plačana v gotovini	^^^^	^ ^
Bogoljub
Maj 1937
Hiamca,
sipa danes
(Mhih^!
„Ali res srček? Saj sem pa tudi lahko vesela. Poglej, kako lepo je naše perilo!" ,,Mamica, ali vedno tako lepo diši kadar se lika?" „Vidiš, to pride od dobrega mila, s katerim vedno peremo. Tako snežno belo in prijetno dišeče postane perilo samo od Schicht-ovega terpentinovega mila!"

£CHICHT°V°<
TERPENTINOVO MILO ^	i	
...in za namakanje Ženska hvala		
P*0 * m * Q * R * 1*1*1 * K * | * E * Z * V * S * V
M A 3	XXXV. LETNIK	19 3 7
Marija v božji naravi
5. V gorski cerkvi
Med gorami,	Pridi, duša,
skrita, strmo nad pečjo —	v sveti hram povasovat:
cerkev samotari	pridi, ljuba sestra,
in Marija z njo.	pridi, dragi brat!
Željno čaka,	Stopi v cerkev,
da bi romar ljub in drag	kadar vene upov cvet,
ob samotni uri	in potopi verno
njen prestopil prag.	v materin se svet!
Ob svetišču	Ali v grobu,
raste rože divji cvet;	ali v domu jo imej;
in čebela v cvetu	vedno svojo mater
srka sladki med.	med zaklade štej!
Divji gostje	Ali plakaj,
v ozka okna sedajo;	ali z materjo se smej:
divji so golobi —	vedno vanjo vdano
v cerkev gledajo.	kot v kraljico glej!
Žena v soncu	Sredi boli,
sredi belih tihih sten	ali večnega miru
sije nad oltarjem	mati ne pozabi
kakor dan iskren-	svojega rodu.
Iz naročja	Nje ljubezen
Materi se trga Sin:	ne premine večni vek,
Grem, da jih privabim	njeno pesem v tebi
k tebi vrh planin.	spremlja večni jek.
Praznujmo v resnici Marijin maj
Dva meseca sta polna Marijinega imena in blagoslova: Maj in oktober. Vendar vse globlje in slajše razgiblje verna srca Marijin maj kakor Marijin oktober. Zakaj? Ker ima mesec maj toliko vabljivih trenutkov, kakor jih mesec oktober nima. V maju je svet napolnjen s petjem in cvetjem in s pomladnim soncem. Ali prav ta pestra vna-njost bi mogla biti nevarna in kriva, da bi bilo Majevo Marijino češčenje marsikdaj in marsikje le zgolj lepa vnanjost. »To ljudstvo me časti le z ustnicami, njih srce pa je daleč od mene!« bi mogla očitati tudi Marija nekaterim svojim častilcem.
Mnogi se bodo meseca maja, kakor Marta, veliko prizadevali, da ne bi zamudili nobenega šmarničnega jutra ali večera v cerkvi. Pri tem bodo pa čisto pozabili, da bi se poravnali in spravili v imenu Marijinem s svojim bližnjim, s katerim bivajo v isti delavnici in morda celo v istem domu in v isti družini.
V maju se bo pelo in slišalo toliko starih in novih Marijinih slavospevov, se bo govorilo in bralo toliko Marijinih govorov, da bo skoraj vsak božji hram živ angelski pozdrav: »Zdrava, milosti polna!« Poleg tega pa se bo le malokdaj izrekel in slišal pozdrav, ki je Mariji ljubši in dražji, ko vsak ustni slavospev: Odpustiti razžaljivcu in mu reči; »Odpuščam ti iz srca!« In še lepši pozdrav in najlepši slavospev: »V imenu Marijinem prosim odpuščenja.«
V maju bodo Marijini oltarji in Marijine podobe in Marijini kipi ozaljšani z vedno novim cvetjem in zelenjem, da se bodo naši oltarji in prezbiterji spremenili v rožne gredice. Ko bi se le tudi opravljive in obrekljive duše spomnile, da bi prinesle Mariji najlepših cvetov, da bi ozaljšale dobro ime, da bi popravile krivico, ki so jo storile bližnjemu na njegovi časti!
Marijin maj bo navdihnil mnogo src, da se bodo zganila v toplem čustvu, bo dvignil mnogo rok, da se bodo sklenile v molitvi; bo prebudil mnogo spečih duš, da se bodo zavedele svoje tihe nekdanje zveze z Marijo. Koliko pa jih bo ta mesec vstalo in vzrastlo v živo zavest, da smo prav po Mariji, naši nebeški Materi, dvignjeni v novo skupno družino: v kateri je Kristus naš prvi Brat in Gospod obenem? Koliko jih bo v maju z Marijo stopilo v nov življenjski prostor, v katerem se bo poslej izvrševalo vse njih mišljenje in hotenje, vse njih veselje in delo, vse njih molitve in pokore, vsi njih boji in napori, vse njih muke in zmage?
Kadar nas bo mesec maj dvignil in prenovil v pravem Marijinem duhu, tedaj se bomo zavedali, da pravi Marijin častilec: nikoli ne dela sam, nikjer ne trpi sam in ne živi in ne umrje osamljen. Povsod je združen s Kristusom po Mariji.
To je resničen Marijin maj.
A. V. M.
To povej!
V večji župniji so dobili novega kaplana. Bil je še le nekaj mesecev v dušno-pastirski službi. Sklenil je, da bo v vsaki zadevi vprašal za svet starejšega tovariša, katerega je močno spoštoval. Bližal se je prvi maj. Mlajši gospod je bil določen, da bo imel pri šmar-nicah začetni govor. Z vso skrbjo ga je sestavil in spisal, nato pa pokazal tovarišu, da ga pregleda in kaj popravi. Tovariš prebere pazljivo ves sestavek, nato pa izreče svojo sodbo:
»Kar si hotel dokazati, se ti je izborno posrečilo. Iz jasnega dokazovanja se vsakdo iahko prepriča, kako veliko moč ima Marija, da nas lahko varuje in da nam lahko pomaga. Tudi to si dovolj umevno razložil, da smo vsi Marijinega varstva in pomoči potrebni. Toda zdi se mi, da je vse to dokazovanje odveč; kajti češčenje in ljubezen do nebeške
Matere je naše ljudstvo podedovalo že od svojih prednikov. Naš narod je povečini tako prežet z marijansko mislijo in z vdanim zaupanjem do Naše Ljube Gospe, da je ni sile, ki bi mogla to ukoreninjeno ljubezen uničiti. Naša svetišča, naši oltarji, naši holmi z belimi ličnimi cerkvicami, naše Marijine družbe in bratovščine, Marijini prazniki, Marijina božja pota po Sloveniji — vse to dovolj glasno priča, da je slovensko ljudstvo — ma-rijanski narod.
Eno vprašanje me pa že dalj časa vznemirja: Ali je naše katoliško ljudstvo v c e -loti tudi danes tako vredno Marijinega varstva kot nekdaj? Jaz zase imam velike po-miselke. Zakaj? Samo par stvari ti bom omenil;
Preudari! Ali ni očitno protislovje, če med našim »marijanskim« narodom ni malo
takih, (celo nekateri starši so vmes), ki z a Marijine družbe nimajo kar nobene dobre besede. Še blatijo in sumničijo jih, še smešijo one poštene fante in dekleta, ki si prizadevajo, da bi v varstvu Marijinem, v kongregaciji zavarovali svoje najdražje: svojo fantovsko in dekliško čast, in da bi ostali krščanski značaji.
Kakšno spoštovanje in ljubezen do Marije morejo imeti ljudje, ki se spozabljajo, da z žaljivimi priimki obkladajo svoje sovrstnike (sovrstnice) samo zato, ker imajo odločno voljo, da se odtegujejo površni, lahkomišljeni, posvetnjaški, zapeljivi in razuzdani tovarišiji in da se v šoli Marijini utrjujejo za nevarne viharje in borbe mladostnega življenja!
Pa še druge prežalostne zadeve, dragi tovariš, se moram dotekniti. Po moji sodbi le ni grše, podlejše in ostudnejše grehote, kot je znano tujejezično bogoskrunsko blatenje Boga samega in nebeške Matere, prečiste Device Marije. To satansko početje se je jelo širiti m^d preklinjevalce in bogopozabneže naših krajev po svetovni vojni; danes se je tako razpaslo, da je grozno. Kdo bi si bil kdai mislil, da se bo slovenski človek, član »rnarijanskega naroda« tako globoko pogrez-nil, da bo s »svinjskimi« izrazi kradel čast piečisti in brezmadežni Devici! Če se kdo v svoji lahkomišljenosti spozabi in pade iz slabosti v katerikoli greh, smo pripravljeni to opravičiti in zvreči na račun človeške slabosti. Ne morem pa umeti, da se more spozabiti naš slovenski človek in sicer tako, da psuje svojo nebeško Mater, ki jo časti in ljubi ves katoliški svet, saj je Marija naše zaupanje, naša srednica, naša pomočnica v življenju in smrti.*
Bogoskrunsko kletev, ta smrdljivi in strupeni snet moramo iztrebiti z naše zemlje. Vsi smo za to poklicani, če se hočemo na-zvati Marijini otroci in biti deležni njenega varstva.
To, dragi tovariš, govori zlasti v šmar-ničnih propovedih in kadar prilika nanese.
In še nekaj je za naše čase nujno potrebno. Kajne, kako dobro de, če nas Slovence kdo pohvali, da smo tako goreči častilci Marijini. Ne smemo ugovarjati, da bi te pohvale nasplošno ne bili več vredni, četudi so nas bogoskrunski preklinjevalci že skoraj pripravili ob dobro ime. Prav zaradi tega smo pa dolžni, da vzdržujemo čast ma-rijanskega imena tako v Marijinih družbah,
* Da bi javne molitve, ki jih opravljamo zdaj po vsakem blagoslovu pred Najsvetejšim v zadoščenje za omenjene bogokletnosti, imele vsaj ta uspeh, da bodo bogoskrunski preklinjevalci spoznali, kako globoko so zašli in kakšno sramoto povzročajo vsemu slovenskemu narodu. — Ur.
kakor tudi v cerkvenem, družinskem in zasebnem življenju. Kot posebno pripravno in lahko sredstvo imamo zlasti v prelepi po-božnosti sv. rožnega venca. Čim-dalje bolj se pa slišijo pritožbe, da se ta z obilnim blagoslovom in s številnimi odpustki obdarjena molitev — preveč opušča. Kje so blaženi časi, ko je bil rožni venec vsakdanja ali skoraj vsakdanja verska vaja po naših domovih in družinah!
Kraljica rožnega venca naj zavlada zopet in povsod po slovenskih družinah. Rožni venec naj spremlja našo mladino po vseh potih. Blagoslovljeni molek, ki ga naj ponese naš človek tudi v tujino, med versko mlačne in Cerkvi odtujene ljudi, bo vrvica, ki ga bo trajno vezala z Marijo, bo močna obramba verske zavesti in časten znak zvestobe do nebeške Matere.
Ko sem opozoril, ljubi tovariš, na nekatere senčne strani v našem verskem življenju, ne smemo pozabiti, da je Marija tudi pribežališče grešnikov. Toda povedati moramo, da sta med grešniki dve vrsti: v prvi so grešniki, ki bi se radi rešili svojega grešnega bremena; v drugi so pa oni nesrečniki, ki jih nobena reč več ne gane in hočejo v svoji gnilobi vztrajati. Prvi že uživajo Marijino zaščito in čutijo njeno ljubezen. Za druge pa moramo moliti, da bi jih milost božja razsvetlila, prešinila in ogrela in da bi se Marija v svoji nežni milini tudi nanje sočutno in milostno ozrla.
Tako, tovariš moj, skušaj svoje šmarnične govore usmeriti in s takimi mislimi preplesti, pa boš vzorno vršil dolžnosti poslanca Gospodovega v službi Marijini.«
In s tem je končal prvi kaplan svoje to-variško poučevanje. O molitvi rožnega venca pa naj nam vsem spregovori še sloveči cerkveni govornik, kanonik dr. M. Opeka s krepko besedo, ki jo je zapisal v svojih »Rimskih šmarnicah« na str. 32:
Sv. rožni venec je nekoč tudi po naših slovenskih domovih delal čudeže. Zjutraj in zvečer se je razlegal po hišah in družinah, in hiše in družine so bile napolnjene z blagoslovom: po njih je vladal mir, ljubezen, zado-voljnost in tiha sreča. Ali je še tako? Zal, da ni več tako . . . Utihnila je molitev sv. rožnega venca. Po meščanskih hišah skoraj popolnoma, po kmečkih domovih malo manj . . . Pa zakaj se potem čudimo, da je odšel tudi božji blagoslov in ž njim vsa tolažba življenja? Vrnimo se k sv. rožnemu vencu — in vrnili se bodo k nam boljši časi!
Marija! Še v smrti ne bo nas strah,
če rožni venec bo v naših rokah.
A. C.
Gospod, pomagaj!
Jezus, glej, kako me muči	Magdaleni vse odpustil,
malodušnosti vihar, ne izpusti moje duše s svojih svetih rok nikdar!
Lazarju si dal življenje, zdravje vračal gobavim, čuj še moje hrepenenje: ves naj zate zagorim!
v duši si ji ustvaril raj, kakor njej ljubezen močno, Jezus, tudi meni daj!
Sam sem kakor drobna bilka, ki že sapica jo stre, a ob Tvoji varni roki in s Teboj premorem vse!
S. M.
Ko pride Jezus prvie . . .*
V tvojem mesecu, o nebeška Gospa, zame dvoje prelepih doživetij. Prvo — tvoj šmar-nični oltar, drugo še slajše — tvoj in moj otrok prvič združena v sladkem objemu nebeške skrivnosti.
Zato drhti moje srce pred teboj, o Gospa; srce zemske matere prosi Mater vseh mater: Kar je danes pomanjkljivega na mojem otroku, izpopolni ti sladka Posredovalka med Sinom in nami; izpopolni tako, da bo všeč Njemu in Tebi!
Pač ne znam in ne morem izraziti čustev vseh mater, ki so danes prvič spremljale svoje otročiče k obhajilni mizi, kajti vsaka slruna ima poseben zvok, vsako srce posebne občutke. A to vem, da so se srca vseh teh mater zlila danes v eno samo prelepo harmonijo iskrene molitve: Naj bi ta drobna, mala srčeca ostala danes in vedno tako lepa in čista, kot so lepi in čisti beli cvetovi lilij in šmarnic na pomladni gredici!
Na tiste svetopisemske matere mislim, ki so na večer dneva prinesle svoje otročiče Jezusu, da jih je objemal in blagoslavljal. Presrečne matere! In vendar jih ne zavidam. Danes smo take presrečne matere m e same. Tudi me smo pripeljale svoje otročiče k Njemu, ne samo, da jih blagoslovi, marveč da se popolnoma sklene z njimi in jih sprejme v svojo last.
Ko smo jih danes v zgodnjem majniškem jutru kitile s cvetjem, ali jim nismo govorile s srcem in z usti: Ljubi moj otrok, danes pojdeva k Jezusu! Prav k tistemu Jezusu, ki jo v mrzli zimski noči ležal v revnem hlevčku na slamici in trepetal od mraza. Prav k ti-stsmu Jezusu, ki ga je Herod preganjal, da je moral bežati iz domače hišice daleč v tuje kraje, in prav k tistemu Jezusu, ki ga je Judež izdal in so ga Judje pribili na križ, da je tam izkrvavel in umrl zate in zame in za
Sestavila in govorila gospa M. M. iz Ka-rienj v Prosvetnem domu (Boh. Bistrica) ob priliki akademije za prvoobhajance 24. maja 19.36.
nas vse. Pod podobo belega kruhka se je skril in tam čaka, težko že čaka nate, detece moje, da te objame in pritisne na srce.
In to otroško srčece si zaželi k Njemu, da mu pove, da ga ljubi, da želi vse svoje življenje ostati njegov otrok, njegova dobra, krotka ovčka.
Ah, in srce matere si zaželi z njim vred k Njemu, zaželi z vso vročo prošnjo svojega srca: Naj bi — o Gospod ■—- ostalo vedno tako kot je danes. Presladki Jezus, ne daj, da ti to drobno srčece postane kdaj mrzel, zapuščen hlev! Ne daj, da bi ti postal ta moj otrok Herod, ki bi te preganjal, ali Judež, ki bi te izdajal! O ne daj, ne daj, da bi te kdaj križal!
Če pride skušnjava, mu daj moč, da jo premaga; če pride tema, bodi ti v njej svetla luč; če pride bridkost bodi ti v njej sladko tolažilo.
In ko pride enkrat tisti poslednji dan, ki si mu ga določil, Gospod, naj bi mu ne bil v strah in trepet, ampak prelep, veliki dan nebeške svatovščine, ko bo to malo srčece, ki danes prvič utriplje na tvojem božjem Srcu, tudi poslednji utrip na tvojem Srcu dovršilo in se s teboj sklenilo!
0 matere! Trnjeva so naša pota, a vendar danes, na ta prelepi dan vem eno: Kolikor -krat sem se v tihi bolečini morala pokorno ukloniti: »Glej dekla sem Gospodova, zgodi se mi po Tvoji volji« — prav tolikokrat bo smela moja duša ob takih dneh kot je današnji, z božjo Materjo zapeti prelepo pesem »Magnifikat«: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zve-ličarju; zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle!«
Ozrl se je na nizkost mojo in mi dal s slehernim izmed mojih otrok doživeti pre-sladko nebeško gostijo, ki nas čudovito krepča v zemski revi in bridkosti in nas pre-sladko preraja za večno življenje.
Bodi za te sladke dneve zahvaljen — moj Gospod!
Naši odgovori
5. Marija bo pomagala.
Zadnjo nedeljo v aprilu je g. župnik Gregor oznanil začetek šmarnične pobožnosti.
»Le radi prihajajte k tej lepi pobožnosti,« je prigovarjal, »Marija vam bo vse vaše stopinje bogato povrnila in poplačala, vedno vam bo rada in z veseljem pomagala.«
Ljudstvo se je vračalo iz cerkve na svoje domove. Z njimi je šla beseda g. Gregorja. Padla je v srca poslušalcev in našla ondi svoj odmev, takega in takega. Kjer je vladala vera in jo je podpiralo zaupanje v pomoč od zgoraj, kjer je bila doma še zavest, da ubogi človeški otroci sami od sebe ne premorejo dosti ali pa nič —• zadnje je še bolje povedano — tam je ta beseda padla na rodovitna tla, kjer pa je srca razjedal dvom, kamor se je vsedel napuh, tam pa so to besedo dobrega g. Gregorja sprejeli z brezčutnim srcem, če ne celo s posmehom.
Bilo je sredi maja. Tisto nedeljo je bral g. Gregorij besede pobožnega šmarničarja: »In Marija nas ne bo nikdar zapustila. Vedno je pripravljena nas poslušati, vedno pripravljena nam pomagati. To priča zgodovina svete Cerkve vseh časov in vseh krajev naše širne zemlje. Debele in obsežne knjige bi lahko napisala človeška roka, če bi hotela zapisati vse, kar je svet sprejel dobrega po Mariji.. .«
Tistega dne se je razhudil Traminčev Tone, češ da ima že dosti tega govorjenja in branja in pisanja. Njemu Marija še nikoli ni nič pomagala in mu tudi ne bo. Pa je tudi prosil ne bo. On že ve, zakaj.
»Ne pregreši se, Tone,« mu je prigovarjal sosed, »tako govorjenje je pa že preveč predrzno pa tudi pohujšljivo in grešno.«
»Ti boš mene učil! Kaj pa ti veš? Kje si pa še bil po .svetu! Kdor po svetu gre, ta nekaj ve, kdor pa vedno le doma tiči, naj pa med nami kar lepo molči.«
Sosed je obmolknil. »No, pa mi ti povej,« se je ustil dalje Tone, »kdaj bi mi bila Marija pomagala? Kar sam naredim in kar sam zaslužim, to imam, od Marije pa nimam nič.«
»Seveda! Ti misliš, da ti bo Marija kar na dom prišla pravit, kdaj ti bo pomagala.«
»Nič takega nočem in ne pričakujem. Že sam vem, kdo m>i pomaga, kdo pa ne.«
»Če bi ti ne bil že v letih, bi rekel, da je tvoja beseda otročja.«
»Zakaj?«
»Vidiš, naši otroci ravno tako govore, kakor ti. Toliko se prizadeva zanje mati in jaz ravno tako, da bi se naučili za šolo pravilno moliti. Dan za dnem jih učiva. Pa ga
vpraša v šoli gospod župnik, kdo ga je naučil. Ali veš, kaj mu pove? »Nobeden!« To je beseda njegova! Župnik mi je sam povedal. Torej nobeden! Oče nič, mati nič, vse naj ima otročaj sam od sebe! Ti si pa ravno tak. Vse sam! Bog — nič, Marija — nič, angel varih — nič — vse samo ti!«
Prav imate, sosedov oče! Nekateri res zahtevajo, naj bi jim ljubi Bog sam ali pa po svojih angelih vsak dan sproti sporočal, koliko jim je pomagal on sam in koliko so dosegli iz svoje lastne moči.
»M.arija naj le pomaga, komur hoče,« je vpil skozi vas Petrinov France, »če res kaj more in zna! Jaz pa njene pomoči ne malo in nič ne potrebujem!«
»Francelj, ne vem, kako bo,« je pripomnila Draganova mati, »le bolj počasi govori in pripoveduj. Saj veš, da se zarečenega kruha največ sne.«
»Mene ne bo nihče učil! Že sam vem, kaj delam in kaj govorim.«
»Fant, ne pregreši se!«
»Zakaj pa ni Marija nesreče odvrnila od Tomanovih? Ali jim ni vse pogorelo? In vendar je vsa naša vas klicala Marijo na pomoč in še pol sosednje jim je pomagalo.«
»Seveda! Nalašč so zažgali, potem pa klicali le zaradi lepšega Marijo na pomoč. Ali se ne pravi to skušati Boga in Marijo? Sicer pa ni nikjer rečeno, da nas mora Marija obvarovati vsake nesreče. Ko ima pa sto in sto drugih potov, da nam lahko bolje in uspešneje pomaga.«
»Mati, vi nič ne veste.«
»Vi nič ne veste...« To je zadnja postaja in zadnje pribežališče vseh tistih, ki se čutijo premagane od katerekoli osebnosti na tej božji zemlji: od samega sv. očeta na prestolu sv. Petra v Rimu ali pa od zadnje hribovske mamice, ko je z močjo svojega zdravega razuma v kozji rog ugnala takegale »prosvet-ljenega« učenjaka, ki se je nalezel svoje nevere kdovekje, najbrž pa iz kakega plitvega spisa, ki je zagledal beli dan v listu ali v časopisu svobodomiselnega ali morebiti ko-munistovskega naziranja. In takim-le izgubljenim sinovom je sveta vsaka beseda na svetu, samo da ni ta beseda iz Katekizma, Svetega pisma ali iz kakšne druge cerkvene knjige.
* * *
Naši ljudje, ki niso dovolj previdni, berejo razne zmedene nauke, pa jih kaj kmalu sprejmejo kot prave, gotove in dognane resnice. Potem se pa še ponašajo, da so brali
take učene stvari, o katerih naš župnik in kaplan nikoli ne govorita. Rad priznam, da ne. Če bi govorila in učila tako, kakor pišejo taki listi, potem bi bila sleparja in ne dušna pastirja. Vsak vesten in previden k a t o 1 i -čan bo poslušal to, kar uči sveta Cerkev in njeni služabniki.
Tudi Petrinov je zavrgel to, kar mu je dala domača hiša, pač pa se je z vso vnemo oklepal pavjega perja, ki mu ga je dala tujina. Zavrgel je Marijo, norčeval se je iz domačih in sosednjih ljudi zaradi žive vernosti, kakor je vedel in znal. Starih ni premotil. Zvabil pa je za sabo Draganovega Toneta.
»Tone, Tone, kaj pa misliš!« mu je prigovarjal oče, in je z mehko besedo hodila okrog njega mati: »Tone, nikar! Ne bo dobro zate.«
Tone pa se je otepal in pral na vse pre-tege.
»Nikar ne bodite sitni, saj ni tako hudo, kakor vi mislite. Prijatelja sva in nerad se mu zamerim.«
Tone je bil eden izmed velikega števila tistih ljudi, ki bi zaradi ljubega miru in prijateljstva najrajši vse prenesli in vse pretrpeli. Tudi če bi bil Petrinov hodil in skakal po njem, bi bil morebiti vse molče prenesel samo, da bi Petrinov nanj ne bil »hud«.
»Pa bi mu vsaj to povedal, da ne dela prav, kakor on vdeluje zoper Boga in zoper Marijo. Če sta res prijatelja, moraš to storiti.«
»Sem že poskusil, pa ne gre.«
»Pa še enkrat poskusi!«
»Ne bom več. Oni dan sem poskusil, pa mi je eno tako zabrusil nazaj, da jo imam za vse življenje zadosti.«
»Torej tako je z vajinim prijateljstvom! On sme tebe na račun prijateljstva pohujševati in kvariti, ti bi pa njega ne smel niti prijateljski zavrniti.«
»Nič se ne bojta, oče in mati, prav nič me ne bo pokvaril.« Sem že toliko utrjen in močan, da mi Francetova beseda ne more škodovati.«
France je Toneta počasi zastrupljeval s svojimi nazori, a Tone tega ni čutil. Delal se je močnega, dopovedoval je sebi in staršem, da je že toliko podkovan v verskih zadevah, da se France zastonj trudi, če misli, da bi ga spravil na napačna pota. Toda kdor za smolo prime, se osmoli, in kdor hodi po blatu, ne bo prinesel iz njega čistih nog.
»Tone, pusti ga,« je ponovno prigovarjala mati. »To prijateljstvo s Francetom ne bo imelo dobrega konca.«
»Mati, kako ste neumni! Same strahove vidite. Čemu?«
»Skrbi me. Ti ne veš, kako me skrbi!«
»Ah, nikar no! Saj nisem otrok!«
Tone se je držal svojega prijatelja. Nekajkrat je poskusil zaradi matere, da bi šla s Francetom narazen, a France je imel vedno na jeziku pikro besedo, s katero je Toneta vščipnil, da je zabolelo prav tam pri duši. In tiste besede se je Tone zbal. Ni imel toliko možatosti, da bi si bil upal doprinesti Mariji ali materi na ljubo le najmanjši del tistega, kar imenujemo z vsakdanjo besedo — žrtev.
»Marija naj le pomaga komur hoče,« se je tiste dni spet ustil Petrinov, »jaz si bom pa sebi.«
Bil je vroč poletni dan. Petrinovega je vleklo v vodo, da bi se malce ohladil. Ni bila tista voda Bog ve kako velika, hladna je pa bila. Komaj je stopil France v vodo, ga je že pograbil krč. Omahnil je. Ni se mogel držati pokonci, noge so mu odpovedale.
»Pomagajteeeeeee!«
Zategnjen klic je došel do vasi in nekaterim na ušesa.
»Marija pomagaj, Marija pomagaj!« se je zaslišalo vnovič.
In še: »Pomagajte! O, Marija pomagaj!« A vedno bolj pojemajoče. Ljudje so hiteli na kraj, odkoder so prihajali glasovi — prišli so prepozno. Potegnili so iz vode človeka, a človek se ni več ganil.
S strahom so ga spoznali: »Petrinov!«
»Utonil!«
»Mrtev!«
»Saj ni. Kdo je pa še v taki majhni vodi utonil?«
»Pa je vendar le res.«
>:In kako je klical Marijo na pomoč! Ali si slišala, Pepa?«
»Sem. Pa še kako dobro!«
»Klical, klical — pa prepozno,« je resno pristavila Draganova mati.
Toneta je pa prijateljeva smrt močno pretresla. Nikjer in nič več ni imel obstanka. Hodil je zamišljen po vasi, dokler ga nekega dne ni zmanjkalo. Nikomur ni povedal, kam gre. Samo doma so vedeli, da namerava potrkati na somostanska vrata. Sprejeli so ga in ostal je tam do danes. Kot ponižen in skromen samostanski vratar služi Bogu in Mariji in mnogo moli in žrtvuje za dušni blagor svojega prijatelja. Zakaj morebiti je pa le dosegel milost popolnega kesanja, ko je v tistih zadnjih trenutkih klical Marijo na
pomoč...	T T , ,
J. Langerholz.
Pesem majniški Kraljici
(Gregor Mali)
A. Čadež
m f
■ fH / H :: / H • - / *
^ v v i v v r t u *
0—
-0-
-p—tr
Vonj raz - li - va - jo cve - ti - ce, po - tok ti - ho žu - bo-Pred ol - tar Ma - ri - jin tru - me ver - nih, glej, ča - stil - cev
} i K h ■ ^ i i

m f
^ u t'J U V I I V V 1 \ V V	» 9 V
I f V
pe-sem maj - ni - ške Kra - lji - ce pre-ko ga - jev va - lo-sr-čne vse zvo - ni - jo stru-ne in z zvo - no - vi spev po-
J-



in f
-C-r



f ¥ P
vi: Zdra-va, maj - ni - ška Kra - lji - ca, zdra-va, jo: Zdra-va, maj - ni - ška Kra - lji - ca, ti - soč
I
h h
I h i ^ -» — —
I
h h


«•—«-»-T—•-—0-•—:
=l=t?=p=p=4=t=l=±=G= P~
-»r-
»-0-
r
■p

mf
Ma - ti mi - lost-krat po-zdravlje-
zadržano

I
na, bo-di zve-zda ti vod - ni - ca nam na po-ti do ne - ba! na! U-pa - nje in to-laž - ni - ca bo-di v dnevih nam gor - ja!

-9-t--o—i—*—*—3—C-
^ ^	i i N , h h N

Komunizem v luči papeževe okrožnice
Na praznik sv. Jožefa letos, je izdal sv. oče Pij XI. veliko okrožnico proti komunizmu. Prvi stavek latinskega besedila se začenja z besedama »D i v i ni Redempto-r i s« (»Božjega Odrešen i ka obljuba razsvetljuje prvo stran človeške zgodovine«). Zato bo to znamenito papeževo pismo vedno nosilo ime Divini Redemptoris. Obstaja iz 82 odstavkov, ki so zgoščeni v pet delov: I. Zadržanje Cerkve spričo komunizma. II. Nauk in sadovi komunizma. III. Svetli nauk Cerkve. IV. Zdravila in pripomočki. V. Vodilne in pomožne osebe cerkvenega socialnega dela.
Zakaj je sv. oče objavil to velepomemb-no, dolgo pričakovano okrožnico prav na praznik sv. Jožefa? V predzadnjem odstavku sam odgovarja: »Veliko delo katoliške Cerkve proti brezbožnemu svetovnemu komunizmu postavljamo pod zaščito mogočnega zavetnika sv. Cerkve, sv. Jožefa. Sv. Jožef pripada delavskemu razredu. Trpko je skušal, kaj se pravi biti ubog, zase in za sveto Družino, ki ji je bil čuječ in ljubeč predstojnik; prejel je v varstvo božje Dete, ko je Herod poslal ponj svoje krvnike. Z življenjem popolne zvestobe v spolnjevanju vsakdanje dolžnosti je zapustil zgled vsem, ki si morajo služiti kruh z delom svojih rok, in je zaslužil ime Pravični, živ vzor krščanske pravičnosti, ki mora vladati v družabnem življenju.«
Nemogoče je v enem samem sestavku razgrniti pred Bogoljubove bralce neizčrpno bogastvo papeževe komunistične okrožnice. Naj podčrtamo za danes le najvažnejše misli drugega dela: Nauk in sadovi komunizma. Pozneje si bomo morali občečloveške in domače razmere še večkrat ogledati v silni luči tega vekovitega žarometa.
Ponovno poudarja vrhovni učitelj človeštva, da je komunizem, »če ga gledamo v prvem viru, duhovno, ne pa materialno zlo. Iz tega zastrupljenega vrelca tečejo v peklenski doslednosti vse gorostasnosti komunizma. In kateri je ta vir? To, da ljudje pretirano cenijo dobrine tega svet a«.
Nauk in sadovi komunizma.
1. M a t e r i a 1 i z e m.
Komunizem uči, da v resnici biva le snov, materija s svojimi slepimi silami. Rastlina, žival, človek so se čisto slučajno razvili iz materije in ni v njih nič nematerialnega V komunističnem nauku ni prostora za Boga, ni razlike med duhom in materijo, ne
med dušo in telesom; zato seveda tudi ne pozna posmrtnega življenja.
Tudi človeška družba je le materija s posebnim obrazom. Končni cilj materialnega preobražanja pa je človeška družba brez razredov (kapitalistov, delavcev, meščanov, proletarcev). Zato je nujno potreben boj med razredi. Razredni boj z izrodki sovraštva in rušenja je v resnici križarska vojska za napredek človeštva.
2.	Kaj je naredil komunizem s človeško osebo in družino?
Ker je človek le materija, seveda ni svoboden; ker ni svoboden, ni odgovoren za svoja dejanja, zato tudi ne more biti moralen. Človek n i več oseba v pravem pomenu besede, ampak je le kolesce v velikanskem stroju komunističnega kolektiva (skupnosti države). Spričo kolektiva, oziroma komunistične družbe, države, se posamezniku ne priznava nobena izmed pravic, ki jih ima človeška oseba že po naravi. Vsi ljudje so popolnoma enaki. Takih, ki bi imeli nad drugimi oblast, avtoriteto od Boga, ni. Tudi starši imajo le toliko pravic nad otroki, kolikor jim jih priznava družba. Komunizem seveda posamezniku tudi ne dovoljuje, da bi zase imel prirodne dobrine in sredstva proizvajanja, ker bi tako lahko zagospodoval drugim.
Ker človeško življenje ni nič svetega in duhovnega, zato sta tudi zakon in družina le stvar državljanske pogodbe, ki ima v vsaki dobi tako obliko, kakršen je takrat obraz gospodarstva. Zakon, ki bi se ne smel razvezati, je komunizmu nepoznana stvar. Prav zato je tudi ženo treba vreči v javno življenje in jo odtegniti domačemu ognjišču in negi otrok. Sploh pa starši nimajo pravice otroke vzgajati. To sme izključno le država; le če jim ta odstopi, se smejo starši pečati z otroki.
3.	Zakaj se je mogel komunizem tako razširiti?
Komunizmu so že zdavnaj znanstveno dokazali, da je nemogoč, pa tudi vsak poskus, da bi se kje ustanovila resnična komunistična družba, se je neusmiljeno izjalovil. A kljub temu se je pogubni nauk razširil po vseh delih sveta. Zakaj? Zato, ker je bilo zelo malo ljudi sposobnih, da bi spoznali pravo naravo komunizma. Kakor nobena zmota, tako tudi komunizem ni brez drobcev resnice. To resnico pa znajo oznanjevalci komunizma tako spretno poudarjati in podčrtavati, da premotijo
tudi odlične duhove in narede iz njih apostole posebno pri mladih izobražencih (akademikih!), ki so še premalo poučeni, da bi spoznali zmote, ki se drže jedra komunističnega nauka. Voda za njih mlin je posebno tudi žalostna babilonska zmešnjava v kraljestvu znanosti, ki se je odtujila Bogu. Zlasti pa je liberalizem utiral pot komunizmu. Ni se treba čuditi, da se v svetu, ki se je že na široko razkristjanil, širi komunistična zmota.
Širi se komunizem po široko razpredenem in zares vražjem načrtu, kakor ga svet morda še nikoli ni videl: Vse izhaja iz enega središča, ki se zna zelo spretno prilagoditi okolnostim pri različnih narodih; razpolaga z velikimi denarnimi sredstvi, z orjaškimi organizacijami, z mednarodnimi kongresi, s številnimi in dobro urejenimi silami; v svoji službi ima letake, časopise, kino, gledališče, radio, sili v šole in vseučilišča, tako da se strup neopazno vedno globlje zajeda v duhove in srca.
Tretji činitelj, ki široko-grudno pomaga, da se komunizem vedno bolj razprostira, je velik del svetovnega ne-katoliškega časopisja, ki se je z ar o t il o, da bo k vsemu temu molčalo. Ta molk je sad kratkovidne politike in rovarjenja raznih tajnih družb, kakor p r o s t o z i d a r j e v , kiiže dolgo skušajo porušiti krščanski družabni red.
Bridke posledice.
Če našim -svobodomiselcem, komunistom in drugim borcem ljudske fronte spomniš ruskih, mehiških in španskih grozot, narede važen ali celo užaljen obraz: Sajj to ni res; vse je sila pretirano. Zato je dobro, da je sv. oče v komunistični okrožnici zopet povedal vsemu svetu, da se na Ruskem, v Mehiki in zlasti na Španskem gode strašne reči. Pomisliti je treba, da se je Pij XI. v ta na-
Čudodelna podoba Matere božje
v benediktinski opotijski cerkvi na Montserrat-u na Španskem
men dal n a j s k r b n e j e poučiti. Le na podlagi najzanesljivejših podatkov je v svet zaklical te strahotne obtožbe. Predobro je vedel, da bo posluhnil ves svet, zato mora biti ne samo vsak stavek, ampak vsaka besedica prej položena na zlato tehtnico.
Naj izpišemo samo nekaj stavkov!
1. Rusija in Mehika.
Tu se i e komunizem trudil z vsemi silami (saj to odkrito proglaša), da bi porušil krščansko omiko in krščansko vero prav v teme-
•»Sit"
Darooe prinašajo (Posnetek iz djakouske stolnice.)
1 j i h , da bi izbrisal vsak spomin nanjo iz človeških src, posebno pri mladini. Škofe in duhovnike so pregnali, obsodili na prisilna dela, ustrelili in nečloveško usmrtili; preproste svete ljudi sq zato, ker so branili vero, osumili, grdo z njimi ravnali, jih preganjali in vlačili v ječe in pred sodišča.«
2. Grozote komunizma v Španiji.
Tisti, ki pri nas hrepene po sovjetskem raju, pravijo: »Španske grozote so le krvavi izrodki bratomorne državljanske vojske. Ne more se pa to pisati na račun komunizmu!« Sv. oče, ki se je najnatančneje poučil, pa pravi: »V Španiji se je komunizem razvezal z besnejšo nasilnostjo. Porušili so ne samo to ali ono cerkev, ta ali oni samostan, temveč če so le mogli, so hoteli razdejati vse cerkve in vse samostane in vsako sled krščanske vere. In to celo takrat, ko je šlo za najznamenitejše spomenike umetnosti in znanosti! Komunistična posebnost se ni zadovoljila s tem, da je morila škofe in tisoče duhovnikov, redovnikov in redovnic, posebno divjajoč proti takim, ki so se z večjo gorečnostjo trudili z delavci in ubožci; še mnogo večje število žrtev je naredila komunistična pobesnelost med svetnimi ljudmi vseh slojev. Le-te še zdaj — se lahko reče — vsak
dan more v trumah samo zaradi tega, ker so dobri kristjani, ali vsaj nasprotni komunističnemu brezboštvu. In to strahotno razdiranje se vrši s sovraštvom, barbarstvom in divja-š t v o m , ki bi vsak rekel, da je v našem času nemogoče.«
3.	»Vse to so nujne posledice komunističnega nauka, gospodarskega sistema, ki je brez vsakršne notranje zavore. Zavora je potreben a človeku, pa naj ga vzamemo kot posameznika ali kot takega, ki živi v družbi.« (S tem je lepo potrjena sodobnost Bogoljubove razprave: Ojačite zavore!)
4.	Boj zoper vse, kar je božje.
Prvič v zgodovini smo priče boja zoper »»vse, kar je božje«« (2 Tes 4), boja, ki ga je človek hladno hotel in zavestno pripravil. K o m u n i z em je po svoji naravi protiverski in ima vero za » » op ij Ij udstv a « «.
To, kar je komunizem množicam obetal, je povečini ostalo le obljuba; zato si mora pomagati s terorizmom (strahovlado). Komunistični terorizem je »milijonom ljudi naložil suženjstvo«; v duhu tega terorizma sedaj v Rusiji bivši zarotniki in -borbeni to-
variši pokončujejo drug drugega; in gotovo je, da ta terorizem trajno ne bo mogel zajeziti moralnega propadanja in tudi ne preprečiti,
da se zgradba take družbe razruši.«
* * *
V štirinajstih dneh je sv, oče objavil nič manj kot tri obsežna, velevažna apostolska pisma: O položaju katoliške Cerkve v nemški državi, Proti brezbožnemu komunizmu in o Verski obnovi Mehike. Vse tri z značilnim
datumom: Tiha nedelja, sv. Jožef, velika nedelja. Tri okrožnice najvišjega učenika o zelo sorodnem predmetu: O državi, ki hoče biti bog, o državi brez Boga in o državi zoper Boga.
Sv. oče je povedal, da je ta tri pisma zamišljal v času, ko je bila bolezen najhujša, takrat ko so iz vseh delov sveta hitele proti nebu otroške prošnje, naj Bog mnogoizkušani Cerkvi še ohrani častitljivega poglavarja in neutrudljivega učenika božje resnice. J. Š.
Kako priti na Triglav?
Nič ne vem, kako se kaj bere tale »Bogoljub« pod nebom, ki se sklanja nad ozemljem od Triglava do »straže hrvaške« in »beneškega morja«, od Zilje in Logarske doline pa gori 'do »liikove dežele« ter tja do Boča in Sotle. Upam pa, da jih bo na tisoče in tisoče, ki ga radi berejo. Med temi bravci jih bo pa zopet na tisoče, ki so si ob popolnosti, o kateri so do zdaj brali tu v »Bogoljubu«, mislili: »Triglav — prav, lepo! Ali povej nam vendar, kako priti na ta tvoj Triglav!« Dobro, danes in v prihodnje pa o tem!
Za v gore je treba predvsem zdravja in moči, zdravih nog, zdravih pljuč, zdravega srca. To je tako jasno, da ni treba še kako posebno dokazovati.
Zdravja in moči pa je prav tako treba tudi za na višave krščanske popolnosti. Baraba, cigan in suženj biti — to ni nič težkega in vse to ostane v ni-žavah. Ali preboriti se do višav krepkega, temeljitega krščanstva, do popolnosti — to morejo samo svobodoljubne, krepke, zdrave duše, samo junaki.
Toda ali veš, kaj je človek, če gre za krščanstvo in popolnost, po svoji Adamovi naravi? Stoprocenitni invalid, šepavec, hiralec, dušna krev-lja, dušni bolnik. Prašaj izvirni greh, pa ti bo to potrdil in jasno dokazal. Ali še premalo sem povedal: četudi ne bi imeli na sebi ran in bolezni izvirnega greha — do nebeških višav nadnaravnega življenja (in tukaj je popolnost doma!) more in mora dvigniti človeka samo Bog, človek sam	Vnebohod Gospodov iz svojih moči se ne more, (Posnetek iz djakouske stolnice.)
prav tako malo ne, kakor ne bo mogla in znala žival nikoli misliti, govoriti, brati, računati itd. Za vse to je treba razuma, ki ga pa žival nima.
Kaj pa — denimo! — če bi Bog žival tako kako preustvaril, da bi ustvaril vanjo in združil z njo razumno dušo? Potem — zakaj ne? — bi mogla misliti, govoriti itd. Tega seveda Bog pri živali ne dela, pač pa je naredil in dela nekaj podobnega s človekom. Kako to? Tako, da nam je dal pri sv. krstu tako rekoč drugo naravo, nas prerodil v otroke božje, nam dal posvečujočo milost božjo, nam vtisnil v dušo božje in druge krščanske kreposti, tako da smo postali po besedah Svetega Duha (2 Pt 1, 4) »deležni božje narave«.
Glej, to je prva moč, prvo zdravje — v posvečujoči božji milosti moraš biti. Potem nisi samo sin zemlje, nisi zgolj
Grob su. Paskala, zaščitnika častilcev sv. R. T. (Ood 17. maja.)
človek, nisi samo iz duše in telesa, ampak: iz duše, telesa in — Sv. Duha, tedaj si kristjan in otrok božji.
Pa tudi to še ni zadosti: tako zelo smo dušni šepavci, hiralci, bolniki, invalidi in dušne krevlje, da tudi kot kristjani ne bomo mogli nikdar in nikoli spolnjevati božjih zapovedi, premagovati skušnjav, prilik in nevarnosti za greh in hoditi po potih krščanskih kreposti, če ne dobivamo od Boga naprej in naprej posebnih moči, ki se jim pravi: dejanske milosti. Te nas razsvetljujejo, da vidimo iin spoznavamo lepoto, modrost, resničnost vsega božjega, ostudnost vsega pratibožjega — ti a s k repe, vlivajo v našo voljo moči, da moremo premagovati težave na poti kreposti ter vse napade grehov in skušnjav — nam navdajajo srce z veseljem do vsega dobrega in s studom pred slabim in pa s srčnostjo na težavnem potu tega nadnaravnega življenja.
Res je, da je vsak človek ves v duhovnih ranah in boleznih, ali takele dejanske milosti so zanj zdravje in moč. Brez njih ne more človek nič, z njimi pa vse, z njimi se more povzpeti na najvišje višave krščanske popolnosti.
Kaj bomo zdaj rekli? Tole: Za na višave popolnosti je treba zdravja in moči — tako
smo rekli zgoraj, Tu spodaj pa pravimo: To zdravje, to moč nam pa daje edino le milost. Zdaj pa zavežimo vozel in recimo: Torej so mi za na te višave — pa naj sučem tole okoli in okoli, kolikor hočem — potrebne milosti!
Toda ne — vozel še ni popolnoma zavezan, ali bolje: treba bo še enega. Katerega? Takoj na zgorajšnji vozel se utrga namreč v duši misel in vprašanje: Odkod pa naj dobim teh milosti? Odgovor se glasi: Iz molitve — iz sv. zakramentov — iz daritve sv. maše. Zdaj šele bomo naredili pravi vozel, vozel iz več stremenov in rekli: Moram živeti kot otrok božji in pravi kristjan na zemlji — Bog mi zapoveduje tako pod kaznijo večnega pekla. Sam iz svojih moči mi je pa to popolnoma nemogoče. Da bi to mogel, mi je Bog dal nadnaravno življenje po posvečujoči milosti in mi določil v to dejanskih malosti: s temi se morem dvigniti do najvišjih višin krščanske popolnosti. Torej si moram iskati na vsak način teh milosti. Te milosti pa izvirajo zlasti iz treh studencev: iz molitve, sv. zakramentov in sv. maše. Zdaj pa zaveži-va tole zadnjo resnico s prvo in narediva vozel: Moram krščansko živeti, torej neizogibno potrebno je, da molim, da prejemam sv, zakramente in da hodim k sv. maši. Ali pa takole: Za višave popolnosti je treba zdravja in moči, ki se jim pravi milost božja, ta se pa dobi v molitvi, v sv. zakramentih in v sveti maši. Torej kakor je gotovo, da je 2 krat 2 štiri — ne tri ne pet — prav tako gotovo je, da moram moliti, prejemati sv. zakramente in hoditi k sv. maši, kajti drugače je krščansko življenje, je krščanska popolnost čez in čez nemogoča.
Četudi pa je to za vsakega, ki ni kristjan samo po krstni knjigi, ampak tudi po svoji veri, popolnoma jasno, moramo vendar tole o molitvi, sv. zakramentih in sv. maši še prav posebej dokazati — saj se še danes pre-nekateri teh studencev boje kot vrag blagoslovljene vode.
1. Molitev.
Moliti moramo iz dveh prevažnih razlogov: iz tegale tukaj gori povedanega (ki si ga pa hočemo prihodnjič bolj od blizu ogledati) in pa še iz enega, ki ga hočemo danes bolj natanko razložiti.
Nekoč sem srečal komunistično žensko, ki je grede mimo mene črnosuknježa zagodr-njala, pa tako, da sem jo moral slišati: »Samo moli pa moli in v cerkev pa spet v cerkev! — nikoli jim nii zadosti!«
Pa kaj samo ta! Danes smo tako napredni, da imamo telefon, radio, da kurimo z elektriko, prižigamo kar iz Italije luč v Avstraliji, imamo bubifrizure, nebotičnike, v raznih našičkih aferah krademo in goljufamo kar na milijone — sploh: velemoderni smo. Pa kljub vsej modernosti jih je med namii še toliko, ki nosijo »cof«, kakor so ga nosili pred sto leti. Vkljub vsemu napredku so še vedno med nami ljudje starega kopita, ki govoričijo, da je molitev samo za otroke in stare ljudi; če pa kak moški moli, da tak še pravi moški ni, ampak neko vmesno bitje, ki bi se mu najbolj prilegalo ime: mož-baba. Včasih so se po kmetih otroci igrali »cifra-mož«; prav takile neumni kmečki otroci so tisti, ki se še danes molitvi smejejo in globoko modrujejo, da je molitev prazna, samo izguba časa in nič več.
Kaj reči k tej cofasti, starokopitni nevednosti?
Četudi ti od molitve ne bi bilo nič posebnega pričakovati, pa že moraš moliti — zakaj? Zato, ker si stvar svojega Stvarnika ubogo omejeno bitje, ki si en sam živ in velik »vbogajme« svojega Boga in Stvarnika, z vsem, kar si in kar imaš. Človeško naravo imaš: sveta, neizbrisna dolžnost človeške ustvarjene narave pa je, da svojega Boga in Stvarnika priznava, moli, časti in slavi. Ta dolžnost je tako v zvezi z resnico, da imaš človeško, od Boga ti dano naravo, da te — če govorimo po človeško — še
Eoharistični kongres o Manili: Udeleženci poslušajo svetega očeta Pija XI., ki je govoril v vatikanski radio/onski postajI
Nova kapelica na Pokljuki (Glej opis ,Naše slike".)
Pretresljiua zgodba: župnik Dionisio Grada Laso (Santa Anna pri Badaior-ju na Španskem) opisu/e z izrazom grozote na obrazu, kako so ga komunisti uieti, ur g ti v grob k nekemu okostnjaku in zaprti. — Po naključju so ga „beli" rešiti.
sam Bog ne more odvezali od nje. Kakor ne more biti, da Bog ne bi bil Bog, da ne bi bil Stvarnik vsega, kar je razen Njega, tako iudi ne more biti nikoli drugače, kakor da človek, umno ustvarjeno bitje, mora tega Boga častiti in slaviti.
Povej mi, ali more biti kdaj in ali bo kdaj, da bo veljalo: »Ne spoštuj očeta in materi Ne ljubi jih, ne slušaj jih«? Ne res? — dokler so starši starši, otroci pa otroci, dotlej ne more biti drugače, kakor da jih otrok ljubi, časti, spoštuje in uboga. Prav tako tudi: dokler bo Bog Bog, človek pa človek t. j. od Njega, od Boga ustvarjeno bitje, tako dolgo mora človek Boga častiti, slaviti in moliti.
Ali ni torej res, kar smo rekli: Četudi ne bi imel od svoje molitve nič pričakovati, pa moraš pred Bogom na kolena. To zahteva od tebe že sama zdrava pamet. Če tega ne delaš, grešiš ne samo proti kaki božji zapovedi, ampak naravnost proti svoji zdravi
pameti, pa čisto na celem, to se pravi, da delaš nespametno, noro in neizrečno drzno.
Nasproti pa tisti, ki Boga moli in časti — ali dela pametno in modro? Pa kako — saj je to češčenje — poslušaj dobro! — čednost (krepost), kije zatremi božjimi čednostmi n a j o d 1 i č n e j š a , čednost bogoslužnosti.
Kaj pa je zopet to, boš vprašal. Saj sem mislil, da ne boš vedel. Poslušaj! Če govorimo o čednostih čistosti, ponižnosti, zmernosti, pravičnosti, ljubezni itd. itd., je treba vedeti, da so nekatere teh čednosti dragocenejše, finejše, odličnejše od drugih. Pa kako so čednosti razporejene po dragocenosti in odličnosti? Glej takole:
V prvi vrsti, čisto ob božjem tranu stoje tri božje čednosti
VERA, UPANJE in LJUBEZEN.
Takoj za temi ob vznožju božjega trona pa pride čednost
BOGOSLUŽNOSTI.
Zdaj šele pridejo — daleč doli proti nam in daleč izpod bogoslužnosti — druge krščanske čednosti, kakor
ČISTOST, PONIŽNOST, ZMERNOST, PRAVIČNOST itd.
Ali vidiš, kje ima postavljen tron čednost bogoslužnosti! Ta namreč potem, ko je Boga spoznala, pada na kolena in ponižno poveličuje tega Boga kot najvišje, vsega češčenja tako vredno Bitje; priznava Njegovo neskončno gospostvo nad ugobim ničem, ki mu je ime človek, in ga slavi in časti, ga zahvaljuje, ga prosi odpuščenja za žalitve in mu zadostuje, ga prosi milosti in vseh časnih darov, ker priznava, da
»prazno je delo brez sreče 'z nebes«.
Ali vidiš to zvezdo na nebu? Če si pameten, bo v tvojih očeh zlato zlato, diamant diamant, kamen kamen, črviv oreh pa črviv oreh. Saj me razumeš. Tudi med čednostmi, ki so sicer vse lepe in dragocene, so vendar nekatere dragocenejše, odličnejše od drugih.
Bogoslužnost torej mora biti, časti pa Bogci z molitvijo, torej mora biti tudi molitev. Če ne, je prazna vera, prazno upanje, prazna ljubezen.	•
Tolikokrat slišimo tožiti, da je naše krščanstvo tako plitvo — in res je! Med nami so menda neki bogoiskatelji, ki hočejo Boga šele iznajti. — Kaj bi ti rekel, povej mi, če ti bi kdo zaupal: Veš, jaz grem in iznaj-dem Ameriko? Drugi pravijo, da Boga — ne vem in menda celo sami ne vedo, kako — doživljajo. Tretji govoričijo kot o edino pravi
obliki vere in pobožnosti o verskem čustvovanju, ki se jemlje bogve odkod v človeku:
Ljudje božji, proč z neplodnim igračkali jem in oklenite se zdrave pobožnosti:
prvič: Z brezpogojno vero in ponižnim razumom spoznajte Boga; drugič: Priznavajte njegove neskončne popolnosti in njegovo neskončno veličastvo nad nami;
tretjič: Občudujte to njegovo neskončno slavo, potem pa
četrtič: Častite ga, molite ga, s privatno molitvijo, z javno molitvijo, z daritvijo svete maše, s cerkvenimi slovesnostmi, s procesijami, po božjih potih, sploh z vsemi oblikami zdrave, od sv. Cerkve, edino prave in nezmotljive učiteljice naših ciljev in potov, zapovedane, aH vsaj odobrene pobožnosti.
Tole spoznaj in delaj po tem, pa si postavil prvi temelj, na katerem sloni naša molitev, pa si storil prvi korak proti višavam popolnosti.	Dr. And. Zdešar, C. M.
Soncu naproti
(Povest. F. H. Achermann. — Poslovenil Janez Pucelj. — Dalje.]
BELA NEDELJA
Bela nedelja!
Škrjančki vriskajo v pomladnem jutru otroške duše, ki blaženo sluti, da se ji spolnjujejo velikonočne sanje!
Prvo sveto obhajilo! Nobeno oko ni videlo, nobeno uho ni slišalo, v nobenega človeka srce ni prišlo, kaj svojega veli-častva Bog razodene v nedolžni otroški duši!
Marička ne more spati, vso noč ne; zakaj srček ji polje preburno jutru in Zveličarju
naproti in blažena slutnja ji pretresa ubogo malo dušico.
Vedno spet in spet se vzravna v posteljici in sklepa v srčnem hrepenenju: Jezus tebi živim, Jezus tebi umrjem, Jezus, tvoja sem živa in mrtva. Tudi Aram Bela ima nemirno noč. Saj hoče jutri, na belo nedeljo, dobiti »takšno hostijo« in ta naklep še v sanjah tako zaposluje njegovo domišljijo, .da večkrat plane pokonci in zakliče »Kdo je?« Šele dolgo po pol-
Udeleženke duhovnih vaj na Mali Loki (13. — 17. februarja 1937.)
Nedolžna zabava
V varni trdnjavi
noči zaspi in vidi v sanjah samega sebe v cerkvi, toda me pri obhajilni mizi, temveč pred tabernakljem z vetrihom in dletom; grozljivo neprijetno zahrešče vratca ter se odpro in — tedajci pridejo orožniki s tropo policijskih psov. —
--Aram plane kvišku, »bele ploščice«
sfrfotajo čez oltar, pri priči še uide, da ga ne zgrabijo, in pride ves zasopel domov. Tu ga sprejme stud. iur. Vladislav in se mu roga: v desni drži dolg nož, z levo zgrabi malo Maričko za lase: »Pokazal ti bom, kako se to naredi.« S temi besedami prereže deklici prsi in glej: v njenem malem srčku ji leži kakor v škatlici bela, bleščeča se hostija; zmagoslavno jo Vladislav dvigne in — že je tu policija.
Rogajoč se, skoči Vladislav skozi zadnja vrata na cesto, še vedno drži hostijo v roki in tedaj se zgodi nekaj strahovitega. Ljudje vzklikajo in poklekajo, psi in konji pri vozovih padajo v prah, drevje v nasadih se ruši z velikim truščem in vrste hiš se majejo, kakor da jih ziblje silen potres. — Vladislav beži po cesti, preganja ga hrušč podirajočih se stavb. — Reka se umakne nazaj in zvonik svetega Nikolaja se zruši za njim v prah. Begunec se povzpne gori na goro, visoko gori na vrh, in zmagoslavno se rogajoč drži kvišku hostijo — hostija sije kakor jutrnje sonce in zdajci — zdajci se gora zamaje, se strese v temeljih, stemni se — sodni dan je — — —
Aram se zbudi in vstane, kajti ura je že šest in tam na oni strani smrči stud. iur. Vladislav kakor za stavo.
Aram gre v cerkev svetega Jakoba — tam ga nihče ne pozna — in sicer gre prav v prve klopi. Dal si bo položiti hostijo na suh jezik in jo bo potem spustil v knjižnico ali v beli robec.
Vse je mirno; samo dihanje mnogih ljudi prodira i z polteme semkaj do njega. Pri zidu še spovedujejo; sliši celo šepetanje in kako rad bi se Aram pririnil v bližino, toda — — ne preveč hkrati — pa še kdaj drugič!
Pri glavnem oltarju nažge neki mož z dolgim prižigalnikom sveče. In tam gre nekdo v beli srajci pred oltar. Ta bo pravi! Odpre tabernakelj, vzame iz njega velik kelih, ga drži z levo predse, z desno pa kaže ljudstvu nad kelihom nekaj belega in — — vse tako, kakor mu je bila povedala Marička —
Ljudje se usujejo k obhajilni mizi. — — Aram z njimi — za dva metra se je približal svojemu cilju, tedaj — — — kaj je to! — Vroč val krvi mu udari v lica — togobno stisne zobe: Ljudje tam pri obhajilni mizi poklekajo in kleče prejemajo--.
Aram ne bo pokleknil pred tem — — ne more — v drugo ne nikdar več! —
Z ošabno, togotno kretnjo se okrene in odkoraka z visoko vzdignjeno glavo iz cerkve — nekaj jih za njim začudeno pogleda.
Zunaj kar zaškrta z zobmi.
Odgnan!
Že drugič poražen! Pa — zapreke ga še bolj dražijo k drznemu boju! In Aram Bela ni človek, ki bi ostal na pol poti. — »Življenje in imenje za ta boj!«
Po poti ga srečujejo belo oblečene deklice, med njimi je tudi Marička. — Hvala Bogu,
še živi! In kako ji sijejo očke, toda tiho in čisto blaženo. — Lepa otroška vera — blažena utvara! — si misli Aram.
In na belem srčku se ji sveti zlat križec!
Križec — za slovesnost prvega obh —.
In ta križec je — od Arama Bela!
Ni to že tretji poraz?
Ljubko se dekletce prikloni in gre mimo.
Doma dobi Aram dve pismi, eno od Noe-me, drugo od Neruda, prostozidarskega mojstra »Zarje«.
Noema mu sporoča, da se bliža časniški koncern dovršitvi, da namerava sama tam naložiti polovico svojega premoženja najmanj po sedem od sto in da bo umrla od hrepenenja po njem, če ne zaustavi skorajšnje svidenje, čeprav samo za mimogrede, te nesreče.
Neruda sporoča na kratko, da bo potoval bližnje dni zastran »višjih poslov« v Švico in ga mimogrede obišče. Pod podpisom, katerega sproščene črke skačejo kakor hudički, stoji NB: Le srčno na delo, smotreno in krepko! Naša pšenica čudovito klije!
»Jaz pa nimam ničesar sporočiti, razen porazov!« zaškrta Aram z zobmi. — Toda preden pride Neruda, naj bo vsaj to delo dopolnjeno! Toda kako?
Če se zadeva konča s polomom, kakor se je v sanjah?
Te sanje -— ah! Če bi zadevo izpeljal po kom drugem? Morda bi Vladislav?
Vladislav je moj mož!
Z odločnim sunkom vstane, stopi na mo-stovž in potrka pri sosedu:
»Čast, gospod Vladislav!«
»Čast! — Prosim, prosim!«
»Gospod Vladislav, nekaj bi vas prosil!«
»A — mi bo v izredno čast!«
»Hočete v četrti ure zaslužiti stotak?«
»Stotak? — V četrti ure? — Gromska strela! Je podoba, da ne cenite previsoko stvari tega sveta.--Kaj imate toliko denarja?«
»To je stranska stvar? — Hočete?«
Zdaj govori spet milijonarjev sin, odločni denarnik.
»Kaj pa naj bi?« poizveduje jurist po vseh pravilih previdnosti.
»Gospod Vladislav, mi daste besedo, da ohranite zadevo kot skrivnost, dokler vas ne odvežem?«
»Se razume samo ob sebi! Nate roko! — Torej na dan z besedo!«
»Rad bi imel tako — tako zvano hostijo!«
»Hostijo? — — Nič lažjega od tega! Rečem kakšnemu mežnarju. — Za napitnino da Avstrijec še dvanajstnik iz trebuha---.«
»Ampak, vedite: jaz bi rad »spremenjeno«, tako, ki je čeznjo že far izgovoril svoj zagovorček? — Saj me menda razumete?«
»Popolnoma! Menite to, kar imenujejo oni tako zvano »posvečeno hostijo«!«
»Seveda, vprav to!«
»Hm! To je že nekoliko težavnejše!«
»No, — če bi jo prejeli pri obhajilni mizi?«
»Ah, saj res! — Tako bi se dalo! — Še lažje kakor ono drugo! — — Toda — saj to lahko sami storite!«
»Sami veste: Jaz nisem katoličan! In tako bi lahko naredil kakšno nerodnost, ki bi zbodla v oči. — Ne bi morda vi —?«
»Stotak, pravite?«
»Stotak — v zlatu ali papirju!«
»Prav! Naredim! — Samo če mi tudi daste besedo!«
»Seveda! — Nate roko!«
»Dogovorjena! — Kdaj?«
»Prihodnjo nedeljo!«
»Prav!«
»Mi je čast, gospod Vladislav!«
»Čast!«
Aram sedi v svoji sobi in premišljuje to-gotno se smehljajoč pred se: strel je nabit, zdaj ne more več zgrešiti!
Tedaj potrka čisto rahlo na vrata.
»Noter! — Ti, Marička?«
Deklica sije vsa od blažene sreče, vendar ne vriskaje in vihravo kakor sicer; s čela se ji sveti svet sijaj dušne blaženosti, ki je je bila deležna.
In iz ljubeznivega obrazka se ji odraža rahel odsev bele oblekce in resne svežosti.
Na belem srčku pa se ji blesti zlat križec!
In z deklico je prišla kar cela reka hla-dečega pomladnega zraka.
»Gospod Bela!« reče tiho, boječe, pa vendar skoraj ne da bi se kaj premagovala. —• »Moram vam nekaj povedati!«
Pri teh besedah se opre s kolenom ob blazinjak, objame z obema rokicama Arama okrog vratu in mu šepne v uho:
»Gospod Bela! Danes sem prvo sveto obhajilo darovala za vas!«
Nepričakovana, skoraj grozljivo neprijetna tišina!
Aram Bela je takoj pobledel, kakor da se je pravkar stresla zemlja. Kakor da ga pre-šinjajo še zadnje sanje, — kakor da prisluškuje še bobnenju podzemeljskih sil--zre
v praznino.
Nato pogolta:
»Prav, prav... že pridna!«
Vstane, vzame palico in klobuk in od-divja iz sobe.
Divja po cestah in ulicah in šele na dvornem vrtu se zave, kako brez smisla je vse to njegovo potovanje in vse njegove misli.
»—--darovala — ---darovala —
— — da ima Cerber, peklenski pes, baje tri
glave — mi je bilo znano--toda da so to
angelske glave — — to mi je novo! — — Peklenska kača v paradižu se je morala priplaziti na vrat prvima dvema človekoma s kodrasto glavico čudovitega otroka, z angelskimi nedolžnimi očmi se jima je morala priplaziti na vrat. . ! — —
Kaj ni to — moj — četrti poraz?
Meč!
Meč sem! Da odbijem kačje truplo, da ostane samo še angelska glava!
Boj!---
Boj s hobotnico s sedmimi lažnivimi rokami — s sipo, ki barva vodo z blatom prazne vere, da iz zasede laže lovi ribe v kalnem, da omreži že nedolžno mladost!
Resnica! Resnica! Ti moj edini Bog!«
Najvišji Kraljici
Ko majnik se bliža dolem in goram, najvišja Kraljica najbližja si nam.
Zapuščaš svoj prestol in stopaš na svet, ki v čar je zeleni in cvet ves odet.
Ko šmarnic se zvončki priklanjajo Ti, obenem zvonovi pozvanjajo Ti.
Pozdravlja Te petje sred jasnih višav, iz gozdov odmeva, drobi iz dobrav.
In vdana ljubezen kipi Ti naprot, vsa srca Tvoj majski proslavljajo god.
Franjo Neubauer.
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
Začuda se je okrepilo zdravje svetega očeta Pija XI. Na veliko nedeljo je po slovesni sv. maši, katere se je udeležil osebno v baziliki sv. Petra, podelil »urbi et orbi« — rimskemu mestu in vsemu katoliškemu svetu — apostolski blagoslov. Prikazal se je v papeškem ornatu s tiaro (pokrivalo s tremi kronami) na glavi v loži na pročelju vatikanske cerkve. Tu se je najprej v kratkem nagovoru zahvalil velikanski množici (čez 200 tisoč ljudi), ki je bila zbrana na trgu sv. Petra, za simpatije in molitve med njegovo boleznijo, nato je pa izvršil obred svečanega blagoslova.
V kratkem namerava sv. oče sklicati k o n z i s t o r i j in imenovati več novih kardinalov. Med kandidati je tudi beneški nadškof Piazza, dalje nadškof Pizzardo, tajnik za izredne cerkvene zadeve.
Poleg okrožnice o komunizmu je papež v dneh okrog Velike noči objavil še dve okrožnici: eno, ki obsoja novodobno poganstvo v Nemčiji, in eno, ki daje pogum in tolažbo katoličanom v Mehiki. Okrožnica, ki govori o preganjanju krščan-
stva v napol boljševiški Mehiki, razgalja mehiški marksizem kot brezboštvo. Sv. oče se tudi zahvaljuje škofom in duhovnikom v Mehiki, da so vztrajali v najhujših časih in junaško prenašali največje žrtve. Laikom pa priporoča, naj se posvete reševanju nujno-potrebnih socialnih nalog, da bodo za bodoče obvarovali deželo pred strašnimi preizkušnjami, kakršne so jo zadnja leta doletele.
Spokorna pot. Na veliki petek so bili dunajski moški katoličani povabljeni od KA k spokorni pobožnosti kakor lani. Od treh zbirališč so se bližali molče v lepih vrstah proti cerkvi sv. Štefana, ki so jo do zadnjega kotička napolnili. Med udeleženci je bilo mnogo mladih fantov. Kardinal Innitzer je v nagovoru pohvalil javno veroizpoved navzočih; povabil jih je, naj bodo vsekdar dejavni katoličani in vneti sotrudniki KA. S skupno po-božnostjo so nato završili spokorni dan.
Čez 100.000 mož. V noči po sredpostni nedelji so imeli v Amsterdamu holandski možje običajni obhod v spomin na evhari-stični čudež (13. marca 1345). Ker so pa v versko mešani deželi Holandski javne pro-
cesije v našem smislu prepovedane, se je razvrstilo sto tisoč navzočih mož v tihe skupine brez zastav in brez luči. Tudi glasno niso molili, pač pa vsak zase na tihem in sicer za odvrnjenje komunizma in novodobnega poganstva. Tihi obhod je napravil na vse globok vtis. Proti jutru so se dolge vrste porazdelile po cerkvah, ki so bile vso noč odprte. Tu so možje prejeli sveto obhajilo.
Svetovnosloveči »sveti teden« v Sevilli na Španskem. Narodni obredi in procesije velikega tedna so se izvršili letos pod varstvom »bele« vlade na posebno svečan način. Gledalci so prišli od vseh strani; mnogo je pa bilo tudi radovednih inozemcev, ki so hoteli biti navzoči pri pretresljivih zgodovinskih cerkvenih obredih.
Za ustanovitev katoliške univerze v Sol-nogradu se prizadeva zadnje čase agilni odbor z vso vnemo, Nabirke prostovoljnih darov in prispevkov rastejo. Tudi sveti oče je podaril 10.000 lir s pripomnjo, da je to zaenkrat prvi dar, ki naj bi za seboj potegnil tudi mnogo drugih darovalcev.
Nazaj k življenju Cerkve. Tolažbe polno je poročilo, da se je letos na 28 tehničnih in znanstvenih visokih šolah Francije 19.712 akademikov in takih dijakov, ki so že dovršili svoje študije, pismeno zavezalo, da hočejo spolniti velikonočno dolžnost.
Kdor ima srce na pravem mestu. Vsi škofje kalkutske cerkvene provincije so izdali skupen pastirski list o nevarnosti komunizma. Zapisali so tudi tale stavek: »Če bi bil komunizem in socializem samo ugovor proti slabi razdelitvi bogastva in proti socialni krivici, bi se mogel imenovati komunist in socialist vsak kristjan in vsak človek, ki ima srce na pravem mestu.«
»Tak« se imenuje novi katoliški list, ki ga urejuje češki filozof, konvertit R. I. Maly. »Tak« bo vodil borbo v prvi vrsti proti socializmu in komunizmu.
Za katoliško cerkveno glazbo je sklican mednarodni kongres, ki bo v dneh od 17. do 20. maja na pariški svetovni razstavi. Cerkveni skladatelji se bodo potegovali za nagrade, ki so določene za najboljša dela.
Ko pride resni trenutek ... Bivši dolgoletni guverner jugoslovanske narodne banke, Jurij Vajfert, ki je bil med prvimi bogataši in znan kot glavni voditelj jugoslovanskih framasonov, se je pred smrtjo spravil s Cerkvijo, preklical svoje zmote in prejel svete zakramente. Javnost je o tem izvedela, ker je bil cerkveno pokopan.
Tudi drugod. V državo Bolivijo (severno od Argentine v Juž. Ameriki) je prišel novi apostolski nuncij Friderik Lunardi, ki je takoj izročil poverilna pisma prezidentu on-
dotne vojaške vlade, polkovniku Toro. Po nagovoru nuncija je rekel prezident: »Bolivijsko ljudstvo je močno verno, vzgojeno v vdanosti in ljubezni do katoliške vere, ki se je v toplem spoštovanju oklepajo družine in družbe.«
Hvaležnost? Iz Madrida izvemo, da je bil umorjen tudi pater Jožef Gafo, ki je vse življenje posvetil blagru delavstva; bil je svoj čas celo član poslanske zbornice.
Ko sovjetska kapitalistična vlada trosi denar — rusko ljudstvo strada in živi v raztrganih capah. Zdaj beremo, da hoče sovjetija nastopiti tudi proti katoliškim misijonom. Raz-kačila se je zaradi srečno izvršenega Evharističnega kongresa v Manili. Zato ima zdaj v načrtu velik film, ki mu hoče dati obrekljivo ime: »Inozemski misijoni kot sovražniki domačinov«. Za napravo tega obrekovanja in laži hočejo sovjeti žrtvovati 400.000 zlatih rubljev. Sovjetski kapitalisti to zmorejo. Gre jim v prvi vrsti za uničevanje vere, ne pa za blaginjo naroda.
Četudi se otresajo očitka, da si pripravlja sovjetizem tla za nadaljnje delo na Češkem, se vendar ne da tajiti, da se čutijo nasledki lanskega mednarodnega svobodomiselnega kongresa v Pragi zlasti na kulturnem področju. Poslanec Hlinka je javno grajal, da romajo češki profesorji v Rusijo »zaradi kulturnih poizvedb«. Rekel je: »Čehi ne morejo ničesar dobiti v deželi, kjer je uničena vsa kultura in vlada barbarstvo.« Vpliv boljševizma se pojavlja v čeških gledališčih, v slovstvu, v raznih svečanostih in drugod. Ne bo sreče!
Takih pa malo. Na vrhu 4000 m visokega orjaka Picco Nevada v chilskih gorah Južne Amerike je opravil duhovnik p. Manuel Fa-brigas — sveto mašo za ozdravljenje svetega očeta Pija XI. Povzpel se je na to višino v spremstvu 7 bogoslovcev, ki so imeli s seboj prenosljiv oltar.
Pet novih župnij je ustanovljenih na Dunaju in sicer v krajih, kjer je gosto naseljeno delavstvo.
Sovjetski denar. Tako beremo: Iz Moskve pošljejo sovjeti vsako leto 6 milijonov dolarjev v Združene ameriške države. Tu imajo najetih 3000 plačanih govornikov, ki širijo komunistične zablode; tu podpirajo komunistične liste in lističe, ki jih je baje že okrog 600. Ko bi ti ljudje za dobro stvar toliko žrtvovali!
Tolažba v nesreči, ki je zadela velikonočni ponedeljek devet mladih, čvrstih Trži-čanov pod Storžičem, kjer jih je pokopal silni snežni plaz, je zlasti za njih družine in za ves Tržič — dejstvo, da so bili ponesrečenci
vrli, dobri, pošteni krščanski občani. Bivši kaplan tržiški, sedaj konzultor skopljanske škofije, Viktor Zakrajšek je zapisal o njih v posmrtnici med drugim tudi to-le pohvalo: »Ljubili ste svojega Boga in ste se pri obhajilni mizi z njim k r e p č a 1 i. Ljubili ste svoje matere, ljubili svoj narod in se borili v delavskih organizacijah za krščansko prosveto, pravico in ljubezen ... V Vaši družbi in v družbi Vaših prijateljev ni bilo nikdar slišati iz Vaših ust kletvine ali nespodobne besede; nikdar se v Vaši druščini ni sramotila ženska čast, nikdar med Vami ni bilo pijančevanja. Ljubili ste naše planine, spoštovali ste jih in plemenito ste varovali njihovo dostojanstvo .. . Vaša mlada telesa so našla v belem grobu smrt, a Vaše čiste duše so se dvignile pred božje obličje. Vsemogočni Vam bodi milostni Sodnik; prepričani smo, da bo tudi dober Plačnik . . .«
Ljubljanska škofija. Za župnika v Št. Jerneju na Dol. je prišel Jožef A n ž i č , dekan v Škocijanu. — Za duh. svetnika je imenovan J. Š t r e k e 1 j , župnik v Blagovici in pro-dekan moravške dekanije. — Novi grobovi: V 73. letu starosti je umrl Fr. R a j -čevič, bivši župnik lučinski, V ljubljanskem Leonišču so mu zdravniki skušali podaljšati življenje z amputacijo od gangrene zastrupljene noge, toda opešano srce težke operacije ni preneslo. Rajni »Grivarjev gospod« — kakor so ga nazivali v rojstni župniji tratarski — je zadnjih 10 let opravljal službo božjo kot upokojenec v Vogljah pri Kranju. Bil je prava dobričina, ljubezniv do ljudi, usmiljen do bednih, blage volje med tovariši. Bog mu bodi plačnik! — V ljubljanski bolnišnici je o Veliki noči umrl zlatomašnik J. Kuna-ver, bivši župnik na Golem. — Dne 2. apr. se je preselil v večno domovino Fr. Zupančič, župnik v Starem trgu ob Kolpi, kjer je služboval celih 30 let. R. i. p.!
Lavantinska škofija. Postavljena sta kot župnijska upravitelja: Alojz Potrč, kaplan v Št. Ilju p. T. — za župnijo pri Sv. Andražu, Anton R a t a j, kaplan v Selnici o. D. za župnijo pri Sv. Danielu. — Nastavi j e-n i so bili kot kaplani: Al. F e g u š v Slov. Bistrici, Št. K u š a r v Šmartnem pri Šaleku, Mih. L a u r a pri Sv. Benediktu, Ant. V o -g r i n e c , pri Mali Nedelji, Al. 2 o 1 n i r v Koprivnici, p. Hieronim Stremi nger, ka-pucin iz Ptuja, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. — Prestavljeni so bili gg. kaplani: Jan. Čoki iz Hoč v Selnico, Fr. J a g e r od Male Nedelje v Št. Ilj p. T., Rud. Jerman od Marije Snežne v Hoče, J. K r a n j c iz Apač k Mariji Snežni, Jož. L a m p r e t iz Bistrice n. P. k Sv. Jakobu v SI. g. z delokrogom pri Sv. Jurju v Slov. goricah, Martin
Petančič iz Dola pri Hrastniku v Vojnik, Lud. P r e 1 o g iz šmartna p. Š. v Dol z delokrogom v Hrastniku, Bogomir P u š e n j a k iz Vojnika v Apače, Jak. S e m od Sv. Benedikta v SI. g. v Remšak z delokrogom v Ribnici na Poh. — J. Kupčič-Petin pri Št. Danielu je vstopil v kartuzijanski red. — V pokoj je stopil M. Ocvirk, župnik pri Sv. Andražu in se naselil v Šoštanju.
Milost častitljive starosti. Med našimi duhovniki bodo imeli letos biserno mašo: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani; Janez Molj, upokojeni župnik (Kamnik); Anton Š m i d o v n i k , župnik v Prečni pri Novem mestu. Zlato mašo bodo obhajali: Andrej Češenj, župnik v Podgradu; Janez H 1 a d n i k , dekan v Št. Vidu pri Stični; G. S c h i f f r e r , upokojeni župnik (Breg pri Kranju); Ignacij Zupane, župnik v Pred-osljah; Janez Miiller, župnik pri D. M. v Polju; J. Pokorn, upokojeni župnik (Brez-nica). — Štiridesetletnico škofovskega posvečenja bo praznoval (septembra) nadškof dr. A. B. Jeglič, ki je v 87. letu starosti, v 64. letu duhovništva in obenem starosta med duhovniki ljubljanske škofije. Dva meseca mlajši je Jož. Borštnar, upokojeni župnik (Moste-Ljubljana). — Najstarejši še službujoči duhovnik ljubljanske škofije pa je svetnik Jos. L a v t i ž a r , župnik v Ratečah, ki je sedaj v 86. letu starosti in v 62. letu duhovništva. Deluje še vedno kot pisatelj; letos je izdal četrto knjigo šmarnic: »Marijina božja pota v Evropi.« — Najstarejši slovenski duhovnik sploh pa je Matej Rebolj, upokojeni župnik, živeč v Št. Vidu pri Vipavi; doma je iz župnije Kranj. Sedaj je že v 97. letu. — V Šenčurju pri Kranju živi upokojeni župnik goriške nadškofije, Blaž Grča, ki je v 92. letu starosti in v 66. duhovništva.
Mož dela, zgleden duhovnik. Med rajne je prištet odlični slovenski rojak Fr. G u -štin, častni kanonik stolnega kapitlja v Trstu. Pokojni je bil dolgo časa kaplan pri Novem sv. Antonu. Poln dušnopastirske vneme je ustanovil Mar. družbo za Slovenke in jo vodil več desetletij z velikim uspehom. Bi! je pravi vodnik služkinj, ki so prihajale v mesto za kruhom. Za onemogle je ustanovil »Marijin dom«. Naj mu dobri Bog obilo poplača!
Slovenski novomašnik v Ameriki. 20. februarja je bil v Clevelandu posvečen za maš-nika Franc Martin Baraga. Rodil se je v Ameriki, starši (oče mu je že umrl) so pa iz Cerknice.
Duhovna obnova. V dneh od 15. do 18.
marca smo imeli na Viču duhovne vaje za fante in dekleta, Proti pričakovanju je bila
cerkev vse štiri večere polna. Ob 8 je bil vselej primeren govor, nato litanije sv. Jožefa z blagoslovom. Govore je imel g. župnik sam in se mu v imenu fantov in deklet viške župnije toplo zahvaljujemo in ga prosimo, da bi se take duhovne vaje obnovile pred vsako veliko nočjo.
MARIJINE DRUŽINE
Puščice, ki padajo nazaj na strelce ...
Kako hočejo zdaj pa zdaj ubijati spoštovanje do cerkvenih ustanov in verskih organizacij tudi taki listi in lističi, ki bi njih uredniki pokazali še užaljenost, če bi jim oponašali protiversko smer, razvidijo lahko bralci »Bogoljuba« iz notice, objavljene za Veliko noč v nekem ljubljanskem tedniku. Dotična notica se tako-le glasi:
»V ,Bogoljub-u' je bilo javljeno, da je tudi Frankova hči stopila v Marijino družbo.« (Ni stopila, marveč je bila po predpisani pripravi cerkveno sprejeta. — Opaz. ured.) » Od tega se pričakuje posebnega blagoslova iz nebes za Frankove čete.« (Ker doslovno citiramo, jezikovnih napak ne popravljamo. — Op. ured.) »Ta teden pa je ta blagoslov nenadno izostal. Hudomušni jeziki pripominjajo, da radi tega, ker Mussolini in Hitler nista vsakega svojega vojaka vpisala v Marijino družbo. Šele, ko bo ta reorganizacija izvedena, pojdemo naprej — na Madrid.«
Dve sestri kongreganistinji pred poročni oltar. Na Prihovi pri Konjicah sta stopili v zakon P u š n i k Marija, prednica Marijine družbe in njena sestra Ana, tudi iz Marijine družbe. Oba ženina sta brata Kuk Anton in Ignacij iz ugledne Kukove družine v Konjicah. Oba para je poročil brat obeh nevest g. Pušnik Jože, salezijanski duhovnik iz Rad-ne; slovesno sv. mašo pa je opravil dr. Kuk Jožef, brat obeh ženinov, salezijanski duhovnik iz Veržeja.
Ajdovec. Naša dekliška Marijina družina je obhajala lani 35 letnico obstoja. Ob tem jubileju smo oskrbele lep kip Brezmadežne za društveni oltarček. —• Blagoslovljen je bil na praznik Brezmadežne, ki je naš glavni praznik in smo se nanj pripravile s slovesno tridnevnico. Imele smo ta dan tudi igro: >-Moč čudodelne svetinje«, petje in deklama-cije. —■ V družbi nas je lepo število: 100. Ju-bilantinj je 12, Shode imamo redno vsako drugo nedeljo v mesecu. Že naprej se jih veselimo in se jih tudi dokaj pridno udeležujemo. — Vsak prvi petek v mesecu imamo družbeno sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Zvečer pred prvim petkom pa opravimo sv. uro v cerkvi. Evharistični, časniški in misijonski odseki vsi pridno delujejo. Število
izvodov »Bogoljuba« je naraslo letos od 39 na 45. Podobno tudi drugi dobri listi. Zato je poskrbel časnikarski odsek. Nadvse požrtvovalnemu in skrbnemu g. voditelju smo pa za vse iz srca hvaležne.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Tudi pri nas so nam v postnem času (22.—24. febr.) oskrbeli duhovne vaje. Nad sto deklet je bilo deležnih te izredne milosti. Gosp. voditelj iz Maribora (Drago Oberžan) je imel vsak dan tri primerne govore, v katerih nas je utrjeval za vztrajnost na marijanski poti. Priprava na dobro spoved je najboljša in neobhodno potrebna podlaga za veselo in neskaljeno delo v službi nebeške Vrtnarice Marije. Storile smo sklep, da hočemo živeti po sprejetih navodilih in biti drugim — luč. Čim več bo zatajevanja, premagovanja in naporov, tem lepša bo zmaga. Vse z Marijo in kakor Marija!
Vič - Ljubljana. Po plačilo k nebeški Materi je šla kongreganistinja S u š n i k Francka. Na veliki četrtek smo zvesto članico in vneto častilko presv. Evharistije spremili na božjo njivo. Naj uživa v raju bogato plačilo tudi za vse vzgojno delo pri mladini, ki jo je zbirala okrog sebe. -—• Tovarišice Mar. družbe.
DUHOVNE VAJE
Odmev iz duhovnih vaj. Samo eno željo sem imela, da bi se tudi jaz enkrat udeležila duhovnih vaj. Končno se mi je to hrepenenje le uresničilo. Odzvala sem se vabilu za udeležbo pri duhovnih vajah v Domu Device Mogočne v Ljubljani. Nepopisne sreče in blaženega miru, ki se razlije v človeško srce ob takih tihih urah, mi ni mogoče popisati. Za nobeno posvetno dobrino bi ne zamenjala tega duhovnega veselja. Kako rada bi, da bi tudi druge spoznale vrednost duhovnih vaj. Vsem dekletom v Marijini družbi, pa tudi drugim želim enakega dušnega miru, kakor ga uživam zdaj jaz po duhovnih vajah. Pri poslovilni pesmi so mi privrele v oči solze veselja; obenem me je pa navdajala skrb, da bo treba spet nazaj med goljufivi svet. G. voditelj nas je tri dni vodil in učil, kako naj usmerjamo svojo življenjsko pot, da ne zgrešimo večnega cilja. Drage sosestre! Čimprej morete, se odločite tudi ve za duhovne vaje. Ne bo vam žal!	Kongreganistka.
Dneve sreče in notranjega veselja, ki jih
je Gospod naredil — smo imeli v Novi cerkvi od 28. II. do 7. III. 1937. Prve tri dni so bile duhovne vaje za žene in dekleta, naslednje tri dni pa za može in fante. — Vsi govori g. voditelja p. Odila so bili tako sodobno in našim duševnim potrebam primerno sestavljeni, da celo našim možem in fantom ni bil noben predolg. Duhovne vaje je močno po-
vzdignilo tudi ljudsko petje. Sam g, voditelj nas je učil. Tiste dni smo bili res kakor eno srce in ena duša združeni v Bogu. Tudi naši možje in fantje so izrazili svojo pobožnost z navdušenim petjem, glasno molitvijo in prejemom sv. zakramentov. Bog daj, da bi tako tudi ostalo. Torej možje in fantje, vsaka prva nedelja je vaša. Vaša molitev naj bo glasna, petje naj bo ubrano; posebno številno pa se pokažite pri obhajilni mizi, pri kateri boste prejemali trdno oporo za svoje vsakdanje delo, težave in trpljenje. Isto kar možem in fantom, velja tudi našemu ženstvu: Naš pravi prijatelj je v tabernaklju. On nas neprestano vabi: Pridite k meni vsi, prav vsi, in jaz vas bom poživil.. .
Skrbimo torej, da bo Kristus vladal v naših družinah, posebno pa v naših srcih.
Duhovne vaje za učiteljice in uradnice v Domu Device Mogočne, Lichtenthurn, bodo od 15. do 19. julija. Za dekleta od 8. do 12. maja. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 100 Din. Prijavite se na: Predstojništvo Lichtenthurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8.
RAZNO
Misijonski teden v Grobljah. V Misijo-nišču v Grobljah pri Domžalah bo od 13. do 20. junija 1937 misijonski teden. Ves tisti čas bo odprta velika misijonska razstava, ki bo nazorno kazala misijonsko delo, ki ga sv. Cerkev vrši v Afriki, Indiji in na Kitajskem. Posebna soba na razstavi bo posvečena spominu našega največjega misijonarja škofa Friderika Baraga. Obiskovalci razstave bodo imeli tudi priliko viideti poseben misijonski film. Na programu so tudi zanimiva skioptična predavanja. V nedeljo, 20. junija pa bo misijonski manifestacijski dan. Ob 9 bo maša na prostem, nato veliko misijonsko zborovanje, deloma posvečeno tudi Baragovi svetniški zadevi. Popoldne bo slavnostna igra na prostem.
Misijonišče kot središče slovenske misijonske propagande je gotovo najbolj primeren kraj za velike narodne misijonske prireditve. Tudi prometne zveze so zelo ugodne. Polovična vožnja zaprošena, prav tako za postanek vlakov v Grobljah.
Naj bo ta prireditev častna zadeva slovenskega naroda. Vernost naroda se meri tudi po tem, koliko se zanima za misijonsko delo sv. Cerkve. Pokažimo, da hočemo biti tudi Slovenci misijonski narod!
Naše slike. Kapelica na Pokljuki je bila sezidana lani in sicer s prostovoljnimi prispevki povečini ljubljanskih dobrotnikov. Blagoslovljena je bila 13. septembra 1936. Posvečena je sv. Antonu puščavniku kot zaščit-
niku domačih živali. Kapelica spada v župnijo Koprivnik v Bohinju in bo tudi od tam oskrbovana.
Na Pokljuki so tri planine, katerih najbližja je uro hoda oddaljena od župnijske cerkve. Na teh treh planinah prebiva čez vse poletje okoli 50 ljudi, ki se težko udeležujejo (oziroma se sploh ne morejo udeleževati), nedeljske službe božje. Poleg tega je ondi skozi vse poletje mnogo letoviščarjev, domačih in tujih, ki se povečini tudi niso udeleževali nedeljske službe božje zaradi oddaljenosti (Koprivnik je oddaljen eno uro od Pokljuke — hotela). Posebna ovira za te prebivalce (letoviščarje) je tudi to, da je nedeljska služba božja na Koprivniku ob 10. uri in morajo udeleženci ob največji vročini s Koprivnika nazaj na Pokljuko.
Z ozirom na to je kapelica na Pokljuki zelo potrebna in je z njo splošni želji domačinov in letoviščarjev ustreženo.
Kapelica je popolnoma opremljena in pripravljena za službo božjo.
Načrte je izdelal in delo nadzoroval univerzitetni profesor inž. g. Ivan Vurnik, prispevke je nabral pa g. M. Humek.
DOBRE KNJIGE
Šmarnice: Marijina božja pota v Evropi. Četrta knjiga. Spisal Josip Lavtižar. V Ljubljani 1937. Založil pisatelj, Rateče-Planica na Gorenjskem. Natisnila Jugoslov. tiskarna v Ljubljani.
Gospod svetnik Lavtižar bo imel med š m a r -ničnimi pisatelji častno mesto, saj je s to knjigo dovršil izredno lepo, poučno, za naš dušni napredek koristno, za češčenje Marijino bodrilno zgodovinsko delo. Opisal je vsa naša božje-potna in tudi druga važnejša Marijina svetišča ter vse povezal s prisrčnimi nagibi in navodili za Marijino češčenje.
V vseh štirih knjigah je opisanih 60 slovenskih, 10 hrvatskih, po 3 poljska, češka, ruska, 17 nemških, 13 italijanskih, 6 španskih in 2 portugalski svetišči.
Kar je g. pisatelj zapisal (str. 25) o fJanezu Volčiču, ki je širil Marijino slavo tudi s spisova-njem šmarničnih knjig, to velja tudi o njem: »Po-leg tega pa ni položil peresa iz rok.« (G. pisatelj je v 86. letu starosti, pa še vedno vodi kot skrbni župnik svojo versko občino.) »Skoraj ne moremo umeti, kje je dobil pri obilnem dušnopastir-skem delu še dovolj časa, da je napisal toliko knjig svojemu narodu. Razen štirih knjig »Šmar-nic«— je izdal še veliko drugih slovstvenih del . . .
Naj Marija, naša dobra Mati, obilo nagradi gospoda pisatelja in vse, ki bodo poslušali ali pa brali njegove šmarnične sestavke!
Obredni priročnik. Sestavil Anton Luskar, salezijanec. 1937. Založila »Družba sv. Mohorja« v Celju. Cena broš. 30 Din (za nečlane 40 Din).
Bogoslužna opravila, obredi pri sveti maši in drugih liturgičnih dejanjih, so stvari, ki živo posegajo v naše versko življenje. Bolj ko se vanje poglobimo, bolje in z večjo koristjo se bomo udeleževali javne službe božje. Pa je znanje v tem oziru med našim ljudstvom še dokaj nepopolno. Zato tem iskreneje pozdravljamo slovenski obredni priročnik, ki nudi potrebno liturgič-
no znanje ne le duhovnikom, bogoslovcem in cerkvenim služiteljem, marveč prav vsem, ki žele prodreti v umevanje cerkvene liturgije. Ko bi bili sprejeti v knjigo tudi obredi sv. zakramentov, bi bilo vernikom še bolj ustreženo.
Pohvalno omenjamo, da se je pisatelj močno potrudil za točno izrazoslovje, ko vemo, da ima slovenski liturgični jezik nekatere težave. Tako n. pr, uporablja pisatelj za »pateno« (zlati plošček na kelihu) pristno slovenski izraz »plitvica«, ki ga nova šolska »Liturgika« še ne pozna. Pri nekaterih izrazih bo treba še premisleka, da se ustvari enotnost pisanja: »Maša zadušnica« (hrv.) je po našem vsaka maša, ki se daruje za rajne; če je v črnem plašču, pa pravi naš narod samo »črna maša«. Za »Najsvetejše«, četudi je v rabi menda v vseh jezikih, naj bi se uvedla označba »Jezus v sv. R. T.«, da pravilno izrazimo bistvo najsv. Zakramenta. (O tem je bila pred časom v nekem kateh. listu posebna razprava.) »Poklekniti« v pomenu »pripogniti desno koleno do tal«, ni docela pravilno, če ne pristavimo »na eno koleno«. Če rečemo »pokleknite«, bodo verniki pokleknili na obe koleni in dalje klečali. Zediniti bi se bilo treba, ali pišemo »oljika« (oljka), ali evangelijski namesto »evangeljski« i. dr.
Knjiga je vsekakor velik napredek v našem cerkvenem slovstvu.
Devetdnevnica na čast Sv. Duhu. — L. 1897., 9. majnika, torej pred 40 leti je papež Leon XIII. izdal znamenito okrožnico o češčenju Sv. Duha »Divinum illud munus«.
V tej okrožnici je sv. oče naročil vsem škofom, da naj na vso moč pospešujejo češčenje Sv. Duha, ki je poslan Cerkvi, da jo varuje vsake zmote in da po njej prenovi obličje zemlje.
S to okrožnico je papež tudi zapovedal, da naj se po vseh duhovnijah katoliške Cerkve opravlja binkoštna devetdnevnica na čast Sv. Duhu za zedinjenje vseh narodov v Jezusovi Cerkvi.
Prav zato, da bi nudili vsem, ki ljubijo pre-mišljevalno molitev, mal pripomoček h globljemu spoznanju in češčenju Sv. Duha, so kleriki Misi-jonišča v Grobljah priredili knjižico: »Devetdnevnica na čast Svetemu Duhu«. Ima deset premišljevanj; naslanjajo se na besedilo sekvencije »Pridi. Sv. Duh«, ki se bere pri sv. maši na binkoštni praznik in skozi celo osmino.
Zelo jo priporočamo samostanskim družinam in tudi posameznim gg. duhovnikom in drugim pobožnim vernikom, ki radi premišljujejo o Bogu, ki nas je posvetil.
Naroča se pri »Upravi kat misijonov«, Grob-Ije - Domžale. Stane 2 Din.
M. Elizabeta O. S. Urs. Srčni rubini svete Terezije Det. Jezusa. Drugi natis. 1937. Založil jugoslovanski uršulinski provincialat v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Najbolj se bomo prikupili ljubljeni svetnici, če ponavljamo znani zdihljaj: »Sveta Terezija D. J., izprosi nam milost, da bi mogli Boga tako ljubiti, kakor si ga ti ljubila!« — Kako se vnemajmo za ljubezen božjo, o tem najdemo zakladnico vzpodbudnih nagibov in ognjevitih kresal v tej knjigi. »Vse za Jezusa!« ti zveni iz vseh strani. Kako to, da je Terezika tako hitro dosegla milost oltarja, nam bo jasno, če prebiramo »Srčne rubine«. Tu izvemo, kaj je nežno redovnico tako poveličalo; »Božjemu Srcu, ki prekipeva ljubezni, sem dala vse, in zdaj lahko rečem: Ničesar nimam kot svoje edino bogastvo: da ljubim.« Pod vodstvom svete M. T. bomo vršili tudi mi svojo nalogo, ki je vsem skupna: da Boga spoznavamo, vanj upamo in ga ljubimo nad vse. Zato bivamo na zemlji, to je naš poklic.
PROŠNJE IN ZAHVALE
V. R. iz Pake se zahvaljuje imenom cele družine Devici Mariji na Brezjah za rešitev v nevarni bolezni, ko je bila vsa zdravniška pomoč zaman in ni bilo več upanja, da bi naravna sredstva pomagala. — A. V. se zahvaljuje zaradi obljube Bogu, Mariji, sv Tereziji in škofu Baragu za povrnitev zdravja. — F. Z. Vransko, se zahvaljuje sv. Jožefu in sv. Antonu za najdeno stvar. — Alojzija Kocjan — Sežana, se zahvaljuje sv. Antonu Pad. in sv. Tereziji Det. J. za pomoč v hudi gospodarski stiski in sv. Ani za izboljšanje zdravja ter se jim še naprej priporoča. — A. Č., Rogaška Slatina, se zahvaljuje presv. Srcu Jez., Devici Mariji, služabniku božjemu A. M. Slomšeku za vrnjeno zdravje. — Zahvaljujem se presv. Srcu J. in M., sv. Jožefu, sv. Antonu, sv. Tereziji Det. J. in čast. škofu A. M. Slomšeku za uslišano prošnjo in se v več zadevah še prisrčno priporočam. A. J.
F. S. priporoča sestro in sebe presv. Srcu J. in M. za zdravje in božji blagoslov.
ODGOVORI
E. M. članica Mar. družbe: Vaša vprašanja se nanašajo večinoma na razne obljube.
Odgovor: Skušnja uči, da je mnogo tega, kar imajo nekateri za obljubo, le navaden sklep, ki se loči od »zaobljube«. »Zaobljuba je Bogu dana obljuba (obet), s katero se pod g'rehom zave ž e m o , storiti kaj takega, kar je Bogu všeč.« (Katekizem vpr. 196). — Zaobljube morajo torej biti premišljene. Kdor se z zaobljubo zaveže v važni in veliki zadevi, bi smrtno grešil, če je ne izvrši; v mali stvari zaobljuba veže samo pod malim grehom. Zaobljuba pa ne veže več, če se razmere tako spremene, da se za te spremenjene razmere gotovo nismo hoteli pod grehom zavezati. — Kdor ima v teh stvareh kakšne dvome ali pomisleke, naj jih razodene spovedniku.
Ista: Ali dnevne molitve, ki jih pravila Mar. družbe naročajo, vežejo pod grehom?
Med pravili je tudi določba, ki veleva, nai M. družabnik zjutraj in zvečer odmoli trikrat »Zdrava Marija . . .« in enkrat »Pod tvoje varstvo« ali katero drugo molitvico. Kakor pri bratovščinah, tudi v tem primeru ni obveznosti pod grehom. Vendar je pa ta neznatna naloga zelo važna; člani Mar. družbe se vsaj s to malo versko vajo vsak dan opomnijo, da so Mar. otroci in da naj žive vsekdar z Marijo in kakor Marija.
(Glede rožnega venca velja: Ravnajte se po načinu, ki je pri nas v navadi.)
R.: Moti me, da v peti prošnji očenaša tako rekoč sebe postavljamo za mero, po kateri naj bi nam bil Bog milostljiv, ko prosimo: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!«
Vaša razlaga ni pravilna. Jezus nas je hotel s to prošnjo obenem poučiti, da moramo priti pred vsedobrega nebeškega Očeta v duhu sprave do vseh razžalivcev. Sprava z bližnjim, če smo bili sprti, v jezi ali sovraštvu, je pogoj, da smemo upati pri Bogu milost in odpuščenje lastnega zadolženja in oprošeenja kazni za greh.
Mesečne pobožnosti. Šmarnice. Kdor hodi k šmarnieam ali pa sam zase vsak dan kaj moli na čast M. b , dobi vsak dan 300 dni odp., enkrat v m. p. o.
Šestnedeljska pobožnost na čast sv. Alojziju. Kdor 6 nedelj po vrsti prejme sv. o. in kaj moli ali pre-mišljuie ali drugače kaj dobrega stori na č. sv. Alojziju, dobi vsako teh nedelj p. o. Ko bi pa katero teh nedelj ne prejel sv. obli., bi moral pobožnost iznova začeti. Najprimerneje je, s pobožnostjo pričeti 16. maja. Zadostuje spoved, opravljena vsakih 14 dni; kdor pa sv. obh. prejema skoraj vsak dan, ni vezan na dološen čas glede spovedi.
VSFRT1\ A • Pesnitev: Marija v božji naravi: 0. V gorski cerkvi. (S. S.) — Članki: Praznujmo v resnici T	• Marijin maj. (A. V. M.) — To povej! (A. C.) — Ko pride Jezus prvič... (M. M.) — Naši odgovori.
o.Marija bo pomagala. (J. Langerholz.) — (Skladba: Pesem majniški Kraljici. (A. Čadež) — Komunizem v luči papeževe okrožnice. (J. š.) — Kako priti na Triglav? (Dr. Ant. Zdešar, C. M.) — Listek: Soncu naproti. (Achermann-Pucelj.) — Dve pesmi. — Iz življenja Cerkve. Mar. družine. Razno. Odgovori. Dobre knjige i. dr. 10 slik v bakrotisku.
Cena »Hogoljubu*: na umetniškem papirju ;10 Din, na navadnem 20 Din; v Avstriji 3 Š, v Italiji 8 Lir, v Čehoslo-vaški 15 Kč, v Franciji 12 Fr., v Ameriki 0'50 Dol. letno. — Izhaja mesečno.
Spisi, dopisi, slike se pošiljajo uredništvu »Bogoljuba« (Ljubljana) do 5. vsakega meseca. — Vse drugo se
naslovi: Uprava »Bogoljuba« v Ljubljani.
Koledar apostolstva molitve za maj 1937.
Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: I Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: Vztrajno zatekanje k brezmadežni Kraljici miru. | Kraji, v katere še niso mogli priti misijonarji.
Mesečni zavetnik: Gregorij, papež (25.).
Dnevi		Godovi	Posebni dnevni nameni	Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa	
				Ljubljanska škofija	Lavantinska škofija
1	Sobota	Filip in Jakob, ap.	Milosti šmarnične pobožnosti	Ljubljana, stolnica	Libeliče
2 3 4 5 6 7 8	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	5. pov. Atanazij 1 -S Najdba križa 1 >§ Florijan, muč. | £ Pij V., papež J Ph Vnebohod Stanislav, škof, muč. Prikazanje Mihaela	Blagoslov na polju Slovenska Katoliška akcija Rešitev časnega in večnega ognja Svoboda sv. Cerkve. Sv. oče Hrepenenje po nebesih Izpeljava našega konkordata Zmaga nad brezboštvom	Trebelno Sv. Križ pri Litiji Kamna gorica Ljublj., Sv. Florijan Davča Št. Gotard Šinihel pri Nov. m.	Ojstrica Črneče (S. Križ Dr.) Dravograd Jarenina Kotlje Mežica
9 10 11 12 13 14 15	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	6. pov. Gregor Nac. Antonin, škof Frančišek Hieronim Pankracij, m., Ah., m. Robert Bei., Servac. Bonifacij, mučenec + Izidor, kmet	Pogostno sv. obhajilo Slomšek-Baragov proces Lepo družinsko življenje. Molitev Vdanost bolnih in trpečih Škofje, duhovniki, redovniki Izletniki in športniki Ohranitev krstne nedolžnosti	Rakitna Javor pod Ljubljano Preserje Kopanj Kočevje, Mar. dom Fara ob Kolpi Stara cerkev	Sv. Jakob, Slov. gor. Sv. Danijel Št. 11 j v Slov. gor. Guštanj Svečina Sv. Jurij ob Pesnici Spod. Sv. Kungota
16 17 18 19 20 21 22	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Binkošti. Jan. Nep. Binkoštni poned. Erik, kralj, muč. t Peter Cel., p. ) £ Bernardin S., sp. 1 -g t Andrej Bobola j > t Julija, muč. ) W	Darovi Sv. Duha. Birmanci Naši misijonarji in misijonarke Odvrnitev nesreč Spovedniki in dušni voditelji Zakrknjeni grešniki Duhovne vaje in misijoni Letošnji novomašniki	Nova Oselica Ljublj., frančiškani Lesce Breznica Dobrova Jezersko, Sv. Ožbalt Čatež pod Zaplazom	Maribor, Sv. Alojzij Sv. Lenart v Slov. g. Sv. Rupert v Slov. g. Sv. Trojica, Slov. gor. Negova
23 24 25 2« 27 28 29	Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Sv. Trojica Marija Pomočnica Gregorij VIL, pap. Filip Neri, spozn. Sv. Rešnje Telo Avguštin, šk., c. uč. Magdalena Pac., d.	Uničenje bogokletja Mar. Dev. — Slovencev Kraljica Naši izseljenci in preseljenci Naša mladina. Izbira poklica Naša evliaristična obnova Cerkveni učenjaki in govorniki Spodobna ženska noša	Krško, kapucini Ljubljana, križanke Vič Tržišče Ljubno Sv. Helena Sv. Duh (Veliki trn)	Sv. Jurij v Prekm. Črna ; Sv. Benedikt, Slov.g. Sv.Ana na Kremb. Sv. Jurij v Slov. gor.
30 31	Nedelja Poned.	2. pob. Ferdinand, sp. M.Srednica, Angela	Srečna zadnja ura. Umirajoči Uršulinke in zavodi. Umrli	Rateče-Planica Kranj	Sv. Bolfenk, Slov. g. Marija Snežna
Odpustki ;
1.	Sobota, prva v m. Sv. Filip In Jakob. P. o.:
1. vsem, ki prejmejo sv. z., opravijo kako nabožno vajo na e. Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razž., ter molijo p. n. sv. o.; 2. čl. dr. sv. Petra Klav., če molijo za razširjenje sv. vere in p. n. sv. o.
2.	Nedelja, prva v m. Cl. r. v. br. 3 p. o.: 1. če v br. c. molijo p. n. sv. o.; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v br. c. nekaj časa pobožno molijo pred izp. sv. K. T. P. o.: 1. čl. br. av. S. J.; 2. onim, ki nosijo višnjevi škap.
3.	Ponedeljek. Najdenje sv. Križa. P. o. onim, ki nosijo višnjevi škap.
5. Sreda, prva v m. Sv. Pij. P. o.: 1. vsem, ki opravijo kako nabožno vajo na č. sv. Jožefu, prejmejo sv. z. in molijo p. n. sv. o.; 2. čl. br. sv. S. J., če obiščejo br. o.
S. četrtek, prvi v m. Vnebohod. P. o. čl. br. sv. E. T. v br. c.; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v žup. e. Dalje p. o.: 1. vsem, ki morejo dobiti odp. rimskih postajnih cerkva; gl. seznam odp. za veliko noč v 3. št. »Bogoljuba«; 2. čl. br. N. Lj. G. v br. e.; 3. 81. r. v. br. v katerikoli cerkvi; 4. čl. Marijine dr.; 5. čl. škap. br. karm. M. b. v br. ali žup. c.; 6. onim, ki nosijo višnjevi škap.; 7. čl. dr. kršč. družin; 8. čl. br. sv. Družine. — V. o.
7.	Petek, prvi v m. P. o.: 1. Vsem, ki prejmejo spravno sv. obh., nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. S. in molijo p. n. sv. o.; 2. čl. br. sv. S. J.; 3. čl. br. sv. R. T. kakor včeraj. — Kdor opravlja pred binkoštmi ali v osmini praznika devetdnevnico na č. Sv. Duhu za zedinjenje sv. Cerkve dobi vsak dan. odp. 7 let in 7 kvadragen, enkrat pa p. o. pod navadn. pogoji.
8.	Sobota. Prikazen sv. Mihaela. P. o. čl. br. za duše v v. danes ali v osmini.
l maj 1937.
13. Četrtek, Sv.Peter Regaiat. P.o.istim kakor 17.dan
16.	Nedelja. Binkošti. P. o.: 1. čl. škap. br. karm. M. b.; 2. čl. r. v. br. v katerikoli cerkvi; 3. onim, ki nosijo višnjevi škap.; 4. čl. br. Sv. Duha danes ali v osmini, ce obiščejo br. ali žup. cerkev; 5. čl. dr. sv. Petra Klav. kakor 1. dan; 6. istim kakor jutri. — V. o. — Glede devetdnevnice gl. 7. dan maja. Kdor jo je že opravljal, jo lahko ponavlja in dobi iste odp.
17.	Ponedeljek. Sv. Paškal. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v žup. c., kjer ni redovne.
18.	Torek, Sv. Feliks Kant. P. o. istim kakor včeraj.
19.	Sreda. Sv. Ivo. P. o. istim kakor 17. dan.
20.	Četrtek. Sv. Bernardin. P. o. istim kakor 17. dan.
23.	Nedelja. Presv. Trojica. P. o. istim kakor 17. dan. — V. o.
24.	Ponedeljek. Marija pomočnica. P. o. br. N.
Lj. G. vedne pomoči.
27. Četrtek. Presv. Rešnje Telo. 200 dni odp. vsem. ki prejmejo sv. obh. in gredo za procesijo. — P. o.: 1. čl. br. sv. E. T. danes ali v osmini pod pogoji kakor 6. dan; 2. čl. br. za duše v v.; 3. čl. br. sv. Družine; 4. vsem, ki prejmejo sv. z, in obiščejo cerkve, v kateri je ustanovljena r. v. br.; 5. istim kakor 17. dan. - V. o.
29.	Sobota. Sv. Magdalena Paciška. P. o. čl. škap. br. karm. M. b.
30.	Nedelja, zadnja v m. Sv. Ferdinand. P. o.: 1. vsem, ki vsaj trikrat na teden skupno odmolijo r. v.; 2. istim kakor 17. dan.
31.	Ponedeljek. N. Lj. Gospa presv. Srca. Sv. Angela. P. o.: 1. čl. br. N. Lj. G. danes ali v osmini v br. c.; 2. istim kakor 17. dan, kjer se ta dan obhaja spomin sv. Angele.
Urednika: Ant. Čadež, Jos. Šimenc. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Za Jugoslovansko tiskarno: K. čeč.
Za pomlad in poletje
priporoča
F. I.GORIČAR, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29 in 30
veliko zalogo blaga za boljše in vsakdanje moške in ženske obleke, kakor tudi izgotovljene damske kostume in plašče, volnene in svilene obleke, vsakdanje obleke od Din 48-— naprej, bluze od Din 28-—, predpasnike od Din 16 — kakor tudi vse vrste perilo, nogavice, dežnike, ročne torbice itd.
Pri nakupu dobite na vsakih Din 100'— lep robček, ako se sklicujete na ta oglas.
V vsako hišo ,,Bogoljuba"!
rssnsm
Ljubljana Komenskega ul.4 Telefon št. 8628
Dr. Franc Derganc M-primarij kirurg, odi t p. Ordinira: 11.—1.
Agitirajte za Bogoljuba!
Vam pomaga, da zadobite zopet ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih lastnosti bilja.
Ne bodite sami sebi sovražnik!
Bolezni pri MENI in BOLEČINE ob MESEČNEM PERILU (menstruaciji) ublaži Hersan čaj.
Ali Vas ovira DEBELOST?
Bi bili radi VITKI? Tedaj uporabljajte [Hersan čaj.
Zakaj trpite bolečine REVMATIZMA in PRO-TINA, ako to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, ki Vam more olajšati muke.
Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlat) žili).
Ali res še ne veste, da je Hersan čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC.
Hersan čaj se dobiva SAMO v IZVIRNIH ZAVOJIH v vseh lekarnah.
ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC od:
»RADIOSAN«, ZAGREB, Dukljanitiova ulica 1
Reg. št. 19834/33	_
LJUDSKA POSOJILNICA
v Ljubljani
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta št. 6
v lastili palači obrestuje hranilne vloge najugodneje.
NOVe vlose vsak čas razpoložljive,
obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5%
nabrekel vrat
je obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupom vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopijo neprijetni, a često tudi
nevarni pojavi. Zdravniška znanost je dognala, da so soli, ki vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše izredno učinkovite. Številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega
domaČega zdravljenja s pitjem
nagel, zadovoljiv povsem neškodljiv vplivna bolezen. Vsakdo, ki je bolan na golši, ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki jo vsakomur
popolnoma brezplačno
pošljemo Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto •
Ernst Pasternoch, Berlin S. O.
Michaelkirchplatz 13. Abt. P. 116
Remec-Co.
Kamnite
— A&ESKABERNE—
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
Lmolej, volneno blago za moške in ženske obleke, sifon itd.
Birmanska darila
po nizkih cenah priporoča
I. Vilhar, urar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 36 pri Zmajskem mostu
boste imeli z lepo in solidno izdelanimi stoli iz tovarne
PORAST NOVIH VLOG
OD 1. DECEMBRA 1936 DO 1. APRILA 1937
Din 17,000.000-*
JAMČI ZA VSE VLOGE
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
				
				
	_			
		JOURNAL		
				
				
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA ŠT.6/II
KAJ JE JERSEY?
Jersey označuje pleteno blago za damske obleke kakor tudi vse izdelke iz tega blaga, obleke, kostime itd. Ime je angleško in dokazuje izvor Jersey-blaga. Dokazuje pa tudi blagovno kakovost. Vse damske obleke, katere so angleškega izvora, so brezdvomno zelo praktične in elegantne. Tudi se dama s tako obleko lahko pokaže v vsaki družbi. Po izložbah inozemskih velemest se vidi v zadnjem času vedno več damskih oblek iz pletenega blaga. Zadnje čase se je mnogo odličnih, ve-
likih in modernih trgovin že samo za to vrsto blaga specijaliziralo. Pri nas smo imeli do sedaj večinoma iz inozemstva uvoženo blago.
Sedaj se je lotil te zadeve Tivar in je vzel stvar v svoje roke. Naročeni so najmodernejši stroji in bo tudi na tem polju Tivar izpeljal svojo nalogo po njegovem znanem principu od vlakna do gotove obleke«. Tudi tukaj omogoča to načelo z malo denarja največ in najboljše nuditi. Tako stojimo pred izpolnjenim vprašanjem, kaj so Tivar Jersey obleke. To so obleke za dame in dekleta, ki so narejene iz pletenega damskega blaga, prvovrstnega materijala. Blago je enobarvno in tudi bogato vzorčasto, je dovolj elastično in se vsled tega jako lepo nosi. Barvanju tega blaga se posveča največja pozornost in skrb. Barve se izbirajo iz najnovejših modnih pred-
log in niso samo moderne, marveč tudi take, da i z,drže tudi najhujšo rabo dnevne noše. Barve so skrajno stalne, to pomeni, da se obleke tudi lahko perejo, ne da bi obledele. Končno pa ripomnimo, da je pleteno blago dovolj prožno (elastično); če tedaj šivamo obleke z navadnimi šivalnimi stroji, ki delajo čvrste šive, se cesto zgodi, da šivi popokajo ali pa da se pleteno blago iztrga. Tivar Jersey-obleke se šivajo s specijalnimi stroji, šiv teh strojev je prav tako prožen kot pleteno blago
f r"*

Zato se sploh ne rnore zgoditi, da šiv poči ali da se iztrga blago iz šiva To lastnost imajo le-redke iz inozemstva uvožene obleke. Tivar Jersey blago se, kakor smo že rekli, zelo lepo nosi, zato ga lahko uporabite za vse vrste dam-, skih oblek in jih nosite za vsako priliko. Ker je blago enobarvno in tudi pestro vzorčasto, je isto mnogostransko uporabno. Tivar torej izdeluje enostavne športne obleke za doni in cesto, za šport, izlete, popoldanske obleke za obiske in družbo, poletne kostime in kompleje zelo lahke in praktične, ljubke obleke za deklice za šport in šolo. Najbolje boste storili, če kmalu vstopite v najbližjo Tivar prodajalno in si ogledate popolnoma neobvezno nove Tivar-Jersey-obleke. Sami se boste prepričali, kako lepe, praktične in kar je glavno, kako poceni so Tivar Jersey-obleke.