslanec dr. '^sednjak. Kcr jc zadcva za naše Krit.ic naravnost usodcpoliui in ker Kl^1"10 biti doccla na iasnem o da- ck«sežnosti odrcdbc, zato se naiii zdi "^estno, da v naslcdnjcm priohčimo •zvlečku članck, ki ga je o tcni J^ašanju objavil v nedeljskeiii .'jUuidsniaiiii-tKc ncmški poslanec dr. ( '^- Tiiizl pravi v uvodn. da določbe v'^njeuc^a odloka ne poinciija.io ni- jsar drugega kot ukinjeuje vsega l0Jiu, kar tvori histvo lastninske pra- t.,' ° svojo trditev potcni dr. Tinzl tak«-le vtemeljuje: lh'J() Prvcm člcnu odloka je celokup- n^Prcmična lastnina v — razen ^""^jeni — ccli naši dcželi podvržc- Vc<^Ot()v'ni >>orncjitvani«. Te »omejit- <( obstojc v njihoveni bistvu iz stirih ^vuii, točk. iušh ^^e nc sme orez dovolienja vo- trui ¦ °MasH izvršiti kakoršnckoli clef,!1 'e' zhtsti lit' ecstnc. vodnc ali uc ri<'no naitrave. lircz dovoljcnja ki)»"!'' *ll(ft uieesur porušiti. tie smc wt n V()Mfl in podzcmskih prostorov, i)ič?l'le sck('ti wzdov tcr nc sine ko- Jl xtuvbenexa materijalu. Df^j (o nomcni, si lahko vsakdo brcz ho t domišUiic prcdstavlia. Kak- konimsjo biii ')Osll'{iicC> je tluli vsa- t»io Sjasno! Naj sc oinejim samo na ]>'jen l()^o: odl ok nc vsebu.ic nikakih tiej?.1' tl|di za najmanjša in najnuj- i,./^(?Pravila nc. Kmet. ki izkopljc !l1;tte-°-Cni zcll|l.i'^11 Jaill() '" izkopani sii ^".Ja' ni»l«>piči ob njc.i, jc zakrre- žil j)J. ,clva Prcstopka, ce ni prej vlo- kskr °SllJe z načrtoin na pristo.ino vo- V()lje D()vcl-istvo in dobil od tarn do- ^rujrjv161 Prvič, kcr jc kopal jamo, Pr'Urv" 'e nalagal '"«terijal. Cc iinetjq1 -V ^,0''110 ¦liudoiiriiik. ki ogroza teinSll.n ^ivJjciiic državljanov, po- Sv°ii ° '^' zc'° n'oti'°« ^e niislijo v s>bra ,utj()lžnosti, da smejo v svojo 'iiory l)(/ "'ipraviti jcz. Nc. nc! Prej vitj \y\Zn t° ^vodiio zj^radbo« napra- v'^tj yCrt!r '" Jj}i s Prošnjo vred po- ^kati°JIil^eini1 P°velistvu ter mirno N'j()i]jr'. . Se stvar -- prouči, koini- v<) iiiiof111 el()V()li- ^u Inctl tcin n'iM°- rJii, je Je Plava po Jadranskcni ino- ll() kiislI)()stranskc^a Ponicna. Mokroče di' bro- l1«°viirjal, da pretiravam. I^o- "o i^yt.V()I11no jc, da čc je hilo mož- veclbj ,,, vtak odlok, ni pri njcKovi iz- 2 ^n()zno izkljnčiti ničesar. V tc'h V(^°klliw° ncpremiino imctje sht[n „krajinuh ima voiusku oblast ,)r' "Jtdzorstvo. "j'u, Jj Ulz' z bridko ironijo ugotav- -c'"i im 'r)rani0 na tem »ncpremič- y-ivo „ tlu<< živcti. Kcr sc pa za dr- llc tluin e sprcmcmbc te«a imctja "Ju to nSlJreniCMili brcz ljll(Ji' l)()tne- v°Msk(1 z,()rstvo Pravzaprav stalno V[|lstvom 'pZ()rstvo nad naši'» Psebi- 'l^^orš I' ° sc pravi: 1>od Policijsko ? iji §e f- I)ridcJ° samo tcžki zločin- h s se n S?ni() pod Kotovimi potfoji; ^ b\K- fP daljših cercmonij in Sl oili svcsti kakesra drugega zločina kot inogočc tc^a, _ da smo Nenici ali Slovani, stavi pod stalno vojaško nadzorstvo. v3. Vsuko pravno opravilo. ki pome- nja dclno ali celotno prodaio ncpre- micnin, vsako dolocitcv užitkurskili. v.pfiniliiih ali s(;U!<)V(i!y.i:i!! nra\\c, vsako najcmninsko vojiodbo. sploh vsa de iu i iia, ki pom en ja jo prcnos lasinin- skili ali poses t nih pruvic. m or a naj- j/i'vo odobriti prefektura. Za to odo- brcn'ic ima prefektura trimeseem rok tcr xa lahko brcz vtcmeljitve in brcz možnosti pritozbe odreee. So ljndje, pravi dr. Tinzl, ki trdijo, in no bescdiln odloka z vso pravico, da niora tudi vsak gostilničar, ki bo- če za eno noč oddati v najem sobo, vprasati prej prefektnro za dovoljc- njc. 4. Vse pod odlok spadajoee ne pre- mie nine void ska oblast lahko vsak eas razlusti, tudi če niso pothini formalni in materijalni prcdpisi odredbe. Ce pretfledamo vsa ta določila, po- tcni mi niora vsak pravno naobražen človek priznati, da pomenjajo ukinje- nje vse^a onega,.. kar smo po doscda- , ujili običajib imeli za bistvo lastninc kot pravice. Pravica, katere obstoj in izvrševanje je odvisno od samovolje tretiega, ni nikaka pravica več. Po- jcin pravice je vendar nczdru/Jjiv z (jdvisnostjo od tujc samovolje. Tu je načiii, kako smemo postopati s svojo ncprcmično lastnino, ako jo smemo uporabljati, ali in koinu io snicmo od- dati, ter končno, ali in koliko časa boiTio sploh šc njeni lastniki. brcz varstva in kontrole izročen popolni sumovolji. S tern je lastnina nepre- iničnin kot pravni ix)jcni pri nas od- pravljena. Izvajanja nemskega poslanca so /elo točna in nc povedo nič drugega kot ono, kar jc povedal že poslancc dr. fk'scdnjak v svoji intcrpclaciji: Odlok, ki stopi jntri 5. avgusta v vc- ljavo, pomenja razlastitcv ncprcmič- nin na nasem ozcmlju, pomenja našo gospodarsko smrt, zato trdno priča- kujcnio, da ga bo vlada preklicala, jiredno bo stopil v veljavo. Kaj se gocli po svetu? V soboto se ic začclo v K'imu zbo- rovanje glavnega vodstva fašistovske strankc. Otvoritvcno zborovanjc jc bilo po poročilib listov zelo slovcsno in nčinkovito. Okrog 400 glavnib fa- sistvskili voditcljcv: ministrov, pod- ministrov, senatorjev, poslancev, po- krajinskib tajnikov in dmgili odlič- njakov se je zbralo v staroslavni pa- lači Vcilczia. Zborovanja sc ic ndclc- žil tudi ministrski predscdnik Musso- lini. Po pozdravnih govorib podmini- stra Grandija, poslanca Ginnte in čla- na vodstva Forges-Havanzati-ja, je govoril Mussolini. »Dali bomo v podsiresjc manganello, toda nc bomo oblckli opanlww« V svDjcm govoru, ki so ga zbrani pričakovali z veliko napetostjo, je Mussolini naiprvo precej ostro napa- del vse opozicijonalne, češ, da ga bo- do nihova glasila vprašala. ali je go- voril načclnik vlade ali načelnik fa- sizma? To vprasanje je pa za njega postranskega pomena, kajti obe mesti tvorita v njem povsein popolno enoto. Nato je pozdravil v prvi vrsti pode- želske fašiste in povdaril. da niora fašizem iskati svojo "moč v knicčkem ljudstvu. P(Klcžclski fašisti so najbolj trdni, podežclski bojevniki najbolj di- sciplinirani. ltalijansko ljudstvo jc v prvi vrsti kmeeko. Od štirih milijonov vojakov, ki so se vdclczili vojnc, jih je bilo gotovo tri in pol z dcžcle.« V nadalnjcm svojeni govoru je pov- darjal potrcbo najstrozjc discipline. Tudi je odločno zagotovil, da se niora fašizcm otresti vsch onib. ki niso z dušo in sreem- pri njem in stoje z eno nogo v kakcm drugem taboru. »Pali bomo manganclo v podstresjc, toda obuli ne bomo opankov!«, tako je zaklical. Navzoči fašistovski odličn.iaki so govor svojega vodje sprejeli z veli- kini odobravanjem ter so mu priredili burne ovacije. Tiskovni zakon. V seji ministrskega sveta due 1. t. m. je podal notranji minister sliko se- (¦anjega notranjega položaja. Po kratki razpravi je bila notranjemu ministru in ministrti za pravosodjc poverjena naloga, da izdelata zakon- ski predlog o listib. Ta zakonski predlog bo tvoril del skupine ukre- pov, ki bodo šli za tern, da ugotovijo pravice državne suverenosti in da u- rtdijo poslovanje ustave. Narodna milieu. Nato je ministrski svet razpravljal o načrtu za odlok - zakon za novo ureditev državne milice. S tern odlokom - zakonom postane milica sestaven del oborožcnih držav- nib sil. Njeni člani morajo priseči zvestobo kralju in so podvrženi istim disciplinarnirn in kazenskim določ- baiTi, kakor člani kr. vojske. Pržavnn milica bo urejena tako-le: generalno poveljstvo, 12 poveljstcv con. tri po- vcljstva autonomne skupine legij, c)r> legijskih povcljstev; vsaka legija bo obstojala iz 3—5 kobort; koborta bo štela po 3 centurije in vsaka centurija po tri manipule. Gencralni poveljnik ter povcljniki con, autonomnih skupin in legij tcr njim dodeljeni častniki in moštvo so vedno v službi; vsi drugi častniki in četniki se smatrajo normalno kot na dopustu. Ti poslednji imajo pravico do place Ic za dni, ko so poklicani pod orožje. Stroški za poslovanje mi- lice grejo na račim proračuna minis- trskega predsedništva. Sodba časopisia. Sklep ministrskega sveta glede ti- skovnega zakona je naravno vzbudil v javnosti veliko pozornost. Glasilo vladnih liberalcev, »Giornale d'lta- Iia«, ki jc v zadnjem času v ostrem boju ])roti vladi ravno radi tiskovne- ga odloka, je z namerö min. sveta za- dovoljno in upa, da bodo sedanje ti- skovne odredbe v kratkem odprav- Ijene. Tudi z nkrepom gledc narodne milice je list zadovoljcn in samo za- bteva dobre častnikc. Najbrže hoče s tern dregniti generala de Bono, ki je še vedno vrhovni poveljnik narodne milice, kljub ostri kritiki njegovega postopanja v Mattcottijcvem slučaju. Nittijev »Mondo« pa graja. ker bo cstala narodna milica kljub prisegi kralju še vedno odvisna od min. pred- sednika. List pravi, da bodo za spre- jem v njo tudi nadalje odvisni politič- ni motivi in da bo ostala se nadalje oborozena strankarska sila. Novi otitki na naslov bivsenu pod- mini str a Finziia. Ljudovsko glasilo »Popolo« jc prcd par dnevi objavilo, da ie bivši pod- minister Finzi napravil pred časom nekak testament, v katcrem ie opisal, kako je bila ustanovljena »Ceka«, or- ganizacija, ki je imela kakor znano namen nasilnim potom krotiti vse na- sprotnike fašizma. »Po'polo« zatrjuje, da ic bil v tern »testamentu«. o katc- rem je Finzi pravil več prijateljem, naveden tudi ukaz. po katerein bi morali poslanci Amendola. Forni, Nit- ti in Mattcotti, tedaj voditclii opozi- cije »tajno, toda za vedno« izginiti. Objava ljudovskega glasila jc vzbu- dila seveda vscobčo ix)zornost in se vse časopisje obširno bavi z njo. Po- slanec Finzi pa zanika resničnost te- ga poroeila. »Popolo« pa vztraja pri svoji trditvi in pravi, da ie Finzi na- pravil svoj »testament«, da bi raz- kinkal delovanje »čeke«. kcr sc je bal "da tudi njega usmrti. Crne sence Matteottijevega umora še vedno stra.šijs) vso it'uiansko iav- invt Čcškoslovaška. sčaiiskib strank doživlja v zadnjem ^ovinistična politika rnadzarskih me- času na Slovaskern vedno večje ne- uspche. Tako pise glasilo rnadzarskih agrarcev tednik »Nep Ujsag«, da bo razcepljcnost madzarskih strank po- spcšila agrarno gibanje. Madžarsko ljudstvo da boče imeti gospodarsko zdravo politiko, ono boče imeti v Češkoslovaski svojo domovino in bo- če videti dejania, mesto sarnib obljub. Njegova narodnost ni v Ceškoslovaš- ki ogrožena in ravno tako tudi ne nje- gova vera. Madžarsko ljudstvo Ge- škoslovaške noče nobene izpremern- bc obstojcčih razmer. 9>e odločnejšC govori ^>Kassai Naplo«, ki imenuje po- litiko sedanjih madzarskih strank kot reakcijonarno. Polagonia prihaia torej iztrcznenje tudi med madžarske vrste in sanje o stari slavi krone sv. Štefana iK)Stajajo vedno ho)\ samo — sanje. Poljska. V poljski zbirki zakonov ie bil ob- javljcn novi poljski brambni zaks>n. Vojna služba traja odslej dve leti, razven pri artiljerijj in konjenici, kjer traja vojna služba mesec dni dalje. V rczervi so vsi moški do 40. leta, v čr- ni vojski pa do 50. leta. Voiaška ob- vcznost se pričenia z 21. lctom. v slu- čaju vojnc pa z 19. letom. Preglcd unizleske mornarice. V Spitheadu sc je vršila te dni ve- lika revija angleškega brodovja, prva po desetih lctih. Rcvije se je udelcžilo 193 ladij. Vclikib linijskih oklopnic in križark ni bilo pri letošnii reviji to- liko kakor pa prcd desetimi leti. Zato pa je bilo drugih edinic več in je bila revija organizirana v smislu izkušenj svetovne vojne. SiriteJoriškoStražou! Stran 2. »GORIŠKA STRATA« DNEVNE VE5TI. ZDRAVNISKA VEST. Zdravnik dr. Rado Sfiligoj ne sprc- jema od 8. do vštevši 24. t. m. CENTRALNO BOGOSLOVNO SEME- NIŠČE V GORICI. Ce tudi po številu malQ, vendar je bilo ne- kaj bogoslovcev v centralnem bogoslovnem semenišču tudi v problem šolskem letu, ka- ttro smo slovcsno zaključili z zahvalno pe- smijo prvc dni m. m. Prihodnjc šolsko lcto 1924-25 prične — če ne pride vmes kaj nc- pričakovanesra — dne 15. oktobra. Drugi dan bo »Veni Creator« s sv. mašo. Kdor želi biti sprejet v bogoslovno semenišče mora prcdložiti naslednje listine: 1. Potrdilo o za- konitem rojstvu, 2. krstni list, 3. spričevalo o absolvirani gimnaziji oziroma 3. liceju, 4. spričevalo domačega dušnega pastirja o le- pem vedenju, 5. zdravniško spričevalo o zdravju. Prošnje je nasloviti na knezo-nad- Škofijski Ordinariat v Qorici. Istotam se dobi tudi eventuelno potrebna pojasnila. Prizadete se opozarja, da so za časa bogo- slovnih študijev prosti vojaškc službe. — Vodstvo centr. bogoslov. scmenišča v Qo- rici, meseca avgusta 1924. Jakob dr. Brumat, rektor. OSEBNA VEST. Vlč. g. Ludovik Kumar, dekan bi- ljanski je imenovan za stolnega ka- nonika v Qorici. Novemu monsignoru iskreno častitamo! KAJ BO S PLAČEVANJEM ZASTALIH DAVKOV? Financni podminister Spezzotti je brzojavil gohškemu županu Bombi- gu, da pride v kratkem v Gorico fi- nancni nadzornik Falchi, ki bo na lieu mesta proučil vprašanje zastalih dav~ kov. Isto zagotovilo je dal podminis- ter tudi odvetniku Caprari. Odvetnik Caprara poroča v »Voee di Gorizia«, da mu je zagotovil podminister Spez- zotti, da ni treba do 18. avgusta pla- čevati obrokov zastalih davkov. Še pred 18. avgustom se bo vprasanje zastalih davkov na podlagi poročila finanenega nadzornika Falchiia kon- eno rešilo. Zupanstva! na noge. V tej pravicni zahtevi mora zmagati go- riška dežela, če napravimo vsi svojo dolžnost. Vlada mora čutitL da ne more mo prenašati ogromnih davčnih bremen. NEMČIJA IN FRANCIJA. Od 1870. do 1914. se je povečalo število prebivalstva Francije za tri milijone, dočim se je prebivalstvo Nemčije v istem času povečalo za 24 milijonov. Od leta 1913. do 1923. pre- sega š-tevilo mrtvih v Franciji število rojstev za milijon, v Nemčiji pa pre- sega število rojstev število mrtyih za ; 4 milijone. ' NAŠIM CEBELARJEM. Od 23. do 26. avgusta bo v Beo- gradu prvi jugoslovanski čebelarski kongres. Posetniki tega kongresa imajo pravico do 50 odstotnega popu- sta na vseh jugoslov. državnih želez- nica'h. NEVARNOST KUQE. Iz Brindiza poročajo, da se je po- javila na Krfu kuga. Grška vlada je ukrenila vse potrobno, da se zabrani razširjenje. KOL1KO JE PLACALA NEMČIJA? Od premirja do 30. junija 1924. je plačaia Ncmčija 8,405.932.000 mark v zlatu in sicer 1,903.833.000 ,v vred- nostnih papirjih, 3.298.414.000 v bla- gu, drugo pa potom odstopa raznih vrednot, (ladje, orožje, itd.) Od te svote je dobila Anglija 1,297.528.000, Francija 1,724.601.000, Italija 391.434 tisoč, Bclgija 1,715.695.000. NOV PREMOGOVNIK V SLO- VENIJI. G. Anton Znidar je odkril nov pre- mogovnik v Makolah pri Poljčanah, ki je za Slovenijo velike gospodarske važnosti. BOJ ALKOHOLU. Mednarodni kongres protialkoholi- kov se bo vršil letos avgusta v Beo- gradu. S TREBUHOM ZA KRUHOM. Iz Italije se je izselilo v prvih treh mesecih leta 1924 210 tisoc 842 ljudi. Izselilo se jih je za 20 tisoč več kot lansko leto v isti dobi. Slabo kaže! POD DOBRIM VARSTVOM. Don Sturzo se mudi že dva tedna v Gradežu. Prve dni so ga varovali ali pa nadzorovali dva orožnika in en po- ! licijski agent. Orožnika sta izginila, ! njegovo .varstvo je pa prevzel poscb- ni komisar. SMRTNA KOSA. Iz Gor. Branice nam poročajo: Pretekli pondeljek je umrl v bolnici ! usmiljenih bratov v Gorici Ivan Pregelj, ! star 67 let, posestnik in večletni občinski odbornik. Bil je zelo vesten in priden gospodar in skrbni oče za svojo dru- ; žino. Pokopali so ga domačem poko- pališču v sredo popoldne. Kako zelo j« bil ranjki spoštovan, je pričala tudi ve- lika udeležba pri pogrebu. N. v in. p.! Ostalim pa naše sožalje. »MEFISTOFELE« NA VI'DEMSKEM GRADU. Dne 2. avgusta se je pričela na vi- demskem gradu na prostem. v nalašč zato prirejenem prostoru. ki nudi prostora 8000 gledalcem, uprizoritev liričnc opere »Mefistolefe«. ki jo je spisal in uglasbil A. Boito, skladatelj najnovejše opere »Neronc«. Glavno vlogo poje Nazareno de Angelis, clan milanske Scale, ki s svojim fenome- nalnim basom človeka kar očara. Na- dalnje predstave se bodo vršile v dne- vih: 5. 7/9. 10. 12. 14. 15. 16. in 17. avgusta. SOVJETSKA ZASTAVA SE VEDNO BODE V OČI. V zadnji številki smo poročali o na- padu fašistov na avtomobil sovjet- skega poslaništva v Rimu. Par dni za prvim napadom, radi katerega je mo- rala vlada prositi oproščcnja. se je pripetil že nov incident. Dne 1. t. m. ob 10.30 uri so vstavili fašisti v uni- formi narodne milicc zopet avtomobil ruskega poslaništva, kateri ie imel izobešeno rudečo zastavico s sovjet- skim grbom. Eden izmed skupine fa- šistov je hotel zastavico strgati z av- tomobila, kar mu je pa zabranil Šofcr s tern, da ga je s pestjo udaril tako silno, da se jc fašist zavalil med svoje druge. Prišli so karabinerji, ki so po- sredovali, da je zamogcl avtomo'bil ! mirno nadaljevati svojo pot. Malo več j dostojnosti bi se fašisti že vendar ; lahko navadili. I ZAPLEMBA »GORIŠKE STRAlE«. Kakor smo že zadnjič poročali, je bila predzadnja »Straža« v torck zvečer zaplenjena.. Zaplemba je vzbudila občo pozornost in so o njej poročali razni veliki italijanski časo- pisi kot »Avanti« in drugi. Pripomi- njamo, da je dr. Bescdnjakova inter- pelacija v drugih časopisih neovirano priobčena. Za „ Alojzijevišče": Preč. mons. dr. Josip Ličan, prof, bogosl., o priliki pet- desetletnice svojega rojstva 50 I.. Bog stotero poplačaj! Odgovori na vprašanja. Š., Roče: Za izvrševanje svojega dela ne potrebujete obrtnice; tudi ko dobite pokojnino. lahko še nadalje izvršujete svojo obrt. Kazni se morate upreti. Brajdih F., Vrabče: Pravico do pri' jave svojih terjatev pri dunajski poŠtm hranilnici imajo tudi italijanski drža- vljani. ki bivajo v inozemstvu; seveda tudi če bivajo v Jugoslaviji. Svoje ter~ jatve so morali italijanski državljani, — bivajoči v inozemstvu, n. pr- v Jugoslaviji prijaviti pri tržaški prefcktufl do konca marca 1924. Italijanski drža- vljani v inozemstvu imajo glede vlog pri dunajski postni liranilnici popolno- ma iste pravice kot italijanski državljaru» bivajoči v Italiji. ZA SMEH. — Pridite hitro, gospod doktor! Moj mali je požrl miš. »Naj požre še mačko in stvar je v redu.« DAROVI. Za „ Slovenskosirotišče": P. n. mon- signor dr. Josip Ličan 50 L. P. n. gospa Avgusta Poniž 30 L. Srčna hvala ! Gospodarstvo. Nova ureditev službenega razmerja med podjetji in zasebnimi uslužbenci. (Nadaljevanje.) Kdaj preneha službena pogodba? Če se vpokliče uslužibenec v voja^' ko službo, prcneha službona pogod^ med njim in podjetjem. Ce sc pa vp°' kličc uslužbence samo k orožnirn v^ jam, mu mora podjetnik prMiraJ1 službeno mcsto in plačevati mescci] plačo, če in v kolikor to odgovasi krajevnim pravnim o'bicajem. Ko se onemogoči službeno raziTißr' je zaradi nezgode oziroma bole7^ zaradi nošnje in poroda, mora P° • jetnik uslužbenca držati v službi . mesece ter ga mora oškodovati Pr mesec s celotno mesečno plačo, J slednja dva meseca pa s T>^mcseT^ plačo; pri tern se odbijejo od Pla prispevki, ki jih mora podjetnik P1 čevati za uslužbcnca v svrho zavar vanja. Če bi ne mogel uslužbenec »zvrL vati svoje službe več kot tri niesCw ga ix)djetnik lahko odslovii vc.n ^ mu mora v tem slučaju izplačati ° škodnino, ki mu pritiče z ozirom odpovedni rok (glej zadnjo št. >>(J¦ „ Straže) po odbitku zneskov. ki j jjli je žc izplačal po nastopu ^0 rje Ce se onemogoči službeno ^PJJLc po krivdi podjetnika, ima uslu'/1^ ^ pravico do popolne place ali P'* a celotne odškodninc, ilo katere i* Cerovškov gospod Življenje Valentina Staniča | (Spisal : Joža LovrenČič) I Gospod pa se je prvo nedeljo v : marcu poslavljal izpred oltarja. Po- j slavljal se je od starčkov in starih ženic, poslavljal od gospodarjev in gospodinj, poslavljal od fantov in de- klet, poslavljal od otrok. Zahvaljeval se jirn je za ljubezen, vspodibujal in bodril jih za vse dobro in koristno in obljubljal je, da ne pozabi svojih lju- bih Banjščkarjev, da se bo z veseljem spominjaJ let, ki jih je prebil med njimi, da jim bo pripravljeft vedno yomagati, če bi v potrebi in stiski du- ševni in telesni potrebovali njegove pomoči in sveta. »Bogu, ki je naš oče in mu služi- iiio, ravnajoč se po njegovih svetih zapovedih, in materi Mariji, ki si je izbrala Sveto Goro, da čuie nad na- šim rodom in ga varuje, priixjrocam in izročam vas, starčke in starke, ki se pripravljate na nebeško pot, vas, može in žene, da boste zmogli vse te- žave in modro skrbeli za dušo in ciom, vas, fante in dekleta. da boste pošteni in vredni posesti. ki vam jo enkrat izroče očetje. da boste v cast in ponos naši zemlji, ki hoče pridnih, delavnih rok. In se vas, dragi moji mali, dragi otroci, priporočam. Bo- dite pridni, boditi ubogljivi, pomagaj- te staršem in ravnajte se tako, kakor sem vas učil vi in vsi. Nevarni časi vojsk so začeli, ne pozabite na Boga, zaupajte vanj doma in povsod in p^)- tnagal vam bo na priprosnjo noboške Matere. Ločimo se, poslavljamo se, Bog daj in Marija, da bi se enkrat po tem revnem zemeljskem življenju znašli vsi skupaj pred bo/Jim tronom v nebeškem veselju! Amen. Po cerkvi so ljudje ihteli in ni bilo očesa da ne bi lesketala solza v njem. Gospodu samemu so se rosile oči, od časa do časa jih je obrisal, in glas mu je bil drhtcč, ne tako odločen kot na- vadno. VIII. V LETIH ILIRI.IE. Gospod Valentin se ni motil, ko je pod Predilom, vračajoč se z()četom in rnaterjo domov, menil. da se Fran- cozi niso za vedno umaknili z Go- riškega. Zg letal805. so bili spet pri- vodila vojsko na jugu. Jourdan je pri- šli. (jcnerala Jourdan in Masena sta drl iz gorenje Italije in posedel Brda. Masena pa Gorico potem. ko so bili Francozi zmagali ob Donavi. Pa je ta j vojna vilira kmalu končala. O božiču 1805. so sklcnili'mir v Požunu: Fran- cozi so dobili vso furlansko nižino s Tržičem in Brda, pri konečni urcdit- vi mej pa je moral cesar Franc od- stopiti vso dežclo na desnem bregu Sočc do Krcstenic in Idrije pri Ka- nalu. Ročinj, kamor je prisel gospod Va- lentin, je bil tedaj na skrajni meji ce- sarstva in bil podrejen kot ostala go- riška grofija Ijubljanskcnui namest- ništvu. Dobcr mesec je bil gospod v Ro- činju, velikonočso vesclo in slovesno odpraznovali. Lepo rocinisko polje, ki se vleče in razprostira na desni strani državne ceste, vodeče skozi vas, do strmega robu desnega brcga utesnjenc Soče, je oživelo. Od zna- menjena in pokopališča pred vasjo pa tja proti Doblarju in še po solnčnih obronkih nad vasjo se je gibalo sto in ,' da sto delavnih rok: vse je Jiitcio, ja bi čiin prcj opravilo pomladna °^, oranja, kopanja, setve in obre^o^ nja. Gospod je vesel hodil po P^gj opnzoval pridne poljedelce. #vOtafn, dobro srečo se je ustavil tu ifl -^l dajal nauke in kot na Ban.isica.li P. ^ včasih za plug ter ga držal boU ^ globoko ali na lahko, kakor se ^t zdelo prikladno za lego in kaK° j-c zemlje. Tudi za lopato je prii0'.11^' zal brazde, da so se rnu čudili. |J1 -^l gnoj je pomagal trositi. kjer je ^j, prcmalo rok, da bi hitreje oVXl ^{\ Ob brajdah se je poiiiudil in t'Kl' •$ obrezovanju trte je svetoval r p ono in ob sadnih drevesih. ki St^\c že v cvetje je opozarjal jjospo na raznc pornanjkljivosti. v pi1 »Prcpozno je za letos, drug^ ^ morate to hrtiško prirczati. ° ^ blano cepiti, češnjc morate okoP ^ jim prignojiti. Vcste, ni dosti. ^^ni vek drevo vsadi, skrbeti moi';! ^ leto za letom, če hočc, da mu l? ' \fi lcžno in mu rodi. Le poc'^aJ1 '^ začnem obdelovati jaz roüe ^' '^j beti za svoje drevje! Boste vid^' • se lahko dosežc!« frs UP) »OORISKA STRATA«_______________________________stran 3. pravico v slučaju odpovedi. Place, odškodnina in roki se zni- žajo na polovico pri podjetjih. ki ima- jo samo enega uradnika. Kaj doiočuje italijanski zakon o dopustih? Za uslužbence mnogo slabše kot avstrijski. Uslužbenci imajo po zako- nu pravico samo od 10—20 dni do- pusta na leto. Dopust se odmeri po službenih letih. Podjetnik določtije čas dopusta. V slučaju odpovedi, uslužbenec nirna pravice do dopusta. Cc je za pod.ietje nujno potrcbno, se lahko razdcli 10—20 dnevni do- pust na večkratne dopuste. vendar inorajo znašati ti kratki dopusti to- liko dni kot jih določuje zakon. Kaj je s konkurenco? Tudi italijanski zakon prcpoveduje uslužbcncu vsako konkurenčno opra- vilo na lasten ali pa na račun drugih nasprotj podjetju, pri katerem je us- lužbcn. Uslužbenec se za slučaj kon- kurence lahko takoj odslovi in pod- ietnik ima tudi pravico do odškodni- ie. Usluzbcnec ne sine tudi ne v služ- bi po prelomu shr/benega razmerja 'zrahljati tajnosti podjetja v svrlho uniazanc konkurence. K-Qj določuje zakon o delovnem citsu? V vsaki službeni pogodbi mora biti določcn normalen delovni čas. Za v$uko uro dela nad v pogodbi določe- n'ni nonnalniin dclovnim časoiri, ino- Jj* biti uslužbenec Se posebej plačan. ^saka nadura se mora plačati naj- Illanj za tretjino viš.ie, kot navadna. x yl- 12. imenovanega odloka dolo- Ulie, da se določbe tega odloka ne niorejo spremeniti vslcd nasprotnih 1)(>godb in do-govorov, če niso ti do- Kpvori, oziroma običaji. za uslužben- Ca ugodne.iši ko zakon sarn. "uko se poruvnajo spori med pod- jetjem in usluzbctici? Postopanjc pri sporili ureiuic odlol* ()cl 2. dec. 1923 st. 2686. Spore med usluzbenci in podjetni Ll rcSujcjo pokrajinskc razsojevalm *j>m.'sijc. Pokrajinska komisija ob M°.ii iz predscdnika in 8 članov ii ima svoj sedež v glavnem mestu po- krajine. Štiri člane volijo onganiza- cije podjetnikov, štiri pa organizacije zasebnih uslužbencev. Proti odloč- bam pokrajinske kümisije se priza- deti lahko pritoži pri osrednji komi- siji v Rimu. Tozadevni rekurzi se morajo vložiti v roku 15 dni po raz- glasitvi rešitvc pokrajinske razsoje- valne komisije. Tajmstvo Krnetsko-delavske zveze. \ TR2NE CENE v (iorjci, dne 4. avgusta 1924. Češnik 2.40 do 2.60 L kg; zelje 0.80 do 1 L kg; korcnjc 0.70 do 0.80 L kg; čebula 0.60 do 0.80 L kg; pesa 0.20 ; do 0.30 L kg; fižol 2.40 do 2.60 L kg; ! fižol koks 3.40 do 3.80 L kg; mclan- cane 0.70 do 0.80 L kg; krompir 0.35 i do 0.40 L kg; paradižniki 0.80 do 1 L kg; grab 1.80 do 2.40 L kg; peteršil.i 0.70 do 0.80 L kg; sladka repa 0.80 I do 1 L kg; redič 0.40 do 1.50 L kg; spinača 0.40 do 0.50 L kg; zeljna 0.80 ; do 1 L kg; fižol v stročju 0.60 do 1.50 : L kg; vrzote 1.20 do 1.40 L kg; bu- ! čice 0.30 do 0.40 L kg; fige 1.50 do ! 1.80 L kg; jabolka 1.— do 1.80 L kg; orehi 5.— do 6.— L kg: lešniki 5. — do 6.- L kg; hruske 0.80 do 2.40 L kg; breskve 2.80 do 5.50 L kg; na- ; mizno grozdje 3.20 do 3.60 L kg; sveže maslo 13.— do 15.— L kg; ku- hano maslo 18.— do 20.— L kg; mle- ko 1.— do 1.20 L 1; med v satovju | 8.— do 9.— L kg; izčiščeni med 10. : do 12.— L kg; skuta 4.— L kg; jajca 0.55 do 0.60 L komad. I VALUTA ! (2. avgusta.) I Francoski frank 1.20 - belgijsk i 1.08.25 — švicarski 4.28 - češko 1 slovaški 0.68.40 —- rumunski 0.10.K ogerski 0.00.03 — sterlina 101.8= dolar 23.05 — mar v zlatu 5.54 — kroiia 0.00.03.26 — dinar 0.27.55. ; BENEŠKE OBLIGACIJE ; Srednji (ečaj beneških obveznic j< : ! bil 2. avgusta L 84.24. — V Trstu s( • i jih plačcvali po 83.90 L, v Milam i '84.-¦- 1.. v Rimu 84.30 L. Kaj je novega na cleželi? St. peter pri gorici. Wgovor na komisarjevo okrožnico.) ~ novo okrožnico iiain hoče g. ko- 15>ar dokazati, da zastopa samo on P.raviino stališčc. Da je pravilen starc- sinstveni sklep za najctje 70.000 lir za Vr^ilev pofrcbnih del in plačil zemljišč | oKxllravnavi občine, vemo dobro vsi unarji. Razumemo (udi, kako je nujna , e'ncstitev skladovne ceste in naprava ?na'ixacijc v sredini vasi. Kakor Vi na i ' Ste prc^cl samo 3Ai){)0 Vv' ilfl ta stal ^c so pa ^e'a uravnave) ki bi ^ la ta znesek? Kar sc vidi izvršenega na a' ^' s^a'° ^omaJ Par ns°č ''r- ^nJ'gc ^^111 niso nič mar! Mi le toliko vemo, za i7enar n' bil porabljen za isti namen, ^ katorega je bil izposojen in najbolj Upr n ^^rcSne*e se večkrat v prejšnjo §njXav°- Zakaj ni mogla plačati bolni- preC"e. in «ravnavne strožke? Pustite ne Jv11J° llP.ravo Pri mini, ko Vas nic ako aSa in ime|tG Ie z »Gor- Stražo", Cin-i SC Vam zdi' da Vas obrekujc. Ob- do^i1 pa d°bro vemo in čc treba tudi ^j^^eniu, da ni tako, kakor misli g. ko- upj..,r. dati razumcli javnosti. Prcjšnja UravVa Jc Pla^ala vse dožle račune hra !lave» zravcn tega je imela Sc pri- ?.a Sf ih °kroKlih 10.000 lirvgotovini bo,K roške in-avnave. Kcr p.i ni bilo no- ni ^a raeuna predloženega in ga tudi Sena -g biti' ker niso biIa dela izvr' lir j7\JC PrcJs».ia uprava ta znesek 10.000 tfohr lla Vain R komisar. BolniSnični aJt0 -Pa Prejšnja uprava ni imela piacati Je botela varovati koristi občine. Odlok deželnega odbora goriškega z dne 17. julfja 1917 St. 3591/17 opo- minja vse občinskc uprave, da ne piacati bolnišničnih stroškov, ker jih bo morala piacati vlada. Ako je sedaj drugače, pu- stite prcjšnjo upravo pri mini, ki je delovala pravilno. i Pri aprovizaciji tudi ni vse tako, ka- kor nam naznanjate v okrožnici. 12.000 lir porabljenih za tekoče račune 1921 in 1922 ni dobiček aprovizacije, amp?k skupljeni denar za prodano blago. la znesek ste Vi, g. komisar porabil za popravo poti in mostu erez Vrtojbico j zadaj za cerkvijo. Kar je bilo in kolikor ga je bilo dobieka, je bil porabljen za račune že v letu 1921 pod Vašo upravo. Ko je država plačala stroške za popravo zgoraj omenjene poti, je prcjSnja uprava S najprcj plačala podjetje, ki je dclo iz- | vršilo, ostanek okroglih 10.000 lir je pa ohranila za morebitne najnujnejše stroSke uravnavc. Kar je tudi v javni seji po- i vedala. Obdržala je pa ta znesek zato, ker likvidacijski odbor deželnc aprovi- ¦ zacije ni zahteval hitrega plačila, ampak i samo pripoznanjc dolga. Pravilno bi bilo, ; dati teh 10.000 lir na račun dolga de- želni aprovizaciji. Ker pa ni bilo sile ; piacati in bi si morali drugod vdolžiti ako bi bili plačali, se je zdelo modro obdržati ta znesek. To je resnica in nič drugače. Zgoraj omenjenih okroglih 1 10.000 lir je prejšnja uprava izročila 1 Vain g. komisar. Tako vidimo, da ne ( odgovarjate samo za 34.000 lir, ampak še za okroglih 10.000 lir, katere Vam je prejšnja uprava izročila. TOLMIN. J] Urtidno smo preieli spodnji dopia. l] Priohcujcjiio si a, ker poroča o slavju * üovenske šolske mludine. Povenw pa : idkrito, da obžalujenio, ker oblastva s >iocejo uvideli krive poti, po kateri c kodijo. lirezdvomno njihova pot ne vodi k medsebojni Ijubezni in pošte- ^ nemu sožitju: ] Ljudske sole in mesčanska sola tol- 1 minskega šolskega okra.ia so sklenile > šolsko leto 1923-24 s slovesnim bla- ¦ goslavljanjem 66 praporov. Slavnost l se je vršila v Tolminu, 6. julija t. 1. na ' * dvorišču ljudske sole, katero je bilo okraseno z zelenjem in s trobojnica- J mi. Te slavnosti se je udelezilo nad ; 100 oseb učiteljskega osobja in pri- ' bližno 1000 šolskih otrok. Prisostvo- ; : vale so razne oblasti, civilne. cerkve- ne, vojaške ter mnogo povabljencev, : «dalje zastopniki nar. bojevnikov, faš.ia > in tolminskega kr. učiteljšča s svojo zastavo. Slavnost se je pričela z bla- gosluvl.ianjem zastav po tuk. dekanu mons. Ivanu Rojcu ob zvokih kralje- ve koničnice. Na povelje: Pozor! je i solska mladina pozdravila z roman- skim pozdravom nove blagoslovljene | zastave. Solski nadzornik Fr. Spaz- zapan, je v kratkih in lepih besedah J podal pomen slavnosti, nato sta dva : učenca izročila dr. Tanzarellu. za- stopniku kr. proveditorja, ki službeno j zadržan ni prisel k slavnosti. dar 935 j L za vojne slcpce in 982 L za sporne- i nik Edmondu de Amicisu. Zastopnik , dr. Tanzarella se zahvali za veliko- I dušen in patrijotičen dar, izroča po- • zdrav proveditorja dr. Reine in hvali patrijotično prireditev, ki se vrši. Pri- sotni urn živahno aplavdirajo. Solska mladina zapoje ix>d vodstvom ravna- \ telja E. Kalana, ki je vodil vso slav- ! nost, prccizno Leggendo del Piave ob ' velikem navdusenju. Nato se postavi šolska mladina in učiteljstvo v veli- časten sprevod. Na čelu sprevoda je svirala godba tuk. vojakov - planin- i cev, ki jo je blagohotno prepustilo ko- j mando bataljona iz Vicenze. tej sta sledila dva učenca, katera sta nosila velik lavorov venec s trakom troboj- i nice, potem vse zastave, nato solska mladina z učiteljstvom, ki je korakala j v lepem rcdu ter z romanskim poz- j dravom pozdravljala pri liudskem j vrtu zbrane oblasti. Sprevodu, ki se je pomikal na pokopnlišče v yojni za domovino padlih vojakov. so se pri- družile oblasti in povabljenci. Tu se ¦ je naspomenik položil lavorov venec j z napisom: »Hvaležno spoštovanje ' Jjudskiih sol tolminskega okraja«. ; Okis trobente je dal znamenie za po- zor, vse zastave so se priklonile, sle- : dil je trennten ganljiv molk. H koncu ' je zaigrala godba Leggendo del Piave ' in Iepa svcčanost se je končala. Za j 1 nabavo 66 zastav so prispevali z da- J 1 rovi šolski otroci, učiteljstvo in druži- ; ne tolminskega šolskega okra.ia. I IDRI.IA. ! V soboto 26. t. m. zvečer se je vr- J šil konccrt opernega tenorista g. Si- I [ menca. Kljub skrajno neugodnemu i času je bila Didičeva dvorana še pre- cej polna. Na mah si je pridobil vse občinstvo. ki ie z občudovaniern po- j slusalo njegov mehak in poln glas ih zato tudi aplavdiralo res iz srea v zahvalo za užitek, ki ga mu je nudil umetnik. Pel je z občutkom in s pred- i | nnšanjem dal izraza svojim čustvom: j jx>zna se mu, da razume, kar poje. | Sporod jc bil zelo srečno izbran. Za- čel je z arijo iz opere »Mefistofele« (A. Boito), ki jo je pel v ital. jeziku. Za njo pa Miohlovo »Cloveka nikar«, precej globoko stvar, ki ie tudi na i občinstvo napravila velik utis. Še boljša pa je bila za naŠe liudi 2. toč- ka, t. j.: nar. pesmi. Smo pač Idrij- čani ljudjc, da nas nobena rcč tako ie vzpodbode, kot ravno domaca, larodna pesem. Seveda, če jo pa za- K>je še Sirnenc s svojim glasom in z rso ljubeznijo, se pač ne more ustav- jati nobüno srceA da bi se ne zajakalo )d navdušenja do nje. Zapel je »Kie ¦o moje rožice«, »En starček« in do- lal še »Vsi so prihajali«. Z nič manjšim uspehom in hvalež- lostjo poslušalstva je pel nadaljni ipored. V ital. jeziku je pel še arijo iz Aide«, druge pa vse v slovenskem. 3osebno arija iz opere »Aida« je žela /elik aplavz, saj jo je pa tudi rnojster- >ki podal. Nad vse pa ie občinstvu jgajal arioso iz opere »IJagli;n-ci" [Leoncavallo). O. šimerrcu smo za k on cert prav iz srea hvaležni in se rnu prav iskreno ^ahvaljujemo za tf), da sc je potrudil v cxldaljeno Idrijo, da nam ps>kaze svojo urnetnost in nas nasiti z njo. Dal Bog, da se se krnalu vidimo! Hvala prisrčna tudi if. Nefatu za nje- govo izbomo spremljanje. Idrijcani. AVCE. Dne 10. avgusta t. 1. (na »Snežni- co«) priredi tuk. Izobrazevalno dru- štvo večio prireditev na prostem s sodelovanjem »Godbenega krožka« iz (joricc in pevskega zbora J. d. iz Loma. Na vsporedu so Wilhardtove »Bele vrtnice«, drama v 4. dejanjih. dve pesmi, srečolov, šaljiva pošta, godba itd. Začetek ob 2. pop. — Prireditev se vrši na velikem, senčnatem dvorišču g. P. Šuligoj-a. Železniška zveza zü prihod in odhod je jako ugodna. Za lačne in žejne bo tudi dovolino (/skr- bljeno. — »Godbeni krožek« s(xlelu- je tudi ziutraj pri procesiii. 10. avgusta torej vsi v Av6e! Poslano.*) Stavbena zadruga Miren-Sovodnje v likvidaciji. Znan je javnosti boj, ki se bije med „Stavbeno zadrugo" in dr. Bobicern ttr njegovim kompanjonom Vižintinom. Za vsakega trezno — in pošteno mislečega človeka je iz že tu razglašenih sodnih sklepov razvidno, na kateri strani je pravica ter da so vsi dosedanji nizkotni napadi le izbruhj dveh ekscentrienih in maščevanja-željnih oseb, kateri se ne morejo ločiti od korita „Stavbene za- druge". Ker se nam še ponovno stavjjo vpra- Sanja o vzroku njih nasilnosti, evo stvarno pojasnilo: Prvo podpisani kot nadzornik „Stavbene zadruge", je u- videl da nepravilno in tudi nezakonito upravljanje zadružnih poslov načelnika J. Chermela (sedaj že v Ameriki) in njegove desne roke I. Vižintina ogroža ne samo Clane garante, ampak sploh vse upnike. Zato je deloval na to, da se zadruga cimprej likvidira in takoj odslovi iz službe Chermeza ter Vižin- tina. To se je tudi zgodilo na obč. zboru dne 22. ö. 1923., ko so bili tudi imenovani za likvidatorje spodaj pod- pisani. Likvidiralo se je pošteno celih 7 mesecev, med tem izplačalo nad 65.(KK) L. dolga brez nobenih šikan dolžnikov ter tudi brez da bi likvida- cija stala niti centesim zadrugo. Brez- plačno se je torej žrtvovalo svoje o- sebne interese le, da se reši zadruga žugajočih je konkorzov. Ko je pa likvidacijski odbor pozval dr. Bobič-a, naj poravnaneksvoj račun ter vrne zadrugi oziroma zadrugi voj. oSkodovancev pribižno 12.000 L. (dva- najst tisoč Lir), katere je neopravičeno dvignil pri Hipotečnem zavodu v škogo likvidaeijskega odbora oklenil se je odsiavljenega Vižintina ter par malkon- tentnih clanov, katere se je tudi tirjalo, da poravnajo pri zadrugi razne račune. Ta družba nezadovoljnežev je insceni- rala dne 1./2.1924. nezakonit zakulisen „občni zbor", izvolila nekak protilikvi- daeijski odbor z dr. Bobicem na čelu Straii 4. »GORIŠKA STRAŽA« in seveda tudi z Vižintinom spet pri jaslih. Proti tej drznosti se je morala „Stav- bena zadruga" v likvidaciji boriti do danes, a konečno je samouinevno zma- gala pravica. Zato javljamo intcresentom sklep Kr. Apelacijskega dvora iz Trsta v celoti. Firm 436 Cons. V. 67/13 Kr. višja deželna sodnija za Julijsko kra- jina v Trstu kot rekurzno sodišče odločivši v tvrdkini zadevt Stavbene zadruge Miren - Sovodnje z. o. z. v likvidaciji o predočbi Ivana Beltram Angela Bon in Antona Ferlat kakor tndi Josipa Cearo in Franceta Žigon, zastopauih po Dr. H. Tunia, odvednika v Gorici, vsled rekurza Dr. Leopolda Bobič, Avgusta Pelikan, Željkota Vižintin in Josipa Bon, ozirotna Avgusta Pelikan, podpredsed- nika in Josipa Bon, člana ravnateljstva ter Franceta Kosič zastopnika po pooblasCencu A. Mašera, odvednika v Gorici proti sklepu kr- sodnega dvora za civiine in kazenske zadeve v Gorici z dne 2. 4. 1924. Firm. 128/24 Kons. V. 07 II. Po pregledu spisov v nejavni seji : Opa- zivsi stvarno in juridično, da takurzna izva- janja niso v stanu izpodbijati razloge napa- denega sklepa, ki najdejo njih podlago v spisih in v pravu. leer glavna prodpostavitev postavljetia kot tenielj sklepu v sinislu, da občni zbor sklican od Avgustina Pelikan na dan 1. februarja 1924. je bil neveljaven, ker se nis(> npoštevali postavni predpisi, se pri- kazuje pravilno. Je povsym ireievantno, da rekurentje ho- čejo izpodbijati tudi prejšnji občni zbor in sicer onega, ki se je vrsil dne 22. (i. 1923. in na katerem se je sklenila razpuslitev za- druge in so se imenovali za likvidatorje An- ton Ferlat i dr. Predmet tega spisava ni bila pravünost ali nepravilnost obenega zbora z dne 22. junija 1923. in o tem tudi ni bilo spora, ker so rekurentje samo na koncu na- vedü nekatere razloge napädenega sklepa glede povabila nekaterih zadružnikov k obe- nemu zbolu in ki, ako bi se bile uporabile, kakor to trdijo rekurentje, pri prejšnein obc- nemu zboru, na katerem so biii imenovani za likvidatorje Anton Ferlat i. dr. bi bili v položaju razveljaviti tudi ta občni zbor. S tem škušajo rekurentje spraviti zadevo na predmet, ki ni prišel v po.štev in ki je bil /.e od prve stopinje povoljno rcšen s tem, da je izrekla da je izvolitcv likvidatorjev Ferlat i. dr. kukor se je izvrSila na občnem zboru dne 22. junija 1923. neizpodbita. Z ozirom na to ujjotovitev in na prejšnji stvarni po- ložaj se-ne sine vzeti v nikak postev, da so nekatcri izmed rekurentov nastopili kot č!a- ni prejšnjeKa odbora. To prcdpostavljeno. likvidatorji iinenovatii na oiicni. obetiem zboru, proti kateremu ni bilo ugovorov, so bili opravičeni postopati proti izvršenem vpisovanju Ükvidaterjcv Av- Rusta Pelikan i. dr., tie samo, ker je bila jasna nezakonitost občnega zbora ki se je držal due 1. februarja 1924, tcrnveč tudi ker pravno postopanje likvidaterjev. ki so bili pravilno imenovani na občnem zboru dne 22. junija 1923. ni bilo iiioüoce ustaviti, da bi nastopili proti dejanju, ki so «a smatrali ne- opravieenim. Dejstvo, da vpis Antona Ferlat i. dr. kot likvidatorji ni bil še iz_vršen, niina nobene važnosti. Ta vpis je bil dopusčen z izpodbijanim sklepom in to v smislu pre- dočbe imenovanih likvidatorjev in ker je bila predoeba vkljub nasprotnim izvajanjem danasnjih rekurentov, utemeljena, je morala imeti kot postavno posledieo vpis v smislu predoebe, kateri je bil predložen sklep, ki dokazuje imenovanje likvidatorjev ua ob- enem zboru dne 22. 6. 1923. sicer bi pred- oeba bila ostala brez tičinka, kar bi bilo v nasprotju z zahtevo predoebe same, ki ni bila naperjena samo proti proti dotičnemu vrisu, v smislu iiezakoniteRa sklepanja ob- čnega zbora z dne I. februarja 1924., ampak tudi na vpis že imenovanih likvidatorjev. Zato vsa izvajanja rekurentov iz občnega zbora z dne 1. februarja 1924., ki se i/.kaže nepostayen ne samo po obliki, v kateri se je dr2al, arnpak tudi iz razlojja, da je zapisnik onexa občneua zbora nepravilen v smislu iz- jav obseženili v opazkaFi današnjili rekuren- tov satnih v tocki III. stran 28 spisov, ne morejo biti sprejeti, ker so neutemeljne, ker, kakor razumljivo, nezakoniti ein, ni moj?el imeti nikakega pravnejra ueinka. Vposteva- je torej, da obenemu zboru, z dne 1. febru- arja 1924., na katerejw se sklicujejo današ- nji rekurentje manjkajo temelji akta, ki od- govarja zakonitirn predpisom; vpoštevaje razloge napädenega sklepa in kar se tiee re- kurza Franca Kosič, tudi razloge prvc^a sodnika, v kolikor zavraea njegov rekurz kot predočbo; vidcv.ši. da rekurzi z ozirom na' kar je bilo uavedeno nimajo nikake prav- ne podlagc. zavraea sodni dvor rekurzc ter potrjujc izpodbijani sklcp. ___OD KR. APELACIJSKEQA SODICŠA Trst, dne 12. junija 1924. L. S. Agostino Margara prvi predsednik. Za točnost odpravka, vodja pisarnice Hernstein, m. p. RcKistrirano v Trst due 29. 7. 24. register javnih - zasebnih spisov št. 687 mod. III. od. V. Plačano lir sederudeset in 1U/00. S tem bi bila zadeva in vsa polemika od naše strani končana. Vemo, da bo- sta kljub temu dr. Bobič in Vižintin njih nizko gonjo z blatcnjem in obre- kovanjem nadaljevala samo, da bi prev- pili glasove resnice. Toda naj vesta, da tudi njih mahinaeije, da bi nas posame- zne razdvojili z raznimi obljubami in grožnjami, so brezupešne. Kajti nočemo krivic nobenemu, nismo maščevalni, nočemo nesreč nobenemu, možen je tudi trezen pomenek in pobotanje - toda samo med člani, Proč z osebami, ki nimajo pri zadrugi nebenega opravka, - torej proč z dr. Bobičem in z obema Vižintinoma! V Minui, dne 3. avgusta 1924. ANTON FERLAT, J0S1P CEARO, IVAN BELTRAM, V1NCENC BATISTIČ, FRANC ŽIGON, JOŽEF BATISTIČ, PETER URSIČ. I Objava.*) 1 Stavbena zadruga Mircn-Sovodnje v likvi- i daeiji je imela dne 3. t. m. občni zbor. Vde- : ložilo se ga je sedem članov, medtem ko je i izostala opozieija stirth, ki jib vlači za nos g. A. Ferlat. Občni zbor je napravil soglasno sledece I sklepe: 1 1. Radi zadrugi škodljivega delovanja in obnašanja so sc izkljuCili sledeči člani: Ivan Beltram, Vinko Batistič, Ursic Peter in Ida Ferlat. 2. Likvidacijskemu odboru pod vodstvom gosp. dr. Leop. Bobič-a se je izrekla za uspešno delovanje v prid zadruge iskrena zahvala in polno zaupanje. 3. Likvidacijskemu odboru, ki ga je „vo- dil" Anton Ferlat, se je izrekla graja in nc- zaupanje ter se je potrdila že 1. 2. t. 1. iz- rečena odstavitcv. 4. Vnovič se je imenoval, oziroma potrdil dne 1. 2. t. 1. izvoljeni likvidaeijski odbor, ki ga sestavljau) gg.: dr. Leop. BobiC, Av- gust Pelikan, Zeljko Vižintin, Angel Bon in Josip Bon. 5. Da se izkljuci vsak dvom o pravove- ljavnosti po likvidaeijskem odboru pod vod- stvom g. dr. Bobiča, posamezno ali skupno, sklenjenih opravil s strankami, je občni zbor i odobril brez vsakega pridrzka vsa imenom in za račun Stavbene zadrdge Miren-Sovod- nje v likv. sklenjena opravila. * To smo primorani objaviti z ozirom na razglas, ki ga' je priobčil Anton Ferlat v „Gor. Strazi" dne 24. julija t. 1. in z ozirom na pisma, ki jih je pisal raznim strankam. Likvidacijsko delo se bode tedaj nadalje- , valo in vršilo z isto maruostjo in odloCno- stjo kakor ga je do sedaj voriil g. dr. Bobič. V Mirnu, dne 3. augusta 1924. Za „Stavbeno zadrugo Miren-Sovodnje v likvidaciji" August Pelikan, nač. namestnik, Jožef Bon 1. r. odbornik, Franc Kosič I. r. odbornik. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon vcleva. Posestvo na prodaj! Oorsko posestvo v višini c.a 800 m v lepem kraju na Štajerskem v ob- čini Sv. Štefana, okra.i Laško, se proda pod zelo ugodniini iwjjoji. Po- sestvo obstoji iz hiše, gospodarskili poslopij, njiv velikosti c.a 5M> ha, travnikov c.a 87 a, pašnikov c.a 4l/i> ha in gozda 3^4 ha. Cena nosestvu znaša c.a Din. 75.000.— Ponfidbo je poslati na Zadružno zvezo v Gorici.' „Honsorcij staubenih z^drug u Gorici4' reg. z. z omej. z. Vsled sklepaKr. Tribunala v üo- rici z dne 10. junija 1924 Form. 13-22 Cons. 161-1 je bila vpisana razpustitev stavbene zadruge, za- ključena na občneni zboru v Gorici, dne 31. januarja 1924. V smislu § 40 zadružnega zakona, pozivajo se upniki, da se oglasijo pri likvidatorju Ludoviku Brešan, Pod- gora - Piedimonte del Calvario. Gorica, dne 25. julija 1924. ANTON POBERAJ. mlinar in mi- zarski mojster v Solkanu, priporoča svoj elektrostrojni mlin, ki se nahaja v ulici S. Gregorčiča v bližini občin- j ske hise. Melje hitro in po ceni. j KAMIJON - GRAEF - STIFT za težo 50 q je na prodaj. Pred nakupom je na razpolago za poskušnio vožnjo. Via Vogel 22, Gorica. | ¦ i IZKAZNICE za IV. Ljubljanski vzorčni velescjem, od 15. do 25. av- gusta 1924 se dobe pri banki l^ichetti e Soller, Corso Vitt. Eman. III. št. 8 ä 50 Dinarjcv ter ima.io sledeče ola.i- šave: znižanjc 30% na italiianskih in 50% na jugoslovanskih žcleznicah. Vizum stane 10 Dinarjev. inesto 45. KMETIJSKO DRUŠTVO v Vipavi (Vipacco) inia v svoji zalogi izvrstna domača, garantirano pristna vipav- ska vina, katera oddaja po zinernii! cenah. V zalogi so tudi sortirana vina, renski rizling in zclen. Pri od- jemili nad 10 hl zriaten popust. PRODA sc v Idriji posestvo polcg samostana, hiša ist. 388 z 6 stano- vnnji, dvoriščc, hiev. 550 nr vrta okoli hiše, travnik 3165 ma. senožet 5215 m2, 40 q sena in razne premič- nine. Primerno za vsakega obrtnika. Pojasnila da.ie lastnik Pavel Trevcn št. 566. ' I UGODNA PRI'LIKA! Prodam 8 parcel zemljišč v Št. Mavru. Bensa Franc, Polje 16, Rilienberg. ENONADSTROPNA HIŠA s te- raso, v kateri se nahaja nad 30 let gostilna, na prodaj po ugodni ceni. Hiša leži v sredini mesta z vhodorn iz glavnega trga. Naslov pove upra- va lista. Naš zobozdravnik dohtor Lojz KpaighBP specialist za bolezni v ustih in ne zobeh, sprejema za vsa zohozdravniška in zobo- tehnišha opravila v GORICI - na Travniku 20. posluje na CORSU YERDI 36 (prej Yia Giardino). -• Fotograf Anton Jerkič Zdravnik dr. RADO SFILIGOJ se je preselil na Travnik st. 5, I. (nasproti lekarne). Prodajalne JeYljarske zadruge" y Mirnu Gorica, Corso Verdi 32 - Trst, Via dei Rettori 1 ter komisijske zaloge po celi Julijski Benečiji so zaiožene tff^ z «A dria - Sandali" -pg letošnjega izboljšanega izdelka. ^^r^^iv^i Na drobno Dbiščite dameto trgouino z veliho zaloga monufakturnega blnga 9 ANDREJ MAVRIČ ¦ Via Carduccl 3 - GORICA - Via Carducci 3 & ft ü o" Tarn dobite mnogovrstno izbero blaga za mošhe in ženshe oblehe, zefirja, perhaia, perila, odej zaves, postcljnih pregrinjal itd. itd. Lastna krojačnica spPBjme usako naroüilo, kstero izvršuje točno = in po zmernih cenah -------- Tovarnlške ccnel Tovarnlške cenel SSSSSSSSSSS2SSSSSSSSSSSSS2 Teod. Hribar (nasio - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Vclika zaloga čsškega platna iz znane tovarne Regenchart E Raymann, vsako- vpstno blago za porocence kakor tudi velika izbira moškega in ženskega sukna. Blago solidno! Cene zmerne! Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo št. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev iz svetovno znane nemške tovarne ,MUNDLOS', dvokoles znamke orig. „KOLUMBIA'S belgijiskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju. Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ulica Rabatta).