I
Letnik XV.
Celje, 1. septembra 1907
Štev. 9.
Z ADR
Glasilo »Zadružne Zveze v Celju».
Uredništvo in upravništvo je v Schillerjevi cesti št. 3, I. nadstropje v Celju. — Dopise blagovovolite frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Naročnina se naj pošilja «Zadružni Zvezi v Celju». — Ponatisi iz «Zadruge» so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir
Izhaja enkrat v mesecu. Zadruge, ki So član Zadružne Zveze v Celju, dobivajo list v dveh izvodih brezplačno. Zadružniki v Zvezi učla-njenih zadrug, društva in korporacije dobijo list za letno naročnino 2 kroni. Za vse druge naročnike stane list na leto 3 krone.
Cena inseratom je naslednja: za 1 kratno priobčenje ena cela stran 24 K, pol strani 1(» K, četrt strani 10 K, osminka strani 6 K. — Za večkratno inseriranje primeren popust po dogovoru. Za 12kratno inseriranje popust 50 odstotkov.
§
\V
-O-
m
O
m
O
JVIihael Vošnjak.
(K proslavi njegove sedemdesetletnice.)
s	SBI
g	g
_tl
m
O
UD
h
(o
O
Mihael Vošnjak.
(K proslavi njegove 70 letnice).
Redkokedaj se nudi Slevencem prilika praznovati sedemdesetletnico moža, kateremu je usojeno do tako visoke starosti javno za procvit slovenskega naroda delovati, moža, kateri je z vsemi duševnimi in telesnimi silami ves čas svojega življenja deloval za neodvisnost, gospodarsko osamosvojenje in ojačenje slovenskega naroda, moža, kateri pač ni hrepenel in tudi ne dosegel gmotnih koristij, visokih častij in odlikovanj, katere v polni meri za svoje delo v dobrobit celokupnega slovenskega naroda zasluži; taka prilika se nam nudi sedaj, ko praznuje oče slovenskega posojilništva Mihael Vošnjak svojo sedemdesetletnico.
Ta velepomemben dogodek je povod, da se v naslednjih vrsticah tega prezaslužnega moža spominjamo in v kratkih potezah njegovo življenje, politično ter gospodarsko delovanje orišemo.
Življenjepisne črtice.
V	središču divne šaleške doline, ki slovi vsled nadarjenosti, pridnosti in podjetnosti svojih prebivalcev, v lepem trgu Šoštanju, je naš slavljenec kot sin usnjaria dne 18. septembra 1837. zagledal luč sveta. Šolal se je najprej doma, pozneje je obiskoval normalko v Celju in l. 1850. vstopil v višjo realko v Gradcu. Po dovršeni realki se je posvetil tehničnim študijam in sicer je študiral v Gradcu in zadnjo leto na Dunaju, kjer se je pripravljal na železniško službo. Že na tehniki je kazal izvanredno zanimanje za narodno-gospodarsko vedo s tem, da je poslušal obilo neobveznih predmetov, kakor predavanja o knjigovodstvu, meničnem pravu, poljedelstvu in gozdarstvu.
L. 1857. je dovršil tehniko in se je moral odločiti za svoj bodoči poklic. Izbral si je železniško službo, akoravno ga je njegov profesor matematike pozival, naj se posveti profesuri iz matematike; če bi upošteval ta poziv, bi gotovo postal sloveč profesor, v kateri službi bi pa ne mogel za svoj narod tako delovati, kakor je deloval.
Ko je M. Vošnjak dovršil tehniko, se je ravno gradila železniška proga Ljubljana—Trst in je bil takoj imenovan inženirskim praktikantom za nadzorovanje sekcije Postojna—Logatec na Rakeku. Prevzel je veliko odgovornost in pozneje se je mnogokrat čudil, da je v taki mladosti lahko opravljal tako težavno službo. L. 1838. je bil prestavljen na progo Kufstein—Inomost, ki se je otvorila v tem letu. Svojo spretnost in točnost je sijajno dokazal v usodepolnom letu 1859.
Služboval je v W5rglu, katera postaja je bila največje važnosti za prevažanje avstrijske armade v Italijo : 1. 1860. se je otvorila proga Nabrežina— Kormin in je bil v Nabrežino in l. 1862. na Zidani most prestavljen. L. 1866., še le 29 let star, je bil postajenačelnik na Pragerskem, kjer je bilo treba skrbeti za prevažanje avstrijske armade iz Ogerskega na italijansko in češko bojišče. L. 1867. ga je poslalo ravnateljstvo južne železnice na svetovno razstavo v Pariz v to svrho, da prouči želez-nični oddelek na razstavi; po povratku v domovino je izdelal temeljit tozadeven referat. Bil je malo časa načelnik postaje v Murzzuschlagu in je postal
l.	1869. načelnik postaje v Zagrebu. Občevanje z najodličnejšimi hrvaškimi voditelji, vzlasti pa dejstvo, da je ugodil želji ljudstva, da na kolodvoru slovesno sprejme škofa Strossmayerja, mu je nakopalo sovraštvo Madjaronov, ki so od južne železnice zahtevali, naj ga odstrani iz teritorija ogerske krone. Bil je prestavljen na Dunaj, Trst in Gradec k železničnemu nadzorstvu, kjer je služboval do l. 1879. Istega leta je moral radi bolezni zapustiti železniško službo, kjer ga je čakala sijajna karijera. Koncem l. 1879. se je preselil v Celje in začel na narodno-gospodarskem in političnem polju delovati.
S svojim delom si je pridobil ugled in zaupanje pri ljudstvu in bil l. 1884. izvoljen od kmečkih občin celjskega volilnega okraja v deželni, l. 1885. pa tudi v državni zbor, v katerem je do l. 1897. neutrudno in odločno za svoj narod deloval. L. 1887. je usta .ovil društvo «Dijaška kuhinja« v Celju, katero društvo je že stotero i stotero dijakov rešilo pomanjkanja in jim omogočilo študije. V l. 1896. mu je nemila smrt ugrabila soprogo ; ta krut udarec usode, kakor tudi bolehanje edinega sina Bogumila ga je napotilo, da je odločno odklonil ponujano mu zopetno kandidaturo, dal slovo burnemu političnemu življenju in se preselil v solnčno Gorico, kjer je ugodno podnebje tako ugodno vplivalo na Bogumilovo zdravje, da je popolnoma ozdravel.
Četudi se je umaknil iz političnega pozo-rišča, četudi je zapustil svojo domovino, zeleno Štajarsko, vendar ni nehal delovati, ampak do dandanašnjega dne deluje čil na duhu in telesu za razvoj in izpolnjenje narodno-gospodarske organizacije na Slovenskem, katero je ustanovil in katero vodi od ustanovitve do dandanašnjega dne. Celo slavljenčevo življenje lahko razdelimo v tri dobe; prva doba traja do l. 1879: temeljita priprava za poznejše javno delovanje, druga doba traja do l. 1897.. delo na političnem in zadružnem polju, in tretja doba do sedanjosti: delo za razvoj in izpopolnjenje od njega ustanovljene zadružne organizacije.
Delo na političnem polju.
M. Vošnjak si je pridobil, predno je vstopil v politično življenje ne le temeljito strokovno znanje, s katerim se je odlikoval kot poslanec, posebno v železničnem odseku državnega in deželnega zbora, ampak tudi bogato splošno znanje in, kar je posebno velikega pomena za vsakega v javnosti delujočega človeka, proučil je razmere v vseh krajih slovenske domovine; radi tega se ni čuditi, da ie toliko za naš narod dosegel, ako-ravno je mirno in tiho deloval.
Kot narodni zastopnik je začel odločni boj za dosego ravnopravnosti Slovencev v javnem življenju in je poleg raznih drugih uspehov pri ministru Pražaku izposloval slovenske vknjižbe v zemlj. knjigah. Boril se je z vso neustraše-
nostjo in odločnostjo proti nemško-liberalni birokraciji, ki je teptala vse pravice Slovencev z nogami; posebno žalostne so bile razmere pri spod-nještajarskih sodiščih, kjer so sodili zagrizeni nemško-nacijonalni sodniki brezvestno in brez čuta za pravico. Hudo borbo je imel z dvornim svetnikom Heinricherjem, predsednikom celjskega okrožnega sodišča, katerega proti Slovencem naperjeno delovanje je razkrinkal v državnem zboru in ga pozneje, ko si je ta mož drznil pred porotniki kritikovati politično delovanje M. Vošnjaka, z ovadbo na pravosodno ministrstvo izpodrinil.
Veliko se je trudil M. Vošnjak leta in leta za dosego savinske železnice; neštevilno težkoč in zaprek je bilo treba premagati, a on se ni ustrašil, temveč od 1. 1856.—1882. je uporabljal
Zadružni dom v Celju.
svoje tehnično znanje in svoj vpliv za to, da se začne graditi savinska železnica. Če bi M. Vošnjak s tako vnemo ne pospeševal savinske že-ležnice, bi savinska dolina bila dandanašnji brez železnice. V deželnem zboru se je posebno tudi potegoval za zgradbo železnice v Slatino in njemu se je zahvaliti, da se je deželni odbor vendarle odločil, da naj se na Grobelnem združi nova proga s progo južne železnice. Istotako se je zanimal za progo iz Polzele v Kamnik.
M. Vošnjak je spoznal velik pomen hranilnic in je skupno z dr. Dečkom in rajnim M. Ver-šec-om zastavil vse moči za ustanovitev «Južno-štajarske hranilnice« v Celju. Deželni odbor, deželni zbor in namestnik Kiibeck so ustanovitev
odklonili, dobro vedoč, da bo tak denarni zavod gospodarsko ojačil slovenski narod in izpodrinil nemški upliv v okrajih, za katere je ustanovljen, ter okrepil slovenski živelj v Celju. M. Vošnjak pa navzlic temu ni izgubil poguma in je končno pri ministrskem predsedniku Taaffe-ju dosegel dovoljenje za ustanovitev tega zavoda s sedežem v Celju.
Najvažnejše vprašanje za nas Slovence v zadnji dobi je vprašanje celjske gimnazije, katerega vprašanja pravi povzročitelj je M. Vošnjak. Ker je ime Celje daleč zaslovelo za mejami Avstrije in ker je celjska slovenska gimnazija razburjala celo avstrijsko javno mnenje, je pač umestno, da zasledujemo zgodovino tega usode-
polnega vprašanja. Že dr. Josip Vošnjak je v drž. zboru od l. 1879.—1885. skoraj vsako leto zahteval od naučnega ministrstva, da naj se vpelje slovenski jezik kot učni jezik na gimnazijah v Celju in Mariboru. A tedanji naučni minister Konrad se ni mnogo zmenil za to upravičeno zahtevo slovenskih poslancev. M. Vošnjak je takoj pri svojem vstopu v državni zbor uvidel, da potom resolucij ni mogoče ničesar doseči, ampak da se je treba poslužiti drugih sredstev. Potom govorov v zbornici, osobito pa potom dobro premišljene taktike v času, ko je Taaffejevo ministrstvo prišlo v velike stiske, je izvojeval slovenske paralelke na mariborski gimnaziji in dosegel obljubo, da se otvorijo tudi paralelke na celjski gimnaziji, če bodo učni uspehi na mariborski gimnaziji ugodni. Do ustanovitve slovenskih paralelk v Celju ni prišlo, ker je prej Taaffe padel. Po padcu Taaffejevem je nastopilo ministrstvo Windischgraetz. M. Vošnjak je nasvetoval, naj slovenski poslanci še nekaj časa ostanejo v Hohenwartovem klubu in se je radi tega Hohenwart zavezal, da doseže pri novi vladi ugodno rešitev celjskega vprašanja. Res je Ho-henwart vplival na novo vlado, ki je obljubila ustanoviti slovenske paralelke in že v prihodnji proračun postavila postavko 3000 K za otvoritev prvega razreda.
Nato je nastala strašna burja v nemškem časopisju; vsi naši narodni nasprotniki so besneli radi te vladine obljube. Časniki so pisali, da čaka Vošnjaka mesto dvornega svetnika v trgovskem ministrstvu, ako se uda in ne terja izpolnitve vladine obljube. Navzlic temu je M. Vošnjak naprej deloval in dosegel, da je 19. junija 1895. sprejel proračunski odsek na zahtevo vlade postavko za celjsko gimnazijo, vsled česar je podalo ministrstvo Windischgraetz demisijo. Državni zbor je potem 11. julija 1895. sprejel v proračunski debati postavko Celje in se je v jeseni otvoril prvi razred s slovenskim učnim jezikom na celjski gimnaziji. Kot poslanec je skoraj popolnoma sam vzdrževal list «Sudsteirische Post» in v njem informiral javnost o naših težnjah v krasno pisanih člankih.
Nesebično in požrtvovalno je deloval M. Vošnjak kot poslanec, koristi slovenskega naroda so mu bile jedin smoter pri vsem delovanju. Najlepša lastnost, katera diči M. Vošnjaka kot politika in katero tako zelo pogrešamo pri v javnosti delujočih možeh, je dosledno, neustrašeno delo za dosego ciljev, katere si je postavil. V politični zgodovini slovenskega naroda zavzema M. Vošnjak častno mesto ‘ kot narodni zastopnik in štejemo 12 let njegovega delovanja v poslanski
zbornici kot dobo, v kateri smo mi Slovenci največ dosegli.
Delo na zadružnem polju.
Kar sta za Nemce Schulze-Delitzsch in Raiffeisen, za Italijane Wollemborg, za Čehe Kam-pelik, to je za nas Slovence Mihael Vošnjak. Kakor so imenovani organizatorji orali ledino na zadružnem polju v svoji domovini in upoštevajoč gospodarske razmere ustvarili razne zadružne organizacije, tako je tudi M. Vošnjak kot organizator in voditelj slovenskega zadružništva na Slovenskem ustvaril mogočno zadružno organizacijo.
Doseči gospodarsko samostojnost in neodvisnost slovenskega naroda, je bil cilj njegovega narodno - gospodarskega dela; ta cilj je skušal doseči potom samopomoči z ustanavljanjem zadrug, v prvi vrsti posojilnic. Misel, da je treba ustanavljati med Slovenci posojilnice, je sprožil dobro desetletje pred Mihaelom Vošnjakom njegov brat dr. Josip Vošnjak; z vso vnemo in vztrajnostjo se je pa M. Vošnjak poprijel tega dela in nam od leta do leta naraščajoče število posojilnic priča o uspešnem delu. Predno je začel M. Vošnjak zadružno delo, je bilo na Slovenskem 7 denarnih zavodov in sicer obrtno pomožno društvo v Ljubljani ter posojilnice v Ljutomeru, Sv. Jakobu v Rožni dolini, Šoštanju, Mozirju, Metliki in Ormožu ; še le z njegovim sodelovanjem se prične živahnejše delo na zadružnem polju. M. Vošnjak je izdelal uzorna pravila za posojilnice takoime-novanega mešanega ali Vošnjakovega ustroja, ustroja, ki vsebuje načela Schulze-Delitzscha in Raiffeisena, je vpeljal poleg velikih tudi male deleže radi tega, da je pridobil zavodom davčne olajšave zakona z dne 27. decembra 1880 ter uredil celo poslovanje posojilnic.
L. 1881. je ustanovil vkljub velikanskim zaprekam posojilnico v Celju, je več let brezplačno vse posle opravljal in pripomogel k temu, da se je zavod od leta do leta krasno razvijal in da znaša v l. 1906.
njegov denarni promet 12,334.340 08 K njegov rezervni zaklad 338'270'98 » njegov čisti dobiček	22.692'34	»
Zadružništvo je čvrsto napredovalo; tako štejemo l. 1890. posojilnic 47 » 1896.	»	117
» 1900.	»	223	(v	celjski	Zvezi
102)	in	sedaj l.	1907.	okrog 700	zadrug,	okrog
500	posojilnic in	200	drugih	zadrug (v	celjski
Zvezi prilično 200 zadrug).
Od l. 1895. se je začelo cepljenje na zadružnem polju in je globoko obžalovati, da nima majhen slovenski narod skupne zadružne organi-
zacije, ampak tudi na tem polju vlada — ne-edinost. Mi vidimo, da v deželah, kjer zadružništvo krasno uspeva, cel narod skupno deluje, kakor na Danskem, v Nemčiji in pri Čehih, a pri nas — to ni mogoče. Temu pojavu je pripisovati, da število posojilnic v Vošnjakovi organizaciji ni tako naglo naraščalo, a napredek se kaže v tem, da se posamezni zavodi od leta do leta ojačujejo in izpopolnjujejo.
M. Vošnjak je spoznal, da je za uspešen razvoj posojilnic neobhodno potrebno, da se iste združijo v Zvezo in je l. 1883. ustanovil za 14 že takrat obstoječih posojilnic društvo »Zveza slovenskih posojilnic v Celju», katere namen je bil:
a) Pospeševati sploh napredek denarnih zavodov, kateri so se na podlagi zakona od dne 9. aprila 1873. osnovali na Slovenskem.
b) Med temi posojilnicami ustvariti opravilno zvezo.
c) Delati na to, da se letni računi teh posojilnic izdelujejo, oziroma razglašujejo v eni in isti obliki.
d) Gledati in delati na to, da se v krajih na Slovenskem, kjer se še vkljub potrebi niso ustanovile posojilnice, ustanovijo take prej kot slej.
e) Pri snovanju novih posojilnic uspešno pomagati.
«Zveza slovenskih posojilnic«, najstarejša kmečka zadružna zveza v Avstriji, je poleg teh nalog že davno prej, predno se je sklenil zakon o obligatorični reviziji, vršila revizijo pri svojih članicah. Naraščajoče število članic in razvoj zadružništva v obče je zahteval, da se ta zveza modernizira in sprejme poleg omenjenega delokroga »Zveze slov. posojilnic« in poleg izvrševanja revizij tudi denarno sporavnavo za svoje članice, katero je prej vršila deloma celjska posojilnica, deloma drugi zavodi ter da se preustroji v zadrugo z omejeno zavezo. Spet je bil M. Vošnjak isti, ki je leta in leta neumorno za to preustrojenje deloval in 1.1905. vzlic raznim spletkam s krepko pomočjo svojega zvestega vodje pisarne isto izvršil. Ta preustrojena zveza se imenuje «Zadružna Zveza v Celju« in ne združuje samo posojilnice, ampak tudi vse druge vrste zadrug. M. Vošnjak stoji od l. 1883. do dandanašnjega dne na čelu prejšnji «Zvezi slov. posojilnic« oz. sedanji «Zadružni Zvezi v Celju« in nam velikansko moč v zvezi združenih zadrug najboljše predočujejo sledeče številke: članice Zadružne Zveze v Celju so imele L 1906. denarnega prometa 237 milijonov K, rezervni zakladi so znašali 3,700.000 K, čisti dobiček je značal 508.000 K. vsa aktiva skupaj nad 100,000.000'—
M. Vošnjakova zasluga je, da smo Slovenci med prvimi narodi kar se tiče posojilništva v
Avstriji, da vkljub neznosnim razmeram, v katerih živimo, zaostajamo v tem oziru le za Čehi, medtem ko znatno nadkriljujemo Poljake, Rusine, Hrvate i Srbe, kateri živijo v dokaj ugodnejših razmerah. Upliv delovanja posojilnic pa se vzlasti kaže v tem, da se stekajo v naših denarnih zavodih milijoni in milijoni slovenskega denarja, o katerih nikdo prej niti sanjal ni, da se nudi našemu jjudstvu ugoden in cen kredit in se ga na ta način vodi k gospodarski neodvisnosti in samostojnosti ter, da se čisti dobiček uporablja v dobrodelne in narodne namene. Posojilnice so skoraj v vsakem mestu in trgu postavile krasne narodne domove, prave slovenske trdnjave, v katerih se osredotočuje ves slovenski živelj; posojilnice v najznatnejši meri podpirajo naše srednješolsko in visokošolsko dijaštvo ter skrbe na ta način za naraščaj inteligence, posojilnice pa se tudi spominjajo vseh slovenskih kulturnih in gospodarskih naprav ter iste vzdržujejo, oziroma znatno podpirajo. K vsemu temu delu je bodril Slovence M. Vošnjak; ne le z živo besedo, ampak tudi s peresom, osobito v listu «Zadruga», ki je izhajal že od 1. 1884.—1889., je pospeševal zadružno delo.
Velikega pomena za slov. narod so pa vzlasti posojilnice radi tega, ker so izvrstno delujoče slov. posojilnice največ pripomogle k temu, da se širi zanimanje za zadružništvo na Slovenskem in da ljudstvo vedno bolj in bolj upošteva velik pomen združenja. M. Vošnjak je dosegel, da je «Zveza slov. posojilnic« ustanovila lastno tiskarno, knjigoveznico in trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, katera podjetja krasno uspevajo in omogočujejo, da vse zadruge vse svoje pisarniške potrebščine od tega podjetja dobivajo. Da dobe ta podjetja lastno streho, se je zgradil po prizadevanju M. Vošnjaka «Zvezni dom», krasna in svojemu namenu primerna zgradba. Ker bo «Zadružna Zveza« potrebovala vsled svojega razvoja vedno večje pisarniške prostore in skladišča, je ista v tem letu kupila veliko, blizu kolodvora se nahajajočo hišo, bodoči «Zadružni Dom«, za kar se je tudi M. Vošnjak potegoval. Vsa ta gospodarska podjetja in poslopja so spet velikega pomena za ojačenje slovenskega življa v Celju.
Da moremo delovanje M. Vošnjaka na zadružnem polju dostojno oceniti, moramo si pred-očiti razmere, o katerih je začel svoje narodnogospodarsko delo. V celi Avstriji je takrat gospodarsko delo še celo počivalo, mnogo dežel, vzlasti na jugu, je bilo popolnoma zanemarjenih, ljudstvo ni imelo nobenega zaupanja do teh novotarij, katerim je celo inteligenca nasprotovala, naletel je vzlasti na hud odpor od strani narodnih
nasprotnikov in vlade; vendar ga vse to ni oviralo, ampak je z jekleno odločnostjo pričel svoje delo. Oskrbel je pravila, uredil celo knjigovodstvo, sestavil vse potrebne tiskovine in je, akoravno je moral več ali manj ledino orati in mu niso bile nobene ali zelo malo izkušenj na razpolago, zelo praktično in razmeram primerno uredil svojo organizacijo.
In še sedaj, ko bi po trudapolnem delu potreboval zaslužen počitek, ne miruje, ampak se živo zanima za vse pojave, vestno motri vse dogodke na zadružnem polju in vkljub vsem na-sprotstvom in navalom na «Zadružno Zvezo v Celju» mirno in z uspehi isto vodi do začrtanih ciljev.
Čut hvaležnosti sili nas zadrugarje, da se spominjamo sedaj, ko obhaja oče slovenskih posojilnic svoio sedemdesetletnico, na njegovo delovanje in njegove zasluge za napredek slovenskega naroda na gospodarskem in političnem polju; izrekamo mu najiskrenejšo zahvalo za vse njegovo požrtvovalno delo in ga zagotavljamo naše ljubezni in neomajanega zaupanja. Ker je M. Vošnjak v svoji skromnosti odklonil vsako proslavljanje sedemdesetletnice in se bo ista slavila ob jednem, ko bo obhajala ne spomlad «Zadružna Zveza v Celju» svojo 25 in južno-štajarska hranilnica v Celju svojo 20 letnico, naj zadostujejo te vrstice kot izraz hvaležnih čutil slovenskih zadru-garjev.
Dal Bog, da bi slavljenec v isti čilosti, v kateri obhaja redko obletnico, še dolgo vrsto let vodil najstarejšo slovensko zadružno organizacijo v korist slovenskega naroda!
Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri istem.
(Predaval na skupščini Zaveze jugoslov. učiteljskih društev dne 25. avg. 1907 v Radovljici Vlad. Pušenjak, potovalni učitelj »Zadružne Zveze v Celju.)
Slavna skupščina!
Cenjene dame! cenjeni gospodje!
Izvanredno vesel pojav je, da se v novejšem času širi zanimanje za zadružništvo po vsem Slovenskem in da inteligenca, osobito učitelji in duhovniki, ki živijo med ljudstvom, ki poznajo njega potrebe in težnje, tako pozornost obračajo zadružništvu. Že lansko leto na skupščini v Šoštanju se je v debati, ki je sledila krasnemu poročilu o delovanju učiteljstva izven šole, opozarjalo na sodelovanje učiteljstva pri zadrugah in letos je odbor zaveze v prepričanju, da je za-
družništvo za nas Slovence, kot narod, ki obstoji večinoma iz majhnih in srednjih posestnikov, majhnih in srednjih obrtnikov, največjega pomena, postavil poročilo »slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri istem« na dnevni red. Čast mi je pred tako odličnimi zastopniki jugoslov. učiteljstva, pred zastopniki stanu, kateri ne le neumorno deluje za povzdigo izobrazbe slov. naroda v šoli in izven šole, ampak tudi v največji meri vrši drobno narodno in drobno gospodarsko delo, o tem predmetu poročati.
Govoril bom o narodno-gospodarskem, nravno-vzgojevalnem in socijalnem (družabnem) pomenu zadružništva, o namenu posojilnic, kmetijskih, mlekarskih, vinarskih in sadjarskih zadrug kot glavnih vrst zadrug, ki pridejo za nas v poštev, o zadružnih zvezah ter o sodelovanju učiteljstva pri zadružništvu.
Narodno-gospodarski pomen zadružništva.
V prvi vrsti pride narodno-gospodarski pomen zadružništva v poštev. Zadružništvo omo-gočuje srednjemu stanu, majhnim in srednjim kmetom in obrtnikom, ki so kot posamezniki gospodarsko slabi in ne morejo z veleposestniki, veleobrtniki in velikimi podjetji konkurirati, da združeni dosežejo ugodnosti velikih podjetij in morejo z istimi uspešno tekmovati.
Zadruge delujejo uspešno proti kapitalističnim velikim podjetjem in zadruženjem, kakor ringom, kartelom itd., kateri izkoriščajo svojo denarno premoč in trgovsko znanje napram kmetu in obrtniku proizvajalcu in odjemalcu.
Velika obrtna in trgovska podjetja, kakor tovarne za umetna gnojila, stroje, veletržci itd. se združujejo v takozvane kartele in ringe, katerih namen je, svojo moč napram razcepljenemu konsumu izkoriščati, s čemur nastane nevarnost, da se pri določevanju cen, pri pogojih prodaje in oddaje ne upoštevajo dovolj koristi konsumentov oz. producentov kmetov oz. obrtnikov. Kmetijske zadruge tvorijo protitežje proti kartelom itd. in ščitijo prebivalstvo na deželi.
Važno je delovanje zadrug radi tega, ker iste izključujejo predrago in mnogokrat nepošteno delujoče prekupce, mešetarje in barantače, ki izrabljajo nepoznanje tržnih razmer, lahkovernost in mnogokrat gospodarsko odvisnost kmetov v svojo korist in v škodo kmetov.
V zadrugah združeni kmetovalci dobijo upliv na svetovni trg in tržne cene ter vplivajo potom svojih zastopnikov na zakonodajstvo in dosežejo ugodnejše postave za kmetijstvo.
S tem, da se potom zadrug okrepi srednji stan, se krepijo tudi drugi stanovi, ker kmečki stan je najtrdnejša podlaga vsem stanovom.
Nravno-vzgojevalen pomen zadružništva.
»Vsi za jednega, jeden za vse!« je zadružno geslo, ki jasno pravi, da odgajajo zadruge ljudstvo k skupnosti, k složnemu, skupnemu delu v lastno dobrobit.
Ljubezen do bližnjega je gonilna moč v zadružništvu, za dobičkaželjnost in koristolovje v zadružništvu ni prostora.
»Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« je zadružno načelo. Zadrugarji iščejo v samopomoči rešitve, začnejo se zavedati, koliko lahko sami z lastno močjo dosežejo, z zaupanjem v lastno moč raste pridnost, podjetnost in samozavest, katere lastnosti spremlja poštenost, vestnost in zdrav gospodarski čut.
Samo-uprava in lastna odgovornost sta temelja, na katerih slonijo zadruge; zadružniki sami upravljajo zadruge z lastno odgovornostjo, kar vpliva odgojevalno na nje.
Gospodarski uspehi zadrug vplivajo odgojevalno na ljudstvo; iz kmečkih vrst izginja nevoščljivost, nezadovoljnost, nevernost, lahkomi-šeljnost, prepirljivost, nekrščanska škodoželjnost, ošabnost in obup ter stopa na njih mesto sreča, zadovoljnost, veselje do dela in čut dolžnosti. Zadruge odvajajo zadružnike od razkošnosti in zapravljivosti ter jih navajajo k varčevanju, skrbnemu gospodarstvu, redu, točnosti in zmernosti.
Nravno vzgojevalno delujejo osobito s tem, da vršijo drobno gospodarsko delo: prirejajo predavanja o vseh zadružnih in gospodarskih strokah, občne zbore posameznih zadrug in za družnih zvez, zadružne shode, gospodarske in zadružne okrajne shode, gospodarske pogovore po vaseh, razstave, poučne tečaje, poučne izlete itd., razširjajo zadružne in druge gospodarske časopise, knjige in brošure ter širijo zanimanje za gospodarsko delo. Potom tega dela napreduje izobrazba, ljudstvo se začne zavedati, kako velika moč leži v složnem, skupnem nastopanju,
I
dobi umevanje za skupne težnje ter nastopa odločno za ugodno rešitev vseh gospodarskih vprašanj.
Zadruge se bojujejo za prevlado poštenih in pravičnih trgovskih načel, ublažujejo skrajno oster gospodarski boj in zahtevajo, da se v sebičnem gospodarskem življenju upoštevajo tudi nravna načela.
Najlepše osvetljuje nravno-vzgojevalno delo zadružništva izrek slavnega agrarnega politika Buchenbergerja, ki pravi:	»Novodobno za-
družništvo ne vpliva ugodno samo na gospodarsko življenje, ampak tudi na duševno in nravno življenje svojih članov in sicer ne le radi tega, ker je
potreben predpogoj za napredek v duševnem in nravnem oziru povzdiga gospodarskega blagostanja, ampak tudi, ker je članstvo v zadrugi, delo v nji in za njo šola samo-odgoje, p o-žrtvovalnosi in skupnosti in, ker vpliva zadružno skupno delo na z a-drugarje in je vspodbuja k pod je t' nosti in dejavnosti. Upanje potom združenja doseči,gospodarske ugodnosti, katerim bi se posameznik v svoji osamelosti moral odreči, povzdiguje samozavest in zaupanje v lastno moč.«
Družaben (socijalen) pomen zadružništva.
Neprecenljive vrednosti je tudi socijalen pomen zadružništva. V zadrugah delujejo skupno vsi sloji prebivalstva na deželi brez ozira na stanovske in premoženjske razlike, razlike izobrazbe, veroizpovedanja ali političnega prepričanja; pri skupnem delu drug drugega spoznavajo, ublažujejo se nasprotstva, izvirajoča iz različnih gospodarskih odnošajev ali političnih naziranj, drug drugega začnejo ceniti in se zbliževati in počasi izginja prepad, ki zija med gospodarsko močnejšimi in gospodarsko slabejšimi, med izobraženci in priprostim ljudstvom. Vse to pa je popolno naravna posledica dela, s katerim so mnogokrat gospodarsko trdni ali izobraženi sloji gospodarsko dvignili cele občine, oz. župnije.
Za povzdigo revnih slojev, osobito delavcev in dninarjev so veliko storile zadruge s tem, da so jim omogočile si pridobiti majhno posestvo oz. lastni dom. S tem so ne le dale dotičnim ugodnejše življenske pogoje, ampak tudi, kar moramo dandanes v dobi velikega pomanjkanja delavskih močij posebej povdarjati, dotičnike nekako priklenile k grudi in odvrnile od bega iz dežele oziroma izseljevanja.
Zadruge skušajo odpravljati razna socijalna zla s tem, da skrbijo za povzdigo telesnega, duševnega in nravnega blagra potom dobrodelnosti. Zadruge so upeljale celo vrsto uredb za pospeševanje dobrodelnosti na deželi kakor bolnišnic, podpornih zavodov za uboge, ljudskih kopel ji, blagajn za slučaj smrti, zavarovalnic, uredb za prvo pomoč pri bolezni, otroških vrtcev, nadaljevalnih in gospodinjskih šol, uredb za pospeševanje izobraževalnih društev, ljudskih knjižnic itd.
Posojilnice.
V	kratkih potezah sem začrtal važen pomen zadružništva, kateremu je pripisovati veselo dejstvo, da zadružništvo od dne do dne napreduje in je dandanes, čeravno je staro še le polstoletja, razširjeno po celem svetu. Najstarejše zadruge
so kreditne zadruge in sicer po sistemu Schulze-Delitzsch, še le pozneje so se razvile posojilnice Rajfajznovega ustroja. Obupno stanje rokodelcev in kmetov v 1. 1846 in v naslednjih letih povzročeno po konkurenci velikih obrtnikov in po slabi letini je privedlo qba človekoljuba do tega, da sta skušala rokodelcem in kmetom pomagati potom samopomoči. Posojilnice Schulze-Delitzsche-vega ustroja so starejše, Rajfajzen je svoj ustroj še le po dolgoletnih izkušnjah ustvaril. Schulze-Delitzscheve posojilnice so bolj primerne za meščane, osobito trgovce in obrtnike, med tem ko se Rajfajznovke ozirajo na razmere kmečkega prebivalstva. Glavni znaki Rajfajznovk so:
1. Neomejena zaveza t. j. vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem za obveznosti zadruge. Zadružnik mora biti vsak posojilojemalec.
2.	Omejen	delokrog t. j.	delokrog zadruge
naj obsega večjo občino ali nekaj župnij, nikakor pa ni priporočati da bi celi sodnijski okraji spadali v delokrog Rajfajznovke. To načelo je velepomembno radi tega, ker nudi posojilnica v občini lahko in ugodno priliko za vlaganje hranilnih vlog ter lahko in ugodno priliko za dobavo posojil. Če je posojilnica v občini, se prihrani mnogo stroškov, potov in zamude časa, katera nastane ljudstvu, če je isto prisiljeno posluževati se posojilnice v oddaljenem trgu ali mestu. V občini ljudje drug drugega poznajo, načelstvu so znane ne le vse premoženjske razmere prebivalcev	ampak	vzlasti	njih	osebne razmere,
njih značaj itd. in se ni bati, da bi dajalo posojila	ljudem,	ki niso	zanesljivi glede kredita
in ne	kredita	vredni	in bi	s tem spravljalo
zavod oz. poroke v nevarnost.
3. Skrb za velike rezerve. Ves čisti dobiček se steka vsako leto v rezervni zaklad in ko je isti dosegel primerno visokost, se še le obresti istega in čisti dobiček prih. let uporablja v dobrodelne namene. Vse posojilnice morajo stre-miti za tem, da so kolikor mogoče neodvisne od tujega kapitala in da ne pridejo v slučaju denarnih kriz v neprilike, kajti ravno v časih, ko vlada občna draginja na denarnem trgu, bo gotovo tudi največ ljudij iskalo pomoči pri posojilnicah in, če iste nimajo dovolj lastnih sredstev, bodo mnogokrat le težko oz. pod zelo neugodnimi pogoji ljudstvu pomagale. Skrb za obstoj in napredek zavoda samega in za možnost vzlasti v slabih časih nuditi ljudstvu hitro in ceno pomoč naj navaja k temu, da se skrbi za izdatne rezerve.
4. Posojuje se na osebni kredit proti poroštvu, menice so popolnoma izključene. Pri Rajfajznovkah se naj iščejo posojila za krajšo
dobo, naš zakon z dne 1. jun. 1889. dovoljuje dobo 4 let —-v svrho nakupa živine, umetnih gnojil, semenja, izvršitev kakih popravil itd. Za realni kredit na daljšo dobo so najbolj pripravne hranilnice oz. hipotečne banke,, ker je neobhodno potrebno, da se realni kredit, kredit na podlagi imovine posestva, hiš itd., dovoli na daljšo dobo, da je neodpovedljiv in se leto za letom amorti-zuje t. j. vničuje.
5. Razloček med obrestno mero za hranilne vloge in posojila naj bo kolikor mogoče nizek Naš že zgoraj imenovani zakon z dne 1. junija 1889. zahteva, da ne sme ta razloček z vsemi drugimi pristojbinami vred znašati več kakor 11/2 %• Posojilnica pa poleg tega lahko uspeva, ker opravljajo vsi funkcijonarji zadruge, izvzemši blagajnika ali računarja, svoj' posel kot častni posel brezplačno. Blagajnik ali računar dobi le za svoje delo in zamudo časa primerno nagrado.
6. Deleži so mali, ne smejo presezati 50 K in se navadno ne obrestujejo; če se pa že obrestujejo, potem ne sme obrestna mera biti višja kakor obrestna mera za hranilne vloge. To načelo je zelo važno, ker se s tem pobija ko-ristolovstvo.
7. Posojilnice skrbe ne le za denarni, ampak tudi za blagovni promet t. j. skupen nakup vseh kmetijskih potrebščin (umetnih gnojil, močnih krmil, semenja, galice itd.) ter skupno prodajo vseh kmetijskih pridelkov. To načelo je našlo mnogo nasprotnikov, a tekom časa so uvideli, da je vse nasprotovanje zastonj. Kateri razlogi so privedli Rajfajzna do tega, da je spojil v Rajfajznovkah denarni in blagovni promet? Zakaj imajo to uredbo danes vse Rajfajznovke na svetu? Predvsem merodajno je	dejstvo, da	je na deželi težko dobiti dovolj	spo-
sobnih ljudij, ki bi vodili posojilnico in še posebej kmetijsko zadrugo za skupen nakup vseh kmetijskih potrebščin in skupno prodajo vseh kmetijskih pridelkov. Ako obstojita dve zadrugi, so dvojni upravni stroški na škodo obeh zadrug. Da je mogoče pokrivati četudi majhne upravne stroške in še doseči nekaj dobička za rezervni zaklad, je velike važnosti, da se napravi pri denarnem in blagovnem prometu nekaj čistega dobička. Nekateri zadrugarji na Slovenskem se boje blagovnega prometa češ, da je blagovni promet nevaren za posojilnice; temu se mora odločno oporekati. Naročuje se le ono blago in v oni množini, katero in v koliki množini so zadružniki isto naročili, prodajajo se le oni pridelki, za katere ima zadruga dobre odjemalce. Ugodna je pa zveza	blagovnega prometa z denarnim	pro-
metom posebno radi tega, ker si lahko zadružnik, kateri v	določeni dobi — navadno mesec	dni j,
— ne more poravnati računa za umetna gnojila itd., vzame za dotični znesek posojilo, medtem ko mu kmetijska (nakupovalna in prodajalna) zadruga zbog pomanjkanja sredstev ne more kreditirati. Vsi ti navedeni razlogi so posebno za nas Slovence merodajni, da vršimo v Rajf-ajznovkah denarni in blagovni promet.
Posojilnice Rajfajznovke so po vsem svojem ustroju ustvarjene za kmečko prebivalstvo. Njih velik pomen so uvideli tudi merodajni krogi in so z zakonom z dne 1. jun. 1889. podelili Rajf-ajznovkam, ki so ustanovljene na podlagi prej označenih načel sledeče ugodnosti:
1. so davka proste,
2. smejo uporabljati menični kolek po lestvici 1, ki je dokaj nižji kakor kolek po lestvici
II,	seveda le pri zadolžnicah na osebni kredit, nikakor pa ne pri zadolžnicah za posojila, katera so se vknjižila. Koliko si prihranijo posojilojemalci s tem, da se rabi kolek po lestvici 1, naj predočuje par primerov:
Za posojilo 200 K znaša kolek po lestvici
500 » 1000 » 200 » 500 » 1000 »
20 v, » 40 », » 80 », II 64 », »1.88 K,
» 5— ».
tu je treba še pristaviti, da morajo kolekovati posojilnice, ki niso Rajfajznovke, dolžna pisma s poroštvom z dvakratnim zneskom koleka po lestvici II., toraj:
za	posojilo	200	K	znaša	kolek	K	1'28
»	»	500	»	»	»	»	376
»	»	1000	»	»	»	»	10 —
3.	njihova korespondenca je v občevanju z javnimi oblastmi in uradi, izvzemši sodnijsko postopanje, vseh pristojbin prosta.
Radi teh velikih ugodnosti moramo stremiti za tem, da se na Slovenskem v vsaki občini oz. v okrožju več občin, ki štejejo okrog 1500 duš in se nahaja vsaj par za vodstvo posojilnice zmožnih mož, ustanovijo Rajfajznovke, katere bodo	gotovo	dobro	uspevale. Posojilnice za
majhen okoliš so važne radi tega, da ostane denar na deželi in pridejo vse ugodnosti, katere nudi posojilnica, prebivalcem v okolišu zadruge v korist.
Posojilnice Schulze-Delitzchevega ustroja se razlikujejo od Rajfajznovk v tem, da so ustanovljene za prostran okoliš, da dajejo v veliki meri kredit na menice, da izplačujejo lahko načelstvu visoke tantijeme, da so upravni stroški navadno dragi in da se plačujejo višje obresti za deleže.
Na Slovenskem nimamo posojilnic čisto Schulze-Delitzschevega ustroja, ampak je večina posojilnic, ki so se ustanovile do leta 1895.,
ustanovljenih na podlagi Vošnjakovega ali mešanega ustroja, ki vsebuje načela Rajfajznova in Schulze-Delitzscheva. Ti slovenski zavodi koristijo skoro izključno kmečkemu prebivalstvu, pretežna večina zadružnikov pripada kmečkemu stanu; nekateri zavodi pa imajo. nekatere nedo-statke, kakor n. pr. previsoko obrestovanje deležev in predrago upravo. Sicer pa moramo s ponosom povdarjati, da smo bili Slovenci v Avstriji med prvimi, ki smo začeli delovati na zadružnem polju v dobrobit kmečkega prebivalstva. Medtem, ko je večina narodov v Avstriji začela še le okrog leta 1890. delovati na zadružnem polju, delujemo Slovenci že od leta 1872. naprej in smo že l. 1883. ustanovili prvo kmečko zadružno Zvezo v Avstriji »Zvezo slov. posojilnic« imenovano, katera se je l. 1905. prelevila v s e-dajno »Zadružno Zvezo v Celju«. Uspehi niso izostali; slovensko kmečko ljudstvo je neodvisno od nasprotnikov, dobiva cen kredit, na tisoče in tisoče kmetij se je rešilo propada. Stotisoči in stotisočisose obrni l'i v dobrodelne namene in se je ustanovilo, vzdrževalo, oziroma podpiralo nebroj gospodarskih, kulturnih in narodnih naprav. In komu se imamo zahvaliti za te krasne uspehe? N e v e n 1 j i v e zasluge si je pridobil oče slovenskih posojilnic g. Mih. V o š n j a k, ki že okrog 30 let neumorno na tem polju deluje. Želeti je, da ta odličen slovenski zadrugar, ki praznuje letos 18. septembra svojo sedemdesetletnico, še dolgo vrsto let deluie v prid slovenskega zadružništva.
Namen posojilnic, vzlasti Rajfajznovk.
Posojilnice so podlaga vsem drugim zadrugam in najuspešnejše delujejo proti oderuštvu in za gospodarsko neodvisnost prebivalstva na deželi. Namen istih je:
1.	Sprejemanje hranilnih vlog. S tem delovanjem potegnejo hranilne vloge iz celega okoliša na sc, razun tega pa vsled ugodne prilike za varčevanje pridobijo marsikatere ljudi za varčevanje, ki prej zbog komodnosti ali oddaljenosti od denarnega zavoda niso štedili. Posebno pomembno pa je, da posojilnice z raznimi uredbami, kakor hišnimi nabiralniki, hranilnimi znamkami ali kartami, ki se v krajih, kjer prebivajo večinoma delavci, v soboto zvečer, v krajih s kmečkim prebivalstvom, v nedeljo po-
poldan prodajajo po hišah, z šolskimi hranilnicami itd. navajajo mladino, posle, dninarje in delavce k varčnosti. Za vse mogoče namene ustanavljajo posebne oddelke, kakor n. pr. birmanske hranilnice, hranilnice za nakup umetnih gnojil, kurjave rtd. Izvrstna naredba je tudi pri-hranjevalna knjižica, neka vrsta zavarovanja za življenje. Imejiteli take knjižice se zaveže, da bo redno vsak teden ali mesec za gotovo število let plačeval določeno vsoto. Če mora plačevanje
■	ustalv:itj'.: dohi.;.imejjtelj-take.;knjižne ne le vplačano vsoto, ampak tud} obresti .n?iz.aj, .medtem,k1' •dobi od’zavarovalnic za življenje le vplačano vsoto.
Hranilne vloge se kolikor mogoče ugodno obrestujejo.
2.	Dajanje posojil. Pri dajanju posojil se mora upoštevati kreditna zmožnost in kreditna vrednost prosilca, navesti se mora namen, za katerega se posojilo rabi in se kontrolira posojilojemalec, da posojilo tudi v ta namen porabi. Posojilnice navajajo svoje dolžnike k rednemu letnemu odplačevanju gotovega zneska posojila in tako povzročijo, da ljudje lahko posojila v majhnih zneskih polagoma vrnejo. Daje se kredit proti poroštvu na dobo 4 let, za hipotekarni kredit so ugodnejše starejše in večje posojilnice, hranilnice in hipotečne banke.
4. Otvorjenje tekočega računa. Tekoči račun kot oblika modernega denarnega prometa se še pri nas premalo upošteva, akoravno je potom tekočega računa mogoče vsak hip dobiti potreben denar in vsak hip vložiti odvišne novce.
4. Opravljanje raznih bančnih poslov. Posojilnice na deželi bodo le tedaj odgovarjale svojemu namenu, če bodo dobile značaj vaške ali občinske banke. Kakor se vsak boljši trgovec in obrtnik v večjem mestu poslužuje kake banke, tako naj bi služila prebivalstvu na deželi posojilnica kot banka za opravljanje vseh denarnih poslov.
Posojilnice, oz. zadružne zveze bi naj vpeljale za vse svoje članice čekovni promet, potom posojilnice kot vaške banke naj bi bilo omogočeno plačevati davke, zavarovalnine itd. Koliko nepotrebnih potov, stroškov in skrbij bi se prihranilo kmečkemu prebivalstvu, ki mnogokrat, ko pride rok za plačilo davkov, zavarovalnine, obrestij za vknjižene dolgove itd. leta od soseda do soseda, da si preskrbi potrebno vsoto; mnogokrat se brezuspešno peha za dobavo denarja in je rubežen, spojena z raznimi stroški, posledica teh razmer.
Kmetijske (nakupovalne in prodajalne) zadruge.
Priporoča se, da Rajfajznovke vršijo skupen nakup kmetijskih potrebščin, kakor umetnih
gnojil, krmil,,, semenja, živinske soli, galice, žvepla,, premoga, strojev, orodja,, sadnih dreves, trt, kolov za vinograde, raznih drugih potrebščin za sadjarje in vinogradnike itd., ter skupno prodajo kmetijskih pridelkov. Od nakupa mora pa biti popolnoma izključeno blago, katero prodajajo špecerijski, manufakturni in drugi trgovci. Ker se mnoga konsumna društva imenujejo kmetijske zadruge, katero ime pa ni popolnoma
.CTitaP.*
je,^t,pJikq g^v^r%; iqTpi§^loKhPoY,4arj.ati moram, da motrim konsumna društva in njih delovanje ne iz političnega, ampak iz strogo gospodarskega stališča. Ne morem tajiti, da imajo konsumna društva lepo nalogo, ščititi prebivalstvo pred izkoriščevanjem trgovcev, omeniti moram, da ista krasno uspevajo ne le v mestih v Nemčiji in na Angleškem, ampak tudi na deželi na Danskem in v Švici, ne smem pa tudi zamolčati, da so za uspešen razvoj konsumnih društev potrebni gotovi predpogoji. Posebno je neobhodno potrebno, da je ljudstvo z zadružnim duhom prepojeno in da je dovolj za vodstvo teh, mirno lahko rečemo, najtežavnejši h z a d r ug, s p s o b n i.h 1 j udi j. Če pa upoštevamo, da je pri nas še malo smisla z a z a d r u ž n j,š t v o i n da nam primanjkuje gospodarsko izobraženih in za vodstvo takih zadrug sposobnih mož, uvidimo, da ni pri nas za take vrste zadrug sedaj ugodnih tal, ker primanjkujejo potrebni predpogoji.
Kjer . pa obstoje .starejše .posojilnice mešanega ustroja, oz. ni umestno ustanoviti kake Rajfajznovke, se snujejo kmetijske (nakupovalne in prodajalne) zadruge. Iste
1. preskrbujejo blago kolikor mogoče najboljše kakovosti za kolikor mogoče nizko ceno. Pri nakupu v veliki množini naravnost od velikih proizvajalcev (tovarn, veletržcev) se izključujejo prekupci, prihrani na voznini, dobi zajamčeno pristno blago, ki vsebuje zajamčeno množino hranilnih snovij, oz. zajamčene lastnosti, ker se isto da od kemičnih preskuševališč preiskati in se primanjkljaj hranilnih snovij mora doplačati.
2. Poučujejo ljudstvo o sestavi in uporabi umetnih gnojil, močnih krmil, strojev itd., o trgovskih običajih, vplivajo na izboljšanje trgovskih običajev ter odpravo nepravilnostij, ponarejanj in goljufij v trgovini,
3. dobivajo upliv na trg in tržne cene,
4. opozarjajo kmete na važnost umetnih gnojil, močnih krmil ter dela z stroji ter navajajo iste k umnemu kmetijstvu,
5. koristi skupnega nakupa pospešujejo smisel za zadružništvo, ker kažejo moč združenja,
6. dosežejo boljše cene za kmet. pridelke, ker stopajo z izključenjem drago delujočih pre-kupcev, z velikimi množinami jednotnega blaga naravnost v zvezo s konsumenti. Cene pridelkov se za konsumenta ne zvišajo, ker odpade lep dobiček prekupcev in istega dosežejo kmetovalci-producenti. Zadruge oz. njih centrale pa tudi poznajo tržne razmere, pošiljajo svoje blago tje, kjer se isto'rabi:'ih dt5bro'platuje;'skrbe pa tudi
rlaehkr&t He' preplavi' ž"kfnet. pridelki, kar neugodno vpliva na cene, ampak da se razdeli na posamezne dobe,
7. delujejo na to, da se pridelujejo pridelki najboljše kakovosti, kolikor mogoče malo, a za dotične krajevne in podnebne razmere ugodnih vrst ter opozarjajo na pogreške pri produkciji,
8. ljudstvu nudijo priliko za ugodno ceno in hitro vnovčiti svoje pridelke ter mu pripomorejo do boljših in sigurnejših dohodkov.
Mlekarske zadruge.
Dandanašji se goji mnogo gospodarskih strok, ki ne prinašajo dovolj dobička, oz. pri katerih dohodki iz dotične gospodarske stroke ne odgovarjajo stroškom pridelovanja. Ravnotako je več gospodarskih strok, katere se premalo upoštevajo, vzlasti mlekarstvo. Ni se čuditi, da se pri nas mlekarstvo, ki v nekaterih državah, kakor na Danskem, v Švici in Nemčiji in v nekaterih avstrijskih deželah, kakor na Tirolskem in Pred-arlskem donaša mnogo dohodkov, zanemarja; saj ni mogoče našim kmetom izvzemši one, ki stanujejo blizu mest in industrijskih središč, vnovčiti mleka. To, kar posameznik ne more, namreč pošiljanje svežega mleka v večja mesta in industrijska središča ali izdelovanje mlečnih izdelkov, vrše v mlekarskih zadrugah združeni kmetovalci. Mlekarske zadruge so se posebno razširile od
1.	1878. naprej; v tem letu se je izumil stroi-po-snemalnik, kateri v kratkem času in zelo natanko posname mleko, — pri navadnem posnemanju v latvicah ostane v mleku do 07% tolščobe, pri posnemanju s posnemalnikom pa le okrog 0'2%, kar je gotovo velik dobiček, če pomislimo, da mleko splošno vsebuje okrog 3'5% tolščobe —, je neodvisen od vplivov vremena in drugih zunanjih vplivov, povzroči, da je smetana in posneto mleko sladko in slednjič, kar je v sedanji dobi, ko se deluje na to, da se mesta preskrbujejo z mlekom, ki odgovarja vsem zdravstvenim zahtevam, posebno velikega pomena, očisti mleko vse nesnage in vseh bakterij, ki povzročajo razne bolezni.
Poleg že omenjene ugodnosti, da mlekarne omogočujejo v od prometa oddaljenih krajih vnovčen je mleka, še nudijo iste sledeče ugodnosti:
1. prihrani se mnogo dela, stroškov in delavskih močij. Navada na deželi je, da se iz mleka, katero se sproti ne uporabi, izdeluje domači sir oz. surovo maslo in se ti izdelki nosijo na trg v bližnje mesto. Vse to povzroča obilico dela, surovo maslo ni izborne kakovosti, ima nizko ceno tako, da se liter mleka zelo slabo plača. Ako se pa mleko oddaje v mlekarno: odpactevse 'delo, stroški,-; ki So- spojeni s tem; da^se- izdelki postavijo na trg in delavske moči se lahko lipo-rabijo drugod, kar je dandanes, ko vlada veliko pomanjkanje delavskih močij in je iste težko za drag denar dobiti, neprecenljive vrednosti.
2. mleko	se dosti boljše izkorišča,	naredi
se več izdelkov in boljše kakovosti, kar je pripisovati temu,	da se	rabijo	stroji in da	v mlekarnah deluje	osobje,	ki si	je pridobilo	tekom
časa najboljše izkušnje.
3. dosežejo boljše vnovčenje pridelkov vsled tega, ker nudijo občinstvu izvrstne izdelke v večji množini in se	jim ni	treba	posluževati	raznih
majhnih trgovcev pri prodaji izdelkov, ki jim navadno ne plačajo istih v denarju, ampak jim obesijo za iste razno, mnogokrat popolnoma nepotrebno blago.
4. stalen reden dohodek vsak mesec za mleko omogočuje kmetu, da začne bolj skrbeti za zboljšanje živine, travnikov, hlevov in v obče vpliva na povzdigo celega gospodarstva.
Na Slovenskem še je veliko ugodnih krajev za ustanovitev mlekarn, treba se je le poprijeti dela.
Sadjarske in vinarske zadruge.
Dohodki, katere dobivajo vinogradniki in sadjarji pri nas so zelo neznatni, isti daleč zaostajajo za dohodki vinogradnikov in sadjarjev drugih dežel in držav, v katerih ne obstoje tako ugodni pogoji za ti dve gospodarski panogi, dohodki pa tudi nikakor ne odgovarjajo stroškom in delu, katero je dandanes potrebno. V odpravo teh nedostatkov so se nasvetovala razna sredstva, kot najuspešnejše sredstvo se pa mora smatrati skupno, jednotno postopanje sadjarjev in vinogradnikov v sadjarskih in vinarskih zadrugah. (Natančneje o delovanju sadjarskih in vinarskih zadrug se vsi udeleženci lahko pouče iz brošure, katero je založila «Zadružna Zveza v Celju» in katera je tukaj brezplačno na razpolago.)
Te zadruge delujejo na to, da produkcijo glede množine in glede kakovosti povzdignejo ter kolikor mogoče ceno pridelovanje dosežejo. Svojo pozornost obračajo na to, da se zboljša vinarstvo, sadjarstvo, kletarstvo, izkoriščanje sadja
in grozdja ter zlasti, da se doseže ugodna prodaja pridelkov sadjarstva in vinarstva. Saj ravno glede prodaje vladajo obupne razmere; vinogradnik in sadjar moreta navadno težko in po dolgem času za cen denar vnovčiti svoje pridelke, dočim zadruga z velikimi množinami jednotnega blaga najboljše kakovosti lažje dobi dobro plačujoče večje odjemalce. Zadruge pospešujejo umno sadjarstvo in vinarstvo, potom sejmov, razstav itd. seznanjajo občinstvo s svojimi izdelki ter pridobivajo isto za uživanje teh izdelkov.
Razne zadruge.
V	kratkem sem orisal namen glavnih vrst kmetijskih zadrug, za katere so najugodnejša tla na Slovenskem. Zelo velikega pomena so še živinorejske zadruge, ki skrbijo za upeljavo dobrih, za posamezne krajevne in podnebne razmere primernih pasem živine, melijoracijske (izboljševalne zadruge), kojih namen je izsuševanje močvirnatih, namakanje suhih zemljišč, spreminjanje peščenega nerodovitnega, z grmičjem obraščenega sveta v rodovitno zemljo, zaokroževanje (zlaganje) posestev itd.; velika pomoč za revnejše sloje bi bile v krajih, kjer v velikih množinah rastejo borovnice in prusnice zadruge za izkoriščanje tega sadja, po katerem se zelo povprašuje; v krajih, ki so ugodni za vrborejo, naj bi se ista povzdignila, ustanovil pletarski tečaj in pletarska zadruga za razpečavanje pletarskih izdelkov; strojne zadruge naj nabavljajo siroje, kakor parne mlatilnice, žitne čistilnice, travniške brane, razne vrste pijugov, tehtnice za živino itd. ter iste posojujejo svojim zadružnikom; perutninarske in jajčarske zadruge naj v krajih, kjer kmetijske (nakupovalne in prodajalne zadruge) in mlekarne ne vrše prodaje jajc in perutnine opravljajo ta posel. V Istri in Dalmaciji se priporočajo oljarske in ribiške zadruge. Poleg omenjenih zadrug, ki so zgolj za kmete, obstoje zadruge za druge stanove, delavce, obrtnike, trgovce, uradnike itd., kakor tiskarske, stavbene, surovinske zadruge, zadružna skladišča itd.
Zadružne Zveze.
Ako bi zadruge vsaka za se skušale doseči svoj cilj, bi težko kaj izdatnega dosegle. Zato se. zadruge združujejo v zadružne zveze, katere pospešujejo zadružno delo in vse zadeve svojih članic s tem, da zastopajo njih interese napram javnosti in zakonodajstvu, s tem, da izpopolnujejo vse uredbe in poslovanje, s tem, da skrbe za ustanovitev novih zadrug, posebno pa s tem, da izvršujejo revizije in služijo svojim članicam kot denarne in blagovne centrale. Zanimanje za zadružništvo širijo zadružne zveze potom svojih glasil, in brošur, potom predavanj, poučnih te-
čajev itd. V smislu zakona od 10. junija 1903. se morajo vse zadruge podvreči vsako drugo leto postavni reviziji, katero izvršujejo zadružne zveze pri svojih članicah. Zadružne zveze so denarne centrale in vršijo kot take denarno sporavnavo. to se pravi: one sprejemajo hranilne vloge od onih članic, katere imajo več denarja, kakor ga same potrebujejo in dajejo posojila onim članicam, ki same ne razpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi. Kot blagovne centrale vrše zadružne zveze skupen nakup vseh kmet. potrebščin in skupno prodajo vseh kmet. pridelkov za vse svoje članice.
Kakor v marsičem, tako tudi na zadružnem polju vlada na Slovenskem velika razcepljenost; na slovenskem ozemlju obstoje nič manj nego štiri zadružna zveze, na slovensko ozemlje pa še posega tri nemški zadružni zvezi v Gradcu in Celovcu. Za Istro obstoji posebna zadružna zveza v Pulju, za Dalmacijo pa ravnokar ustanovljena zadružna zveza v Splitu; sicer pa spadate Istra in Dalmacija v delokrog celjske in ljubljanske zadružne zveze.
Najstarejša zadružna zveza na Slovenskem je «Zadružna Zveza v Celju», prej «Zveza slov. po-soji!nic» imenovana. Ista ima sedaj približno 200 članic, večinoma posojilnic in mlekarn; v novejšem času je tudi obrnila svojo pozornost vsem drugim kmet. zadrugam. Tej I. 1883. za vso jugoslovansko ozemlje ustanovljeni zadružni zvezi gre zasluga, da se je zadružništvo na Slovenskem tako razvilo. Zadružna zveza izdaja redno vsako leto svoj letopis, ki nam podaja jasno sliko delovanja vseh članic, svoje glasilo «Zadruga», ki je po sodbi kmetijskih in zadružnih strokovnjakov jeden najboljših zadružnih listov v Avstriji, nadalje izdaja brošure, prireja predavanja; okrajne gospodarske shode in poučne tečaje. Na gospodarskem, kulturnem in narodnem polju so «Zadružna Zveza» v Celju in njene članice veliko dobrega za slovenski narod storile. Da so članice dobro fundi-rane, priča letopis za I. 1906, v katerem izkazuje vseh takrat včlanjenih 1 70 zadrug okrog 237 milijonov kron denarnega prometa 508.000 K čistega dobička, rezervnih zakladov nad 3,600.000 kron in vseh aktiv nad 100,000 000 kron. Zadružna Zveza sama je v l. 1906., v katerem je prvo leto poslovala kot zadruga in centrala, imela nad 14 milijonov K prometa.
Zadružna zveza v Ljubljani, ustanovljena koncem l. 1899., šteje okrog 380 zadrug, nad temi mnogo Rajfajznovk ter precej konsumnih društev in raznih kmet. zadrug. Zadružna zveza izdaja list «Narodni gospodar», zadnji letopis je izdala za
l.	1902/3.
Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev obstoji še le par let in ima včlanjenih okrog 30 Rajfajznovk; Zadružna zveza v Trstu je že ustanovljena, a še ni pričela delovati.
Precej Rajfajznovk in kmet. zadrug na Sp. Štajarskem pripada nemški zadružni zvezi v Gradcu, nekaj posojilnic na slov. Koroškem pa nemški zadružni zvezi v Celovcu.
Vse zadružno delo trpi vsled velikanske konkurence, katero dela jedna zadružna zveza drugi, propaganda, ki mnogokrat ni baš umestna, požre mnogo denarja in uporabi mnogo močij in želeti je, da se razmere v kratkem izpremene, ker zadružno delo more le tedaj uspevati, če v zadrugah in zadružnih zvezah delujejo zastopniki vseh stanov, vseh veroizpovedanj in političnih nazirani složno skupaj, o čemur priča zadružništvo v Nemčiji, na Danskem, in v vseh avstrijskih deželah, izvzemši jugoslovanske dežele. Kako blagodejno vpliva skupno gospodarsko delo v gospodarskih zavodih nam jasno priča kmetijska družba kranjska, ki je najboljše delujoča kmetijska družba v Avstriji. V drugih deželah, kjer bivata po dve ali več narodnosti skupaj, so ločene zadružne zveze za posamezne narodnosti, le mi Slovenci smo v tem oziru na slabem!
Vse zadružne zveze, dandanes 22, so združene v «Splošni zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju«, ki šteje nad 5000 zadrug kot članic. Vse narodnosti v Avstriji, izvzemši Poljake in moravske Čehe, so združene v tej zvezi. Vesel pojav je in nam obeta boljšo bodočnost , da na zadružnem polju vse avstrijske narodnosti in stranke skupaj delujejo in temu je pripisovati ugoden razvoj avstrijskega zadružništva. Splošna zveza vrši iste naloge, izvzemši denarno sporavnavo, napram posameznim zadružnim zvezam, katere vršijo zadružne zveze napram svojim članicam.
Sodelovanje učiteljstvu pri zadružništvu.
V	teh izvajanjih sem le v kratkih potezah začrtal pomen zadružništva in nalogo posameznih vrst zadrug in zadružnih zvez ter prehajam k poslednji točki, točki, ki bo slavno skupščino najbolj zanimala, glede sodelovanja učiteljstva pri zadružništvu.
Da se učiteljstvo zelo zanima za zadružništvo, dokazuje dejstvo, da se je na dnevni red skupščine jugoslov. učiteljskih društev postavila točka o zadružništvu, dokazuje pa tudi sodelovanje precejšnjega števila učiteljstva pri zadružnem delu. Vendar se s tem ne smemo zadovoljiti, ampak vplivati na to, da se večina učiteljstva posveti zadružnemu delu. Učitelj na deželi, sam navadno sin kmečkih starišev oz. rojen na deželi, razun duhovnika jedin inteligent, ki živi med ljudstvom
in pozna njegove razmere in težnje, ima vse zmožnosti za gospodarsko delo. Poleg gospodarske izobrazbe, katero si pridobi na učiteljišču in spo-polni z lastnim delom, razume-korespondenco, se hitro navadi knjigovodstva in drugih potrebnih stvarij ter tako usposobi za vodstvo zadrug.
Spoznati cilje in ustroj zadružništva, dandanes ni težko, ko izhaja več zadružnih in drugih strokovnih listov, izmed katerih se priporočajo list «Zadruga» v Celju, «Kmetovalec» v Ljubljani, «Hr-vatski udrugar» v Zagrebu in nemški «Oesterr. landw. Genossenschaftspresse» na Dunaju; razvija se počasi zadružna književnost, mnogo gradiva je nabranega v vseh letnikih Letopisov «Zadružne Zveze» v Celju, o delovanju posojilnic razpravlja obširno ravnokar izšla knjiga starega posojilni-čarja in učitelja g. J. Lapajne «Slovenski poso-jilničar«, o delovanju in načelih posameznih zadružnih vrst izdaja «Zadružna Zveza v Celju» brošure, pri neštevilnih predavanjih o vseh zadružnih strokah, ki se vrše sleherno nedeljo in praznik, se tudi nudi prilika proučiti zadružništvo.
Glavna naloga, ki čaka učiteljstvo, je vspod-bujati in poučevati ljudstvo'o zadružništvu. Zato se že nudi prilika v šoli, kjer se mladina opozarja na važnost varčevanja, na velik pomen složnega, skupnega dela v zadrugah; zadružno misel lahko širi učiteljstvo med ljudstvo s tem, da razpravlja o tem predmetu v zasebnem razgovoru, v izobraževalnih, kmetijskih in drugih društvih. Največ pa lahko “učiteljstvo stori za napredek kmetijstva in zadružnišiva s tem, da večkrat prireja poučna predavanja, nekako nadaljevalno šolo, za šoli odraslo mladino, s čemur učitelj ne le izobraževalno upliva, ampak osobito ohrani stike z svojimi bivšimi učenci. Potrebni bi bili gospodinjski tečaji za žensko šoli odraslo mladino, kateri so upeljani v drugih državah in, katere z velikimi uspehi vodijo učiteljice. Da se veliko naših kmetov ne briga za zadružništvo, ampak isto le nezaupno od strani opazuje, je nemala krivda našega kmečkega ženstva, ki je večinoma protivno vsemu združevanju in odvrača tudi svoje može od tega. V gospodinjskih tečajih bi se vzlasti morala ženska mladina navajati k snagi, redu in točnosti v gospodinjstvu, k boljšemu upoštevanju nekaterih gospodarskih strok, kakor mlekarstva in perutninarstva itd. in k boljšemu razumevanju skupnosti.
Učitelj naj deluje organizatorično, naj pripravlja tla in vse predpogoje za razne zadruge in pospešuje njih ustanovitev. Temeljite predpriprave so najtrdnejši temelj vsaki zadrugi.
Če se ustanovi kaka zadruga, je spet sodelovanje učiteljstva neprecenljive vrednosti; saj s tem pomaga kmetu, kateri nimajo dostikrat ne
sposobnosti in mnogokrat tudi ne časa za opravljanje služb tajnikov, knjigovodij ali poslovodij pri posojilnicah in kmetijskih zadrugah, razven tega pa tudi pridobi spoštovanje svojih soobčanov in raste njegov ugled.
V	začetku se bodo tu in tam delovanju učiteljev stavile razne ovire, a to ne sme nikogar oplašiti, ampak vspodbuditi k temu, da bode s tem večjo vnemo delal za dosego cilja. Bodrilo k delu pa naj bode zavest, da je potom zadružne samopomoči storil nekaj dobrega, zaslužnega, da jft. [po.rnagal svojim občanom, d# je poučil povedne, ojačil gospodarsko slabe, s kratka, da je zboljšal gospodarsko stanje v občini, v kateri je živel in deloval. In če se tudi sadovi tega delovanja ne bodo takoj poznali, četudi ne bode učitelj takoj dosegel zasluženega priznanja, gotovo pa je, da bode tekom časa njegovo delo obrodilo obilo sadu.
Važen pomen zadružništva za gospodarsko ojačenje in dosego gospodarske neodvisnosti slovenskega naroda naj vspodbuja slovensko učiteljstvo k vztrajnemu sodelovanju pri zadružništvu-
Pri določitvi odmerilne podlage za pristojbino od posojilne pogodbe (dolžno pismo) pride v poštev le posojeni znesek, nikakor pa ne tudi varščina (kavcija) za morebitne postranske pristojbine.
C. kr. upravno sodišče je razveljavilo z razsodbo od 27. junija 1905 št. 7221 odločbo c. kr. finančnega ministrstva v zadevi pristojbin od dolžnega pisma kot v zakonu neutemeljeno.
V	mnogih dolžnih pismih za posojilne terjatve (posojila), katerim je bilo treba odmeriti pristojbino (kolek), se je ob enem dovolilo, da se sme vknjižiti na posestva, dolžnikov zastavna pravica za dotično terjatev s 41/4 % obrestmi, 41At °/o zamudnimi obrestmi od zapadlih obresti j in za s številom natančno določene zneske kavcij glede vseh v dolžnem pismu pogojenih postranskih obveznostij, v kolikor ne spadajo poslednje k sodnijskim in eksekucijskim stroškom.
Od teh dolžnih pisem se je predpisala pristojbina, sklicuje se na določila t. t. 36 in 61 po lestvici II. tako, da se je vzelo za podlago znesek terjatve (posojila) prištevši znesek določene kavcije za postranske obveznosti, ker je po § 15 pristojbinskega zakona odmeriti pristojbino od svote vseh v listini določenih dajatev.
C. kr. upravno sodišče pa je spoznalo pritožbe, ki so se proti vile prištevanju kavcij, ki služijo le za postranske obveznosti, v podlago
za odmero kolka na dolžna pisma, kot popolnoma utemeljene.
Po t. t. 36 št. 2 lit. b) je predpisati pristojbino od dolžnega pisma (zadolžnice) po vrednosti posojene stvari, torej po vrednosti dajatve posojilodajalca (od visokosti odštetega posojila, ne pa po vrednosti povratne dajatve (postranskih obveznosti posojilo-jemalca).
Ako pa vrednost obvez posojilojemalca sploh ne pride v poštev, ni sploh mogoče biti govora ;pri določitvi odmerilne podlage za predpis, pristojbine . (visokostkolka) ,za te .obveznosti. 9, uporabi § 15. pristojbinskega zakona in se ne more prišteti k vrednosti dajatve posojilodajalca, to je k vrednosti posojene stvari (visokosti posojila), vrednost glavnih ali postranskih obveznosti posojilojemalca.
Izpodbijana odločba tudi ni bila sama popolnoma konsekventna v zadevi pravnega mnenja, kakoršno ista v tej stvari zavzema, ker ni tudi vzela v poštev v dolžnem pismu dogovorjene obveznosti dolžnika glede plačevanja obresti.
Na tarifno točko 61 pa se sploh ne more ozirati pri predpisovanju pristojbin od dotičnih dolžnih pisem, ker je bil zapopaden hipotečni zapis (utrjevanje pravic) v pravni listini glede glavnega opravila (posojilna pogodba) in se mora torej po t. t. 84 pri odmerjanju pristojbine od teh pravnih listin iz računa izpustiti.
C. kr. finančno ministrstvo pač navaja v svojem tozadevnem protipisu, da je obravnavati pri predpisovanju pristojbine od posojilne pogodbe prevzetje v dolžnem pismu navedenih postranskih obveznostij po § 39, pristojbinskega zakona kot pristojbine prosto; da je torej po tarifni točki 84 tudi pristojbine prost hipotečni zapis, ki je zapopaden v istej listini, pa le v kolikor se isti nanaša na posojilno valuto, med tem pa ko se oprostitev po tarifni točki 84 ne nanaša tudi na hipotečni zapis glede postranskih obveznostij, ker je prevzetja poslednje imenovanih kot pristojbine prosta postranska domemba nemogoče smatrati kot glavno opravilo v zmislu navedene tarifne točke.
To dokazovanje pa temelji najprvo na ne-poznanju t. j. na napačni podlagi pojma »glavno opravilo« v tarifni točki 84. Ta tarifna točka govori o utrjevanju pravic (z zastavo, varščino, hipoteko (nepremično zastavo), poroštvom pod uvetom, da torej pravica, ki se mora utrditi, že obstoji. Obstanek kake pravice pa uvetuje pravni naslov za isto in ta se ustanovi, ako ne izvira naravnost iz zakona ali iz kakega kaznjivega dejanja, s pravnim opravilom. To pravno opravilo, s katerim se utemelji pravico, ki jo je utrditi, je torej glavno opravilo in ono pravno
Opravilo (hipotečni zapis, poroštvo itd.), s katerim se ta pravica utrdi, je postransko opravilo v zmislu tarifne točke 84.
V	predstoječem stučaju se je utemeljila pravica upnika, zahtevati od dolžnika storitev gotovih postranskih obveznostij, s pogodbo in sicer z posojilno pogodbo (glavno opravilo) in ta s posojilno pogodbo utemeljena pravica se je utrdila s hipotečnim zapisom (zastavna pogodba.) Ker je zapopadena zastavna pogodba (postransko sfšftfeffoUsfifl Ij1 ‘-kak<dri 'f>6S(©ji’fina': pogodba-!
rifne točke 84 zastavno pogodbo (utrjevanje pravic) pri odmerjanju pristojbine od pravne listine iz računa izpustiti, kar se pa nič ne tiče okolnosti, kakšno pristojbino in na kateri odme-rilni podlagi je isto plačati od posojilne pogodbe.
Zaradi tega pa je tudi juridično vsaj celo nenatančno, če protipis trdi, da je ostalo prevzetje postranskih obveznostij pristojbine prosto, kajti kakšni pristojbini je podvržena posojilna pogodba, pri kateri so mogoče, kakor pri vsaki pogodbi tudi postranske domembe (glede plačevanja obrestij, glede obveze zaradi povračevanja davkov itd.) in kakoršne domembe so v predstoječem slučaju res obstajale, o tem govori tarifna točka 36, po kateri je plačati od posojilne pogodbe pristojbine po lestvici 11. po vrednosti posojene stvari. Z vplačilom te pristojbine je torej podvržena posojilna pogodba popolnoma, torej tudi glede vseh postranskih domemb, postavno predpisani pristojbini.
Izpodbijana odločba sloni pa naibrže, kakor sledi iz neke opombe' v protipisu, na napačnem domnevanju, kakor da bi se utemeljila s tem, da se je dodalo vknjižbeni klavzuli določilo nekega brez potrebe kot varščina določenega najvišjega zneska, do katerega mora jamčiti zastavna pravica za postranske obveznosti, neka nova »dragocena« pravica upnika, ki ne bi izvirala že iz ostale vsebine dotične listine.
Res pa je ravno nasprotno, ker bi bil sicer upnik po vsebini listine, ako se ne bi dodal najvišji znesek, zadobil pravico, prisvajati si postranske pristojbine do neomejene visokosti, med tem ko je njegova pravica po tem pristavku, ki odgovarja predpisu §. 14 zemljeknjižnega zakona, omejena na gotov znesek.
Stvar postane popolnoma jasna, če se vzame slučaj, da se določi namesto nepremakljivega premoženja kaka druga stvar v zastavo, ker potem odpade potreba omejitve zastavne pravice do gotovega zneska, v katerem slučaju res pristoji upniku obširnejša pravica.
Določitev gotovega zneska kot »varščina«
za postranske pristojbine za dolžno listino je popolnoma brezpomembna.
Iz teh ozirov je bilo torej razveljaviti izpodbijane odločbe kot v postavi neutemeljene.
S to razsodbo c. kr. upravnega sodišča je torej konečno enkrat definitivno jasno in določno izrečeno, da se pri kolkovanju zadolžnic ni potreba ozirati na morebitno kavcijo, ki se je v dolžnem pjsniu določila, ampak da se odmeri kolek le od posojenega kapitala, to je od dolžne vsote, ki jo dolžrii+t''sprejme. ■ '
■	'PoScijHHfce; ki; nišo RaiffeisendVkiš, 1; ši naj torej zapomnijo: Dolžna pisma za posojila ’bo'df^P na osebni kredit ali proti vknjižbi brez poroštva se kolekujejo z enkratnim zneskom kolka po lestvici II., dolžna pisma za posojila bodisi na osebni kredit ali proti vknjižbi, na katerih je razun dolžnika zavezan posojilo plačati tudi še kdo drug kot porok in plačnik, se kolkujejo z dvakratnim zneskom kolka po lestvici II.; v takem dolžnem pismu ste namreč zapopadeni dve pogodbi, priznanje prejetega posojila od dolžnika in poroštvena izjava enega ali več porokov. Enkratni znesek kolka velja namreč za dolžnika, drugi t. j. podvojeni znesek kolka velja za vse poroke skupaj ne glede na to, ali je eden sam, ali pa jih je več in kolikor hoče.
Posojilnice Raiffeisenovke, ki imajo tozadevna dovoljenja od pristojnih c. kr. finančnih ravnateljev, pa kolkujejo vsa dolžna pisma za posojila na osebni kredit brez izjeme le z enkratnim, zneskom kolka po lestvici I. Ako pa posojilnice Raiffeisenovke. postavijo v dolžno pismo določilo, da se posojilo vknjiži, veljajo za iste glede kolka ravno isti predpisi, kakor za vse druge posojilnice.
V	vseh slučajih, ki bi utegnile imeti posojilnice s katerokoli oblastjo sitnosti zaradi kol-kovnih predpisov, naj se iste obrnejo za svet in pomoč k »Zadružni Zvezi« v Celju, ki vedno rada pomaga in svetuje.
Zimski večeri.
(Nadaljevanje.)
Deveti zimski večer.
Janez. Zadnjič si mi pripovedoval, da posojilnice oz. zadruge skupno naročajo za ude kme tijske potrebščine, vzlasti umetna gnojila in krmila. Mi smo doslej te potrebščine kupovali pri bližnjem trgovcu. Ali pa dosežete nižjo ceno?
Jožef. Ste dali pri vas potrebščine, katere kupujete pri trgovcu, preiskušati ?
Janez. Kaj meniš s tem, čemu se naj umetna gnojila preiskušujejo?
Jožef. Že vidim, da ste še pri vas daleč vzadi! Tudi mi smo prej mislili, da ni n. pr. pri Tomaževi žlindri nobene razlike, dokler se nismo o važnosti preiskuševanja prepričali.
Janez. Vsakikrat izvem kaj novega od tebe. Mi smo Tomaževo žlindro do sedaj kupovali, ne da bi se pobrigali za kako preskuševanje.
Jožef. Ali niste zahtevali pismenega jamstva za množino hranilnih snovij?
Janez. O tem nismo ničesar vedeli.
Jožef. Potem vam je trgovec prodajal lepa gnojila!
Tomaževa žlindra je zmleta žlindra, ki se dobiva pri izdelovanju železa. V Tomaževi žlindr se nahaja več ali manj fosforove kisline.
Janez. Kaj pa ima fosforova kislina z umetnimi gnojili opraviti?
Jožef. Umetna gnojila imajo namen zemlji podati vse one hranilne snovi, katere rabijo rastline za rast in razvoj.
Najvažnejše hranilne snovi so fosforna kislina, kali in dušik. Pri nakupu umetnih gnojil ne smemo gledati na najnižjo ceno, ampak na to koliko hranilnih snovij ima dotično gnojilo in nam mora dati trgovec pismeno jamstvo, da je v gnojilih res toliko hranilnih snovij, kakor je omenil. Pri Tomaževi žlindri nam mora naznaniti, koliko % fosforne kisline ima, pri kajnitu koliko °/o kalija ima, pri čilskem solitru koliko % dušika ima v sebi!
Janez. Če ti da trgovec pismeno jamstvo, potem vendar ni treba gnojil preskuševati ?
Jožef. Jamstvo samo ne zadostuje; v tovarnah se radi tudi zmotijo, istotako kakor v trgovinah in pošljejo gnojila, ki nimajo v sebi toliko hranilnih snovij, kakor so obljubili z pismenim jamstvom. Radi tega vzamemo, ko pride vagon z umetnimi gnojili, iz vsake pete vreče majhen vzorec, vse te vzorce zmešamo in denemo 250 gr. od teh vzorcev v jedno steklenico, isto zapečatimo, natanko zaznamenujemo ter pošljemo kemičnemu preskuševališču v Mariboru ali Ljubljani, ki preišče vzorec in nam naznani, koliko hranilnih snovij ima. Če jih je manj, kakor je tovarna oz. trgovec jamčil, dobimo odškodnino.
Janez. Ali je preskuševanje tudi pri krmilih potrebno?
Jožef. Isto je ravno tako potrebno, ker se krmila ponarejajo, se mešajo s peskom, mavcem in raznimi snovmi, ki so ali neprebavljive ali pa dosti manj vredne, kakor krmila, katera smo plačali.
Zapomni si torej, da je popolnoma krivo pri umetnih gnojilih gledati na nizko ceno! Gledati se mora vselej na
množico hranilnih snovij, katera sč nam mora pismeno zajamčiti in potem primerjati ceno s cenami v kmetijskih časopisih, zlasti v «Zadrugi» naznanjenimi! Ker je v kmetijskih časnikih poleg cene pri vsakem gnojilu natanko naznanjena množina hranilnih snovij, si lahko vsak preračuna vrednost gnojil, katere mu ponuja trgovec.
Da pa se izognejo kmetje vsaki škodi, da lahko naročajo gnojila iz tovarn ali od veletržcev, da ista dajo preiskati, kar bo težko storil posameznik, ker stane precej dela in stroškov, in slednjič, da dobijo odškodnino, če gnojila ali krmila ne odgovarjajo zajamčenim gnojilom ali krmilom, je potrebno skupno naročevanje, katero izvršujejo posojilnice ali druge zadruge.
Janez. «V združenju je moč»; to geslo je velikega pomena za nas kmete. Odslej bodem vedno deloval na to, da se začnemo kmetje združevati, ker vidim v združevanju jedino rešitev kmečkega stanu.
Jožef. Združevati se moramo ne le, ker nam združevanje prinaša obilo koristi, ampak ker se dandanes vsi stanovi, kakor delavci, obrtniki, trgovci, učitelji, duhovniki itd. v ta namen združujejo, da združeni povzdignejo svoj stan.
Zimski čas se bliža svo;emu koncu, žal mi bo za lepe zimske večere, na katerih smo se o toliko koristnih rečeh pogovarjali. Prihodnji teden priredimo zadnji zimski večer, hočem še govoriti o jedni važni nalogi posojilnic, na katero bi skoro pozabili; radoveden sem, če uganeš, o čem bodemo prihodnjič govorili. Odgovor pričakujem prihodnjič.
(Nadaljevanje sledi.)
Vestnik potovalnega učitelja.
(Predavanja potovalnega učitelja za zadružništvo Vlad. Pušenjak v Celju.)
4.	avg. v Št. liju pri Velenju o varčevanju;
11.	avg.	v	Konjicah o kmetijskih zadrugah;
11.	avgusta v Čadramu	o zadružništvu;
18.	avg.	v	Sp. Poljskavi	o mlekarnah;
25.	avg.	v	Radovljici v	o slovenskem za-
družništvu in sodelovanju učiteljstva pri istem ;
1.	sept. v Polju o mlekarnah;
8.	septembra v Št. Juriju ob Taboru o zadružništvu.
f Slavoj Jenko.
Dne 6. avgusta t. 1. ob 4. uri zjutraj je po kratki bolezni zatisnil za veke oči mož, katerega ime je ovekovečeno v Podgradskem okraju sosebno, pa tudi v daljni Istri, mož, kateri si je poleg političnega delovanja stekel tudi na zadružnem polju zasluge, katerih plodovi se kažejo že danes in se bodo pokazali v veliko večji meri še le kasneje —.
»Edinost« št. 49 z dne 20. junija 1883 prinesla je celi govor g. Jenka iz tabora v Brezovici (pri Materiji, v katerem govoru je isti navduševal za ustanovitev okrajne posojilnice v Podgradu, ter poživljal za sestavitev začasnega (pripri p ra vi j al n e^a) odbora. Žalibog njegove goreče besede takrat niso našle odmeva, in sam g. Miha Vošnjak mu je odsvetoval ustanovitev posojilnice, češ da se posojilnica rie bode mogla vzdrževati zaradi premajhnih domačih hranilnih vlog, denar od drugod pa je predrag. Misel za posojilnico je bila sicer za nekaj časa odložena, ne pa popolnoma opuščena.
Leta 1885 (13. septembra) bila je ustanovljena za podgradski okraj gospodarska zadruga, pri kateri ustanovitvi je tudi kumoval g. Jenko, in s pametnimi nasveti pripomogel, da se je ista razvila v današnjo mogočno organizacijo z nad 400 člani. Leta 1887 je bil izvoljen v odbor, in ostal v odboru vsa leta. Kolikor je gospodarska zadruga storila za okraj ve le isti, kateri pozna razmere, oziroma ki jih je poznal pred leti. Takrat ni bil znan ne železen plug, ne brana, v živinoreji smo poznali le takozvane »hrvaške buše«, to so one majhne krave, ki dajejo malo dobička ; danes pa se lahko ponosno potrkamo na prsi, da smo glede živinoreje prvi v Istri in za to moramo v največji meri biti hvaležni pok. Jenku, kateri se je kot nadžupan v Podgradu in kot deželni poslanec z vso vnemo zavzel za napredek v kmetijstvu.
Med tem časom neumornega delovanja pa mu je misel na posojilnico rojila vedno po glavi, ko je gledal, kako so oderuhi odirali ljudstvo in ga gospodarsko uničevali.
Pa kaj mu je vse to pomagalo, ko ni imel od nobene strani pričakovati nikake pomoči, sam pa je bil v politično življenje toliko vpleten, da je moral vse svoje moči posvetiti istemu.
»Edinost« št. 61 z dne 22. maja 1894 pa je prinesla veselo novico, da dobi Podgrad zopet duhovnika, v osebi g. Ante Štembergerja. Za to priliko pa je že pok. Jenko imel pripravljena pravila in tako se je ustanovila današnja »pod-gradska posojilnica in hranilnica«. Od leta 1894 do 1. marca 1897, ko se je nastavil kot uradnik
g. August Nadilo z letno plačo gl. 400, vodil je sam z gospodom Stemberger celo poslovanje v posojilnici.
Leta 1901 ustanovila se je po prizadevanju preč. gospoda Antona Rogača s sopomočjo pok. Jenko v Hrušici pri Podgradu »Mlekarna«, katere duševni vodja je bil pokojnik poleg predsednika monsign. Antona Rogača do zadnjega dne. Ta mlekarna je bila ustanovljena v pravem trenutku, na zdravi podlagi, vsled tega tudi danes tako izvrstno deluje. Kmetski stan, ki poprej ni dobil nikdar vinarja za mleko potegne letno 50.000— 60.000 kron, to pa zopet blagodejno vpliva na razvoj živinoreje, in iz vsega izvira boljša bodočnost našega kmeta-trpina. Radi tega sem tudi v začetku tega spisa omenjal, da se bodo posledice delovanja pokazale še le s časoma, ko se bode kmetsko ljudstvo že opomoglo in ko bode uvidelo od kod mu prihajajo dohodki. Žal. da ustanovitelju teh zavodov ne bode več mogoče sprejemati hvaležnosti dobrega prebivalstva.
Komaj je bila pa ustanovljena mlekarna in ni še niti začela poslovati, (zidalo se je še le novo krasno poslopje) že je veliki nikdar počivajoči duh pok. Jenka hrepenel po nečem novem.
V	seji strrešinstva in nadzorstva posojilnice dne 1. maja 1902 stopil je na dan z obširnim, vsestransko premišljenim in utemeljenim predlogom — za zidanje »Narodnega doma« v Podgradu. Pokojnik je pač predobro poznal lokalne potrebe in akoravno je vedel, da se mu bodo stavile nasproti ovire, vendar si je kot nekdanji tehnik znal hitro pomagati iz vsake zagate. Ko so bili pomisleki zaradi nabave potrebnega denarja, je že imel tudi pripravljeno okrožnico (z dne 1. 5. 1902 št. 88.), katera seje doposlala vsem slovenskim denarnim zavodom, s katero se iste prosi, naj naloži vsak vsaj po 100 K kot stalno vlogo, in bi bilo s tem zagotovljenih kakih 20.000 K. Vkljub temu, da se je pozivu odzvalo le pičlo število zadrug, vzrastla je vendar ponosna stavba »Narodni dom« na najkrasnejšem prostoru z razgledom na širšo okolico, katera je danes ponos posojilnici, Podgradu, celemu okraju, in lahko je na isto ponosna tudi »Zadružna Zveza« v Celju, katere g. revizor se je o priliki revizije leta 1905 o njej jako laskavo izrazil. Otvorjen je bil 1. oktobra 1904, a slavnostna otvoritev izvršila se je zaradi notranjih del še le 27. avgusta 1905. To je bil velik naroden praznik za celo Istro, saj je bilo na stotine navdušenega ljudstva, in vsakemu udeležencu je ta dan ostal v najlepšem spominu. Danes imajo v tem »Narodnem domu zavetišče
vsa društva in sicer »Čitalnica«, pevsko in tam-buraško društvo »Gorska vila«, katero prireja svoje veselice v krasni dvorani s stalnim odrom in pijaninom, gospodarska zadruga, posojilnica, obe podružnici sv. Cirila in Metoda, nadalje restavracija in hotel z 16 sobami, c. kr. pošta in eno večje privatno stanovanje.
Da umrl je Slavoj Jenko, ni ga več med živimi, a njegova dela bodo ostala v spominu poznim rodfl-vprriu-piM cnjego^vouimei.bode ntfg#?88b|jčift9cj'/ ontejisven si S »o>Jst ,o>ifiT«
9Š	Fe	jj; v 8 v o jort ;s rtvrtjot > š fe‘	je .iz-
posloval, da se je določila ustanova za visoko-šolce po 500 K na leto iz tekočih izdatkov; v nepozaben spomin pa je sedanje starešinstvo sklenilo to ustanovo imenovati na večne čase »Jenkovo ustanovo«.
Dobrotniku v spomin iz hvaležnosti napisal te vrstice
Dragotin Gobec,
tajnik.
Občni zbor vinorejske zadruge.
V	nedeljo dne 21. julija se je vršil v Piše-cah občni zbor vinorejske zadruge za brežiški okraj, katerega se je udeležilo okrog 70 vinogradnikov iz Brežic, Bizeljskega, Sromelj in Pišec. Načelnik g. Andr. Levak pozdravi navzoče in podeli besedo tajniku g. Kuneju, ki poroča o delovanju zadruge od ustanovitve do občnega zbora; delovanje se je večinoma raztezalo na posredovanje pri prodaji vina. V bodoče se bode zadruga lotila tudi drugih nalog, prireditve vinske razstave, nakupa vina od svojih udov itd. Po odobrenem poročilu se vrše volitve in sicez se volijo za načelnika g. Andr. Levak, veleposestnik v Brežicah, za njegovega namestnika g. Jos. Mešiček, župnik v Brežicah ter za odbornike g. 1. Janežič, veleposestnik na Bizeljskem, g. A. Kokot, nadučitelj v p. v Pišecah ter gg. B. Kunej in M. Balon, veleposestnika v Brežicah.
Nato predava potovalni učitelj g. Vlad Pušenjak o vinarskih zadrugah. V uvodu govori o važnosti zadružništva, katero deluje za gospodarsko osamosvojenje in ojačenje kmečkega stanu ter pripomore k temu, da je tudi majhen posestnik deležen vseh dobrot, katere ima veleposestnik, ki lahko postavi pridelke v veliki množini na trg; zadružništvo, ki vrši drobno gospodarsko delo potom predavanj, poučnih tečajev, gospodarskih shodov, potom časopisov, knjig in brošur, vpliva vzgojevalno na ljudstvo, dovaja isto k umnemu kmetijstvu, deluje na odpravo raznih
nedostatkov pri kmetijstvu, dela pa tudi na to, da izginja iz kmečkih vrst nevednost, lahkovernost. škodoželjnost, nezaupanje, malodušnost in da stopa na njih mesto prava krščanska ljubezen do bližnjega, složno delo, veselje do dela, zadovoljnost in sreča.
Zadružništvo ne pozna razlik stanov, premoženja, izobrazbe, strankarstva itd., ampak v zadrugah delujejo vsi skupaj, drug drugega spoznavajo, začnejosvceiniiitiiiiin-ispoštovati:,!, ubla4uje}Girt s^rjiaSp^otstiViao^til^očashiiiZgiEiia ,(pre>padt>i'® zija tfleeb posameznimi?ri-sfcfctroVk+^ZadrožnjStvon srednji stan in, ker je srednji stan najmočnejša opora vsem drugim stanovom, tudi vse druge stanove.
V	nadaljnem govoru opiše predavatelj postanek in uredbo vinarskih zadrug, katerih zibelka je tekla 1. 1878. v Nemčiji, in katere so dandanes razširjene po celem svetu. Priprosti kmetje v Nemčiji, kateri so bili prisiljeni, prodajati grozdje oz. vino brezvestnim vinotržcem skoraj zastonj, so se združili in dandanes že skoraj ni vasi v vinorodnih krajih Nemčije, kjer bi ne delovala kaka vinarska zadruga. Uspehi niso izostali, zvišale so se cene za vino, povzdignilo se je uživanje vina, katero so mnogi ljudje opustili ker jim ponarejena vina, katera so spravili v. promet vinotržci, niso ugajala, odvzelo se je vinogradnikom mnogo dela, truda in stroškov in jim, pripomoglo do tega, da dobe takoj ob trgatvi denar za svoj pridelek, (O vinarskih zadrugah se vsakdo lahko pouči iz brošure «S n u j m o vinarske in sadjarske zadruge«, katero je spisal predavatelj in sebrezplačno dobiva pri «Z a d r u ž n i Z v e z i» v Celju,)
Ker vinogradniki v brežiškem okraju tudi težko spravijo v denar svoj vinski pridelek in morajo mnogokrat dolgo čakati na odjemalce, ker je dognano, da dobiva mali posestnik, ki ne more zbog majhne množine stopiti z velikimi odjemalci v zvezo, poprečno 20% manj za svoje pridelke, kakor veleposestniki, ker je potrebno delati primerno reklamo za vina, je vinorejska zadruga za brežiški ■ okraj zelo potrebna in je upati, da bodo vinogradniki celega brežiškega okraja v doglednem času združeni v tej zadrugi. Zadruga je tembolj potrebna, ker se bo vinski pridelek po Spodnjem Štajerskem, vsled tega, da začnejo obnovljeni vinogradi roditi, od leta do leta povečal in bo vedno težavnejše spraviti pridelke v denar. Namen vinorejske zadruge je tudi delovati na to, da se vpelje umno vinarstvo in kletarstvo, ter da si udje naročujejo skupno vse potrebščine, kakor galico, žveplo, kole, brizgalnice itd.
Govornik je priporočal, da si naj zadruga v začetku pomaga z najetimi kletmi, pozneje se
bo moralo misliti na zgradbo lastnih kletij pri kolodvoru. Da se občinstvo in kupci seznanijo z vini, se naj prirede vinske licitacije in vinske razstave v Brežicah, kakor tudi v drugih večjih mestih, zlasti se naj stopi v zvezo z deželami, kjer se ne prideluje, ali ne dovolj vina, kakor na Češkem, Moravskem, Šleziji in Galiciji. Zadruga naj stopi v zvezo v svrho prodaje vina tudi s konsumnimi društvi v mestih, z upravami voja-štn/a,'-mornarrae.'in-'dqbrodel»iihizaM.odov; ,OM>vfins žteletii.je; :le, :dafizadrugardielugepd^žačutanem-i programu' +fiinda1 ise^ istej(pridružijo'' vsr vinogr&d^ niki v brežiškem okraju.
Vsa pojasnila se dobivajo v brežiški posojilnici, kjer se tudi sprejemajo novi udje.
Učitelj v Trdivasi.
Poučna povest.
(Prosto po nemškem izvirniku za Slovence priredil ***.)
(Nadaljevanje.)
»Matija«, reče oblastno mati županja svojemu možu, »prinesi ključe, pojdi z g. učiteljem ter mu pokaži šolo.«
To povelje ni ugajalo županu, bil je v strahu, da bo učitelj želel beljenje, slikanje ali kako drugo popravilo šolskih prostorov in stanovanja. Zato 'je mrmral o »obilici dela« ter o pomanjkanju časa hoteč se s tem izgovorom izogniti spremstvu. Vendar je jezen pogled njegove boljše polovice premagal njegovo nevoljo; oblekel je suknjo in šel z učiteljem. Sklenil pa je se vsaki želji ali prošnji odločno zoperstaviti in že med potjo je tarnal učitelju o revščini občine ter o velikih davkih, kateri dandanes tarejo kmeta. Zoper vse pričakovanje se je vse učitelju dopa-dalo, zahteval je le, da se mora kuhinja na novo pobeliti. Rotnik ni črhnil besedice, misieč, da je to le začetek raznih želj in še le, ko sta moža stopila na dvorišče, je odvrnil sledeče: »Za šolo sicer to leto ni nič v proračunu določeno in lahko bi tak izdatek proračun prekoračil. Mislim pa, da bo občinski odbor to dovolil. Poskusil bom, če se da kaj doseči.«
Te besede je tako povdarjal, kakor da bi se šlo za popravila, ki bi stala najmanj 1000 K in za veliko milost in odlikovanje učitelju.
Pred Senčarjevo gostilno se je hotel župan posloviti, a trije možje, ki so stali na cesti, so ga zadržali.
»Župan«, si že slišal, da je pri tvojem svaku strela udarila?«
»V hišo?« je vprašal Rotnik mirno.
»Ne, samo oreh je razklala«,
»No, potem še Že gre«, odvrne župan in seznani Cvetka z moži: »Franc Verdev, Vaš sosed pri šoli, Martin Koren in Anton Jan.«
Prisrčno so možje pozdravili učitelja.
»Slišal sem že o Vašem prihodu«, začne Verdev pogovor. »Moj Mirko Vam je kazal pot proti šoli. Pravil je, da Vam je videti, da znate dobro rabiti leskovko.«
»Mislim, da bo šlo brez palice«, je odvrnil Cvetko na< tavotroškK-opis ^njegove oseb«,
»Tako, tako«? je neverjetno vpMUSjldaa^ftn »Mi v T%d(i-vmii>smooHavajeni niafesk^vkri/^aj že v naši mladosti je šiba večkrat novo mašo pela, dandanes pa je mladina še dosti bolj razposajena in hudobna. Treba je pošteno mazati z leskovim oljem.«
»Ti se zelo motiš Rotnik«, povzame Koren, pameten mož, besedo. »S pretepanjem se mnogo ne opravi, s palico se ne more otrok poboljšati, ampak treba se je ravnati po prislovici: lepa beseda lepo mesto najde. Pa čemu stojimo tukaj na cesti? Četudi nisem prijatelj gostiln, vendar mislim, da stopimo malo notri in se z gospodom učiteljem kaj pomenimo.«	‘
Jan in Verdev sta bila zadovoljna s tem predlogom, Rotnik pa se je obotavljal.
»No. no«, se je norčeval Verdev, »župan, Vaša žena Vam ne bo takoj izpraskala oči in glave odtrgala, če si v delavnik privoščite kak kozarček.«
Po strani je pogledal župan Verdeva rekoč: »Ti moraš seveda zmiraj burke uganjati. Seveda grem z vami, saj moramo govoriti o beljenju kuhinje v šoli. Vsi štirje smo občinski odborniki, Senčar je gotovo doma in če še pokličemo A l o j-zija Korošca je občinski odbor polnoštevilno zbran.«
»Čemu je potrebno posvetovanje«, odvrne Verdev, »kuhinja se mora pobeliti, saj izgleda kakor kaka kovačnica. Pokličimo seveda tudi Korošca, sicer bo zameril.«
,r	v	>	v.uteo»'.-•
VI.
Pri vstopu v gostilno je takoj pozdravil Senčar prišlece, s pretirano prijaznostjo se je obrnil k Cvetku: «Dobrodošli g. učitelj v Trdivasi! Zakaj se niste prej dali spoznati?«
Smehljajoč je odgovoril Cvetko: «Saj bi to gotovo storil, če bi ne bili Vi pobegnili, ko je začelo grmeti.»
Senčar je prišel v zadrego in. da se izogne vsem neljubim pogovorom, je naglo vprašal: «S čim morem postreči ?»
Cvetko, Verdev, Koren in Jan so si naročili kupico piva, župan ga kozarček žganja. Izdatek za čašo piva je smatral za veliko potrato.
«No, to bo pa res treba v Časnike dati, da naš župan v delavnik v krčmi sedi; to je čudež, kakor v svetem pismu. Hahaha!» se oglasi v kotu debel, šlrokoplečat mož v raztrgani in umazani obleki, ki je z dvema jednakima bratcema igral karte ter pil žganje iz velike steklenice. Župan je molčal, vendar se je videlo, da se je sila jezil.
Verdev je pa zaklical v kot: «Vi trije seveda imate denar za žganje, najsibo petek ali svetek. Zato ste pa tudi vladarji. Pa le ne bodite preveč predrzni. Novi orožnik mi je včeraj pravil, da bo odslej laškim beračicam bolj na prste gledal.«
Trije kvartopivci so sicer nameravali na to odgovoriti, a ko so zaslišali besedo orožnik, so drug drugega pomenljivo pogledali in tiho med seboj šepetali.
«Otroci teh klatežev iz Laškega Vam bodo še preglavice delali, g. učitelj», pripomni polglasno Anton Jan.
«Iz Laškega?« se je začudil Cvetko, «ne razumem Vas.«
«Seveda, tega ne morete vedeti. — Kar leži onstran potoka imenujemo Laško, ker so pred več leti tam Lahi opeko izdelovali.«
«Še vedno tam stanuje dovolj Lahov«, je nadaljeval Verdev, «v kotu imate tri najpremete-nejše tičke. Nič delati, cel dan v gostilni sedeti, žene in otroci pa zmiraj beračijo pri kmetih, to je njihovo življenje.«
«ln kar je še najhujše«, je povdarjal Koren, «dobijo vsi ti v naši občini državljansko pravico v nekaj letih, kar bi se moralo na vsak način preprečiti.«
«Tako hudo pa vendar ni«, je ugovarjal gostilničar. «Ne smete učitelju precej -tako slabo slikati vaščanov.«
«Seveda, Senčar«, je razburjeno opomnil Verdev, «ti zagovarjaš to sodrgo. Pa zakaj? Ker prt tebi zapijejo ves denar. Kako breme bodo pozneje ti in njih otroci za občino, ne pomisliš, ako-ravno si občinski odbornik.«
Divje je pogledal Senčar govornika. Ko pa je opazil, da sta Jan in Koren Verdevu pritrjevala, je vstal od mize in šel v klet. Županu je bil ves govor sila neprijeten; imel je trgovino s pivom v steklenicah in, ker je bil Senčar njegov najboljši odjemalec, se mu ni upal zameriti.
Nastopila je mučna tišina, kateri naredi Cvetko konec, ki vpraša Verdeva: «Zakaj ste prej imenovali to troperesno deteljico v kotu tri vladarje?«
S	smehom je odgovoril Verdev: «To Vam bodem takoj pojasnil. Debeluhar, ki ravnokar deli karte, se piše Cesar, dolgin za mizo Kralj in tretji z rdečimi brkami Knez. Kaj ne, visoki dostojanstveniki vladajo v Trdivasi?«
«2a vraga«, je vpil knez, danes pa izgubim sleherno igro!«
«To se razume«, se je rogal debeluhar, «cesar in kralj gresta dandanes preko kneza na dnevni red. Temu ni odpomoči.«
Glasen smeh pri obeh mizah je sledil tem besedam.
V	tem trenutku se odpro vrata in v sobo stopi mož srednje postave, ki pozdravi zbrane: «Dober večer vsem skupaj!«
«Dober večer, Korošfec«, odzdravi župan, «prisedi k nam, da spoznaš našega novega učitelja.«
Cvetko in Korošec se pozdravita, nato začne slednji pripovedovati: «Ravnokar so našli Janeza popolnoma pijanega v cestnem jarku. Ni veliko manjkalo, da ni utonil. — Kupico piva, Vinko!«
«Rad bi vedel, kdo je Janezu spet dal žganja. Saj je postavno prepovedano, znanim pijancem dajati opojne pijače. Čas je že, da občinski odbor nekaj ukrene«, se huduje Verdev.
Naglo je izginil gostilničar od mize.
«No», se oglasi župan, «tu se ne more nič storiti. Janez dobi žganje, če drugače ne, pa ukrade. Prej vsled pijančevanja umre, boljše je za občino.«
«Kdo je Janez?« vpraša Cvetko. «Mislim, da sem moža že danes videl.«
(Nadaljevanje sledi.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 1.): Ali se sme sprejeti v dolžno pismo Rajfajznovke intabulacijska klavzula v to svrho, da se more pozneje vknjiženje izvršiti?«
Odgovor: Ker vladajo v krogu slovenskih zadrugarjev tozadevno razna mnenja, smo se obrnili na splošno zvezo kmet. zadrug na Dunaju za pojasnilo. Ista nam je v dopisu z dne 4. avg. t. I. odgovorila sledeče: »Odločno odsvetujemo, da bi se v besedilo dolžnega pisma v svrho poznejšega vknjiženja sprejela intabulacijska klavzula, ker se smatrajo taka dolžna pisma, brez ozira na to, če se je vknjiženje izvršilo ali ne, kot hipotekarna dolžna pisma in se ne smejo kolekovati po lestvici l, ampak le po lestvici II, kar povzroča večje stroške.
Hipotečna posojila niso v navadi pri Rajf-ajznovkah in se že radi tega ne priporoča vpeljati tiskovine za hipotečna posojila. Če kak posojilojemalec isto kot hipotečno posojilo imeti
želi, je najboljše, da se sestavi celo dolžno pismo pismeno, ali če to pozneje zahteva, se naj na dolžno pismo pristavi intabulacijska klavzula in kolek popolni.
Nekaj drugega pa je, če vsebuje dolžno pismo le izjavo dolžnika, da je pripravljen na zahtevo Rajfajz-novke dati dolg vknjižiti. Taka klavzula ne daje dolžnemu pismu značaja hipotečnega dolžnega pisma, ker je le pred-pogodba, v kateri se le obljuDi, če to Rajfajznovka zahteva, vknji-ženje dolga v bodoče. Tako dolžno pismo ne izgubi ugodnosti kolekovanja po lestvici 1, seveda če rok za odplačilo posojila ne znaša več kakor štiri leta. Razun tega pa nudi taka klavzula Rajfajznovki možnost, da lahko dolžnika sodnijskim potom kvknji-ž e n j u prisili.«
Naše članice se naj blagovolijo po tem navodilu, katero je, ker izhaja od najvišje avstrijske zadružne instance, za vse zadrugarje merodajno, ravnati!
Vprašanje 2.): Kak razloček je med kmetijskimi društvi in kmetijskimi zadrugami? (A. K. v C.)
Odgovor:	Strogo	razumemo	pod	izrazom
»kmetijsko društvo« le društva, ustanovljena na podlagi društvenega zakona z dne
26.	nov. 1852., kojih namen je pospeševati kmetijstvo potom pouka, vzdrževanja drevesnic, trsnic itd.
»Kmetijske zadruge« so pa zadruge, navadno z omejeno zavezo, ustanovljene na podlagi zadružnega ,;akona z dne 9. aprila 1873. in imajo v prvi vrsti namen skrbeti za skupen nakup kmetijskih potrebščin (umetnih gnojil, močnih krmil, semenja, galice, strojev itd.) in skupno prodajo kmet. pridelkov (žito, jajca, sadje, vino itd.)
Radi Vam verjamemo, da pri nas človek ne more vedeti, kak delokrog ima kmetijsko društvo in kak delokrog ima kmetijska zadruga, ker si pridevajo vse različne vrste zadrug ti dve imeni. Kar se tiče konsumnih društev, ki se pečajo z skupnim nakupom špecerijskega, manu-fakturnega in drugega blaga in se mnogokrat tudi imenujejo kmetijsko društvo ali kmetijska zadruga, je jedino priporočati zaznamovanje »k o n s u m n o društvo« ali boljše »k o n-sumna zadruga«, da se prepreči vsaka zamenjava.
Seznam jugoslovanskih zadrug.
ki so bile po izidu avgustove številke «Zadruge» regi-strovane v zadružnih registrih trgovskih sodišč oz. na novo ustanovljene.
Križevci (Štajersko, okrož. sod. Maribor) bikorejska zadruga v Križevcih, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Banja (Dalmacija, dež. sod. Zadar) Seoska blagajna za štednju i zajmove, uknjižena na neograničeno jamčenje u Banju.
Bibinj (Dalmacija, dež. sod. Zadar) Seoska blagajna za štednju i zajmove, uknjižena na neograničeno jamčenje u Bibinjam.
Krušev, (Dalmacija, dež. sod. Zadar) Seoska 'blagajna za štednju i zajmove, uknjižena ha neograničeno jamčenje u Kruševu.
Danje Dicmo, (Dalmacija, okrož. sod. Split) Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Zaostrog, (Dalmacija, okrož. sod. Split) Hrvatska pučka blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Ljubljana, (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Slovensko založništvo, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Št. Jurij ob juž. žel. (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Jurju ob juž. žel. registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Dramlje, (Štajersko, okrož. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica v Dramljah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
Šmartno pri Slovenjgradcu (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Slovenjgradcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Gradac, (Dalmacija, okrož. sod. Split) Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Vrdela pri Trstu, (Primorsko, dež. sod. Trst) Gospodarsko društvo Vrdela na Vrdeli v Trstu, vpisana zadruga z omejeno zavezo.
Karojka, (Primorsko, okrož. sod. Rovinj) Moto-vunsko društvo za štednju i zajmove, registrana zadruga na neograničeno jamčenje.
Pula, (Primorsko, okrož. sod. Rovinj) Konsumno društvo u Puli Sv. Polikarpo, registrovana zadruga na ograničeno jamčenje.
Donje Selo na Šolti (Dalmacija, okrož. sod. Split) Seoska blagajna za štednji i zajmove, zadruga uknjižena na neopravičeno jamčenje.
Dugopolje (Dalmacija, okrož. sod. Split) Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Gornje Selo na Šolti (Dalmacija, okrož. sod. Split) Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Makarska (Dalmacija, okrož. sod. Split) Hrvatska pučka blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Mravince (Dalmacija, okrož. sod. Split) Seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Loka pri Zidanem mostu (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Kmečka hranilnica in posojilnica v Loki pri Zidanem mostu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Št. Peter v Sav. dolini (Štararsko, okrož. sod. Celje) Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Petru v Sav. dol., registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Gorica (Primorsko, okrož. sod. Gorica) Slovensko delavsko stavbeno društvo «Svoj dom», registrovana zadruga z omejeno zavezo. ,
Podstrana, (Dalmacija, okrož. sod. Split) Poljička seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Loka pri Zid. mostu (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica v Loki pri Zid. mostu, reg. zadruga z neom. zavezo.
Št. Peter v Sav. dolini. (Štajersko, okrož. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica v Št. Petru v Savinjski dolini, reg. zadruga z neom. zavezo.
Zadružne in gospodarske vesti.
Schulze-Delitzsch-ev spomenik. Na Dunaju namerava Zveza Schulze-Delitzschevih zadrug temu za razvoj zadružništva v mestih, vzlasti za meščanske sloje trgovcev, obrtnikov in uradnikov, prežaslužnemu organizatorju postaviti spomenik.
Kmetijska!,' druffra na'‘Dttnaju^fSVa^Vmjtf''koncem tega leta 100 letnico svojega1 delovanja. Da se ta slavnost dostojno pW£laV!,	-tteMljite'.	prip*a’vte' Ob tej
priliki se bo izda1aT^lavnostntf'1<Ytjiga, ki bo vsebovala zgodovino in delovanje kmetijske družbe ter se ustanovil jubilejni fond, iz katerega se bodo podeljevala darila za najboljša dela na polju kmetijske prakse, kmetijske vede in organizacije.
Češke mlekarske zadruge na Moravskem. Na Moravskem je 99 čeških mlekarskih zadrug z 11.145 zadružniki. Večina istih je postavila lastna poslopja, ki Šp stala 1,656.000 K. 40 mlekarn se goni z ročnim obratom, 49 z paro, 5 z bencinom, 2 z električno in 2 z vodno močjo.
V	I. 1906. so piodale mlekarne 1,122.000 I neposnetega mleka, izdelale okrog 1,600.000 kg surovega masla, nad 3,000.000 kg mehkega sira, okrog 2,000.000 kosov raznih vrst sira in mnogo kvargelnov.
Zadružniki so dobivali za I mleka 9—12 8 h.
Posebno pomenljiv je uspeh mlekarn v tem oziru, da se je v okrožju mlekarn povzdignilo število goveje živine za 60—70°/o-
Zahtevajmo občno državno zavarovanje proti ujmam! je naslov izvrstnemu članku v «Kmetovalcu», v katerem priporoča pisec z ozirom na ogromno škodo, katero leto za letom, osobito letos povzročajo ujme kmetom ter z ozirom na to, da se z podelitvijo nezadostnih državnih oz. deželnih podpor škoda nikakor ne more poravnati, ustanovitev občne državne zavarovalnice roti ujmam kot najuspešnejše sredstvo za povzdigo mečkega stanu in odvrnitev izseljevanja, katero se od dneva do dneva širi.
C. kr. kmetijska družba kranjska priredi prihodnje leto ob priliki kmetijske razstave v Pragi kmetijsko poučrio potovanje na Češko. Na to potovanje opozarjamo že sedaj kmetovalce, osobito zadrugarje, ker se bo na Češkem nudila vsem udeležencem prilika videti ne ie uzorne kmetije, ampak osobito visoko razvito zadružništvo.
Denarna draginja. Po celem svetu je nastopila denarna draginja, katero so povzročile razne okolnosti, o kojih bodemo v jedni prihodnjih številk obširno razpravljali ; denar se težko in le za visoke obresti celo od bank, katere sicer pod zelo ugodnimi pogoji ponujajo denar, dobi.
Na kak način se naj v tej dobi postopa? Odgovor je dala deželna osrednja kreditna zadruga v Budapest-u, ki je razposlala svojim članicam sledečo okrožnico: «V zadnjem času je nastopila tako občutna draginja na denarnem trgu, da bomo najbrž tudi mi prisiljeni zvišati obrestno mero. Radi tega smatramo za potrebno, da voditelji zadrug opozorijo zadružnike, da naj jemljejo le neobhodno potrebna posojila in, da se naj dajanje posojil, kolikor mogoče, omeji.»
Isti svet dajemo tudi slovenskim zadrugam, priporočamo jim pa tudi, da se v večji meri ko do sedaj poslužujejo tudi v ugodnih in ne samo v slabih časih svoje denarne centrale1m —, kar je posebno važno, naj skrbe v dobrih letah za zvišanje svojih rezerv in naj istih ne nalagajo samo v nepremičninah, ker se rezerve, naložene v nepremičninah, ne dajo, oz. zelo težko, realizo-vati, ampak naj iste nalagajo pri svoji denarni centrali. Zna se prigoditi, da še nastopijo neugodnejše razmere na denarnem trgu in je dolžnost vseh poklicanih činiteljev skrbeti za to. da tudi v takih razmerah naši zavodi ne trpijo škode in se ljudstvu pomaga,
Visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo je podelilo Zadružni Zvezi v Celju 1. 1907. subvencijo v znesku 6000 K v svrho snovanja Rajfajznovk in drugih kmetijskih zadrug na spodnjem Štajerskem.
Centrala za varstvo koristij kmetijstva in gozdarstva na Dunaju izkazuje v poročilu o delovanju v zadnjem poslovnem letu krasne uspehe v prid kmečkega stanu. Uspešno je odbijala zahteve mesarjev in kupcev za živino, da se odprejo meje tuji živini, preprečila je uvoz pitane živine iz Italije, Francoskega in Nizozemskega, dosegla je, da se je oddelek za živinozdravstvo pri del i 1 poljedelskemu ministerstvu, da se je ustanovil samostojni kmetijski odsek v državnem železniškem svetu, prepovedalo se. je igranje avstrijskih državljanov inozemskih 'terminskih borzah" zaužito', -'ttfdr^tf* bwzi -.’V	žtlfckntStaff	miništerstvo
1^’ft'fle'^ežMšk!h;:ta^M’vMTd. r!j.nS*0p
Delo in uspehi centrale so jašen dokaz Zh! to. koliko dosežejo kmetovalci s složnim skupnim delom.
O	priliki velikega jesenskega sejma v Gradcu,
ki traja od 14. do 22. septembra se bodo vse domače pasme goveje ^živine razstavile in sicei pride letos na vrsto gornje Štajersko, prihodnje leto srednje in naslednje leto spodnje Štajersko. Razstavilo se bo vsakokrat 120 glav goveje živine. Te razstave bodo nudile kmetovalcem priliko spoznati vse domače pasme in bodo gotovo mnogo pripomogle k povzdigi živinoreje.
Ob istej priliki se namerava tudi prirediti sadjarska razstava.
Najvišje sodišče je izreklo v pravdah proti kon-kurzni masi «Kmetijskega društva v Ribnici« z razsodom
12.	oktobra 1905 št. 12.767:
1. Za članstvo zadruge je zakoniti pogoj pismena pristopna izjava ali podpis pismene pristopnice, katere ni moči nadomestiti s konkludentnimi (sličnimi) dejanji.
2. Člani ne postanejo tisti, katere podpišejo drugi brez posebnega pooblastila.
3. Kdor ne zna pisati ter se samo podkriža, mora to storiti pred dvema pričama.
4. Kdor je ob pristopu maloleten, ne postane član s tem, da je tudi po žadobljeni samostojnosti užival pravice člana in stem nadaljeval dozdevno članstvo.
5. Za sprejem članov zadošča,' da se jim vroči deležna knjižica in da se sprejmo v zadružni register.
6. Načelstvo sme članom kreditirati opravilne deleže.
Po «Slovenskeni Pravniku.»
Odlikovanje. Uredništvo «Perotninar-ja» v Tržiču (Gorenjsko) bilo je za svoj list na «1. odborny krali-k&fsky vystavy hospodatskžho kroužku nistniho mužskžho odboru N. J. S. v Hronove» od 3.-5. avgusta 1907 odlikovano z častno diplomo «zemždSlske rady kr. Českžho». To odlikovanje je tem bolj častno, ker so Čehi v enakih strokovnih listih veliko bolj napredni nego mi Slovenci, ki imamo samo ta list, kateri se bavi izključno samo z umno rejo perotnine in malih domačih živali. Vkljub temu pa, da so Čehi v tem veliko bolj razvajeni, priboril si je list «Perutninar» vsled svoje vsestranske, z lepimi podobami opremljene vsebine, med češkimi enakovrstnimi strokovnimi listi enakoprvno stališče, vsled česar moramo tudi mi «Perotninarja» le ponovno najtopleje priporočati vsem cc. kmetovalcem in gospodarjem, posebno pa tudi čč. gospodom učiteljem in duhovnikom na deželi v mnogobrojno naročilo, da tako tudi mi kaj pripomoremo k ohranitvi tega, za naše kmetovalce tako velevažnega lista. Cena lista (K 250 za celo leto) vkljub njegovi bogati in resnično podučni strokovni vsebini, ni velika in si ga tedaj lahko omisli tudi najrevnejši kmetovalec. List izhaja sedaj v drugem letniku (5. številka). Prvi letnik je še v nekaj izvodih v zalogi ter stane nevezan K 2‘50, vezan K 3 50, prosto poštnine.
Osrednja blagajna nemškega zadružništva v Berolinu je končala zadnje poslovno leto s precejšnjo izgubo. To bode prijatelje zadružništva gotovo osupnilo zlasti pri nas v Avstriji, kjer se delajo ravno priprave za ustanovitev osrednje blagajne po nemškem vzorcu. Izguba pri tem velikanskem zavodu k sreči ne izvira iz poslovanja samega, ampak je posledica izredno nizkih kurzov nemških državnih papirjev, katerih blagajna poseduje za mnogo milijonov. Nemški državni papirji, ki
dajejo povprečno le 3°/0 obresti, so namreč še nižje padli kakor avstrijski. Na Nemškem sili državna uprava javne denarne .zavode, hranilnice itd. da morajo, kupiti gotovo množino državnih papirjev, katera mora biti v določenem razmerju s hranilnimi vlogami, oziroma rezervnim zakladom. Ta' okolnost je tedaj spravila osrednjo blagajno v take stiske, da niti ne more zadružnikom njih deleže s 3°/0 obrestovati. Ko postanejo denarne razmere na svetovnem trgu ugodneje in pojdejo kurzi zopet kvišku, bode seveda takoj konec neprilik, kakor je tu opisana.
Nov način kontrole posojilnic je za poskus upel-jalo deželno nadzorstvo zadružništva v Dol. Avstrijii Deželni odbor dol. avstrijski je mnenja, da revizor v pičlo odmerjenem času ne more priti vsem eventualnim i*W#Wkj!.Yfls^;;nfcsMtlg^^illflt^ie fr$a]. uVSersteftPte	ppso>i|ni,^k(>;:Ri^ariya^.^itjr;J.sp §e
primerjali upisi v dolžnih |#j y|pMj|ftrjto^jc^ v knjigah posojilnice. Ta način kontrole se "ni obnesel radi zamudnosti za stranke, kakor tudi za zavod. Ker se pa vabilu nikoli ne odzovejo vse stranke, kontrola tudi ni temeljita. Zdaj se poskuša kontrolirati na ta način, da izpiše revizor stanje vsakega posameznega računa dolžnikov kakor tudi vlagateljev. Deželni odbor naznani potem vsaki stranki v zaprtem pismu, koliko je dolžna, oziroma, koliko ima terjati in jo pozove, se oglasiti, ako bi račun ne bil pravilen.
Tudi ta način revizije ima napake prejšnjega. Mnogo dela in vendar nobene popolnosti. Koliko je strank, ki ne znajo ne brati ne pisati, še manj pa računati! Take se bodo le redko oglasile, pač pa izgubile zaupanje do posojilnice. Mnogo je tudi strank, ki imajo svoj denar naložen pod tujim, izmišljenim imenom.
Ostalo bode menda vse pri starem.
Najbolje stori vsaka posojilnica, kateri to razmere dopuščajo, da nastavi strokovno izobraženega tajnika. To bi tudi revizije znatno olajšalo. (Če tudi se ne strinjamo z vsemi izvajanji pisca, vendar priobčujemo ta dopis in si pridržimo, da še o priliki o tem obširneje spregovorimo. Op. uredn.)
Za zadružništvo v Dalmaciji. Avstrijska vlada hoče dati kot prvi prispevek za ustanovitev zveze dalmatinskih kmetskih posojilnic in gospodarskih zadrug 20.000 K a poleg tega še letno podporo v znesku 6000 K, nadalje bo prevzela stroške za poučne tečaje; izobražene kmetovalce namerava pošiljati na Tirolsko in Kranjsko, kjer bi se izpolnili lahko do dobra v svoji stroki. Podeljevala bode nagrado ustanoviteljem zadrug v krajih, kjer je še oderuštvo v najlepšem cvetu. Nadalje hoče tudi zdatno podpirati «Zvezo», ako prevzame nakupovanje gospodarskih potrebščin in za to ustvari blagovno centralo v Zadru.
Upati je, da se z izdatno pomočjo od strani države izboljša skrajno v gospodarskem oziru zanemarjena Dalmacija.
Nov zadružni zakon. Kakor poročajo razni listi, je izdelalo pravosodno ministrstvo načrt novega zadružnega zakona, v katerem se bode priredila v svrho posvetovanja enketa.
Zadružništvo v Afriki. Kakor smo svoj čas poročali, je nemška vlada poslala v svojo kolonijo v nemški jugo-zahodni Afriki odličnega zadružnega strokovnjaka dr. Nolden, da prouči tamošnje razmere in deluje za ustanovitev zadrug. Dr. Nolden potuje po koloniji, študira razmere, predava o raznih zadružnih vprašanjih ter je ustanovil nemško jugo-zahodno afrikansko zadružno banko kot zadrugo z omejeno zavezo. Delež znaša 250 M (300 K), poroštvo 5000 M (6000 K). Ta banka opravlja posle posojilnice za celo kolonijo in se je ista mesto posameznih posojilnic z omejenim okolišem ustanovila iz sledečih razlogov:
1. Mesto mnogih oseb za upravo, katerih v mnogih okrajih v obče ni za dobiti, je le jedna centralna, jed-notno uprava potrebna, katera jamči za jednotno, primerno poslovanje in pregled čez vse razmere ter je cenejša,
2. Centralni zavod lažje deluje proti ruvanju nasprotnikov in ima večjo življensko moč v sebi,
3. Vsaka popustljivost napram članom je izključena, ravno tako vsako lahkomišeljno razpolaganje z denarjem,
4.	Ta zavod lahko vrši v polni meri vse bančne posle, vzlasti čekovni promet.
Ud te banke lahko postane posameznik, kakor tudi zadruge.
Snujejo se tudi posamezne nakupovalne in prodajalne zadruge v svrho cenejšega in ugodnejšega nakupa potrebščin ter ugodnejše in lažje prodaje pridelkov.
O	desetletnici majhne mlekarske zadruge v
Dahlem (Eifel) prinašajo nemški zadružni listi prav zanimive podatke. Ta mlekarna obstoji v pokrajini Eifel, ki je v celi Nemčiji v gospodarskem oziru silno zanemarjena in vendar se je .s vztrajnim delom dosegel lep uspeh, kar predočujejo naslednje številke:
noatio
teonvjsla ni 98 c a .fitaBVoIsbEgafova ojlmsl 001 ttsl £33}
<PjWJ«ečap	onioteob
I.	1897	—• .570 1~' ":	rW	i-JiJnn
1. 1907	- nad 925 I
Plačevalo se je za mleko	I. 1897	—	9’32	pfenigov,
I.	1907	—	10'54	»
Rezerve se je nabralo tekom 10 let 7950 M (9540 K). Mlekarna je imela s početka ročni obrat, od I. 1900. pa deluje z parno turbino.
Delokrog mlekarne obsega jedno vas in je razvidno, da tudi v gospodarsko zanemarjenih krajih lahko zadruge prospevajo, če le občani upoštevajo velik pomen združevanja.
Pri ustanovitvi mlekarn se mnogokrat ne morejo glede prostora, kjer bi naj stala mlekarna, zjediniti. Ob taki priliki se preveč naglašajo osebni oziri, kar je popolnoma napačno. Glede prostora se morejo upoštevati le oni momenti, ki so potrebni za dober uspeh in rentabiliteto zadruge, osobito prometne razmere in razmere glede oddaje mlečnih izdelkov. Če se nahaja kolodvor v bližini, je najumestnejše, da se mlekarna zgradi v bližini kolodvora, ker se na ta način transportni stroški za odpošiljanje surovega masla in sira ter dobavo premoga, srrojev, olja itd. zmanjšajo. Ako bi pa bila stavbišča v bližini kolodvora zelo draga, oz. bi bilo dovažanje mleka v mlekarno spojeno z velikimi stroški ali bilo sila težavno vsled velike oddaljenosti od vasij, katere so prikopljene mlekarni, se ne sme na to ozirati, da stoji mlekarna blizu kolodvora. Gledati treb.a tudi na dovoljno množino vode v bližini in na to, da ne stoji mlekarna v neposredni bližini tovarn oz. podjetij, ki razširjajo smrad oz. neprijeten duh.
S	kratka: pri ustanovitvi vsake mlekarne se naj upošteva vse, kar more povzdigniti podjetje in se naj vse osebne koristi v prid celokupnosti zapostavljajo!
Poziv. Meseca septembra bomo Slovenci slavili 70-letnico rojstva g. Mihaela Vošnjaka, očeta slov. Po-sojilništva, še zdaj vrlo delujočega predsednika Zadružne Zveze v Celju. Vse posojilnice in zadruge, ki so v celjski «Zvezi», bodo slavnostno obhajale ta veseli narodni praznik. Slovenski denarni zavodi so najmočnejše trdnjave našega gospodarskega in s tem tudi narodnega napredka. Da nam pa ostane za bodoče čase viden in trajen spomin na to slavnost, je priredila podpisana tvrdka, s privoljenjem gospoda jubilarja samega, njegovo najnovejšo sliko, v krasni heliogravuri, 33/50 cm veliko. Slika z okvirjem vred, nalašč za njo naročenem, v an-tikem zlatem slogu, bo stala le 16 kron. Zabojček brezplačno; le poštnino plača prejemnik sam. Da ne bi naročili premalo ali preveč slik, vabimo slavne zavode, da naroče sliko v teku 8 dnij. Sliko razpošljemo 15. septembra. Ker bo slika vseskozi umetniški dovršeno delo, bo v okras vsakemu uradu naših posojilnic in zadrug, pač lep spomin na osivelega očeta in voditelja slovenskega posojilništva. Zato pričakujemo z gotovostjo, da se odzovejo z naročilom vsi zavodi, do katerih smo se obrnili. «Goriška tiskarna» A. Gabršček.
Najnovejši slovenski pravoslovni knjigi :• 1.
C i v i I n o p r a v d n i zakoni, ki obsega civilnopravdni red in sodni pravilnik od 1. avgusta 1895, z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, ukazi in razpisi ciVilno-pravdnega obsega ter z odločbami najvišjega sodišča itd. Uredil in obširno stvarno kazalo po strokovnih izrazih v slovenskem' in hrvatskem jeziku dodal dr. E. Volčič, c. kr. sodni svetnik v Rudolfovem. Obseg XII4-909 str., 'cena v platno vez. knjigi 8 K, po pošti 60 h več.
II.	Odvetniška tarifa, določila o rabi hrvats-kega in slovenskega jezjka pri sodiščih, sodne pristojbine s stvarnim kazalom. Uredil dr. E. Volčič. Obseg 75 str. (20 str. tabel); cena 1 K 80 h.
Knjigi niste priporočati le pravnikom, temuč tudi občinskim in župnim uradom, hranilnicam, posojilnicam in drugim zadrugam, trgovcem ter sploh vsakemu, ki ima posla v teh stvareh. Pohvalno so se o njih izražali vsi domači časopisi, med njimi strokovni: Narodni gospodar, Občinska uprava, Zadruga, potem Slovenski pravnik in Mjesečnik Pravničkoga družtva u Zagrebu.
Poslednje navedeni list pravi v br. 6. 1. 1907 med drugim:
Osim toga, što su posebni propisi, koji vriede samo za Dalmaciju, uvršteni samo u hrvatskom jeziku, uzet je obzir na nas Hrvate jošte i time, što su u ob-širnom stvarnom kazalu navedeni i izrazi hrvatskoga uredovnoga prievoda gornjih zakona, u koliko se bitno razlikuju od slovenskih. Tako je pružena mogučnost i hrvatskim pravnicima iz Dalmacije i Istre, da ovu knjigu rabiti mogu upravo tako kao i Slovenci.
Tisak i oprema knjige liepi su i okusni, a kako su u njoj sadržani svi propisi, koji se na ovaj predmet odnose, dobro če doči ne samo svim slovenskim nego
i	hrvatskim pravnikom Dalmacije i Istre, a i neprav-nikom, koji sa sudovi posla irnadu.
Završujoči iztičem, da ova knjiga služi na čast
i	njenom uredniku dru. Eduardu Volčiču i izdavaču »Pravniku«, te ju čitaocima »Mjesečnika« najtoplije preporučam.
Knjigi se dobivati pri dr. E. Volčič-u v Rudolfovem (Kranjsko) ter po knjigarnah sploh.
Brošure. V zalogi «Zadružne Zveze» v Celju sta izišli brošuri: «Bistvo in ustroj Reiffeisenskih in Schulze-Delitschevih posojilnic ter «Kratko navodilo za snovanje Raiffeisenovk«, kateri je spisal ravnatelj «Zadružne Zveze Fr. Jošt. Ti dve brošuri, kakor tudi že prej izišla brošura «Snujmo vinarske in sadjarske zadruge!« ter brooura «Zadružništvo na Slovenskem ter sodelovanje ušiteljstva pri istem», katera bo v kratkem izšla, se dobivajo pri «Zadružni Zvezi v Celju brezplačno.
„Denarna centrala Zadružne Zveze v Celju“
izkazuje z 31. avgustom 1907 naslednji denarni
promet in bilanco:
Stanje deležev koncem leta 1906 K	113.790'—
Vplačani deleži..................  .	.	»	2.270'	-
Skupaj..................................K	116.060'—
Izplačani deleži........................»	10'—
Stanje deležev..........................K	116.050'—
Stanje pasivnih tekočih računov
koncem leta 1906 ....	»	1,530.409 19
Prejeti pasivni tekoči računi . .	»	1,503.549 91
Skupaj..................................K	3,033.959'10
Vzdignjeni pasivni tekoči računi	»	1,102.540'42
Stanje pasivnih tekočih računov	K	1,931.418'68
Stanje aktivnih tekočih računov
koncem leta 1906 ....	»	1,626.38472
Izplačani aktivni tekoči računi .	»	1,148.384 53
Skupaj............................ . .	K	2,774.769'25
Vrnjeni aktivni tekoči računi . .	»	903.629'19
Stanje aktivnih tekočih računov	K	1,871.140 06
Gotovina, poštna hranilnica in naložbe .................................. »	109.137'73
Denarni promet je znašal v avgustu:
prejemki......................»	5,020.029'67
izdatki................. . .	»	5,008.017'31
Skupni denarni promet toraj v
avgustu...........................K	10,028.046'98
Priznano najboljše
vnovič zboljšanega sestava „Agpikola“,
mlatilnice
s patei.tovaiiimi tečaji, prirejenimi za kolobarilo mazanje (Rollen-
Ringschmierlager), ročne, na vitel in motorne,.
sejalnice
jeklene pluge,
brane, valjarje,
kosilnice za travo, deteljo in žita,
obračalnike, stroje za grabljenje sena in žita,
stiskalnice za grozdje in sadje,
hidravlične stislial#icc, stroje za mecHattj« i« robHaitje grozdja,
mline za sadje, škropilnice ffl lZ za trte in druge rastline,
stroje za sušenje sadja in sočivja,
vrtilne pumpe za gnojnico,
izdeluje in razpošilja v najnovejših, odlikovanih sestavih
PH. MAYFARTH & Co.,
tvornice kmetijskih strojev, livarne in parne fužine DUNAJ 2 1, Taborstrasse št. 71.
Odlikovan z nad 500 zlatimi, srebrnimi kolajnami i. t. d.
Obširni ceniki s podobami brezplačno.’	Zastopniki	in	preprodajalci	se	iščejo.
Lit
vitij e asa vprežno živino,
stroje za snaženje žita, trijerje, stroje za robkanje koruze,
stroje za rezanico s patentovanimi tečaji, prirejenimi za
kolobarno mazanje, da jili je možno goniti povsem lagotno.
stroje za parjenje krme, peči za štedilne kotle
in vse druge kmetijske stroje
1050 delavcev.
Družba za uvedbo
.hišnih hranilnih nabirnlniknv'
Telefon
družba z omejeno zavezo, št. 4.996. DUHAJ, I. Seilerg. 4.
Cek. konto postne
hranil, št. 88.098.
11
Pridobili smo za Avstrijo izključno prodajalno pravico
Hišnih hranilnih nabiralnikov"
tvrdke Krištofa Cloeter na Dunaju
in vabimo slavne denarne zavode k naročbi.
Nabiralniki so iz jeklene pločevine prešani in zakovani ter se izdelujejo v dveh vzorcih
STAVNO
Vzorec št.
je nabiralnik, ki se nahaja že dalj časa v prometu. Visok ie 13 cm, dolg 10 cm, širok
6	cm. Nabiralniki se izdelujejo fino po-nikljani. Na zadnji strani nabiralnika se nahaja priprava, ki omogočuje natakniti posebno lastnikovo visečo ključavnico. — Cena kosu K 4'—
Vzorec št. II,
z novim, absolutno varnim zaporom. Ta nabiralnik je 13 cm visok, 8 cm dolg in 5 cm širok. Zaradi pripravne oblike in velikosti ga je mogoče lahko v žep vtakniti. Nabiralnik se izdeluje bruniran.
Cena kosu K 4‘50.
Pri obeh nabiralnikih se nahaja na zgornji strani špranja, skozi katero je lahko mogoče spustiti petkronski Srebrnjak. Vzorec št. II ima razven tega na ožji steni, posebno odprtino za papirnat denar. Na prednji strani je pritrjena tablica, na katero se vtisne ime denarnega zavoda in tekoča številka. Najmanjša dobava znaša 100 kosov, dobavni čas pa krog 60 dni. Cene veljajo za Dunaj proti gotovem plačilu. Za vtisk napisa je plačati jedenkratno plačilo za vse naročene in naknadno naročene kose v skupnem znesku po 50 v od črke. V svrho naročila se naj obračajo zadruge na Zadružno Zvezo v Celju, ki vse potrebno oskrbi.
•*"* **riV»*i‘ * * **ri*i‘gai* * * **i*i*i'M*»vnr-rrr	■	**-^i	s—i*rrrri%*i
Zvezna tiskarna v Celju*
Schillerjeva cesta St. 3
J
C
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od navadne do najmodernejše oblike. kj Ker je bogato založena z najnovejšimi okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v kratkem času okusno,
točno in ceno.
VSE F*O KONKURENČNIH CENAH!
n
ZVEZNA TRGOVINA, Celje, Rotovška ul. 2
priporoča sl. posojilnicam, hranilnicam in zadrugam založne tiskovine po znižanih cenah:
100 pol oziroma komadov
kolek
kolek
Obrazec A.	Blagajniški dnevnik
„	B.	Konto za posojila
„	C.	Konto za hranilne vloge .
„	D.	Konto za zadružne deleže
„	E.	Razdelnik izdatkov
„	F.	Razdelnik prejemkov
„	G.	Imenik društvenikov (register)
„	H.	Denarni listek ....
„	I.	Listek vzdignjenih hranilnih vlog
„	K.	Referatna pola za dolžnike .
„	L.	Poročevalna pola za dolžnike
„	M.	Opomin ostalih	obresti .
„	N.	Računski listek	za posojila	.
„	O.	Konto hranilne	vlo^o (
„	P.	Konto deleži in	dividendam za sklepanje računov
„	R.	Konto posojila.	\
„	S.	Izkaz o neposrednih pristojbinah	.
n	T.	Računski zaključek..................................
Dolžno pismo......................................................
Navodilo kako sestavljati letne račune .	.	.	komad
5*— 7*20 7'20 &•— 6'40 6-40 6*40 1.— r— 1‘20 &•— 1-— r—
T—
r—
r—
4*—
r— 6*— — 30
100 pol oziroma komadov
Opravilni zapisnik Menice, slovenske ....
Skadenčna knjiga za menice
Konto hiš...........................
Zemljeknjižna prošnja .
Rubrum za zemljeknjižne prošnje Obrazec U.	Pristopni list .
„ V.	Izkaz za rentni davek
Fascikelni za dolžna pisma.
„	„ pristopne liste
„	„ menice ...
Knjiga za naložen denar št. 600 K;70 „	„ izposojila št. coo K|70
„	n inventar št. 600 K|70 .
Imenik (index) vlagateljev I95|r> 48
„	„	zadružnikov	in	dolžnikov	195
Zapisnik za sklepe načelstva 400 K|1oo	.
„	„ občnega zbora	400	K|70
Ovitki za obrazce O., P., R., po 100 pol po
VEZANJE VSEH KNJIG SE PRESKRBI V LASTNI KNJIGOVEZNICI SOLIDNO IN CENO.
kolek
kolek
l par l „ l „
K
&•—
4-— &•—
5-— 5‘— 4‘— 6*40 4-—
—•90
—•60
—*60
2.40
2.40
2.40 1’20 1*20 2*70 2-30 6*—
				
		Zvezna knjigoveznico, Celje Schillerjeva cesta štev. 3 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor: vezanje zapisnikov, raznih liturgičnih in drugih knjig, molitvenikov, izdelovanje map, fascikljev itd. Sprejemajo se tudi vsakovrstna galanterijska dela. Izvršuje vse ceno, hitro in solidno.		
			M	
	TT		tt	
				
Pri gnojenju travnikov, deteljišč in žita ne smemo opustiti poleg gnojenja z Tomasovo žlindro, superfosfatom in kostno moko
gnojenje z kajnitom aii 401 kalijevo soljo.
Pojasnila o teh, kakor tudi drugih gnojilih daje:
kmetijska pojasnjevalnica kalijevega sindikata Gradec-Rauberg 11.
Kalisyndikat, G. m. b. H. Stassfurt-Leopoldshall, Nemčija.
Kalijeva gnojila se dobivajo:
pri c. kr. kmetijski družbi v Gradcu, pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani
in tvrdki „MERKUR“
P. Majdič, Celje.
tOf
je uredil in izdal:
1. „Civilnopravdni red in sodni pravilnik14 z drugimi civiltio-pravdnimi zakoni. — Knjiga je popolen zbornik pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvaškem jeziku. Obseg XII in 909 strani: cena vezani knjigi 8 kron, poštnina 55 vin.
2. ,Odvetniška tarifa1, določila o slovenskem in hrvaškem jeziku pred sodišči, sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v.
Knjigi se dobivata pri dr.-ju Volčiču in pri knjigotržcih.
Majno opno,
katero se je skoz 14 let izborno obneslo, se dobiva najbolj po ceni pri
Mih. Barthel S Comp.
Dunaj X/3. Siccardsburggasse 44.
Popis in ceniki zastonj
Dopisuje se v slovenskem jeziku.
! Varne pred ognjem in vlomom !
Blagaj nice
prodaja v vseh velikostih, najboljše izdelane, firma ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ, I. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo
pri ,Zadružni Zvezi v Celju*
1
Cassette
'gwm,
BERGER
.. in pri mnogih drugih posojilnicah in hra-3 nilnicah v
vseh sloji venskih pokrajinah.
J
OSNI UMI # GESKVCH SP0R1TELEH (Osrednja banha čeških hranilnic)
PODRUŽNICA 9 BRNU Ferdinandovo ulica Z9.
PODRUŽNICA V LJ01/U , „	,c
ulica Harola Ludvika b. 33. I- “M™ ullc“ la-
v
PODRUŽNICA V TRSTU Piazza del Pontarosso 3.
PODRUŽNICA NA DUNA3U I. Hipplingerstrasse ZZ.
Izvršuje vsakovrstne bančne transakcije: Tekoče račune. Uloge. Vrednostne papirje. Eskomptuje menice denarnih zavodov. Občinska, komunalna in okrajna posojila. Valute, devize, inkaso in izplačila. Financiranje gradenj javnih korporacij.
Izdaja in prodaja 4% bančne zadolžnice, katere se zamorejo uporabljati glasom zakona za nalaganje denarja sirot, dalje kot fondi, kavcije itd.
O ODE L E It za VADI *J E in KAVCIJ E.
Izvede se povišanje lastnega akcijskega kapitala (IV. emisije). Rok vpisovanja in izplačila do 30. junija 1907. — Na željo prospekti. Plačila se vršijo lahko v poljubnih obrokih in se obrestujejo po 41/2%.
Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo.
10-3
Franc Nechvlle
tovarna vinogradniškega orodja, strojev za kletarstvo in kovinskih izdelkov
na Dunaju V/l, JVIargaretenstrasse 98/11.
Ustanovljeno 1882. Telefona št. 1556. Brzojavi: Neehvile Telefon,
izdeluje:
Sadne in vinske stiskalnice, sadne mline.
Stroje in priprave za uporabljanje sadja.
Brizgalnice za sadno drevje, vozne in samotvorne, za male in velike obrate.
Priprave za namazanje in desinficiranje «Unicum», za pobeljenje sadnega drevja z apnom, nadalje za beljenje pročelij, kletarstev, hlevov itd.
Peronospora-brizgalnice patent »Austria», sestav c. kr.
kmetijske družbe na Dunaju.
Razprašilnike za žveplo «Vindobona».
«Kober», patent, priprave za vbrizganje ogljikovega sulfida, najovejši patentovan sesta v s kontrol, pripravo. Vinske sesalne in vse kletarske potrebščine.
Glogowski h Co.
Radetzkystrasse 5 S Gradec 2 Radetzkystrasse 5
Edina prodaja
Remington-pisalnih strojev
Največji zavod te vrste. Svetovna znamka.
Podružnice in prodajalnice v 42 mestih, entrala za Avstrijo na Dunaju, I. Franz-Josefs-Kai 15 in 17.
Najnovejši vzorci:-------------------------------
ILION, model št. IX,	10-2
REMINGTON-BILLING stroji,
SPECIJALNI TABULATOR stroji s pripravo za pisavo različne barve.
Posebni stroji za vsak namen in za vsako stroko.
Južnoštajarsha hranilnica v Celju", * Narodni dom ®
za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Vransko
za popolno varnost vlog in za njihovo, po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj
hranilnih vlog 4,000.000 kron.
Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsak dan ob navadnih uradnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4 odstotke in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma nad 4 odstotke obresti.
Izposojuje pa od dne I. januarja ieta 1905 na zemljiško varnost po 4 tri četrt odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev po 4 in pol odstotkov obresti.
POSOJILNICA V CELJU
»NARODNI flOlT»Mm
Posojilnica v Celju, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad
6	in pol milijona kron hranilnih vlog in nad 332*000 K rezervnega zaklada.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 in en četrt odstotkov; posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekarni kredit proti 5 in pol odstotnemu in 5 odstotnemu obrestovanju.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do
12.	ure, izvzemši nedelje in praznike.
Razpis natječaja.
Uslijed odluke, prihvačene od upravnog vi-ječa na sjednici, držanoj dneva 22. o. m., razpisuje se natječaj na pokriče mjesta revizora kod ovog zadružnog Saveza.
Sa pokričem ovoga mjesta skopčana su ova beriva:
a) Godišnja plača od K 3900'—, isplativa u jednake mjesečne pretplatne obroke.
b) Dnevnica od K 10 za vsaki dan izbivanja iz Spijeta u poslu Saveza.
c) Putni troškovi:	na	parobrodima prvi
razred, na željeznicama drugi razred, a za ostala putovanja 60 pan po kilometru.
Revizor, osvem stručne naobrazbe, koju mora da ima, treba da zna govoriti i pisati hrvatski.
Revizor če biti imenovan za sad provizorno, za godinu dana. Iza izmaka ovega roka, moči če se š njim utvrdit služba pogodbom i za dulje vrijeme.
Rok natječaja traje do 10. oktobra 1907.
Od predstojništva Saveza, Spljet 24. avg. 1907.
Don. F. Ivaniševič. I. Antičev i č.
Montu Hranilnice in posojilnice i Polpoli „„„
od 9./4.1873 d. z. št. 70 občni zbor na 10. septembra 1907 ob 3. uri popoldne v lastili pisarili. Na dnevnem redu je konetna odlofitev o sklepu nadzorstva iz seje Od 5. avgusta 1907. Ivan Volavšek,
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Delniška glavnica 2,000.000 K. Rezervni zaklad 250.000 K. Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menio. ■	Borzna	naročila.
po 4 in pol odstotkov
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloq ■ d') dr« • v d>ga.
Promet s čeki in nakaznicami.
F
Delniška družba „fllfa SipPfltOP
.JI
DUNAJ, X11/39
Wienerbergstrasse št. 31.
S S S
NAJVEČJA SPECI JALNA TOVARNA MLEKARSKIH PRIPRAV, STROJEV IN = POSODE. =
^	  Popolne	oprave	mlekom.
® Originalni Blfn-Laual-posnemalnihi model 190G
p so višek popolnosti glede ostrega posnemanja in trpežnosti! Ne dajte se premotiti po navidezno ugodnih ponudbah od drugih strani, glasečih se na posnetke, in četudi so našopirjene z zapeljivim dostavkom: «sistem Alfa», temveč zahtevajte vselej izrecno le naše dosedaj neprekošene
ORIGINALNE Alfa - Laval - posnemalnike!
03 O
|S
l I o
<D
tL*
C3 e/3
OJ I
a u
N
<u -e « 1 -5
o. “
C 3
X .
01 > T3 <U
N XJ
c c.
oj sr
T3
<D
c
™ C3 N
•o c.
I a
«
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto.
		Z	7)	H
	o	p	ih	-»
				p
		<	fD	3
	P	rp		
	<			“d
	<T>		n>	O
			3	-t r+-
	3*	r+~	fD	3
		n "O	•d	
	3	fP	o	<
	o	N<	rx	■n
3	*•»	3	fU	c*
£L 2. N<	O "O O	O cn c+-	< 3* fD	>
(-U	n			
m.	3’	21		P
n			-1	
<D 2.	rr>* 7S*	< p	5* -t P r+	N* T3 O
	r+-		*T3	C«
	© CK	o	O n	fD cr
	3	CL		3
	O	•o o	3 0>'	O
		-n	3	3
	3	3 O		o rv
	-d o	C/J r-h	2	3 <t>
HR3MME%aKJE5aRaE5aR3R3ES3ESaEsa Dopisovanje v slovenskem jeziku.
/
Zadružna Zueza u Celju,
registrouana zadruga z omejeno zauezo
razteza svoj delokrog po Štajarskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru.
V
V
sprejema za člane vse pridobitne in gospodarske zadruge in društva kakoršnekoli vrste kakor, hranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, konzumne in produktivne zadruge i. t. d.
snuje in pospešuje poglavitno slovenske kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge.
t. j. pravico izvrševati obligatorično revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija 1903, drž. zak. štev. 133 je podelilo visoko c. kr. ministrstvo za notranje stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca 1906 št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih.
je urejena vsem novodobnim potrebam primerno ter oskrbuje denarno spo-ravnavo med svojimi članicami.
sprejemlje denar na obrestovanje v tekočem računu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama.
ilPflrinnn Fpntnnln dovoljuje in izplačuje zadrugam kredit v tekočem računu ali kot na-UullUI lili UliliII lllll ložbe po kar najbolj mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje.
Ronnima Totlflinln ie ime,a prometa leta 1906 približno okroglo 15 miljonov UullUlllU Uullll lllll kron ter je ista velika dobrota za vse članice.
Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1905:
denarnega prometa.....................................K
čistega dobička . ...	,....................„
rezervnih zakladov...................................„
skupnega lastnega imetja.............................„
ter vseh aktiv (premoženja)	skupaj . . . . „
189,442.90726
464.82449
3,240.36148
5,255.295'68
86,694.26571
/■■I je naslednica poprejšnjega društva Zveza slov. | posojilnic, ki je bila osnovana leta 1882—1883.
7nrlmi7lin 7llD7H ll TdUh ie član Splošne Zveze kmetijskih zadrug avstrijskih na lilllll UfillU uVuull V UulJU Dunaju, ki izvršuje pri istej tudi obligatorično revizijo.
Zadružno Zveza v Celju zadrug.
Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja toraj že 25 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh.
Izdaja Zadružna Zveza v Celju, reg. zadr. z omej. zav.
Odgovorni urednik: Franjo Jošt, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. Tisk društva Zvezna tiskarna v Celju.